POGOVOR AKTUALNO DOBRA PRAKSA UROŠ BLAŽICA JEDRSKA ENERGIJA SODOBNE TEHNOLOGIJE Omrežje bi bilo treba v celoti prenoviti Jedrske elektrarne spadajo med najbolj trdne zgradbe na svetu Pregled daljnovodov z droni ŠTEVILKA 2/2022 Investicije v omrežje bodo letos precej okrnjene naš Stik 3 Brane Janjić urednik revije Naš stik Res vemo, kaj dejansko zelimo Energetska kriza, najprej povzročena z gospodarskim okrevanjem po pandemiji in s tem povečanim povpraševanjem po vseh energentih ter v nadaljevanju poglobljena tudi z rusko-ukrajinsko vojno, se za zdaj kaže predvsem v velikem zvišanju cen energije, ki jih skušajo države ublažiti s skupnimi, pa tudi individualnimi ukrepi in rešitvami. Poleg skrbi za nadaljnjo zagotovitev zanesljive ener­getske oskrbe, obrzdanje inflacije in s tem pre­ prečitev kolapsa gospodarstva, se evropske države vse bolj soočajo tudi z dolgoročnimi izzivi, in sicer kako ustrezno nadomestiti ruski plin, na katerega so še do včeraj stavile kot na pomemben prehod­ ni element zelene preobrazbe, ter kako povečati delež samooskrbe in ob tem ohraniti prizadevan­ ja za vzpostavitev ogljično nevtralne Evro­pe naj­ pozneje do leta 2050. Pomembna odločitev o tem, kako naprej, čaka tudi nas. Slovenija je s približno tretjinsko porazdelitvijo proizvodnje med obnovljive vire, fosilno in jedrsko energijo, desetletja zagotavljala zane­ljivo in cenov­ no konkurenčno oskrbo gospodinjstev in gos­ podarstva z elektriko. Zaradi sprejetih zavez, povezanih s podnebnimi spremembami in posle­ dično nujno postopno opustitvijo rabe fosilnih goriv, smo se zdaj tudi sami znašli pred dilemo, s kateri­ mi viri naj bi podprli novo dobo elektrifikacije, ki je pred nami, ne da bi pri tem ogrozili zanesljivost oskr­be in zmanjšali konkurenčnost gospodarstva. Načelno družbeno soglasje o tem, da naj bi levji delež oskrbe z električno energijo dolgoročno te­ meljil predvsem na obnovljivih virih, zlasti na hidro, vetrnih in sončnih elektrarnah, je že bilo doseženo, v praksi pa se kaže, da žal bolj s figo v žepu. Kako naj si sicer drugače razlagamo to, da je država med zadnje ukrepe za ublažitev energetske revščine uvrstila tudi ukrep o odtegnitvi precejšnjega deleža sredstev za nujno razširitev in posodobitev omrežja, brez katerega si ni mogoče predstavljati množičnej­ šega priključevanja novih malih elektrarn, toplotnih črpalk in e-polnilnic. Ali pa denimo to, da investitorji kljub predhodni odobritvi projektov na vsa potreb­ na dovoljenja zanje čakajo toliko časa, da se vmes tehnologija že toliko spremeni, da morajo skozi vse postopke še en­krat od začetka. Ali pa, da smo na seznamu držav z vetrnimi elektrarnami na samem dnu evropske lestvice, nekatere domače ener­ getske družbe pa se zaradi dolgotrajnih postopkov raje kot doma za izvedbo tovrstnih projektov odloča­ jo na tujem … 4 vsebina naš Stik 16 20 44 71 6 36 60 71 IZ ENERGETSKIH OKOLIJ 16 POGOVOR Uroš Blažica, Elektro Primorska Omrežje bi bilo treba v celoti prenoviti Distribucijsko omrežje Elektra Primorska je večinoma že preživelo svojo življenjsko dobo in je potrebno nadgradnje, še zlasti v času množice izzivov, ki prihajajo. Potrebne so torej naložbe v infrastrukturo, ki bodo konstantne in dolgoročne. In vse to velja za vso distribucijo, ne le za Elektro Primorsko. ELES Eles končuje prevzem 110 kV naprav in omrežja 38 ELES Podpis sporazuma o povezovanju sektorjev elektrike, ogrevanja in hlajenja 40 OPERATO Operato uspešno gradi prepoznavnost ponudnika celostnih rešitev AKTUALNO 20 Evropska komisija EU v boj z visokimi cenami energije s skupnimi nakupi in obveznimi zalogami plina 24 Jedrska energija Jedrske elektrarne spadajo med najbolj trdne zgradbe na svetu 28 Dravske elektrarne Maribor Prioritete ostajajo vlaganja v različne obnovljive vire 31 ECE Glavni fokus so učinkovite energetske rešitve 34 Energetika Ljubljana Vroči zagon plinskih turbin predvidoma septembra 42 POGLEDI Jasmina Bajec Omahen, Deset let preglednosti evropskega energetskega trga – kako naprej? Mag. Kregar Aleš, Od besed prek številk k dejanjem 62 ZANIMIVOSTI IZ SVETA PRIMER DOBRE PRAKSE 66 Pregled daljnovodov z droni V ŠTEVILKAH 68 44 Z dronom je predvsem hitreje POD DROBNOGLEDOM Investicije v omrežje bodo letos precej okrnjene Elektroenergetska podjetja so tudi za letos imela zastavljene precej ambiciozne naložbene načrte, povezane s cilji o povečanju deleža obnovljivih virov, ki pa jih je, vsaj v prenosnem in distribucijskih podjetjih, prekrižalo sprejetje Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov. Zaradi izpada več deset milijonov evrov prihodkov iz omrežnine bodo morala podjetja del že predvidenih naložb preložiti v naslednja leta, s tem pa se bo razkorak med potrebami in stanjem na terenu še povečal. Pri proizvodnji so v ospredju naložbe v obnovljive vire energije. 58 TRENUTEK Dograjujemo Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan in Mare Bačnar Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 2.063 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 NA DELOVNEM MESTU Klemen Zemljak, specialist za obratovalno statistiko Za eno samo številko v obratovalni analizi je mnogo ur dela Desetletno povprečje kaže, da se višina prevzema električne energije iz prenosnega omrežja spreminja brez izrazitega trenda. Prevzem se je tako v letu 2021 v primerjavi z letom 2011 povečal le za približno odstotek, in sicer z 12.602 GWh na 12.725 GWh. 74 SPOMINI 60 let ustanovitve Laboratorija za visoke napetosti Naslednja številka izide 15. junija 2022, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 31. maja 2022. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Tamara Kos (HESS) Martina Merlin (TEB) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Tomaž Oštir (GEN-I) 5 6 iz energetskih okolij naš Stik 7 VLADA KONČUJE SE OBDOBJE NETO MERITEV Vlada je izdala Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, s katero nacionalno zakonoda­ jo prilagaja evropskim direktivam. Ob sprejetju uredbe so na vladi pojasni­ li, da je bilo s 315.a členom Energet­ skega zakona gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem omogočeno, da lahko postavijo napravo za proizvod­ njo električne energije, ki je priklopljena na notranjo napeljavo stavbe, ter tako proizvedeno električno energijo upora­ bljajo za potrebe porabe same stavbe (v omrežje se oddajajo samo viški, elek­ trična energija pa se porabi na lokalni ravni). Samooskrba je bila omogoče­ na lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov in različnim tipom energetskih skupnosti. Glavna prednost omenjenega koncep­ ta samooskrbe je bila v tem, da se je količina električne energije, prevzete iz omrežja in oddane v omrežje, kompen­ zirala ter se je na koncu obračunskega obdobja v primeru, da je bilo prevzete več električne energije iz omrežja, kot jo je bilo vanj oddano, plačala samo ra­ zlika, v obratnem primeru pa razen da­ jatev, ki so vezane na priključno moč in se plačajo v vsakem primeru, ničesar. Ker Direktiva 2019/944/EU o trgu z električno energijo ne dovoljuje več koncepta netiranja za tiste, ki vstopijo v sistem samooskrbe po 31. decembru 2023, je obračun po novem sistemu sa­ mooskrbe na podlagi Zakona o spod­ bujanju rabe obnovljivih virov energije in predloga uredbe po novem zastav­ ljen na način, kot ga določa omenjena direktiva (torej brez netiranja prevzetih in oddanih količin električne energije). nostne samooskrbe z Zakonom o spod­ bujanju rabe obnovljivih virov energije in predlogom uredbe nespremenjen. Še več, je celo nadgrajen, saj za končne odjemalce s samooskrbo denimo določa oprostitve ali delne oprostitve plačil določenih prispevkov ter jim omogoča pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodno električne ener­ gije iz OVE. Poleg tega vstop v sistem samooskrbe omogoča vsem končnim odjemalcem, priključenim v distribucij­ sko omrežje (kar do zdaj ni bilo mogoče, saj je bil ta omejen le na gospodinjske in male poslovne odjemalce), investitor­ jem pa tudi naložbeno pomoč v obliki nepovratnih sredstev. BRANE JANJIĆ V vladi ob tem poudarjajo, da ostaja osnovni koncept individualne in skup­ AGENCIJA ZA ENERGIJO CENE ELEKTRIKE IN PLINA LANI DOSEGLE ZGODOVINSKE VREDNOSTI Agencija za energijo je objavila analizo gibanja cen električne energije in plina v drugi polovici minulega leta, iz katere izhaja, da so cene električne energije v Evropi dosegle zgodovinske vredno­ sti, glavni razlog pa naj bi bilo poveča­ no globalno povpraševanje. Pozitiven trend gibanja cen se je odražal v pri­ meru pasovne električne energije in tudi v primeru vršne električne energije. Na borzi BSP-Southpool je bila v prvi polovici leta 2021 za pasovno energijo dosežena povprečna cena indeksa »SIPX base­ load« 61,16 EUR/MWh. V drugi polovici leta 2021 se je povprečna cena pasovne energije indeksa »SIPX baseload« po­ višala na 167,98 EUR/MWh, da bi 22. de­ cembra dosegla najvišjo vrednost v višini 427,09 EUR/MWh. Veleprodajne cene električne energijo so nato do konca leta močno upadle, kar je bila posledica praz­ nikov in s tem manjše rabe električne energije v industriji in nadpovprečnih temperatur. Prav tako so takrat popus­ tili gonilniki velike rasti v decembru, ko so se zgodili nenapovedani izpadi več­ jih jedrskih enot v Franciji, neugodne vre­ menske razmere in negotovosti v zvezi z dobavo zemeljskega plina. So se pa v drugi polovici leta 2021 viš­ je veleprodajne cene električne energije že začele prenašati tudi na maloprodaj­ ni trg, pri čemer se je osem dobaviteljev električne energije na slovenskem malo­ prodajnem trgu, ki dobavljajo električ­ no energijo gospodinjskim odjemalcem, odločilo dvigniti maloprodajne cene. Trend naraščanja cen iz prve polovice leta je bilo mogoče v drugi polovici leta zaznati tudi na področju zemeljskega pli­ na, pri čemer so bile dosežene tudi nove rekordne vrednosti. Terminske pogodbe z dobavo dan vnaprej na avstrijski bor­ zi CEGH so na trgovalni dan 21. decem­ bra 2021 tako dosegle poravnalno ceno 177,402 EUR/MWh, kar je bilo v primerja­ vi s poravnalno ceno ob začetku druge­ ga polletja, ko so terminske pogodbe z dobavo dan v naprej trgovalni dan zak­ ljučile pri vrednosti 36,323 EUR/MWh, kar za 488 odstotkov več. Na gibanje cen zemeljskega plina bo le­ tos močno vplivala rusko-ukrajinska voj­ na, saj so pričakovani veliki premiki na področju strukture uvoza zemeljskega plina v EU, ki si je za cilj zadala zmanj­ šanje odvisnosti od ruskega plina. Pritisk na sedanje razmeroma visoke cene pli­ na utegneta nekoliko zmanjšati morebit­ na zaustavitev vojne oziroma še naprej stabilna dobava ruskega plina v Evropo ter manjše povpraševanje zaradi konca ogrevalne sezone, obstaja pa glede tega seveda še veliko neznank. BRANE JANJIĆ ELEKTRO LJUBLJANA ELEKTRO LJUBLJANA ŠIRI MREŽO POLNILNIC GREMO NA ELEKTRIKO Ob svetovnem dnevu varčevanja z ener­ gijo je družba Elektro Ljubljana v sodelo­ vanju z Občino Vrhnika postavila šest novih polnilnih mest. Ob odprtju je pred­ stavnik Elektra Ljubljana mag. Marjan Ravnikar pohvalil dosedanje sodelo­ vanje in dejal, je bila Vrhnika med prvi­ mi slovenskimi kraji, v katerih so v Elektru Ljubljana začeli pisati uspešno, kar vizio­ narsko zgodbo. Ob tem je izrazil veselje, da prav na Vrhniki predajajo v uporabo tri nove polnilnice za električna vozila. Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati je poudaril, da ga veseli, da so skupaj pre­ mostili ovire in postavili nove polnilnice na mestu, kjer je že desetletje kot ena prvih v Sloveniji kraljevala polnilnica, ki jih je vedno znova opominjala, da so pred nami novi časi. Vrhnika je že od nekdaj zaradi strateške lege izjemnega pome­ na za vse prometne povezave. Prva vrh­ niška polnilnica je bila postavljena že leta 2011 kot pilotni projekt, pri katerem sta Elektro Ljubljana in Občina Vrhnika sodelovala kot partnerja. Poleg tega nova električna polnilnica od začetka marca stoji tudi pred poslopjem Mercator Kamnik na Kovinarski cesti. Gre za prvo polnilnico v okviru pilotne­ ga projekta namestitve polnilnic pred Mercatorjevimi trgovinami in centri. Če bo za njeno uporabo veliko zanimanja, ji bodo kmalu sledile še druge, sporoča­ jo iz Elektra Ljubljana. V družbi Elektro Ljubljana kot pionirji e-mobilnosti v Slo­ veniji že od leta 2010 skrbijo za razvoj polnilne infrastrukture za električna vo­ zila. V prvih devetih letih so za spod­ bujanje razvoja e-mobilnosti omogočili 90.000 brezplačnih polnjenj. V največ­ ji mreži električnih polnilnic v Sloveniji Gremo na elektriko je tako zdaj že 434 polnilnih mest. POLONA BAHUN Foto: Gašper Tominc 8 iz energetskih okolij naš Stik 9 ELEKTRO GORENJSKA ELES PRVA SAMOOSKRBNA KOLESARNICA, KI JE PLOD SLOVENSKEGA ZNANJA V PARIZU PREDSTAVLJENI KLJUČNI REZULTATI PROJEKTA OSMOSE Na Brdu pri Kranju so postavili prvo sa­ mooskrbno kolesarnico v Sloveniji, ki združuje znanje slovenskih podjetij. Njen namen je testirati in promovirati uporabo novih izdelkov ter inovativnih tehnologij na področju polnjenja in na­ dzora električnih koles. V kolesarnici je na voljo pet slovenskih električnih koles eCult Octane, ki jih poganja Dome­lov elektromotor. Kolesarnica je energet­ sko samooskrbna, saj se napaja s po­ močjo sončnih panelov, nameščenih na njeni strehi. Kolo skupaj s čelado si lahko uporabnik izposodi s pomoč­ jo kartice, ki jo dvigne v recepciji Hote­ la Brdo. Cena dnevnega najema kolesa znaša 40, cena poldnevnega najema pa 30 evrov. OSMOSE je štiriletni mednarodni razi­ skovalni projekt, v katerem je sodelova­ lo 33 partnerjev iz devetih evropskih držav. Šest sistemskih operaterjev prenosnega omrežja (med njimi Eles) in 11 raziskovalnih institucij skupaj s 16 pred­ stavniki industrije (proizvajalci opreme in ponudniki rešitev) ter tržnimi udeleženci (proizvajalci električne energije, podjet­ ja za energetske storitve) je bilo osre­ dotočenih na prepoznavanje in razvoj novih virov fleksibilnosti, ki je ključna za uspešno energetsko tranzicijo in pre­ hod na velik delež proizvodnje elek­ trične energije iz OVE. V okviru projekta so partnerji iskali sinergije med potreba­ mi po virih fleksibilnosti in viri fleksibilno­ sti na način, da se zagotovi več storitev iz enega vira ali pa vzpostavijo hibridne rešitve, kar bo pripeljalo do stroškov­ no učinkovitega elektroenergetskega sistema. Projekt je sofinancirala Evrop­ ska komisija v okviru programa Obzor­ je 2020, vrednost projekta pa je znašala 21,8 milijona evrov. E-kolesa večjega dometa so dopol­ nila ponudbo sistema KRsKOLESOM/ Gorenjska.bike, odkrivanje bližnje in daljne okolice Brda pa je tako za obis­ kovalce še bolj zanimivo. Pri tem projektu gre za plod sodelo­ vanja Gorenjskih elektrarn ter pod­ jetij Domel, Elektra Balance in Beyond pod sloganom Napolnjeno s soncem. Namen pilotnega projekta je testirati in promovirati uporabo novih izdelkov ter inovativnih tehnologij na področju po­lnjenja in nadzora električnih koles. E-mobilnost postaja čedalje pomemb­ nejši segment dejavnosti navedenih podjetij, hkrati pa je pomemben del na poti medsektorskega povezovanja ener­getike in transporta. Gre za doda­ ten korak na poti k nizkoogljični druž­ bi. Na Elektru Gorenjska pravijo, da se bodo trudili podobne kolesarnice v pri­ hodnje izpeljati tudi na drugih lokacijah, trenutno pa si želijo pridobiti predvsem več informacij in uporabniških izkušenj kolesarjev v okviru pilotnega projekta. Kolesarnico so javnosti prvič predstavi­ li že novembra lani, z dejansko izposo­ jo koles pa predvidoma začnejo aprila. MARE BAČNAR ENTSO-E UKRAJINA IN MOLDAVIJA DEL EVROPSKEGA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA Sredi marca je bil na zahtevo sistemskih operaterjev Ukrajine in Moldavije, družb Ukrenergo in Moldelectrica, po pred­ nostni sinhronizaciji z evropskim elek­ troenergetskim sistemom, ukrajinski elektroenergetski sistem prvič pove­ zan z evropskim sistemom. S tem je postal del največjega povezane­ ga elektro­ energetskega omrežja na svetu. Ukrajina in Moldavija sta bili do zdaj del ruskega elektroenergetskega sistema, v katerega spada tudi Belo­ rusija. Pripravljanje na priključitev Ukra­ jine in Moldavije so potekale že od leta 2017, saj morajo države prosilke oziro­ ma njihovi sistemski operaterji za prik­ ljučitev pred pridružitvijo izpolniti vrsto tehničnih zahtev, ki jih predpisujejo ev­ ropska pravila in evropsko združenje sistemskih operaterjev ENTSO-E. Pred predčasno priključitvijo so bile zato opravljene tudi obsežne analize morebitnih vplivov na delovanje celot­ nega evropskega povezanega omrež­ ja in opredeljena morebitna tveganja, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je pod določenimi pogoji vendarle že mogoče ugoditi prošnji za priključitev. Sistemski operaterji, vključeni v sinhrono cono celinske Evrope, morajo ves čas skrbeti za ohranjanje stabilne frekvence v omrežju, ki je določena na 50 Hz, in zagotavljanje ravnovesja med proizvod­ njo in porabo na celotnem območju in s tem tudi nemotene oskrbe odjemalcev. Formalen pogoj za sinhronizacijo je tudi izolirano delovanje energetskega siste­ ma po tri dni pozimi in poleti. To pomeni, da se država v celoti odklopi in mora v treh dneh dokazati, da je sistem sposo­ ben delovati tudi samostojno. Omrežje celinske Evrope oskrbuje več kot 400 milijonov odjemalcev v 24 ev­ ropskih državah, vanj pa je prek sloven­ skega sistemskega operaterja družbe Eles vključena tudi Slovenija. MARE BAČNAR Namestnik vodje enote, odgovorne za raziskave, inovacije, konkurenčnost in digitalizacijo v generalnem direkto­ ratu za energetiko, Mark Van Stiphout je poudaril, da se je v zadnjih 12 letih izkazalo, da je mogoče vključevanje vedno večjega deleža OVE in zago­ tavljanja zadostnih virov fleksibilnosti sistema, zato so rezultati tovrstnih pro­ jektov zelo pomembni. Hkrati je pozval, da je rezultate zdaj treba prenesti tudi v prakso. Po mnenju direktorja za raziskave in razvoj v RTE Gabriela Bareauxa je pro­ jekt OSMOSE glede na število sodelu­ jočih partnerjev z različnih področij in dodeljenih sredstev s strani Evropske komisije resnično odličen. Poudaril je, da morajo sistemski operaterji v Evropi namenjati še več časa in sredstev ra­ ziskavam in razvoju, če želimo doseči cilje zelenega prehoda, ki jih je zastavi­ la Evropska komisija. Ob tem je dodal še, da so raziskave in razvoj naša naj­ boljša možnost za dosego znanst­ venega, okoljskega, ekonomskega in družbenega napredka. Sledile so predstavitve rezultatov posa­ meznih delovnih sklopov: optimalna kombinacija virov fleksibilnosti v dol­ goročnih scenarijih, analiza in mode­ liranje oblikovanja trga fleksibilnosti, rezultati demonstracije fleksibilnosti iz baterijskih hranilnikov in razsmernikov električne energije. Partnerji pri pro­ jektu so predstavili tudi inovativno hibridno napravo za zagotavljanje fleksibilnosti z mnogimi funkcijami, ki lahko zagotav­ljajo številne storitve za zanesljivo obratovanje omrežja. V popoldanskem delu srečanja pa so se udeleženci osredotočili na pred­ stavitev dosežkov na področju demon­ stracije delovanja OVE, industrijskih bremen in optimizacije fleksibilnosti prenosnega elektroenergetskega om­ režja. Pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v Elesu Gorazd Ažman je predstavil rezultate dela part­ nerjev iz Slovenije, Francije, Italije in Sr­ bije v okviru šestega delovnega sklopa, ki ga je koordinirala družba Eles. Po njegovih besedah je največji dosežek šestega delovnega sklopa delujoča na­ predna optimizacijska platforma, vgra­ jena v okolje IT prenosnega operaterja. Pri tej optimizaciji se hkrati upošteva trenutno stanje v omrežju in sposob­ nost proizvodnih enot, da ponudijo dodatno fleksibilnost. Tako lahko bol­ je napovemo bodoča stanja v omrež­ ju in ob upoštevanju načela mejnih cen aktiviramo najustreznejše ponu­ dbe. To omogoča izmenjavo prožnosti v 15-minutnih časovnih okvirih in nemote­ no vključevanje OVE v omrežje. Kot je pojasnil, so demonstracijo izvajali na pogosto prezasedeni meji med Italijo in Slovenijo, tik pred dobavo. Opravljeno delo predstavlja inovativne rešitve pri­ hodnosti za vključevanje velikega šte­ vila OVE v omrežje in oblikovanje novih tržnih produktov za trgovanje znotraj dneva. POLONA BAHUN; FOTO: ARHIV ELES 10 iz energetskih okolij naš Stik EKO SKLAD ELEKTRO CELJE ZA SUBVENCIJE EKO SKLADA V OBDOBJU 2021–2025 SKUPAJ PREDVIDENIH OD 57 DO 79 MILIJONOV EVROV NA LETO V DRUŽBI ELEKTRO CELJE IZRAČUNALI OGLJIČNI ODTIS DELOVANJA DRUŽBE Vlada je sprejela Poslovno politiko Eko sk­ lada za obdobje 2021–2025. Za ugodno kreditiranje je skupaj predvidenih okrog od 40 do 70 milijonov evrov, za nepovrat­ na sredstva na podlagi Zakona o URE med 30 in 50 milijonov evrov na leto ter nepovratna sredstva, ki se dodeljujejo iz Sklada za podnebne spremembe, v viši­ ni 86,5 milijona evrov do leta 2023. Za nepovratna sredstva je tako skupaj pred­ videnih med 57 in 79 milijonov evrov na leto, od tega med 27 in 47 milijonov evrov samo za naložbe v gradnjo in energetsko obnovo stanovanjskih stavb. Ogljični odtis organizacije je merilo za določanje količine izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov (metana, dušikovega oksida, fluoriranih plinov), ki nastanejo pri aktivnostih or­ ganizacije. Za trajnostno poslovanje in obvladovanje emisij toplogrednih pli­ nov na poti do ogljične nevtralnosti so v Elektru Celje izračunali ogljični odtis za obdobje med letoma 2018 in 2021, zato da bi prepoznali izhodiščno stan­ je za pripravo ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prihodnje ter za natančno, temeljito in objektivno poročanje podatkov. Ključni strateški cilj poslovanja Eko skla­ da za obdobje 2021–2025 je dosegati merljive cilje na področju URE in OVE skladno z zakonodajo na poti Slovenije v krožno gospodarstvo in nizkoogljično družbo. Kot so zapisali na vladi, sprejeta poslovna politika Eko sklada zagotavlja tudi visoko raven učinkovitosti finančnih instrumentov Eko sklada, kamor spada­ jo predvsem prilagajanje spodbud, tako da bo izvedenih dovolj naložb, in ustre­zna struktura naložb za doseganje zahtevanih zakonodajnih merljivih ciljev, zagotav­ ljanje možnosti hkratnega ko­ riščenja nepovratnih sredstev in ugod­ nih kreditov Eko sklada za financiranje ustreznih naložb ter zagotavljanje kon­ tinuitete klju­čnih javnih pozivov za do­ deljevanje spodbud brez prekinitev. To bo investitorjem omogočilo dolgoročno načrtovanje naložb ter enakomeren ob­ seg investicijskih ukrepov v času, nače­ lo »več za več« – progresivnih spodbud oziroma progresivnega usmerjanja nepovratnih sredstev v celovito energij­ sko prenovo stavb, uvajanje novih fi­ nančnih instrumentov ter odpravljanje socialnih in drugih ovir pri odločanju za okoljske naložbe in doseganju različnih okoljskih ciljev. POLONA BAHUN Izračun so izvedli na podlagi protoko­ la standarda Greenhouse Gas Protocol, ki razvršča emisije ogljika v tri področ­ ja: neposredne emisije iz lastnih ali nadzorovanih virov, vključno z zgoreva­ njem goriva, na primer v plinskih kotlih, voznih parkih in klimatskih napravah; posredne emisije, vključno s proizvod­ njo električne energije, toplote, hla­ jenja in pare, ki jo organizacija kupi in uporablja, kar pomeni tudi izgube v elektroenergetskem omrežju pri dejav­ nosti distribucije električne energije, ter druge posredne emisije, ki se pojavijo v dobavni verigi organizacije. Te je naj­ težje izslediti in nadzorovati, obsegajo pa po navadi največji delež v evidenci emisij organizacije (emisije, ki zajemajo tiste, povezane z dobavitelji, poslovnimi potovanji, nabavo, odpadki in vodo ter 11 iztekom življenjske dobe izdelkov in storitev). Poročilo o ogljičnem odtisu za obdob­ je 2018 do 2020 in poročilo o ogljič­ nem odtisu za poslovno leto 2021, ki so ga izdelali v Elektru Celje, je preveri­ la tudi neodvisna strokovna organizaci­ ja Bureau Veritas, vsi dokumenti pa so dostopni tudi na spletni strani www.elektro-celje.si. Kot poudarjajo v družbi, se bo vzpostavljen in preverjen proces iz­ računa ogljičnega odtisa uporabljal za poročanje javnosti ter kot osnova za prip­ ravo in sprejem ukrepov za obvladovan­ je okoljskega odtisa Elektra Celje. MAG. MARIJAN ŠUNTA GEN-I INSTITUT JOŽEF STEFAN GEN-I NAJBOLJŠI ZAPOSLOVALEC V KATEGORIJI VELIKIH PODJETIJ DRUŽBA ELES PREJEMNIK TREH ČASTNIH LISTIN INSTITUTA JOŽEF STEFAN Časopisna hiša Dnevnik je v okviru pro­ jekta Zlata nit razglasila najuglednejše in najuspešnejše slovenske zaposlo­ valce leta 2021. V kategoriji velikih pod­ jetij je naziv najboljšega zaposlovalca pripadel družbi GEN-I. V GEN-I za razvoj zaposlenih skrbijo z osredotočanjem na prepoznavanje dobrega. V ospredje postavljajo vrline sodelavcev ter spod­ bujajo njihova najbolj naravna ravnanja, občutenja in mišljenje. Kot so zapisali, verjamejo, da so talenti prihodnosti iz­ razito značajsko in osebnostno odpr­ ti, željni medsebojnega sodelovanja in povezovanja znotraj številnih projektov in področij ter sposobni hitrega prilaga­ janja dinamičnim razmeram organizaci­ jskih struktur. Pri njih je poleg dela in osebnostne rasti pomemben učinek, ki ga pustiš na širši družbi. Konec marca je v okviru tradicional­ nih, že 30. dnevov Instituta Jožef Ste­ fan (IJS) potekala podelitev častnih listin IJS. Častne listine sta za uspešno poslovno partnerstvo pri prenosu znan­ stvenih in tehnoloških dosežkov ter znanj Instituta v družbeno in gospodar­ sko zaledje doma in v tujini prejela di­ rektor Področja za strateške inovacije v »Z načrtnim delom so uspeli razviti ho­ mogeno in pozitivno organizacijsko kul­ turo. Ta je v sozvočju s poslanstvom, usmerjenim v razogljičenje energetike in vpeljavo zelenih tehnologij. Podjetje odlikujejo k človeku usmerjena organi­ zacijska kultura, trajnostno zastavljena uspešnost in odpornost na krize,« je med drugim v svoji obrazložitvi izbora zapisala komisija projekta Zlata nit. Med rezultati vprašalnika, ki so ga v ok­ viru natečaja izpolnjevali zaposleni v GEN-I, so prav posebej ponosni na ka­ zalnik priporočenosti podjetja s strani zaposlenih (t. i. Employee Net Promot­ er Score), s katerim močno presega­ jo povprečje vseh podjetij, še bolj pa odstopajo med velikimi. Velika večina zaposlenih vidi GEN-I kot podjetje, v ka­ terem priporočajo zaposlitev (na lestvi­ ci od 1 do 10 jih je več kot 67 odstotkov vprašanih izbralo oceno 9 ali 10). VLADIMIR HABJAN Elesu mag. Uroš Salobir in vodja Službe za procesne sisteme v Elesu dr. Janko Kosmač. Mag. Uroš Salobir je ob tej priložnosti iz­ postavil, da je povezovanje z Institutom Jožef Stefan izrednega pomena pred­ vsem zaradi doseganja tako imenovane točke inovacijskega delovanja, pri kateri so inovacije usmerjene v neposredne učinke in uresničitev vizije na področju energetike. Dr. Janko Kosmač pa je poudaril, da je začetno sodelovan­ je temeljilo na ideji, da se obremenitev daljnovoda izkoristi za preprečevan­ je žledenja na daljnovodnih vrveh in za naknadno razširitev ideje na področje ohlajanja vodnika v širokem področju vetrovnih razmer s poudarkom na po­ dročju, kjer dominira naravna konvek­ cija. Strokovnjaki IJS so za to področje izdelali poseben numerični model, ka­ terega pravilnost delovanja so potrdili tudi z laboratorijskimi meritvami. Častno listino v imenu družbe Eles je prevzel pomočnik direktorja Področja za upravljanje s sredstvi in projekti in vodja Sveta za raziskovalno in znanstveno de­ javnost, dr. Uroš Kerin. Povedal je, da si Eles želi v sodelovanju z vsemi deležniki zgraditi trdne povezave med znanostjo in gospodarstvom, ki bi še naprej motivi­ rale in spodbujale obojestranski prenos in izmenjavo znanj. MARE BAČNAR 12 iz energetskih okolij naš Stik 13 SODO EZS ŠTEVILO POLNJENJ NA POLNILNICAH DRUŽBE SODO LANI POSKOČILO DOGODKI V UKRAJINI BODO IMELI DALJNOSEŽNE POSLEDICE ZA SVETOVNO GOSPODARSTVO Po podatkih sistemskega operaterja dis­ tribucijskega omrežja družbe SODO je mogoče sklepati, da se zanimanje za up­ orabo električnih vozil naglo povečuje, saj je bilo lani na 26 hitrih polnilnih posta­ jah, nameščenih ob avtocestnem križu, opravljenih že 15.822 polnjenj, kar je bilo 5.047 več kot leta 2020 in tudi absolut­ no največ do zdaj oziroma od leta 2016, ko so začeli spremljati podatke. Za po­ trebe polnjenja baterij električnih vozil je bilo lani porabljenih 188.786 kWh, last­ niki vozil pa so za polnjenje skupno po­ rabili 5.419 ur. Vsi navedeni kazalniki so krepko presegli primerljive kazalnike z letom prej, pri čemer se je obremenitev polnilnih postaj še zlasti povečala v drugi polovici lanskega leta. SODO podatke o obisku polnilnih postaj, ki so v njegovi lasti, obdeluje že od leta 2016, iz njih pa izhaja, da v povpreč­ ju eno polnjenje znaša 10,56 kWh in da se posamezno vozilo v povprečju polni 20,27 minute. Najbolj zasedene so pol­ nilne postaje ob štajerski avtocesti in tudi tiste na avtocesti proti morju, nekoliko manj pa tiste v smeri Gorenjske in Brežic. Znani so tudi prvi podatki za leto 2022, pri čemer je bilo prvi letošnji mesec na hitrih polnilnicah SODO oprav­ljenih 1.312 polnjenj ter za to porabljenih 16.084 kWh električne energije in 464 ur. V začetku marca se je sestal Upravni odbor EZS, ki je razpravljal predvsem o stanju v Ukrajini in vplivih na energetski sektor ter ocenil vplive ključnih dogod­ kov na energetiko v Sloveniji in širše, saj bo po mnenju upravnega odbora kriza imela daljnosežne posledice za svetov­ no gospodarstvo. Upravni odbor je izpostavil trenut­ no izredno zahtevne geopolitične razmere v Evropi, saj vojaški agresiji sledijo izredno ostri gospodarski proti­ ukrepi proti Rusiji, vse to pa že povz­ roča nestabilnosti na trgu in posledično izreden dvig cen na več področjih. Energetski trg je zaradi prevladujo­ če vloge Rusije v dobavah tekočih in plinastih goriv v svetovnem merilu še zlasti podvržen zvišanim tveganjem tudi zaradi velike verjetnosti njihovih prekinitev dobav. To je tudi razlog, da so vsakršne napovedi glede posledic za energetski trg prezgodnje. Kot je poudaril predsednik EZS in di­ rektor družbe Plinovodi Marjan Eber­ linc, oskrba z energenti iz Rusije trenutno še poteka nemoteno, sistem deluje, potrjeno je stabilno obratovan­ je prenosnih sistemov. Ob tem je hkrati izpostavil, da ruski plin pokriva okvir­ no 40 odstotkov evropskih potreb po plinu, da so na voljo štiri glavne do­ bavne poti za ruski plin v Evropo in da se po ozemlju Ukrajine izvaja približno tretjina tranzita ruskega plina v Evro­ po. Dodal je, da je vzhodna Evropa po deležu bolj odvisna od ruskega plina kot zahodna Evropa ter da plin iz termi­ nalov utekočinjenega zemeljskega pli­ na še ne dosega dobav ruskega plina. Ob tem je izrazil potrebe po dodatni di­ verzifikaciji virov. Prednostna obravnava bo posledično namenjena blaženju negativnih posle­ dic visokih cen in zanesljivosti oskrbe. Upravni odbor ocenjuje, da bo imela nastala kriza dolgoročnejše posledi­ ce na energetskem trgu, saj se bo ta odražala v delovanju trga in tudi na po­ dročju infrastrukture, ki jo bo treba nad­ graditi v smeri zagotavljanja stabilne, zanesljive in cenovno konkurenčne energetske oskrbe ter čim večjega deleža lastnih, predvsem obnovljivih virov. Kratkoročno je torej treba zaradi nastalih izrednih in zaostrenih razmer ter velikega tveganja omejitev ali pre­ kinitev obstoječih dobav energentov delovanje sistema stabilizirati ter zago­ toviti stalne in zanesljive dodatne ener­ getske vire. Upravni odbor pričakuje, da se bodo zahtevne razmere v povezavi z visokimi cenami energentov in surovin v letu 2022 še nadaljevale. POLONA BAHUN BRANE JANJIĆ EN-LITE BORZEN ZAŽIVELA SLOVENSKA RAZLIČICA PROJEKTA EN-ROADS LANI V PODPORNI SHEMI 3.811 ELEKTRARN V okviru uresničevanja poslanstva krepi­ tve energetske pismenosti so v društ­ vu EN-LITE pripravili slovenski prevod globalnega energetsko-podnebnega simulatorja En-ROADS, s čimer se je slovenska različica pridružila 14 že ob­ stoječim, med katerimi so poleg izvorne angleške tudi francoska, španska, nemš­ ka, italijanska, portugalska, japonska, ki­ tajska in druge. Orodje En-ROADS s svojimi 18 vsebinskimi drsniki uporabniku omogoča preizkušanje različnih kombi­ nacij ukrepov za soočanje z energet­skopodnebnimi izzivi s ciljem zmanjšati dvig temperature s +3,6 stopinje Celzija na največ +2 stopinji Celzija do leta 2100. Kot poudarja predsednica društva EN-LI­ TE Mojca Drevenšek, so v širši strokovni ekipi društva prepoznali prednosti En-ROADS kot odprtega, interaktivnega, podatkovno kredibilnega ozaveščeval­ nega orodja, ki krepi energetsko-pod­ nebno pismenost ter lahko pomembno spodbudi javne in medijske razprave o oblikovanju energetsko-podnebne pri­ hodnosti Slovenije, Evrope in sveta. »Glavno sporočilo En-ROADS je, da za učinkovito soočenje s podnebnimi izzivi in ublažitev njihovih posledic potrebujemo ustrezno kombinacijo raznolikih ukrepov na področju izbire virov energije in njene rabe v transportu, industriji in zgradbah, s poudarkom na energetski učinkovito­ sti in elektrifikaciji v teh dejavnostih, ter na družbeno-ekonomskih, tehnološko-raz­ vojnih, gozdarskih, kmetijskih in drugih področjih,« poudarja Drevenškova ter dodaja, da simulator krepi razumevanje nujnosti medsektorskega povezovanja in sodelovanja. V ozadju orodja je komplek­ sen računalniški model sistemske dina­ mike, ki temelji na verodostojnih podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA), Medvladnega panela za podnebne spre­ membe (IPCC) in številnih drugih virov, pri čemer avtorji vsebine redno mesečno osvežujejo z novimi ugotovitvami iz ra­ ziskav in znanstvenih študij. V društvu EN-LITE v nadaljevanju načr­ tujejo tudi izobraževalno-ozaveščevalne aktivnosti in usposabljanja, ki bodo zainte­resiranim deležnikom olajšale upo­ rabo En-ROADS v Sloveniji. BRANE JANJIĆ Po podatkih Borzena je bilo v podporno shemo konec leta 2021 vključenih 3.811 elektrarn s skupno nazivno močjo 415 MW, kar je nekaj več kot 11 odstotkov instali­ ranih zmogljivosti v Sloveniji. Od tega je bilo največ sončnih elektrarn (3.286), sle­ dijo SPTE elektrarne na fosilna goriva (366), hidroelektrarne (92), elektrarne na biomaso (39), bioplinske elektrarne (24) in tri vetrne elektrarne. Delež enot, ki v ok­ viru podporne sheme samostojno proda­ jajo električno energijo na trgu, in torej prejemajo podporo v obliki obratovalne podpore, je na podobni ravni kot prejš­ nja leta – približno 70 odstotkov. Preos­ talih 30 odstotkov enot prejema podporo kot zagotovljeni odkup, kar pomeni, da s strani Centra za podpore prejemajo plači­ lo podpore in hkrati plačilo elektrike. Proizvodnja elektrike v podporni shemi je v letu 2021 dosegla približno povpreč­ no raven zadnjih petih let, medtem ko izplačila nihajo zaradi spremembe refe­ renčne tržne cene, novih vstopov in odhodov iz sistema podpor. Iz prime­ rjave izplačil in proizvedene električne energije v podporni shemi izhaja, da je bila proizvodnja električne energije v letu 2021 za 1,1 odstotka višja glede na proizvodnjo v letu 2020, ob tem pa je bilo za 2,7 odstotka več izplačil. Količinsko proizvodnja, ki je deležna ene od oblik podpor, predstavlja slabih sedem odstotkov slovenske letne pora­ be. V zadnjih letih se je ta delež zara­ di rasti porabe in stagnacije proizvodnje v shemi nekoliko zmanjšal. Po deležu proizvedene električne energije izsto­ pajo SPTE enote na fosilna goriva (36 odstotkov) in sončne elektrarne (28 odstotkov). Sledijo elektrarne na les­ no biomaso (15 odstotkov) in hidroelek­ trarne (10,5 odstotka). V letu 2021 so največ vseh izplačil iz podporne sheme prejele sončne elek­ trarne (51,1 odstotka). Sledijo SPTE na fosilna goriva (17,6 odstotka), elektrarne na lesno biomaso (16,3 odstotka) in bio­ plinske elektrarne (9,1 odstotka). Prime­ rjava proizvodnje in izplačil v letih 2021 in 2020 kaže, da sama proizvodnja pri obeh najbolj zastopanih virih v podporni shemi v letu 2021 ni močno nihala. POLONA BAHUN 14 iz energetskih okolij naš Stik 15 ELES BATERIJSKA HRANILNIKA V POSKUSNEM OBRATOVANJU Baterijska hranilnika električne ener­ gije, ki sta bila v RTP Okroglo in RTP Pekre vgrajena v okviru projekta SINCRO.GRID, sta začela poskusno obratovati, aprila pa bo izveden še teh­ nični pregled, nato sledi začetek red­ nega obratovanja. Skupna moč obeh postrojev znaša 10 MW, skupna kapaci­ teta pa 50 MWh. Projekt SINCRO.GRID je investicijski projekt pametnih omrežij evropskega po­ mena na območju Slovenije in Hr­ vaške, pri njem pa sodelujejo slovenski in hrvaški sistemski operater prenosne­ ga elektroenergetskega omrežja, ELES in HOPS, ter sistemska operaterja distri­ bucijskega omrežja obeh držav, SODO in HEP ODS. Namen prve faze projekta SINCRO.GRID je omogočiti učinkovitejšo uporabo obstoječega elektroenerget­ skega omrežja v Sloveniji in na Hr­ vaškem, kar bo ob­ stoječi infrastrukturi omogočilo sprejemanje večjih količin električne energije iz OVE in zanesljivej­ šo oskrbo z električno ener­gijo. V okviru projekta bodo vgrajene kompenzacijske naprave, napreden sistem za ugotavljanje meja obratovanja in sistem hranilnikov električne energije, vzpostavljen pa bo tudi virtualni čezmejni center vodenja. Celotna vrednost projekta znaša 88,6 milijona evrov, od tega je Evropska komisija prispevala 40,5 milijona evrov. POLONA BAHUN MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO PODPISANO PISMO O NAMERI ZA VZPOSTAVITEV SEVERNO JADRANSKE ČEZMEJNE VODIKOVE DOLINE Državni sekretar na Ministrstvu za in­ frastrukturo Blaž Košorok, državni sek­ retar na Ministrstvu za gospodarstvo in trajnostni razvoj Republike Hrvaške Ivo Miletić in predsednik avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Massimiliano Fedriga so sredi marca v Za­ grebu podpisali pismo o nameri za vzpostavitev sodelovanja za skupno podporo izgradnje Severno jadranske čezmejne vodikove doline. Gre za vzpostavitev okvira sodelovanja z namenom spodbujanja razvoja vodiko­ vih tehnologij, priprave nabora projektov in iskanja virov za njihovo financiranje z namenom prispevanja k doseganju cil­ jev iz evropskega zelenega dogovora in evropske strategije za vodik (zmanjšan­ je emisij za najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990 in podnebna nevtralnost do leta 2050). Vsebina pisma o nameri se nanaša na regionalno sodelovanje in vzpostavitev čezmejnih vodikovih dolin s ciljem, da se izvedejo tranzicije v integriran eko­ sistem na področju energije, ki vključu­ je energetiko, industrijo in transport. Poleg tega bodo vzpostavili sodelo­ vanje na področju inovacij in skupnih projektov s ciljem pospešenega raz­ voja energetskih rešitev, ki temeljijo na vodiku, in s tem medregionalnih vred­ nostnih verig. Ti projekti bi lahko med drugim olajšali in okrepili medsebojno sodelovanje na področju preizkuša­nja in predstavitve tehnologij, zlasti tistih, namenjenih zmanjševanju energetske porabe sektorjev, v katerih je energi­ jo težje zmanjšati (jeklo, cement, gnoji­ la, tovorni, železniški, ladijski in letalski promet), prav tako pa bi lahko okrepili vlaganja v izvajanje čezmejnih rešitev, kot so bencinske črpalke na vodik vzdolž glavnih prometnih koridorjev ali preureditev cevovodov za zemeljski plin za distribucijo vodika ter oprede­ litve regulativnih ovir za čezmejno dis­ tribucijo vodika. Meddržavno sodelovanje bo po­ tekalo tudi na področju znanstveno­ raziskovalnega dela, izvedbe potrebnih izobraževanj ipd., na podlagi pisma o nameri pa bo ustanovljena skupna delo­ vna skupina, sestavljena iz pred­ stavnikov zastopnikov držav, industrije in raziskovalnih institucij, ki bo izvajala operativne naloge za uresničitev name­ na sodelovanja. BRANE JANJIĆ MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO 6 IN 8 ODSTOTKOV Za toliko so se v minulem letu v Sloveniji zvišale maloprodaj­ ne cene električne energije za povprečnega gospodinjske­ ga in negospodinjskega odjemalca. Tako je gospodinjstvo s povprečno porabo lani moralo za MWh odšteti 161,3 evra, kar je bilo 6 odstotkov več kot leta 2020. Negospodinjski odje­ malci so v povprečju morali za enako količino porabljene električne energije plačati 115,7 evra ali 8 odstotkov več kot leto prej. Cena električne energije na končnem računu za gospodinj­ stvo je znašala 64,3 evra za MWh (39,9-odstotni delež) in se je v enem letu v povprečju zvišala za 4 odstotke. Za omrežni­ no je bilo treba odšteti 48,5 evra (30,1-odstotni delež) in se je prav tako v obdobju enega leta zvišala za 4 odstotke, vse zaračunane dajatve za namene energetike pa so znašale 16,4 evra (10,1-odstotni delež), kar je na celoletni ravni pome­ nilo v povprečju za 28 odstotkov več kot leta 2020. Višina trošarine se med letom ni spreminjala, zanjo pa je bilo treba odšteti 3,05 evra (1,9-odstotni delež). K temu je treba dodati še 18-odstotni davek na dodano vrednost. Struktura končne cene pri negospodinjskih odjemalcih je bila nekoliko drugačna, in sicer je cena električne energije znašala v povprečju 62,3 evra za MWh oziroma 8 odstot­ kov več kot leto prej (65,7-odstotni delež), za omrežnino je bilo treba odšteti 19,1 evra ali 7 odstotkov več (20,1-odstot­ ni delež), za dajatve 10,8 evra ali 11 odstotkov več (11,3-od­ stotni delež), zaračunana trošarina v višini 2,8 evra pa je bila v primerjavi z letom prej višja za 8 odstotkov (2,9-odstotni delež). BRANE JANJIĆ 16 pogovor naš Stik Brez obnov, izgradnje novih daljnovodov in povečevanja robustnosti preprosto ne bomo mogli zagotavljati vsega, kar nas čaka. 17 UROŠ BLAŽICA, ELEKTRO PRIMORSKA Omrezje bi bilo treba v celoti prenoviti Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan Distribucijsko omrežje Elektra Primorska je večinoma že preživelo svojo življenjsko dobo in je potrebno nadgradnje, še zlasti v času množice izzivov, ki prihajajo. Potrebne so torej naložbe v infrastrukturo, ki bodo konstantne in dolgoročne. In vse to velja za vso distribucijo, ne le za Elektro Primorska. Omrežnina bi se morala po nekaterih izračunih letno povečevati vsaj za okoli 17 odstotkov, če bi želeli sle­ diti povečevanju stroškov obnavljanja in investicij ter zastavljenim podnebno-energetskim ciljem. Glede na interventni zakon, ki se obeta, se bodo naložbe v in­ frastrukturo še zmanjšale. Težko si torej predstavlja­ mo, da bomo uresničili zaveze NEPN in doseganje 27-odstotnega deleža OVE. V letošnjem letu bo de­ set let, kar Uroš Blažica, univ. dipl. inženir elektroteh­ nike, vodi družbo Elektro Primorska, kar je bila dobra priložnost za pogovor o omenjenih temah. Od treh strateških ciljev, ki si jih je pred desetimi leti zastavil, je eden izpolnjen, drugi je blizu, tretji, vetrne elektrarne na Volovji rebri, pa se žal vse bolj odmika. Letos mineva deset let vašega vodenja Elektro Primorska. Kako bi ocenili to obdobje? Lepo obdobje in osebno dobra izkušnja. Sem si pa vse skupaj precej drugače predstavljal. Energetika je bolj toga od panog, v katerih sem delal pred tem, a je tudi bolj odporna na spremembe. To je razumljivo, saj ni v celoti tržno usmerjena, le majhen del, tržni, ta pa je spreten in prilagodljiv. Za proizvodnjo, prenos in distribucijo je morda celo prav, da je odpornost na spremembe večja, kajti tu je pomembna trajnost v smislu zagotavljanja učinkovite in zanesljive oskrbe. Zame je bila zamenjava službe nekakšen kultur­ ni šok, saj sem prej delal v prodaji. Svoje market­ inške ambicije in znanje sem skušal uresničiti skozi E 3, v gospodarski javni službi pa sem se bolj učil in skušal uresničevati svoje izkušnje. Na začetku sem si poleg izpopolnjevanja poslovnih načrtov zastavil tri pomemb­ne strateške cilje. Prvi je bil konsolidacija in prodaja hčerinske družbe, kar smo naredili. Dru­ gi je bil pridobitev koncesije. Po desetih letih smo blizu izpolnitve, saj smo oddali vlogo za sistemske­ ga operaterja distribucijskega omrežja in izpolnjuje­ mo vse pogoje, tako da bi teoretično morali to tudi doseči. Tretji cilj, ki me najbolj muči, pa je Volovja reber. Ta ostaja, se je že oddaljil in smo ga že opusti­ li, a se zdaj poraja majh­no upanje. V zadnjem času smo priča več zamenjavam v vodstvih energetskih družb. Kaj po vašem mnenju pomeni kontinuiteta na takem delovnem mestu? Odvisno, kako dober je direktor. Če je slab, so men­ jave upravičene. Energetika ne kliče po hitrih akci­ jah, hitre spremembe lahko povzročijo več težav kot prednosti. Kakšna je starost vašega omrežja? Je kaj opreme še iz časa Italije? Kakšno je sodelovanje s sosednjo Italijo? Italijanske opreme ni več. Lani smo podrli še zadnji zapuščeni steber nekega italijanskega daljnovoda, ki je povezoval staro Gorico z elektrarno v Doblarju. Morda je kje še kakšna žica. Kar gradimo, gradimo tako kot druga slovenska distribucija, kupujemo prek javnih razpisov v Sloveniji večinoma evropsko opre­ mo in materiale. Z Italijani imamo dve fizični čezmej­ 18 pogovor ni 20 kV povezavi, eno v Vrtojbi, drugo v Sežani, ki ju oddajamo v najem trgovcu, ki trguje z električno ener­gijo. To je neke vrste varovalo za primer havarij, za denimo otočno napajanje manjšega dela omrež­ ja. Že dolgo delamo na večjem projektu čezmejnih 110 kV povezav, kjer je Elektro Primorska skupaj z E 3 in HSE ter italijanskimi partnerji pridobila izjemo za gradnjo dveh 110 kV daljnovodov med Trstom in Ko­ prom. Imamo že gradbeno dovoljenje. So se pa tržne razmere v zadnjih petih letih spremenile, letos se vse spet močno spreminja, tako da je ekonomika gradnje pri teh komercialnih linijah vprašljiva in se je postavila na glavo. Z Italijani se sicer neformalno dobivamo in se pogovarjamo, največ z distribucijami. Kje so najbolj šibke točke znotraj vašega oskrbnega območja? Na splošno je staro. Več kot polovica objektov je že preživela življenjsko dobo. V začetku januarja smo zamenjali energetski transformator v Tolminu iz leta 1972. Tako starih nimamo več. Hočem reči, da je om­ režje primerno za zamenjavo. To je največja šibka točka. Nujne so investicije v infrastrukturo, če želimo zagotavljati kakovostno ali boljšo oskrbo. Govorite za Elektro Primorska ali za celotno distribucijo? Več ali manj smo vsi na istem in, kar se tega tiče, ni večjih razlik med distribucijami. Pred časom ste imeli nekaj težav z zagotavljanjem kakovosti napajanja z električno energijo na območju Zgornjega Posočja. Kako ste jih rešili oziroma kje ste zdaj? Reševanja tega problema smo se že pred leti lotili sistematično, ko so se te težave začele kazati bolj in­ tenzivno. Zadeve še rešujemo, glavni posegi pa so že bili opravljeni. Zgornje Posočje smo reševali s tremi paketi ukrepov, kratko-, srednje- in dolgoročnimi. Ti­ sto, kar se je dalo narediti takoj, je bilo narejeno v te­ kočem letu. Od večjih zadev je bil RTP v Kobaridu lani dan v pogon. To je bila ena ključnih investicij. Zdaj gradimo kablovod med Bovcem in Kobaridom, ki naj bi bil v letu 2023 tudi končan. S tem gremo, kot smo obljubili, po začrtani poti naprej s ciljem, da bomo to omrežje dogradili in se bo oskrba izboljšala. Težav je tako zdaj bistveno manj, kot jih je bilo v preteklosti. Kako gledate na to, da imamo vse več izrednih vremenskih razmer in posledično vse več obsežnejših izpadov dobave? Več bomo vlagali v robustnost, bolj bomo odporni na vremenske pojave. Vendar pa je pri tem treba na in­ vesticije gledati racionalno, glede na razpoložljivost sredstev, in investirati skladno z možnostmi. Drugo je oceniti, do kje je še smiselno vlagati v robustnost. Ko se približuješ 100-odstotni varnosti, ki je tako ali tako naš Stik nikoli ni, krivulja stroškov eksponencionalno raste in postane investiranje neracionalno in nesmiselno. Govoriti o tem, da bomo vse srednjenapetostne vode vkopali, je iluzija, ker se to ne izide. Na Bovškem so namreč stroški vkopavanja zaradi kompleksnih tere­ nov tako visoki, da se to ne splača. Bolj smiselno je izvesti vse druge ojačitve, če pa pride do havarije, jih pač takrat sanirati. Na eni zadnjih konferenc ste podali podatek, da je dolžina omrežja na merilno mesto kar 57 odstotkov višja od povprečja v EU? Kje so razlogi za to? To je posledica razpršene poseljenosti v Sloveni­ ji in dejstva, da ima vsaka hišna številka priključek. To pripelje do takih razlik. Slovenija je skorajda ena­ komerno poseljena, nimamo sivih con, morda sta to le Kočevski rog ali Trnovski gozd. Kakšna prenova/rekonstrukcija distribucijskega sistema bi zahtevala uresničitev zavez NEPN in doseganje 27-odstotnega deleža OVE v končni rabi energije? Izhajamo iz teoretičnih predpostavk, da se bo scena­ rij iz NEPN zgodil, torej, da bomo do leta 2035 vo­ zili, se greli, kuhali, skratka vse počeli na elektriko, in da bomo proizvajali električno energijo večinoma iz sončnih elektrarn. Za ta scenarij bi bilo treba do takrat praktično na novo zgraditi distribucijsko omre­ žje, kajti pretoki energije v primeru takega scenarija bi bili taki, da bi bilo treba fizično preseke vodnikov povečati še za enkrat, zgraditi na Primorskem 1.000 novih transformatorskih postaj in podobno. Ocena te naložbe za vso distribucijo je 4,2 milijarde evrov, kar bi izvedli v desetih letih. To je v skladu s scenari­ jem NEPN, če se res držimo sprejetih izhodišč in tudi navodil za priključevanje in standardov, ki jih imamo. Ali bomo res leta 2035 tam, ne vem, ali bo pot res tako hitra, kot jo predvideva NEPN, tudi ne vem, dej­ stvo pa je, da se povečuje število električnih vozil, toplotnih črpalk, sončnih elektrarn, in to narekuje do­ datne investicije v distribucijsko omrežje. Brez inve­ sticij tega prehoda ne bo. Danes imamo v ulici štiri sončne elektrarne na 100 hiš, pete ne moremo več montirati oziroma izdati soglasja, ker glede na robne pogoje, ki jih imamo za priključevanje, to ni mogoče. Mogoče pa bi bilo, če bi zgradili novo transformator­ sko postajo. Osebno mislim, da bo prehod počas­ nejši in da se bo prenova optimirala s pametnimi tehnologijami, prihaja nova tarifna politika, tudi odje­ malci sami iščejo rešitve, usmerjene v samooskrbo, samozadostnost, da ne bi obreme­njevali omrežja. Pričakujemo tudi, da se bo leta 2023 Net metering iztekel. Vprašanje je, kakšna bo shema vključevanja oziroma podpora za sončne elektrarne v prihodnje. To so vprašanja, ki jih bomo reševali v naslednjem desetletju. Na kakšen način naj bi se financirala prenova? Kakšne možnosti vse obstajajo? Razdelana je na obstoječih predpostavkah, obstoječi regulaciji, načinu zagotavljanja virov za investicije v distribuciji in ob predpostavki, da bomo v desetih letih investirali 4,2 milijarde evrov. V NEPN je večina denar­ ja predvidena iz evropskih sredstev, kar je po moje nerealno. Mi do danes nismo dobili niti evra za noben evropski projekt za obnovo omrežja, tako da je bolj realno in odgovorno, da pogledamo, kakšen kreditni potencial imamo distribucijska podjetja. Ni skrivnost, da se bomo morali dodatno zadolžiti. V tem kontekstu smo naročili študijo, koliko se lahko še zadolžimo ob obstoječem načinu financiranja, če omrežnina osta­ ne taka, kot je. V teh scenarijih smo upoštevali tudi to, da bi agencija sledila temu tempu povečanega in­ vestiranja iz naslova zadolževanja na način, da bi se vsako leto ustrezno dvignila omrežnina, da bi zagoto­ vila poplačila amortizacije in donosa. Izkaže se, da bi morala agencija vsako leto v naslednjih desetih letih dvigniti omrežnino za približno 15 odstotkov, da bi lah­ ko distribucijska podjetja iz tega naslova pridobivala dodatna sredstva in plačevala novo najete kredite v višini 1,7 milijarde. Ob predpostavki, da bi se zadolžili do skrajnih meja, bi nam zmanjkala približno polovica od predvidenih 4,2 milijarde evrov. Ali bo to dovolj ali ne, ne vem. In če bo scenarij NEPN veljal, potem bi bili šele na pol poti. Osebno mislim, da ne bo tako. V začetku so vedno apetiti veliki, ko pa greš v izvedbo, so zadeve bolj realne. Vprašanje je tudi, ali smo odje­ malci pripravljeni vsako leto plačati 15 odstotkov viš­ jo omrežnino, da bomo imeli infrastrukturo, ki nam bo omogočila priklapljanje novih naprav. Dejstvo pa je, da brezplačnega prehoda v zeleno Evropo ni. Ali ste ta dejstva predstavili tudi agenciji? Agencija dobro razume, da ta prehod ni brezplačen, po drugi strani pa je tudi jasno, s kakšnimi obremenit­ vami bi morali biti soočeni odjemalci. Agencija skuša te obremenitve čim bolj omiliti, tako da smo na ra­ zličnih bregovih. Res je, da se agencija veliko ukvarja z novo tarifno politiko, ki bi do neke mere morala po­ magati, da bo obstoječe distribucijsko omrežje bolje izkoriščeno. To je korak v smeri zelenega prehoda, ki relativno malo stane oziroma nič, prej kot slej pa bo treba ugrizniti v to kislo jabolko. Agencija je nare­ dila korak naprej, saj je omrežnina od letos višja za 14 od­stotkov. Agencija razume, da je treba zagotoviti sredstva in da je praktično edini vir za to omrežnina, ki je bila za tak odstotek zvišana tudi zaradi pokritja pri­ manjkljaja iz preteklosti. Skuša tudi narediti vse, da bi se ta primanjkljaj nadoknadil z drugimi viri. Kakšni so izzivi elektrodistribucije pri uvajanju razpršenih virov energije, hranilnikov, e-mobilnosti …? Vidim tri ključne razvojne stebre v kontekstu zelene­ ga prehoda. Prvi je fizična infrastruktura. Ta predstav­ lja 80 odstotkov vsega. Preostalih 20 od­stotkov je razdeljenih med tarifno politiko, spodbude za učinko­ vito rabo, prerazporejanje porabe znotraj dneva, meseca in med storitve pametnih omrežij, platforme za omogočanje fleksibilnosti. Lah­ko, da je to razmer­ je tudi 70 : 30, vendar je jedro dogajanj še vedno vezano na fizično infrastrukturo, se pravi na nove vodnike, ki bodo omogočali večje pretoke moči, transformatorske postaje, vse to pa je treba dogra­ diti s pametnimi tehnologijami in spodbudami za bolj pametno in učinkovito rabo. Ukvarjamo se predvsem s prvim in drugim. Upam, da bomo na tej poti us­ pešni. Če sem konkreten, pri nas je ključni del omre­ žja center vodenja in tega je treba dograjevati, da bo čim bolj »pameten«, da se bo avtomatsko odzival na spremembe v prostoru in času, potem pa bomo že z njegovo obnovo reševali mnogo izzivov, ki pri­ hajajo. Drugi naslednji kratkoročni cilj je računan­ je sposobnosti za priključevanje novih virov. To je izziv, ki ga moramo hitro rešiti. Tretji je platforma, ki bo omogočala fleksibilnost storitev dobaviteljev, odjemalcev, osta­lo pa so manjše zadeve. Trenutno pišemo novo strategijo IT za družbo za petletno ob­ dobje, priprav­ljamo strateški načrt ciljev na področju informatike in procesnih tehnologij ter akcijski načrt aplika­cij, ki jih bomo uvedli. Katere so trenutno največje težave, s katerimi se spopadate v Elektru Primorska? Spopadamo se predvsem z likvidnostjo. Letos nas je presenetil interventni zakon, ki nam povzroča ve­ liko skrbi oziroma nam daje ogromno dela. Kar tri mesece ne bo omrežnine. Posledično bo sistem­ski operater brez prihodkov in tudi distribucijska pod­ jetja ne bodo deležna plačil, ki bi jih moral izvesti SODO. Za Elektro Primorska pomeni to izpad pri­ hodka na letni ravni za približno 9,5 milijona evrov. Primarni izziv je torej zagotoviti likvidnostna sred­ stva, da lahko poslujemo normalno, da izvajamo vse naloge, ki smo jih po pogodbi dolžni. Zaradi tega iz­ pada prihodka bo poslovni izid ob koncu leta zelo slab, težko se bomo prebili na pozitivno ničlo. Ena­ ko velja za celotno distribucijo, tudi Eles ni izjema. Da bomo lahko speljali leto, smo morali zmanjša­ ti obseg investicij za slabih sedem milijonov evrov, z 22 na nekaj manj kot 16 milijonov. Znižujemo tudi stroške vzdrževanja in nekaterih del letos sploh ne bomo izvajali, da bomo prihranili. V minimalnem ob­ segu bomo izvajali tudi poseke na trasah. Posegali bomo tudi v druge stroške in mislim, da brez posega v stroške dela ne bo mogoče poslovati brez izgube. Skratka, na kratki rok se iz tržnih ali drugih aktivnosti ne da nadoknaditi tega izpada, zato je treba poslo­ vanje temu prilagoditi. Letos je torej leto hibernacije, treba bo preživeti, žal pa bodo negativni vplivi tega izpada vidni še v naslednjih letih. 19 20 aktualno naš Stik EVROPSKA KOMISIJA EU v boj z visokimi cenami energije s skupnimi nakupi in obveznimi zalogami plina Besedilo: Polona Bahun, fotografiji: iStock Potem ko so se voditelji in voditeljice EU v začetku marca dogovorili, da bodo čim prej odpravili odvisnost EU od uvoza ruskega plina, nafte in premoga, ter Evropsko komisijo pozvali, naj do konca marca predloži načrt za zagotovitev zanesljive oskrbe in dostopnih cen energije v naslednji zimski sezoni, je Evropska komisija 24. marca predstavila zamisli za skupne evropske ukrepe za reševanje temeljnih vzrokov problematike na trgu plina in za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo po razumnih cenah naslednjo zimo in pozneje. Predlog je tako lahko služil kot podlaga za razpravo na zasedanju Sveta EU, ki se je zaključilo 25. marca. Zakonodajni predlog Evropske komisije predvide­ va, da bi morale države članice zagotoviti, da so njihova podzemna skladišča plina do 1. novem­ bra 2022 polna vsaj do 80 odstotkov zmogljivosti, v nadaljnjih letih pa bi se ta delež povečal na 90 odstotkov, pri čemer bi bili od februarja do oktobra določeni vmesni cilji. Upravljavci skladišč bi morali o ravneh polnjenja poročati nacionalnim organom, države članice pa bi morale ravni polnjenja meseč­ no spremljati in o njih poročati Evropski komisiji. Novo obvezno certificiranje vseh upravljavcev skla­ diščnih sistemov bo preprečilo morebitna tvega­nja, ki izhajajo iz zunanjega vpliva na kritično infra­ strukturo za skladiščenje, kar pomeni, da se bodo morali necertificirani upravljavci odreči lastništvu ali nadzoru skladišč plina v EU. Poleg tega bi bilo za zaprtje skladišča plina potrebno dovoljenje nacio­ nalnega regulatorja. Da bi spodbudili polnjenje skla­dišč plina v EU, Evropska komisija predlaga tudi popolno odpravo prenosnih tarif na podlagi zmoglji­ vosti na vstopnih in izstopnih točkah skladišč. Poleg tega naj bi EU s tretjimi državami sklenila part­ nerstva za skupni nakup plina in vodika ter tako izbolj­ šala odpornost in znižala cene. Evropska komisija je pripravljena ustanoviti tudi posebno projektno sku­pino za skupne nakupe plina na ravni EU, ki bi z združevanjem povpraševanja olajšala in okrepila mednarodno navezovanje stikov EU z dobavitelji ter tako pomagala zagotoviti cenovno ugoden uvoz pli­ na pred naslednjo zimo. Skupino bi podpiral usme­ rjevalni odbor, ki bi združeval predstavnike držav članic. Skupna pogajalska skupina pod vodstvom Evropske komisije bi se dogovarjala z dobavitelji pli­ na ter pripravila podlago za prihodnja energet­ska partnerstva s ključnimi dobavitelji utekočinjenega zemeljskega plina in drugih energentov. 21 22 aktualno naš Stik Svet EU je po zasedanju Evropsko komisijo in države članice pozval, naj še naprej kar najbolje uporabljajo nabor orodij, vključno z novim začasnim kriznim okvirom za državno pomoč, saj so po predlogu komisije začasna obdavčitev nepričakovanih dobičkov ali regulativni ukrepi v zvezi z njimi lahko koristen vir nacionalnega financiranja. Med sklepe so med drugim še zapisali, da se morata Svet EU in Evropska komisija nujno povezati z deležniki s področja energije ter preučiti, če in kako bi s kratkoročnimi možnostmi, ki jih je predstavila Evropska komisija, prispevali k znižanju cene plina in obravnavali širjenje učinka tega zvišanja na trgih električne energije, ob tem pa upoštevali nacionalne okoliščine. Evropsko komisijo so pozvali tudi k predložitvi predlogov, ki bodo učinkovito obravnavali problem čezmernih cen električne energije, hkrati pa ohranili celovitost enotnega trga, spodbude za zeleni prehod in zanesljivo oskrbo ter preprečili nesorazmerne proračunske stroške. C M Y CM MY CY CMY K Kot poudarja Evropska komisija, ni enotnega pre­ prostega odgovora za obravnavo visokih cen električne energije, saj se razmere med državami članicami razlikujejo glede mešanice virov energi­ je, zasnove trga in ravni medsebojne povezanosti. Predstavila je prednosti in slabosti različnih ukrepov kot podlago za nadaljnjo razpravo med evropskimi voditelji in voditeljicami ter je pripravljena po po­ trebi svoje delo nadaljevati. Številne od navedenih možnosti obravnavajo simptome, pomembno pa je obravnavati tudi temeljne vzroke trenutnih visokih cen električne energije, in sicer s skupnimi ukrepi EU na trgu plina. Evropska komisija naj bi do konca maja predloži­ la podroben načrt REPowerEU in ocenila možnos­ ti za optimizacijo zasnove trga električne energije, pripravljena pa je predlagati tudi evropski načrt za varčevanje z energijo. Poleg tega razmišlja o tem, da bi državam članicam zagotovila smernice, kako najbolje izkoristiti ciljno usmerjena odstopanja za posamezne države v skladu z direktivo o obdavčit­ vi energije. EDEN OD UKREPOV JE TUDI OKREPITEV ENERGETSKEGA SODELOVANJA Z ZDA Ob robu srečanja Sveta EU sta se sestala pred­ sednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik ZDA Joe Biden ter se dogovorila za sodelovanje, ki bo podprlo energetsko varnost Evrope za prihajajoče zime in trajnostno zmanjša­ lo energetsko odvisnost Evrope od Rusije. Tako bodo ZDA zagotovile dodatne količine utekoči­ njenega zemeljskega plina za trg EU v višini vsaj 15 milijard m3 v letu 2022 s pričakovanimi povečanji v prihodnosti. Evropska komisija bo v sodelovanju z državami EU pospešila postopke pregleda in izda­ je dovoljenj za infrastrukturo za utekočinjeni ze­ meljski plin ter sodelovala z državami EU in tržnimi udeleženci, da bi združila povpraševanje prek no­ voustanovljene energetske platforme EU, kar bi vsaj do leta 2030 zagotovilo obsežen in stabilen trg za dodatni utekočinjeni zemeljski plin iz ZDA. EU in ZDA bodo tako s skupnimi močmi zagoto­ vile stabilno, cenovno dostopno, zanesljivo in čisto oskrbo z energijo za državljane in podjetja v EU in sosednjih partnerskih državah. 23 24 aktualno 25 JEDRSKA ENERGIJA Jedrske elektrarne spadajo med najbolj trdne zgradbe na svetu Besedilo: Vladimir Habjan, fotografije: Vladimir Habjan in arhiv Društva jedrskih strokovnjakov Zadnje čase se mnogi sprašujejo, koliko je dogajanje v Ukrajini nevarno zaradi bližine jedrskih elektrarn. Na seznamu dogodkov, ki lahko poškodujejo reaktor in se končajo z radioaktivnimi izpusti, požari nimajo prav velikega deleža. Omembe vrednih izpustov radioaktivnosti ni mogoče pričakovati niti ob dolgotrajni, večtedenski izgubi električnega napajanja v Černobilu. V času vojne v Ukrajini se marsikaj dogaja tudi v bližini jedrskih elektrarn, ki jih je v državi cela vrs­ ta. Na lokaciji jedrske elektrarne Zaporožje je priš­ lo do obstreljevanja in posledično požara, zaradi porušenega 750 kV daljnovoda Kijev–Černobil pa je prišlo do izpada edinega zunanjega vira električne­ ga napajanja za jedrske objekte v Černobilu. Na to temo smo se pogovarjali s prof. dr. Iztokom Tisljem z Instituta Jožef Stefan. Ukrajina ima 15 delujočih blokov jedrskih elek­ trarn na štirih lokacijah. Vse so tlačnovodnega tipa, podobne naši v Krškem, le da so narejene po ruskih načrtih. Trinajst elektrarn ima moč okoli 1 GW, dve manjši pa vsaka po 0,4 GW. Jedrskih elektrarn v Černobilu ni več. Poleg zloglasne elektrarne, ki je eksplodirala leta 1986, so v letu 2000 ustavili še zadnjo od štirih podobnih elektrarn v Černobilu. Tam danes manjšo radiološko grožnjo predstavlja­ jo bazeni, v katerih je pospravljeno izrabljeno gori­ vo. Ker je vse gorivo staro najmanj dvajset let, so potrebe po hlajenju že zelo majhne. Kot je povedal dr. Tiselj, so v Černobilu v zadnjih letih gorivo iz ba­ zenov pospravljali v suhe zabojnike, kar je najvar­ nejša oblika shranjevanja izrabljenega goriva, saj ne potrebuje ne elektrike in ne vode. Omembe vred­ nih izpustov radioaktivnosti v Černobilu ni mogoče pričakovati niti ob dolgotrajni, to je večtedenski izgubi električnega napajanja. Marca so mediji redno poročali o merjenjih radio­ aktivnega sevanja. Po besedah dr. Tislja se nivo ra­ dioaktivnosti meri neprestano na številnih točkah v elektrarni in v njeni okolici. Meritve izvajajo različne ustanove, popolnoma neodvisno od jedrske elek­ trarne. Ne nazadnje pa lahko sevanje meri kdor koli, cena enostavnih dozimetrov je namreč pod 100 evrov. Na spletni strani www.radioaktivnost.si si lahko ogledamo trenutne vrednosti radioaktivnosti na več deset lokacijah po Sloveniji. V okolici elektrarne Krško so merilna mesta še posebej zgoščena. Podoben zemljevid obstaja tudi za Ukrajino www.saveecobot. com, a je na njem vse več neaktivnih merilnih mest, ki so morda uničena, brez električnega napajanja ali brez internetne povezave. Zanimalo nas je, kaj za jedrsko elektrarno pomeni izguba električnega napajanja, kot se je to zgodilo v Ukrajini. Dr. Tiselj pravi: »To pomeni resno grož­njo. Zaenkrat še nobena aktivna nuklearka v Ukrajini ni izgubila električnega napajanja. Hlajenje zaustavlje­ ne elektrarne je potrebno zato, da preprečimo talje­ nje jedrskega goriva, enako tistemu, ki se je zgodilo v Fukušimi. V primeru izgube vsega zunanjega elek­ tričnega napajanja za hlajenje skrbijo dizelski genera­ torji. V elektrarni Zaporožje jih je na primer 18, vsaka od šestih elektrarn pa bi za zasilno hlajenje potre­ bovala enega. V Fukušimi je cunami poplavil in uničil dizelske generatorje in drugo opremo, v Zaporožju Še največji učinek uničevalnega napada na jedrsko elektrarno bi bil dodaten strah, ki bi ga ustvarili radioaktivni izpusti. 26 aktualno pa je v primeru še intenzivnejšega spopada, ki bi popolnoma uničil električno omrežje okoli elektrarne, največji izziv dobava goriva za dizelske generatorje in dovolj veliko število usposobljenih ljudi (približno 50 do 100 ljudi na vsak reaktor), ki bodo 24 ur na dan 7 dni v tednu upravljali in skrbeli za hlajenje zaustavlje­ nih reaktorjev.« Kaj pomeni požar v bližini ali na jedrski elektrarni? Kot pravi dr. Tiselj, na seznamu dogodkov, ki lahko poškodujejo reaktor in se končajo z radioaktivnimi izpusti, požari nimajo prav velikega deleža, niso pa nepomembni. Dr. Tiselj: »V študijah jedrske varnosti so identificirani požari, ki bi se zgodili v ključnih zgrad­ bah elektrarne: v zadrževalnem hramu, v zgradbi z bazenom za izrabljeno gorivo, komandni sobi in še v nekaterih prostorih z opremo za hlajenje reaktorja ter bi ogrozili varnost elektrarne tako, da bi onemogoči­ li hlajenje elektrarne. Naj spomnim: jedrska elektrar­ na potrebuje aktivno hlajenje goriva tudi takrat, ko je zaustavljena. V večini omenjenih prostorov je gorljivih materialov kar se da malo. Pogled na jedrsko elekrarno v Černobilu. V vseh prostorih obstajajo vnaprej pripravljene požarne analize in protokoli gašenja. Različna opre­ ma, ki vsebuje veliko gorljivega materiala, mora biti fizično oddaljena od vitalnih delov reaktorja. Tako so na primer transformatorji, ki jih hladi več ton gorljivega olja, približno petdeset metrov oddaljeni od najbliž­ jih prostorov z vitalno opremo. Problematičen je na primer lahko požar v komandni sobi elektrarne, ki ne­ posredno ne povzroči večjih poškodb opreme, am­ pak bi posadki, ki upravlja reaktor, onemogočil nadzor in delo. Ta del tveganja je bil v preteklosti prepoznan kot dovolj pomemben, da je večina zahodnih elek­ trarn dogradila in priključila rezervne komandne sobe. Iz njih je mogoče z razdalje nekaj sto metrov upravlja­ti naš Stik ključne sisteme ustavljenega reaktorja. Naša nuklear­ ka je tako rezervno komandno sobo vzpostavila pred nekaj leti.« Koliko so jedrske elektrarne v svetu pripravljene in zaščitene za vojaške ali teroristične napade iz zraka ali z zemlje? Kot pravi dr. Tiselj, spadajo jedrske elek­ trarne med najmočnejše in najbolj robustno grajene civilne objekte na svetu. Velika večina jedrskih elek­ trarn, zgrajenih po podobnih standardih, kot je naša nuklearka v Krškem, je odpornih proti napadom s praktično vsemi vrstami prenosnega strelnega orož­ ja. In to kljub dejstvu, da v osnovi niso projektirane za tovrstne napade. Dr. Tiselj: »Približno meter debela železo-beton­ska stena zadrževalnega hrama (zadrževalni hram je utrje­na zgradba valjaste oblike, v kateri stojijo jedrski reaktor in ključni deli hladilnega sistema) predstavlja prvo fizično pregrado pred takim napadom. Sam reaktor in njegov hladilni sistem sta še v notranjos­ ti zadrževalnega hrama zavarovana z več metri be­ tonskih sten, ki se uporabljajo kot podpora ali ščitijo pred sevanjem, pomembni pa so tudi s stališča me­ hanske zaščite reaktorja pred namerno in nenamer­ no sproženimi projektili. Omenjene pregrade so dovolj za zaščito reaktorja pred trkom največjega pot­ niškega letala. V jedrski elektrarni pa je treba poleg reaktorja zaščititi tudi varnostno opremo in posadko, ki upravlja elektrarno. Sploh prve podrobne študije ranljivosti jedrskih objektov na namerne napade smo opravili na Institutu Jožef Stefan v času vojne v Slo­ veniji leta 1991. Naša nuklearka je bila prva v svetu, ki se je soočila s takim izzivom. V teh študijah smo pred­ lagali uporabo mobilne varnostne opreme: predvsem dovolj močnih prenosnih vodnih črpalk in ureditev napeljave, ki hladilno vodo spravi do jedrskega gori­ va. Sistematične analize odpornosti jedrskih elektrarn na namerne napade so se začele po napadih 11. 9. 2001 v ZDA. Sledile so različne varnostne izboljšave jedrskih elektrarn. V Sloveniji je nuklearka v Krškem zgradila dve »bunkerski« zgradbi, v kateri sta pomož­ na varnostna oprema in rezervna komandna soba. Nobena količina betona in železa pa reaktorjev ne more zaščititi pred namernim vojaškim napadom z iz­ strelki ali bombami z veliko rušilno močjo, s katerimi razpolagajo številne vojske našega sveta. Pri tem pa je smiselno postaviti vprašanje, kaj bi bil cilj takega napada. S stališča napadene države bi more­ bitni izpusti radioaktivnosti prizadeli prebivalce v kro­ gu deset ali dvajset kilometrov, žrtve in škoda, ki bi jih povzročila radioaktivnost, pa bi bile skoraj zagotovo zanemarljive v primerjavi z žrtvami in škodo, ki bi jo v taki totalni vojni povzročili orožje, lakota in mraz. Še največji učinek uničevalnega napada na jedrsko elek­ trarno bi bil dodaten strah, ki bi ga ustvarili radioaktivni izpusti. Zato je smiselnost takega napada vprašljiva tudi za napadalca. Vsaj za zdaj lahko vidimo, da se ob ruskem napadu na Ukrajino tega več kot očitno zave­ data obe strani.« Zanima nas še, kakšni so najboljši ukrepi pri napadih ali požarih za jedrsko elektrarno. »Na splošno velja,« tako dr. Tiselj, »da je elektrarno smiselno ustaviti. Tako lahko najenostavneje zagotavljamo hlajenje jedrske­ ga goriva. Hlajenje je ob tem z vsakim dnem po zaustavitvi bolj enostavno in učinkovito, saj sčasoma količina toplote, ki nastaja v zaustavljenem reaktorju, pada. Glede na lokacijo in obseg napada so najbolj optimalni ukrepi lahko tudi drugačni. O tem se odloča­ jo operaterji, ki upravljajo elektrarno in jo tudi najbol­ je poznajo. V določenih primerih, če so na primer poškodovani vsi dizelski generatorji, medtem ko dru­ gi sistemi delujejo, je najvarnejše stanje obratovanje na nizki moči reaktorja, pri kateri bi elektrarna napaja­ la samo sebe. Realnost v Ukrajini pa je danes drugač­ na: najvarnejše stanje šestih reaktorjev v elektrarni Zaporožje bi bila skoraj zagotovo zaustavitev. Vendar bi v tem primeru brez elektrike ostalo nekaj milijonov ljudi v okolici, brez daljinskega ogrevanja pa petde­ set tisoč ljudi v mestu Energodar ob elektrarni. Mraz je morda manj strašljiv od sevanja, je pa veliko bolj učinkovit ubijalec. Življenje v Ukrajini sredi marca brez elektrike in ogrevanja je bolj nevarno od tveganja, ki bi ga predstavljala stalitev sredice v eni ali več elek­ trarn v Zaporožju. Zato ni nenavadno, da sredi marca, ko je nastal ta prispevek, v Zaporožju še vedno delu­ jeta 2 od 6 jedrskih elektrarn.« Po besedah dr. Tislja, ustavljena jedrska elektrarna z delujočimi hladilnimi sistemi in električnim omrežjem ne predstavlja za okolico nobenega omembe vred­ nega tveganja. »Ker inženirji merimo varnost s šte­ vilkami, lahko zapišem, da danes ocenjujemo, da lahko do taljenja sredice in izpustov radioaktivnosti v delujoči krški nuklearki pride približno vsakih sto tisoč do milijon let. Če je elektrarna zaustavljena in je njeno gorivo pospravljeno v bazenu za izrabljeno gorivo, pa je ta verjetnost še precej manjša,« pravi dr. Tiselj. Lahko evropska ali svetovna združenja kot na primer ENSREG ali Mednarodna agencija za atomsko energi­ jo sploh posegajo v aktivnosti jedrskih elektrarn posa­ mezne članice? Na to vprašanje odgovarja dr. Tiselj tako: »Odgovornost za varnost jedrske elektrarne je v rokah upravljalca, torej osebja, ki vodi, upravlja in vzdržuje elektrarno. Licenco, ali po domače vozniško dovoljenje za upravljanje elektrarne, mu izda nacio­ nalni regulator. Pri nas je to Uprava RS za jedrsko varnost. ENSREG je združenje, v katerem sodeluje­ jo predstavniki uprav za jedrsko varnost evropskih držav. ENSREG se s spodbujanjem sodelovanja med članicami trudi za čim višjo raven jedrske varnosti. De­ luje kot svetovalno telo in nima formalnih pristojnos­ ti znotraj posamezne države ali jedrske elektrarne. Mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA pro­ movira miroljubno uporabo jedrske energije. V nor­ malnih okoliščinah nadzoruje jedrsko gorivo, ki bi ga bilo teoretično mogoče zlorabiti za vojaške namene. V elektrarni v Krškem ima tako agencija nameščene zapečatene kamere na nekaj ključnih mestih v elek­ trarni, najpomembnejša je tista v stavbi za izrabljeno gorivo, s katerimi nadzorujejo vse premike goriva. V času vojne tak nadzor izgubi pomen. Še zlasti v ukra­ jinskem Zaporožju, kjer je jedrsko elektrarno zased­ la ruska vojska, je skrb za zlorabo jedrskih materialov bolj ali manj nepomembna. Za Rusijo, ki ima v lasti več tisoč jedrskih bomb, je izrabljeno gorivo iz jedrske elektrarne Zaporožje popolnoma nepomemben ma­ terial. Podrobnejše poznavanje jedrske fizike pove, da je izrabljeno gorivo tlačnovodnih elektrarn, kot sta Zaporožje ali Krško, za izdelavo jedrskih bomb prak­ tično neuporabno.« 27 28 aktualno DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR Prioritete ostajajo vlaganja v različne obnovljive vire Besedilo in fotografija: Brane Janjić Vodstvo Dravskih elektrarn Maribor je med prednostne naloge v naslednjih štirih letih postavilo izpeljavo načrtovanih projektov, ki se nanašajo na čim večjo izrabo obnovljivih virov – vode, vetra, sonca in geotermalne energije. Za letos načrtujejo za četrtino več investicij kot lani, ko so zanje namenili petnajst milijonov evrov. Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je konec novembra lani imenoval dvočlansko poslo­ vodstvo družbe Dravske elektrarne Maribor, in sicer na mesto generalnega direktorja Aleksandra Brunčka, na mesto direktorja pa mag. Damjana Semeta. Oba imata že dolgoletne izkušnje na ra­ zličnih položajih v elektrogospodarstvu, usklajeno sodelovanje dveh vodstvenih članov poslovodstva, enega, ki kompetenčno pokriva finančni del poslo­ vanja, in drugega, ki skrbi za tehnični del in investici­ je, pa v poslovni proces prinaša naravno sinergijo. Dravske elektrarne Maribor so pred izpeljavo vrste zahtevnih investicij, tako na področju investicijske­ ga vzdrževanja in potrebnih modifikacij obstoječih proizvodnih enot kot izvedbe strateških razvojnih projektov, pri čemer sogovornika verjameta, da sta lahko pri izpeljavi postavljenih nalog s svojimi iz­ kušnjami in kompetencami še bolj učinkovita in ne nazadnje tudi bolj uspešna. Z njima smo se pogovarjali o poslovanju v minulem letu in napovedih za naprej, pa tudi o aktualnih raz­ vojnih projektih družbe, s katerimi bodo v prihod­nje še utrdili status vodilnega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v državi. Dravske elektrarne so lanski proizvodni plan kljub neugodnim hidrološkim razmeram v jesenskih mesecih izpolnile mesec dni pred koncem leta. Kako ocenjujete minulo poslovno leto in kakšne so napovedi za letos? Dravske elektrarne Maribor so kljub slabi hidrologiji v zadnji tretjini preteklega leta letni plan proizvodnje, to je 2.793.477 MWh električne energije, dosegle že v začetku decembra ter s tem še enkrat potrdile pomen visoke obratovalne pripravljenosti proizvodnih objek­ tov, ki jo dosegamo z načrtovanimi in rednimi remonti in revizijami ter investiranjem v zanesljivost proizvodn­ je. Leto 2021 smo zaključili z 2.888 GWh proizvedene električne energije in tako prvotni plan presegli za štiri odstotke. Tako lahko tudi poslovno leto 2021 oceni­ mo kot uspešno, saj so bili prihodki od prodaje višji od načrtovanih za skoraj milijon evrov in pol, čeprav je bil čisti poslovni izid zaradi bistveno višjih cen elek­ trične energije na trgu in posledično višjih koncesij, ki jih družba plačuje lokalnim skupnostim, nižji od načr­ tovanega. Pri tem ne gre pozabiti, da smo tudi lani poslovali v oteženih okoliščinah zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov, kljub temu pa ves čas za­ gotavljali nemoteno proizvodnjo električne energije. Letošnje leto se, kar se tiče hidrologije, ni zače­ lo najbolje, saj je proizvodnja zaradi zmanjšanih pretokov trenutno 27 odstotkov pod načrtovano, čeprav v absolutnih številkah odstopanja niso tako velika, saj tudi drugače v teh mesecih, skladno z rečnim režimom oziroma t. i. naravno hidrologijo, načrtujemo manjšo proizvodnjo. Upoštevati je tre­ ba, da je bila hidrologija v minulih nekaj letih izjem­ no ugodna in temu primerno smo z leti zviševali tudi proizvodne načrte. Upamo, da se bo hidrologi­ ja prek leta popravila in nam bo uspelo uresničiti letni plan proizvodnje, podoben lanskemu. Dravske elektrarne Maribor izstopajo po razvojno-inovativnih in zelenih projektih, ki so že v teku; to so na primer pilotni projekt izrabe geotermalne energije, postavitev treh vetrnih parkov, izgradnja sončne elektrarne na Zlatoličju. V kateri fazi izvedbe so ti projekti in kdaj lahko pričakujemo prve kilovatne ure iz teh objektov? Izgradnja segmenta pet sončne elektrarne Zlatolič­ je na brežini odvodnega kanala hidroelektrarne je v zaključni fazi in prve kilovatne ure lahko realno pričakujemo junija 2022, ko naj bi elektrarna zače­ la redno obratovati. Aktivno nadaljujemo umeščan­ je v prostor in pripravo projektne dokumentacije za širitev oziroma izgradnjo druge faze sončne elek­ trarne, saj je omenjeni segment pet, ki ga končuje­ mo, le del celotnega projekta večje 30 MW sončne elektrarne na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. Hkrati poteka strokovni dialog s pristojnim ministrstvom, kamor je že bila oddana pobuda za državno pros­ torsko načrtovanje, pri čemer dobavo in montažo opreme načrtujemo v letu 2024, začetek obrato­ vanja pa se planira za leto 2025. Ob tem je treba omeniti, da družbe skupine HSE še dodatno pre­ verjamo tudi druge potencialne lokacije, zlasti na degradiranih območjih, kjer bi bilo sprejemljivo in smiselno graditi sončne elektrarne. Pri projektu izgradnje treh vetrnih polj je postop­ kovno gledano še najdlje vetrna elektrarna Ojstri­ ca, kjer se zaključuje izdelava okoljskega poročila, ki bo skladno z zakonodajo poslano na Ministrst­ vo za okolje in prostor za pridobitev mnenja o us­ treznosti. Ocenjujemo, da bi to vetrno polje, če bo šlo vse po načrtih, lahko začelo obratovati konec leta 2025. Pri drugih dveh projektih – vetrni elek­ trarni Paški Kozjak in vetrni elektrarni Rogatec – se šele zaključujeta izdelavi osnutkov idejne zas­ nove, ki se bosta uporabili kot podlaga za izdela­ vo strokovnih podlag v okviru okoljskih poročil. Ob tem je treba poudariti, da postopki umeščanja v prostor in pridobivanja vse potrebne dokumentaci­ je trajajo zelo dolgo, pri čemer se posledično doga­ Aleksander Brunčko na levi je svojo poslovno pot začel z ustanovitvijo in vodenjem družinskega podjetja, nato je zasedal različne vodilne in vodstvene funkcije v avtomobilski industriji, od leta 2007 pa je zaposlen v Dravskih elektrarnah Maribor, kjer je pokrival službo kontrolinga in planiranja in poslovno splošno področje. Med letoma 2018 in 2020 je bil pomočnik direktorja in pozneje direktor družbe HSE Invest, leta 2021 pa se je vrnil v Dravske elektrarne Maribor, kjer je funkcijo generalnega direktorja prevzel 1. decembra 2021. Dodatna znanja, kompetence in reference je pridobil kot član oziroma predsednik nadzornih svetov ter kot občinski svetnik občin Lovrenc na Pohorju in Ruše. Ob navedenem je tudi aktivni član Prostovoljnega gasilskega društva Ruše. Mag. Damjan Seme je funkcijo direktorja Dravskih elektrarn Maribor prevzel 1. januarja letos, pred tem je najprej delal v Termoelektrarni Šoštanj kot inženir za visoko napetost in nato v Premogovniku Velenje, kjer je bil vodilni inženir za elektroenergetsko področje in asistent tehničnemu vodji. Pozneje se je zaposlil v podjetju C&G Ljubljana, kjer je opravljal različne funkcije, od vodje zahtevnejših investicij in projektov ter nadzora nad izgradnjo večjih elektroenergetskih in infrastrukturnih objektov državnega pomena do izvršnega direktorja družbe. V letih 2020 in 2021 je hkrati opravljal tudi funkcijo nadzornika v Nadzornem svetu HSE in predsednika kadrovske komisije NS HSE. Dodatne reference in kompetence si je pridobil s sodelovanjem pri izvedbi modifikacij in projektov v skladu z nuklearno regulativo za podaljšanje življenjske dobe Nuklearne elektrarne Krško. Je tudi avtor in soavtor več strokovnih prispevkov ter član Inženirske zbornice Slovenije, upravnega odbora Združenja za inženiring Gospodarske zbornice Slovenije in Centra energetsko učinkovitih rešitev. 30 aktualno ja, da se v vmesnem času tehnologije in objektivne okoliščine, ki vplivajo na projekt, že toliko spre­ menijo, da postanejo vprašljiva prvotna izhodišča projekta z ekonomskega in tudi tehničnega vidika. To pomeni, da bo, če res želimo slediti ciljem v na­ cionalnem energetsko podnebnem programu, na tem področju treba zadeve čim prej ustrezno uredi­ ti ter poenostaviti postopke umestitve elektroener­ getskih objektov v prostor in optimizirati postopke pridobivanja pravice do gradnje. V Dravskih elektrarnah Maribor intenzivno delamo tudi na dveh projektih možne izrabe geotermalne energije za pridobivanje električne energije. V Slo­ veniji trenutno izrabljamo geotermalno energijo za daljinsko ogrevanje stanovanjskih in poslovnih objektov v Murski Soboti, Lendavi in Dobrovniku, medtem ko geotermalne elektrarne za proizvodnjo električne energije Slovenija še nima. Glavni namen našega pilotnega projekta proizvodnje električne energije do 50 kW z geotermalno gravi­ tacijsko toplotno cevjo v vrtini Pg-8 je praktična izvedba in uporaba do zdaj v svetu novega načina proizvod­ nje električne energije z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo. V sklopu tega projekta, pri katerem poleg nas sodelujeta še Petrol in Nafta Lendava, je predvidena izgradnja manjše pilotne geotermične elektrarne na vrtini Pg-8 v Prekmurju, v naselju Čen­ tiba v občini Lendava. Kot vodilni partner pri tem projektu smo lani pripravili zahtevano dokumentaci­ jo in se prijavili na razpis za pridobitev nepovrat­ nih sredstev Norveškega finančnega mehanizma, namenjenega blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, pri čemer odgovor pričakujemo v kratkem. Pragmatično gledano bi lahko začeli po­ skusno obratovati konec tega leta. Drugi projekt na tem področju je postavitev binar­ ne elektrarne večje moči, ki za uspešno delovanje potrebuje vzpostavljeno kroženje geotermalnega fluida visoke temperature. Za proizvodnjo t. i. geo­ termalne elektrike z binarno elektrarno potrebuje­ mo vsaj eno proizvodno in eno reinjicirno vrtino. V študiji, pripravljeni v letu 2020, je bila kot po­ tencialna izhodiščna vrtina za nadaljnje raziskave za potrditev možne postavitve binarne elektrarne identificirana vrtina Mg-6 na območju med Petišov­ ci in Murskim gozdom. Pred začetkom te investicije bo treba odgovoriti še na vrsto odprtih vprašanj, zato smo projekt razdelili v dve fazi. V prvi je treba opraviti raziskovalne aktiv­ nosti za potrditev potenciala izgradnje elektrarne, v drugi pa je nato predvidena sama izgrad­nja bi­ narne geotermalne elektrarne. Investicije v obe omenjeni fazi so zelo velike, zaradi česar bo nada­ ljevanje projekta odvisno predvsem od možnosti pridobivanja sofinanciranja. naš Stik Dravske elektrarne se pripravljajo tudi na prenovo najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave. Kako daleč ste s pripravami nanjo? Leta 2020 smo začeli prenovo jezu Markovci, ki se uporablja kot prelivni objekt hidroelektrarne Formin. Dela na jezu Markovci so razdeljena v več faz predvsem zaradi zagotavljanja varnosti, saj v danem trenutku izven obratovanja ne sme biti več kot eno pretočno polje. Predvsem zaradi tega se bo obnova jezu Markovci izvajala približno šest let in bo predvidoma zaključena leta 2026. Vzporedno z obnovo jezu Markovci že tečejo tudi priprave (projektiranje) za prenovo hidroelektrarne Formin, ki naj bi potekala v letih 2025 in 2027. Lani so bile izdelane idejne rešitve in dokument identi­ fikacije investicijskega projekta, trenutno pa poteka izdelava projektne in investicijske dokumentacije. Hkrati s temeljito prenovo, ki bo zajemala gradbeni, strojni in elektro del ter zagotovila nadaljnje obrato­ vanje elektrarne za več desetletij, načrtujemo tudi povečanje moči elektrarne za 12 MW, kar bo še do­ datna dodana vrednost. S povečevanjem deleža obnovljivih virov v elektroenergetskem sistemu postaja vse pomembnejša tudi vloga hranilnikov ter akumulacij in črpalnih elektrarn. Kako kaže s projektom postavitve hranilnika na lokaciji Mariborski otok in izgradnjo ČHE Kozjak? Glede namestitve hranilnika električne energi­ je moči 30 oziroma 60 MW, ki bi ga uporabljali za zmanjšanje odstopanj proizvodnje skupine HSE znotraj bilančne skupine in katerega lokacija je predvidena ob hidroelektrarni Mariborski otok, je bil že izdelan idejni projekt, končana sta bila tudi predinvesticijska zasnova in investicijski program. Trenutno poteka izdelava potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Glede črpalne hidroelektrarne Kozjak lahko pove­ mo, da smo končali izdelavo tehnično-ekonom­ skega elaborata, kjer smo znova analizirali poslovni model tega objekta v skladu z najnovejšimi smer­ nicami Združenja evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E in novimi zahtevami. Trenutno preučujemo tehnične možnosti s študi­ jo primernosti možnega izbora opreme glede na zadnje trende tržnih zahtev, saj se je vloga črpal­ nih elektrarn v vmesnem času zaradi preoblikovan­ ja elektroenergetskih sistemov zelo spremenila in so v sistemu dobile popolnoma nov pomen. 31 ECE Glavni fokus so učinkovite energetske rešitve Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan Učinki lanskoletnega združevanja s Holdingom Slovenske elektrarne so v družbi ECE že vidni, saj so se močno razširile možnosti za sodelovanje, manjše je tudi tveganje. Novih izzivov jim ne manjka, trenutno pa je najbolj pereče izdatno povišanje cen energentov. Po lanskem oktobru, ko so naznanili novega lastni­ ka družbe, se je ECE intenzivno vključil v delova­nje družbe HSE. Začeli so združevati procese nakupa električne energije in oblikovali skupno ekipo, ki bo skrbela za potrebno dobavo energentov končnim odjemalcem. Do konca letošnjega leta bodo ključni procesi usklajeni, kar je tudi nujno glede na trenutne razmere na trgu energentov. Več o tem nam je pove­ dal mag. Sebastijan Roudi, direktor ECE. Leta 2015 ste se združili z Elektro Gorenjska Prodaja. Je s tem konsolidacija tržnih akterjev zaključena? To je bilo t. i. horizontalno povezovanje, v katerem smo povezali dve družbi z enako dejavnostjo, pri­ marno je bila to dobava električne energije končnim odjemalcem. Na trgu je bila v tistem času kar precej­ šnja aktivnost, sodelovalo je več ponudnikov, pozne­ je pa je čas pokazal, da izrazito tveganih okoliščin nekateri dobavitelji že kmalu niso zmogli. To smo vi­ deli tudi konec leta 2021, ko so začeli odhajati s trga. V letu 2015 smo iskali sinergije, dodatne vsebine. Po združitvi je sledila racionalizacija na področju združevanja poslovnih funkcij. Danes ne ločimo več, iz katere družbe je kdo, smo enotna družba in raz­ porejeni po različnih lokacijah. Združitev se je poka­ zala kot pozitivna, lažje smo pokrili večji del Slovenije, predvsem osrednjeslovensko regijo, kjer predvsem poslovni kupci bistveno manj gledajo na regionalnost ali pripadnost, in smo v tem segmentu bolj prisotni. Oktobra lani je HSE postal večinski lastnik ECE. Kako se to kaže v vaši družbi? So že vidni učinki? Kje vse vidite možnosti za sodelovanje? To je bila t. i. vertikalna integracija. Čeprav smo šele na začetku, se je že do zdaj izkazala za zelo korist­ no, glede na dogajanje na energetskih trgih pa kot še kako nujna. Na to kaže dejstvo, da so se ver­ tikalno integrirale tudi druge družbe. Po odobrit­ vi Agencije za varstvo konkurence se bo skupini HSE pridružila tudi Energija plus. Vse te povezave so logične ne le zaradi regulative, pač pa pred­ vsem zato, ker je naša dejavnost bistveno bližje tej, s katero se ukvarja tudi HSE, denimo regulirane dejavnosti, kot je distribucija. S tako povezavo se poveže veriga dodane vrednosti od proizvodnje do dobave končnim odjemalcem pod isto streho. S tem se tveganja, ki so se v okoliščinah visoke rasti cen izjemno povečala, tudi lažje obvladujejo. V tej poslovni skupini je veliko znanja, potrebnega za iz­ vajanje dejavnosti, ki jo v končni fazi ljudje dojema­ mo in občutimo kot oskrbo z energijo, energetskimi rešitvami, dodatnimi storitvami tako za gospodinjst­ va kot za poslovne odjemalce. Kako ste vključeni v delovanje družbe HSE? Najprej smo začeli združevati ključne procese na področju nakupa in prodaje električne energije. Ob­ likovala se je ekipa, ki bo skrbela za zagotavljanje 32 aktualno naš Stik nejšo ceno, se trudimo biti konkurenčni in izkorišča­ ti že omenjene druge prednosti. Namen te trgovine je predvsem zago­toviti kupcem dodano vrednost k sami prodaji energentov, zavedamo pa se tudi, da si marsikdo ne more privoščiti nakupa na odloženo plačilo brez obresti, kar jim mi omogočamo skupaj z brezplačno dostavo za vse izdelke in pripisom obro­ ka, kar na računu za energente. Na spletno trgovino je vezan tudi program zvestobe ECE bonus, ki kup­ cem elektrike in plina omogoča tudi do 15 odstotkov ugodnejši nakup. Mag. Sebastijan Roudi 75 V ECE je zaposlenih 75 ljudi 6 ECE deluje na šestih lokacijah: v Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Velenju, Krškem in Žirovnici. potrebne energije za dobavo končnim odjemalcem družbe ECE. Ta bo tudi upravljala portfelj, da bomo imeli zadostne količine energije po konkurenčnih cenah. Ekipa je sestavljena iz sodelavcev iz ECE ter tudi iz obstoječih in novih strokovnjakov iz družbe HSE. Trenutno se ukvarjamo z izmenjavo informacij, prilagajanjem programske opreme in podobnim. Nastavili smo pravila dela, zadeve dobro poteka­ jo in ocenjujem, da bodo najpozneje do izteka le­ tošnjega leta procesi in sodelovanje usklajeni in pod kontrolo. Nastaja torej nova struktura, ki bo znala odgovoriti na prihajajoče izzive tega področja. Sicer imamo tudi veliko podporo na kadrovskem področ­ ju in pri pravnih zadevah, računamo pa tudi na sin­ ergije pri energetskih rešitvah. Večina naštetega je v skupini HSE dobro pokritega, računamo pa seveda še na nadaljnji razvoj rešitev, prilagojenih predvsem končnim odjemalcem. Kot je znano, pokrivate območje celotne Slovenije. Ali razmišljate tudi na širitev v tujino? Ideje o tem so bile v preteklosti, vendar so dose­ danji poskusi drugih akterjev na trgu imeli prej slab kot dober konec. To ne pomeni, da ideja ni zanimi­ va, moramo pa najprej kakovostno pokriti domači trg, kjer vidimo še veliko potenciala in s tem pove­ zanega dela, šele nato bomo razmišljali o morebit­ nih širitvah. Seveda bo to odvisno tudi od strategije večinskega lastnika. Na področju energetskih rešitev ste zelo aktivni. Poleg sončnih elektrarn ponujate tudi vrsto drugih storitev za poslovne kupce in gospodinjstva. Kako vidite ta segment v prihodnje? Energetske rešitve smo vzpostavili pred dve­ ma leto­ma, trenutno pa ta segment izredno ras­ te. Dejansko ga kadrovsko in s pomočjo zunanjih partnerjev komaj dohajamo, saj je povpraševanja preprosto preveč. Na sončnih elektrarnah delamo maksimalno, in to področje bo še raslo, saj so cene električne energije visoke. Zelo se je povečalo tudi povpraševanje po velikih sončnih elektrar­ nah, moči prek 1 MWp. V tem primeru gre za bist­ veno bolj individualne projekte, bolj kompleksne in zahtevne, za katere je potrebnega več znanja, tudi tveganj je več. A tudi tak projekt znamo izpeljati. Ponujamo še vrsto drugih rešitev, od energetskih pregledov, zagotavljanja ogrevalnih sistemov, kompenzacij jalove energije do zagotavljanja energije na način pogodbeništva. Vse to že počnemo, vendar za zdaj še ne v tako velikem obsegu, kot to velja za sončne elektrarne. Brez dvoma je to področje, ki je ključni vidik našega razvoja. Pomembni bodo še baterijski sistemi v masovni uporabi. Ti bodo imeli določeno vlogo pri oskrbi gospodinjstev in velikih poslovnih kupcih, pa tudi za omogočanje sistemskih storitev. V ECE se bomo v prvi fazi osredotočili na ener­ getsko učinkovite rešitve. Ni nepomembno reči, da postaja zanesljiva oskrba dolgoročno, po kolikor je le možno stabilnih cenah, izrednega pomena. Zad­ njega pol leta ugotavljamo, da to ni samoumevno. Uspeli bomo le dobavitelji, ki bomo del večjih ener­ getskih družb oziroma sistemov. Spletna trgovina ECE shop je leta 2020 postala spletni trgovec leta v kategoriji Nakupovalni center. Kako ste zgradili tako dobro in odzivno spletno trgovino? Kako se dopolnjuje z vašo osnovno dejavnostjo? Sodobna spletna trgovina ostaja naša želja in cilj, želimo narediti korak naprej tudi na tem področju. Start je bil dober. Začeli smo ob združitvi z družbo Elektro Gorenjska prodaja, ko je nastala nova druž­ ba – ECE. Razvoj je bil dobro zastavljen, vsako leto smo napredovali, zdaj pa smo prišli do točke, ko je potreben nov, večji razvojni korak, tako investicijsko kot kadrov­sko, da bi prišli na naslednjo raven obse­ ga poslovanja. Imamo drzne načrte, verjamem, da jih bomo imeli priložnost kmalu predstaviti. Trenutno je trgovi­na predvsem prilagojena potrebam obsto­ ječih kupcev električne energije in plina, kjer veči­ no izdelkov prodamo s plačilom na obroke. Temu je prilagojena tudi ponudba, večinoma govorimo o beli tehniki, računalništvu in podobnem blagu, ki se ve­ likokrat ne kupi s takojšnjim plačilom. Čeprav obseg prodaje ni tolikšen, da bi dosegali vedno najugod­ Kako je situacija s podražitvami vplivala na ECE? Glede na enormno rast cen smo bili seveda finančno prizadeti. Menim, da ni družbe v energetskem sektor­ ju, ki je take razmere na trgu in rast cen ne bi prizade­ li. Preden so te razmere nastopile, je bilo poslovanje bistveno bolj stabilno. Od zadnjega četrtletja lani je postalo čez noč jasno, da dvigi cen niso kratkoročni, najbrž nikoli več ne bo cenovnih razmer, ki so veljale še v prvi polovici leta 2021. Morali bomo biti zelo ino­ vativni pri hkratnem doseganju cilja konkurenčnosti in doseganju poslovnega rezultata. Zagotavljanje likvid­ nosti je postalo v energetskem sistemu zelo pomemb­ no vprašanje. Cene, po katerih prodajamo kupcem, so namreč fiksirane po določeni ceni za določeno ob­dobje, izravnava na dnevni ravni pa poteka po tre­ nutnih cenah, ki so tudi desetkrat višje. Na nakupni strani se razmere spreminjajo dnevno, v pogodbenem odnosu s končnim kupcem pa sprememb ne moremo dosegati tako hitro, pogosto traja celo več kot leto dni. Tako da visoke cene in njihova hitra spremenljivost do­ bavitelja v vsakem primeru prizadenejo. To je bil tudi ključni element, da so nekateri dobavitelji prekinili po­ godbe s končnimi odjemalci dobesedno čez noč. Ti so se tako naenkrat znašli v nehvaležnem položa­ ju, da so morali takoj poiskati drugo rešitev, bistveno dražjo, na katero niso bili pripravljeni. To ni bilo pre­ prosto, saj so imeli nekateri sklenjene pogodbe že za leto 2022, morda še dlje. Tukaj ne govorimo le o malih poslovnih odjemalcih, med njimi so bili tudi veliki. V ECE smo skušali zagotoviti dobavo energi­ je tudi zanje, seveda po takrat veljavnih tržnih cenah, saj ener­gije na zalogi za tak primer ne moreš imeti. Veliko smo se posvetovali in iskali rešitve. Pričakovali smo tudi, da bo pomlad s koncem kurilne sezone prinesla znižanje cen na vsaj neko sprejemlji­ vo raven, a je nastopila vojna in stvari znova postavila na glavo. Očitno je, da bodo posledice dolgotrajne. Padec, na katerega smo čakali, ne bo prišel, vsaj ne v želeni meri, v teh okoliščinah bo treba iskati dolgo­ ročne rešitve. Kako bodo oziroma bomo podjetja in odjemalci zmogli? Verjamem, da bomo. Z udeležbo vseh vpletenih deležnikov na trgu bomo uspešni. Pred nami pa je nedvomno zahtevno poslovno leto. 33 140.000 10.000 ECE ima prek 140.000 gospodinjskih in 10.000 poslovnih odjemalcev. 176 Skupna prodaja v letu 2021 je znašala 176 milijonov evrov. 34 aktualno naš Stik 35 ENERGETIKA LJUBLJANA Vroči zagon plinskih turbin predvidoma septembra Besedilo: Brane Janjić, fotografija: Mare Bačnar Dela na projektu izgradnje plinsko-parne enote v enoti TE-TOL Energetike Ljubljana potekajo s polno paro, pri čemer se trenutno zaključujejo še zadnja gradbena dela in montaža ključne opreme, ki bodo postopoma prešla v fazo zagonskih preizkusov. Pred vročimi testiranji turbine izvajalca v poletnih mesecih čakajo še različni preizkusi nameščene opreme in hladna testiranja ključnih sklopov naprav. Po besedah vodje projekta Hermana Janeža naj bi po začetnih zamudah zaradi covida, ki je podalj­ šal dobavne roke za opremo in onemogočil stan­ dardne kontrole opreme pri proizvajalcih, zlasti pri tistih iz azijskih držav, dela pri dokončanju projek­ ta postavitve nove plinsko-parne enote na lokaciji TE-TOL v Ljubljani potekala brez večjih posebnos­ ti. Z drugimi besedami, prva vroča testiranja plinskih turbin so predvidena septembra, do takrat pa naj bi bilo zanje tudi že vse pripravljeno. Napredovan­ je projekta glede na prvotno časovnico zamuja za slabo leto, deloma zaradi že omenjenih težav, pove­ zanih s pandemijo in s tem povezanimi podaljšanimi dobavni roki, v zadnjem obdobju pa so se pokazale tudi določene pomanjkljivosti pri dobavljeni opremi kot posledica izpada možnosti neposrednega na­ dzora pri dobaviteljih opreme, ki jih je bilo treba odpraviti pred vgradnjo. Na samem gradbišču več­ jih zastojev zaradi pandemije niso imeli, saj so se uvedeni strogi preventivni ukrepi dobro izkazali in ni bilo mogoče zaznati verižnih okužb v taki meri, da bi morali gradbišče zapreti. Na njem je trenutno od 50 do 100 delavcev, odvisno od poteka in zahtevnosti del, pri čemer so nekatera dela iz varnostnih razlogov opravljali tudi zunaj red­ nega delovnega časa oziroma v večernih in nočnih urah. Kot rečeno, dela stopajo v sklepno fazo, pri čemer sta zaključeni betonaža in sestavljanje jeklenih konstrukcij, izvedena sta montaža in pola­ ganje kablov, na nekaterih odsekih pa tudi že pote­ ka montaža cevovodov. Ob tem je treba poudariti, da so prekinitev dobav toplotne energije naročnikom omejili na minimalno možno mero, tako da večjih motenj pri oskrbi ni bilo. Še najdaljša prekinitev je bila, ko so morali prestaviti obstoječo vročevodno kineto, da so pridobili potre­ ben prostor za začetek gradnje nove enote. Ustrezno so pripravljeni tudi vsi priključki na elektroin plinsko omrežje, pri čemer je bilo treba razširiti ob­ stoječe 110 kV stikališče, plinovodi pa so poskrbeli tudi za novo merilno regulacijsko postajo in potre­ ben priključni plinovod. PRIHODNJI RAZVOJ V SMERI TRAJNOSTNIH REŠITEV Izgradnja plinsko-parne enote PPE-TOL bo nado­ mestila dva od treh premogovnih blokov in tako omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premo­ ga v enoti TE-TOL, s tem pa bo primarni energent za proizvodnjo toplotne in električne energije postal zemeljski plin. Gre za do zdaj največjo ener­getskookoljsko naložbo v Ljubljani, je pa to tudi pomemben korak za državo, saj se bodo z nadomeščanjem pre­ moga z zemeljskim plinom zmanjšale emisije prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ogljiko­ vega dioksida. Pri iskanju optimalnih rešitev so v Ener­getiki Ljubljana izhajali iz analize predvidenega letnega odjema toplote v prestolnici, ki je pokazal, da je ta v štirih do petih mesecih v hladnejši polovi­ ci leta zelo visok, v poletnih mesecih pa se močno zmanjša. Tako je predvideno, da naj bi v poletnih mesecih po­ trebe pokrivala ena sama plinska enota, v jesenskih in spomladanskih mesecih pa bi se ji pridružila še druga. Pozimi, ko je povpraševanje največje, bi poleg obeh plinskih enot obratoval še tretji blok, v katerem poteka sosežig premoga in biomase. Občasno, pra­ vi Herman Janež, bi potrebovali v zimskem obdob­ ju še vršne vire, ki jih imajo na obeh lokacijah v Šiški in Mostah. Gre torej za kombinacijo več proizvodnih virov, ki tvorijo zaokroženo celoto in jih je mogoče vklapljati glede na potrebe. Pri tem je bil plin miš­ ljen kot prehodni zeleni vir, pri čemer pa so trenutne razmere te načrte nekoliko postavile na glavo, saj je nekoliko bolj vprašljiva postala tudi sama dobava pli­ na. Pogodbe za dolgoročno oskrbo s plinom za PPETOL tako še nimajo, so pa vsi potencialni partnerji in dobavitelji še vedno na voljo, tako da bo kaj več v zvezi s tem znanega v naslednjih mesecih. Težav z dobavo premoga za predvideno soproizvodnjo v tem letu nimajo, prav tako ni nobenih težav z dobavo biomase. Ta je sicer predvidena kot potencialni do­ datni energetski vir tudi v prihodnosti, pri čemer bi si Energetika Ljubljana v enoti TE-TOL želela dolgoroč­ no postaviti še en kotel na biomaso. Prav tako je v načrtu postavitev objekta za energijsko izrabo nere­ ciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov oziroma postavitev sodobne sežigalnice. Študija izvedljivosti, ki je bila po izkazu zanimanja narejena v okviru Mini­ strstva za okolje in prostor, je kot najpri­mernejše za postavitev tovrstnega objekta izpostavila tri lokacije v Sloveniji – Ljubljano, Maribor in Celje (ki tak objekt že ima). V Energetiki Ljubljana zdaj čakajo na sprejetje uredbe za podelitev koncesije in objavo ustreznega razpisa. Na podlagi zahtev razpisa bodo nato oceni­ li, ali izpolnjujejo pogoje in ali lahko kandidirajo za ta projekt, pri čemer sta bili v Ljubljani za te namene v občinskem prostorskem načrtu kot možni opredelje­ ni dve lokaciji – ena na območju TE-TOL in druga na Letališki cesti. Za končno odločitev o lokaciji je po­ treben Občinski podrobni prostorski načrt, ki je v pri­ pravi. Naložba v PPETOL je bila prvotno ocenjena na 132,6 milijona evrov brez stroškov financiranja, zaradi dodatnih del in nepredvidenih stroškov, povezanih s postavitvijo internega sistema za oskrbo z gorivom, pa se bo podražila za nekaj milijonov – na okoli 140 milijonov. Sredstva za ta projekt so zagotovljena iz lastnih sredstev in posojil. 36 aktualno naš Stik 37 ELES Eles končuje prevzem 110 kV naprav in omrezja Besedilo: Polona Bahun; fotografija: osebni arhiv ELES bo s prevzemom dela 110 kV omrežja in naprav, ki doslej niso bili v njegovi lasti, zagotavljal celovit nadzor in vodenje obratovanja na 400 kV, 220 kV in 110 kV prenosnem omrežju na območju celotne Slovenije. Prav tako bo skrbel za dosledno vzdrževanje in obnovo celotnega prenosnega omrežja po enotnih kriterijih, ki so primerljivi s svetovno uveljavljenimi, s tem pa dvignil raven obratovalne zanesljivosti naprav. Z energetskim zakonom, sprejetim leta 2014, je ELES kot sistemski operater prenosnega omrežja dobil zadolžitev, da postopoma prevzame del 110 kV naprav in omrežja, ki do tedaj niso bili v njegovi lasti. Čeprav je prišlo do enoletne zamude sprejetja uredbe o razmejitvi 110 kV omrežja na distribucijski in prenosni sistem, so v Elesu že 20. maja 2014 imenovali projektno skupino in začeli z delom. Zaključek prevzemov je bil sicer predviden z marcem letos, a je rok podaljšan na december 2024, saj je predvidena dopolnitev uredbe, ko ELES pričakuje skoraj popolno realizacijo tega projekta. Mag. Srečko Lesjak Omenjena uredba podrobneje opredeljuje, kateri 110 kV elementi sodijo v pristojnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja (ELES) in kateri v pristojnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO). Pri tem upošteva zlasti dejansko funkcionalnost vodov in stikališč, obstoječe stanje, minimizacijo potrebnih lastniških prenosov in plačil ter lastniško enotnost posameznih zank. Prav tako določa, kakšna so načela in postopki za določitev pripadnosti bodočih elementov 110 kV omrežja, ka­ kšne so pristojnosti za vodenje in izdajo soglasij na 110 kV omrežju ter razmejitev med priključkom na 110 kV omrežje in drugim omrežjem. Element 110 kV omrežja sodi v prenosni sistem, kadar zagotavlja napajanje odjemalcev na zak­ ljučenem geografskem območju v normalnih in v izrednih razmerah po načelu N-1, kadar povezuje elektrarne, priključene na 110 kV omrežje, povezuje odjemalce s 110 kV omrežjem, kadar omrežje zago­ tavlja čezmejni prenos in prenos med zaključenimi geografskimi območji v Sloveniji, prevaja tranzitne tokove v nenormalnih in deloma tudi v normalnih stanjih sistema ali smer pretokov električne energi­ je. Pri tem je velikost obremenitev vodov pogosto odvisna od obratovanja uporabnikov, priključenih na prenosni sistem in čezmejne tokove. opravila večino pripravljalnih del tako, da časovna izguba vendarle ni bila velika. Lani so bile sprejete spremembe, ki so bile pove­ zane z uskladitvijo dejanskega stanja po izgradnji novih 110 kV objektov v obdobju od uveljavitve leta 2015 sprejete uredbe. Kot pojasnjuje Srečko Lesjak, so se v začetni fazi prevzema pojavile težave v posameznih družbah, ki so zahtevale nekajletne terminske zamike pri izvedbi projekta. Tako v Elesu več let niso opravi­ li načrtovanih prevzemov, saj v teh družbah niso soglašali s prodajami predmetne opreme po knji­ govodskih vrednostih in so Elesu posredovali ceni­ tve za odkup po bistveno višjih vrednostih, kot je njihova sedanja vrednost oziroma, kot so jih v druž­ bi ELES pričakovali in jih je Agencija za energijo priznavala. Prav tako pa so bili za prevzem 110 kV prenosne opreme dodani objekti 110/20 kV RTP Sevnica in 110/20 kV RTP Krško DES od družbe Elektro Celje ter 110/20 kV RTP Lucija, 110/20 kV RTP Postojna, odsek 110 kV daljnovoda Plave-Salonit ter 110 kV daljnovoda Pivka-Postojna od družbe Elektro Pri­ morska. Kljub enoletni zamudi sprejetja uredbe je Elesova projektna skupina, pod vodstvom pomočnika direk­ torja Področja za infrastrukturo prenosnega omre­ žja mag. Srečka Lesjaka, na osnovi strokovnih in tudi prijateljskih vezi s predstavniki v skoraj vseh šestnajstih družbah, v katerih je predviden prevzem 112 visokonapetostnih polj v šestintridesetih 110 kV stikališčih ter enaindvajsetih 110 kV daljnovodov v skupni dolžini 105 kilometrov, v vmesnem času Z družbama Elektro Primorska in Elektro Celje je ELES lani dosegel soglasje za posamezne spre­ membe v uredbi. Tudi z drugimi distribucijskimi družbami so v preteklem obdobju prevzemov us­ pešno sodelovali, vsekakor pa upajo, da bodo v letošnjem letu tudi s preostalimi družbami uspeli uskladiti pomanjkljivosti v prvotni uredbi, v kateri so bili izpuščeni posamezni 110 kV prenosni objekti, ki bi po kriterijih navedenih v uredbi vsekakor sodi­ li v sklop prevzema. V lanskem letu je tako ELES uspešno odpravili nesoglasja v vseh družbah, zato so lahko opravili večino prevzemov, razen 110 kV prenosne opreme v HE Fala od družbe DEM in v RTP Železarna ter treh 110 kV daljnovodov od družb ENOS-Energetika in SPG-SOL Plin Gorenjska. Zaključek prevzemov je bil sicer predviden z marcem letos, ko je ELES po prvotni uredbi realiziral skoraj vse prevzeme, razen od družb ENOS-En­ ergetika in SPG-SOL Plin Gorenjska in delno od družbe DEM, ki bodo izvedeni v naslednjem ciklu prevzemov. ELES je za izvedbo tega projekta najel posojilo v višini 30 milijonov evrov. Družbam, ki so bile doslej lastnice teh naprav, bodo s spremembo lastništva odpadli stroški njihovega vzdrževanja, za kar večinoma niso prejemala us­ treznih sredstev. Prav tako te družbe ne bodo po­ trebovale specializirane vzdrževalne opreme ter kadra za vzdrževanje teh naprav. ELES bo vzpored­ no s prevzemanjem dodatne 110 kV prenosne opreme zagotovil tudi dodatne kadre in pripada­ jočo delovno opremo ter mehanizacijo. 112 + 21 v šestnajstih družbah je predviden prevzem 112 visokonapetostnih polj v šestintridesetih 110 kV stikališčih ter enaindvajsetih 110 kV daljnovodov v skupni dolžini 105 kilometrov 30 za izvedbo tega projekta je Eles najel posojilo v višini 30 milijonov evrov 38 aktualno naš Stik ELES Podpis sporazuma o povezovanju sektorjev elektrike, ogrevanja in hlajenja Besedilo in fotografija: Mare Bačnar Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, župan Občine Šoštanj Darko Menih in direktor področja za strateške inovacije v družbi ELES mag. Uroš Salobir so marca v Velenju podpisali krovni sporazum o sodelovanju na področju povezovanja sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sektorjem. Šaleška dolina bo v roku deset do petnajst let dobi­ la nov sistem daljinskega ogrevanja in prav podpis krovnega sporazuma o sodelovanju več deležnikov je njegov temelj. Cilj sporazuma je uresničitev pro­ jektov medsektorskega povezovanja sektorjev elektrike in ogrevanja ter hlajenja v luči zelenega prehoda na prostoru savinjsko-šaleške regije skla­ dno z zavezami v strateških dokumentih Slovenije in Evropske unije. Kot je dejal velenjski župan Peter Dermol, trenutno v občini poteka analiza potencialnih toplotnih virov, čez nekaj mesecev pa naj bi že bili znani dodelani projekti, ki bodo tudi podrobneje predstavljeni jav­ nosti. Potencialni projekti zajemajo tako električne kotle kot tudi sončno elektrarno in malo hidroelek­ trarno. Kakovostno prestrukturiranje bo prav go­ tovo povezano z nadomestnimi delovnimi mesti in preobrazbo daljinskega sistema. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se je ELES odločil za podpis spo­ razuma o tesnejšem sodelovanju z dolino na po­ dročju energetske oskrbe, saj bodo z njihovimi izkušnjami in medsektorskim sodelovanjem laž­ je identificirali projekte, ki bodo prispevali k hitrej­ ši in kakovostnejši preobrazbi daljinskega sistema ogrevanja. Zavedajo se, da bo potrebno uvesti spremembe tudi na ravni lokalne skupnosti, saj je po statističnih podatkih v Velenju poraba toplote v povprečju dvakrat večja kot v drugih mestih. Zato bo treba čimprej energetsko sanirati stavbe ter v naslednjih petih letih vsaj za 30 odstotkov zmanjšati porabo toplotne energije. Za optimalno uresničitev projek­ tov bodo povezali lokalne in državne organe, go­ spodarske subjekte, zainteresirane fizične osebe, širšo javnost ter nevladne organizacije. Pripravili bodo tudi skupno strategijo delovanja, v okviru ka­ tere bodo opredelili vloge posameznih deležnikov za dosego skupnih ciljev in identificirali potencialne projektne ideje ter zanje poiskali ustrezna partner­ stva in potrebne vire financiranja. Mag. Uroš Salobir je ob podpisu izrazil zadovolj­ stvo, da bo mogoče na podlagi omenjene­ ga sporazuma graditi tudi nove raziskovalne projekte, podpreti inovativnost in spodbuditi lokalno gospodar­stvo. Velenje in Šoštanj imata po njegovih besedah prednost socialnega daljinske­ ga sistema, saj individualizacija ogrevanja zdaj ni nujno več najboljša rešitev. Podpisan sporazum po njegovem mnenju predstavlja tudi varovalko lokalni skupnosti, da bo imela, neodvisno od tega, kaj se bo dogajalo v Evropi, možnost zagotavljati stabilno energetsko oskrbo tudi v prihodnosti. Za optimalno uresničitev načrtovanih energetskih projektov v Velenju bodo povezali lokalne in državne organe, gospodarske subjekte, zainteresirane fizične osebe, širšo javnost ter nevladne organizacije. Prihodnje sodelovanje na energetskem področju je pozdravil tudi vodja službe za odnose z evropskimi in­ štitucijami v Elesu Gregor Goričar, ki je povedal, da so v družbi ELES prepoznali, da je Šaleška dolina dober zgled, da se da tudi v Sloveniji poiskati dobre rešitve in najti tudi sredstva zanje. Projektna in investicijska dokumentacija za nove projekte je že v pripravi, zara­ di okoljskih vidikov pa se nadejajo tudi državnega fi­ nanciranja iz več virov, saj bodo načrtovani projekti pripomogli k boljšemu stanju okolja v Šaleški dolini. Po njegovem mnenju mora biti preobrazba daljinske­ ga ogrevanja Šaleške doline uvrščena med prednos­ tne projekte države. Kot je še povedal, so v zaključni fazi tudi priprave strokovnih podlag, ki so osnova za uspešno oddane podlage za prijavo na evropske raz­ pise. Predvideva se, da bomo lahko za te projekte pridobili 85 odstotkov nepovratnih sredstev. Po mnenju direktorja Komunalnega podjetja Velen­ je mag. Gašperja Škarje pa je preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline zahteven in obsežen projekt, pri čemer naj bi v sodelovanju z Elesom lažje in hitreje prišli do primernih rešitev, ki bodo najbolj ugodne za uporabnike in bodo hkrati omogočale okoljsko sprejemljivo distribucijo toplote. 39 40 aktualno naš Stik OPERATO Operato uspešno gradi prepoznavnost ponudnika celostnih rešitev Besedilo: Polona Bahun , fotografija: Brane Janjić V družbi Operato so v prvem letu izpeljali nekaj razvojnih projektov, ključnih za prodajo in nadaljnjo uporabo sistema SUMO. Tako imajo zdaj možnost uporabiti ta sistem v oblaku, kar je ugodno pred­ vsem za izvajanje pilotnih projektov ali za testiranje sistema. Veliko so delali na napredni analitiki in raz­ vili novo verzijo SUMO 3.0, ki med drugim omogoča tudi izpolnjevanje zahtev glede kibernetske varno­ sti za procesne sisteme skladno s standardi IEC 62443. Razvojno se ukvarjajo tudi z DTR za distri­ bucijske transformatorje, kar je novost. Tako pote­ ka pilotni projekt TrafoFlex, kjer na območju Elektra Gorenjska testirajo sistem na različnih tipih trans­ Mineva več kot leto dni, odkar je vlada v vlogi skupščine družbe Eles družbi izdala soglasje o ustanovitvi hčerinske družbe Operato. Gre za visokotehnološko podjetje, ustanovljeno za komercializacijo rešitev, znanja in izkušenj, nastajajočih v številnih razvojnih projektih v Elesu. Njihova naloga ni le prodaja rešitev, temveč celostna podpora produktom v portfelju, vključno z vpeljavami, vzdrževanjem in nadaljnjim razvojem. Po vzpostavitvi vse potrebne infrastrukture in pro­ cesov, potrebnih za delovanje podjetja, so v druž­ bi Operato začeli tržno kampanjo v mednarodnem prostoru. Kot pojasnjuje direktor družbe Operato mag. Andrej Souvent, so bili v preteklem letu v sti­ ku z več kot petdesetimi različnimi podjetji. Od tega je večina sistemskih operaterjev, predvsem iz Ev­ rope in Kanade. V dosedanjih aktivnostih je Operato številnim opera­ terjem predstavil svoj koncept in rešitve. Pridobili so dobre informacije o njihovem načinu razmišlja­ nja, stanju in razvoju sistemov za dinamično ocen­ jevanje prenosne zmogljivosti (sistemov DTR/DLR). Večina jih preizkuša ali bo preizkušala rešitve na pilotnih projektih, le redki pa imajo rešitve vpeljane v vsakodnevno obratovanje, sploh celostno, kjer bi pokrivali obratovanje in načrtovanje obratovan­ ja. Nekateri večji operaterji razvijajo svoje rešitve, kot je bilo to v primeru Elesa. Na podlagi zbranih informacij so v Operato v določeni meri prilagodi­ li produkt, predvsem v smislu večje modularnosti in skalabilnosti ter prilagodili strategijo trženja. Prvo leto so morali poleg prodaje vzpostaviti podjetje in zagnati ključne poslovne procese, vključno z raz­ vojnimi aktivnostmi, in to s skromnimi človeškimi in finančnimi viri. Na trgu deluje že kar nekaj uspešnih podjetij, ki so nastala na enak način kot Operato. Napredni prenosni operaterji imajo vzpostavljene procese, ki omogočajo komercializacijo inovativnih idej in rešitev ali pa podporo komercializaciji. Nekateri imajo s tem večletne izkušnje in so posledično v različnih razvojnih fazah. Ponekod so operater­ ji tudi že izstopili iz lastništva teh podjetij oziro­ ma zmanjšali svoj delež. Podjetja tako delujejo z novimi lastniki, ki jim omogočajo dostop do kapi­ tala in novih trgov. Druga pa delujejo širše in po­ leg trženja določenih rešitev, ki so izvorno nastale v prenosnem operaterju, omogočajo tudi financiran­ je zagonskih podjetij s tveganim kapitalom. To, da je Operato hčerinsko podjetje Elesa, jim zelo pomaga pri prepoznavnosti in vzpostavljanju stikov s strankami v tujini. Omogočena jim je bila tudi predstavitev koncepta in rešitve operaterjem ENTSO-E, kar so dobro izkoristili. Operato je pre­ poznan kot ponudnik celostnih indirektnih rešitev DTR/DLR, tako pri številnih sistemskih operaterjih kot pri konkurenci. Konkurenca na tem področju je velika, sploh s strani ponudnikov direktnih rešitev DLR, ki temeljijo na senzorjih. V podjetju delajo na kar nekaj prodajnih priložnostih, poleg tega pa so sklenili nekaj partnerstev s prodajnimi in razvojnimi podjetji, v katerih njihov produkt dopolnjuje njihovo rešitev in obratno. So pa prodajni cikli, sploh za ce­ lostne rešitve DTR/DLR, zelo dolgi, zato je treba biti potrpežljiv in vzdržljiv. Ustanovitev družbe Operato temelji na poslovnem načrtu za sistem SUMO, ki operaterjem omrežij omogoča povečanje prenosnih zmogljivosti ter zanesljivosti obratovanja na obstoječi infrastrukturi elektroenergetskega sistema. Sistem poleg Elesa uporablja tudi hrvaški operater prenosnega omrež­ ja. Z njim so zadovoljni. Operato želi v prihodnje produktni portfelj razširiti še z drugimi naprednimi sistemi in orodji za podporo učinkovitemu obrato­ vanju elektroenergetskega sistema. 41 formatorskih postaj in transformatorjev. V projek­ tu sodelujejo trije partnerji: družba SODO, Elektro Gorenjska in Eles, v sodelovanju z zunanjimi izva­ jalci razvojno–raziskovalnih storitev Operato, IJS in EIMV. Vse aktivnosti so plod domačega znanja. Lani so z družbo Smart Wires sklenili sporazum o sodelovanju, ki zajema skupen nastop na trgu in razvoj, ki bo omogočil konvergenco tehnologij. Gre za primer komplementarnih tehnologij, ki lahko sku­paj omogočijo učinkovitejše obratovanje elek­ troenergetskega omrežja. Njihov pomemben razvojni partner je tudi EIMV. Sku­ paj z njimi in z IJS Operato sodeluje na področju al­ goritmov za DTR/DLR, EIMV pa je njihov partner tudi na področju procesiranja in dobave vremenskih po­ datkov na mikroskalni ravni in pri projektu TrafoFlex. Ključnega pomena za uspešno zgodbo DLR je ob­ vladovanje vremena na mikroskalni ravni. Ker se morebitne težave na prenosnem omrežju načeloma rešujejo vnaprej, v procesu načrtovanja obratovanja, so vedno odvisni od vremenskih modelov in obvla­ dovanja negotovosti, ki iz njih izvirajo. Neposredne metode s senzorji ne pomagajo. Tisti, ki bo obvla­ doval vreme na mikroskalni ravni in s tem poveza­ na tveganja, bo imel zmagovito rešitev. Zato je to za Operato ključno področje in največji izziv. V dosedanjih aktivnostih je Operato številnim operaterjem predstavil svoj koncept in rešitve ter hkrati pridobil dobre informacije o načinu razmišljanja, stanju in razvoju sistemov za dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti pri njih. Večina jih preizkuša ali bo preizkušala rešitve v pilotnih projektih, le redki pa so rešitve že vpeljali v vsakodnevno obratovanje. 42 v številkah naš Stik 43 PROIZVODNJA IN OSKRBA PRIPRAVILA BRANE JANJIĆ IN BORZEN 951,7 GWh Domače elektrarne so februarja v prenosno omrežje oddale 951,7 GWh električne energije, kar je bilo kar za 19,5 odstotka manj kot februarja lani. 28,6 milijona KWh Naša največja soproizvodna enota TE-TO Ljubljana je februarja poleg toplote v omrežje oddala 28,6 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 10,6 odstotka manj kot isti mesec leto prej. 173 GWh Hidroelektrarne so februarja zaradi iz­ jemno neugodnih hidroloških razmer v prenosno omrežje oddale zgolj 173 GWh električne energije ali le nekaj več kot 42 odstotkov lanskih količin. Občuten padec proizvodnje je bilo mogoče zaz­ nati na vseh naših večjih vodotokih, de­ jansko oddane količine pa so bile tudi za skoraj tretjino manjše od sprva načr­ tovanih z elektroenergetsko bilanco. 1.081 GWh Uvozna odvisnost na področju elek­ trične energije se je v prvem trime­ sečju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za kar 139 odstotkov in je znašala 1.081 GWh. Večja uvoz­ na odvisnost je bila predvsem posledi­ 8.592,75 MWh V prvem letošnjem trimesečju je bilo na izravnalnem trgu sklenjenih 418 poslov v skupni količini 8.592,75 MWh. Od tega je 5.963,75 MWh predstavljalo nakup izrav­ nalne energije, 2.629,00 MWh pa proda­ jo izravnalne energije s strani sistemskega operaterja prenosnega omrežja. ca nižje proizvodnje in višjega odjema v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tako je bila proizvodnja v prvem letoš­ njem tromesečju nižja za 14 odstotkov in je znašala 3.290 GWh, odjem pa je bil višji za dobra 2 odstotka. milijardo 59,2 milijona kWh 921,6 milijona kWh Odjemalci v Sloveniji so februarja iz prenosnega omrežja prevzeli milijar­ do 59,2 milijona kilovatnih ur električne ener­gije, kar je bilo za 3,4 odstotka več kot leto prej. Odjem distribucijskih podjetij je drugi letošnji mesec primerljivega lanskega presegel za 4,7 odstotka in je znašal 921,6 milijona kilovatnih ur. 105,5 milijona kWh 32,1 milijona kWh Na drugi strani so neposredni odjemalci februarja prevzeli manj električne ener­ gije kot v tem času lani, saj so s 105,5 milijona kilovatnih ur za primerjalnimi re­ zultati zaostali za 3,8 odstotka. Za 6,1 odstotka je bil februarja manjši tudi odjem črpalne elektrarne Avče, ki je za potrebe črpanja februarja iz prenosnega omrežja prevzela 32,1 mili­ jona kilovatnih ur električne energije. 700 EUR/MWh 973,2 milijona kWh 464,3 milijona kWh Najvišja cena za nakup izravnalne ener­gije v prvem trimesečju je znašala 700 EUR/MWh, najnižja cena za proda­ jo izravnalne energije pa 0 EUR/MWh. V letu 2021 je bilo za naprave, ki so vklju­ čene v podporno shemo, izplačanih do­ brih 128 milijonov evrov, skupaj pa so proizvedle nekaj manj kot 973,2 milijona kilovatnih ur električne energije. Pomanjkanje kilovatov iz hidroelektrarn sta skušali zapolniti Nuklearna elektrarna Krško, ki je februarja v prenosno om­ režje oddala 464,3 milijona kilovatnih ur električne energije ali skoraj toliko kot lani. 824,8 milijona kWh 172,22 EUR/MWh 285,4 milijona kWh Iz sosednjih elektroenergetskih sistemov smo februarja prevzeli 824,8 milijona ki­ lovatnih ur električne energije ali za 24 odstotkov več kot februarja lani, na tuje pa je romalo 688,2 milijona kilovatnih ur ali 13,6 odstotka manj kot isti mesec lani. Najvišja povprečna mesečna cena za pozitivna odstopanja v prvih dveh letošnjih mesecih je bila 172,22 EUR/MWh, najviš­ ja povprečna mesečna cena za negativna odstopanja pa 236,64 EUR/MWh. Ter termoelektrarna Šoštanj, ki je z oddanimi 285,4 milijona kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate presegla za 5,9 odstotka. 7.334 MWh Največ poslov, in sicer 269, je bilo v prvih treh letošnjih mesecih sklenje­ nih z urnimi produkti, v skupni količini 7.334 MWh. V primerjavi z enakim ob­ dobjem leta 2021 se je količina zmanj­ šala za dobrih 34 odstotkov, število poslov pa se je zmanjšalo za dobrih 36 odstotkov. 44 pod drobnogledom INVESTICIJE V OMREŽJE BODO LETOS PRECEJ OKRNJENE Besedilo: Brane Janjić, Polona Bahun, Vladimir Habjan, Mare Bačnar in dopisniki Fotografije: arhiv uredništva naš Stik 45 46 pod drobnogledom naš Stik Tako projekt SINCRO.GRID kot daljnovod Cirkovce– Pince sta sofinancirana z nepovratnimi evropskimi sredstvi sklada CEF. V fazi prijave za pridobitev novih nepovratnih sredstev je projekt GreenSwitch, ocen­ jen na 207 milijonov evrov, ki je bil zasnovan v ok­ viru Konzorcija za pospešitev zelene transformacije, v njem pa sodelujejo elektroenergetske družbe iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Elektroenergetska podjetja so tudi za letos imela zastavljene precej ambiciozne naložbene načrte, povezane s cilji o povečanju deleža obnovljivih virov, ki pa jih je, vsaj v prenosnem in distribucijskih podjetjih, prekrižalo sprejetje Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov. Zaradi izpada več deset milijonov evrov prihodkov iz omrežnine bodo morala podjetja del že predvidenih naložb preložiti v naslednja leta, s tem pa se bo razkorak med potrebami in stanjem na terenu še povečal. Pri proizvodnji so v ospredju naložbe v obnovljive vire energije. V obdobju, ko bi morali investicije zaradi načrto­ vanega povečevanja deleža razpršenih proizvod­ nih virov in zelenega prehoda v elektroenergetsko omrežje močno okrepiti, so prenosna in distribucij­ ska podjetja zaradi izpada pomembnega dela pri­ hodka, kot posledice vladnega ukrepa za ublažitev letošnjih velikih podražitev energentov, prisiljena za letos načrtovane naložbe v omrežje precej oklesti­ ti. Kot navajajo, se bo to krepko poznalo pri sleden­ ju ciljem iz nacionalnega energetsko podnebnega programa, oteženo pa bo tudi priključevanje novih odjemalcev in proizvajalcev na omrežje. Zaradi posledic rusko-ukrajinske vojne in po­ spešitve preusmeritve Evropske unije v povečan­ je samozadostnosti energetske oskrbe se odpirajo tudi določena vprašanja, povezana z dosedanjimi razvojnimi usmeritvami na področju energetike in zagotavljanja novih proizvodnih virov, pri čemer pri vseh že načrtovanih in tudi prihodnjih projektih iz­ stopajo dolgotrajni postopki umeščanja v pros­ tor. Da to, poleg zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev, ostaja ena glavnih ovir pri uresničevan­ ju naložbenih načrtov in zelenega prehoda, so iz­ postavili tudi naši sogovorniki, pri čemer nekateri med njim opozarjajo še na vse bolj perečo prob­ lematiko zagotavljanja ustreznih kadrov. ELES: IZPELJAVA NALOŽB POGOJ ZA ZELENO PREOBRAZBO V družbi Eles med pomembnejše velike investicije v letu 2022 spadajo 2x400 kV daljnovod Cirkovce– Pince in 400/220/110 kV RTP Beričevo: Izgrad­nja transformacije 400/110 kV ter pametna omrežja. Družba Eles je v preteklih letih (leti 2019 in 2020) iz­ vajala novogradnje in obnove elektroenergetskega omrežja skladno z Razvojnim načrtom prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2019 do leta 2028. Izjema so le tiste investicije, katerih izvedba je bila nujna zaradi odprave havarijskih stanj, ki jih zaradi njihove narave ni bilo mogoče predvideti in načrtovati. Analiza uresničevanja predhodnega razvojnega načrta je pokazala, da je Eles v zadnjih dveh letih Največja vlaganja Eles načrtuje v 400/110 kV RTP Maribor – zamenjava TR 41, izgradnjo transformaci­ je 110/20 kV za potrebe lastne rabe ter v 2x110 kV daljnovoda Gorica–Divača in Divača–Pivka–Ilirska Bistrica (DV + OPGW). Eles letos načrtuje investicijska vlaganja v višini ne­ kaj manj kot 66,5 milijona evrov, od tega je novim investicijam namenjenih dobrih 44,5 milijona evrov, za rekonstrukcije pa nekaj manj kot 22 milijonov evrov. Glavnino virov financiranja predstavljajo lastna sredstva, drugi največji vir so namenska dolgoroč­ na posojila, pomemben delež med viri financiranja pa dosegajo tudi pridobljena nepovratna sredstva iz sklada EU CEF. Praktično vse investicije, ki jih Eles kot sistemski operater prenosnega omrežja načrtuje in izvede v elemente prenosnega omrežja, bodo omogočile zeleno preobrazbo. Projekt SINCRO.GRID, ki med drugim predvideva vgradnjo različnih kompen­ zacijskih naprav na 400 kV napetostnem nivoju v Beričevem, Cirkovcah in Divači, bo uravnaval na­ petostne profile v prenosnem omrežju, ki jih bodo povzročali razpršeni proizvodni viri. 2x400 kV dalj­ novod Cirkovce–Pince, ki predstavlja manjkajočo povezavo Slovenije s prenosnim omrežjem sosed­ nje Madžarske, bo omogočil povečanje zaneslji­ vosti delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, povečanje uvoznih zmogljivosti in možnost večje integracije trga z električno energijo v regiji ter lažji dostop do vzhodnih trgov. uspešno zaključil 16 odstotkov investicij, okvirno 42 odstotkov se jih izvaja skladno s predvidenim ter­ minskim planom, pet odstotkov naložb pa bo zara­ di novonastalih dejstev izvedenih predčasno. Po drugi strani je bilo zaradi zunanjih razlogov zaus­ tavljen odstotek projektov, 27 odstotkov naložb pa je Eles zaradi optimizacije in drugih internih razlo­ gov prestavil oziroma podaljšal termin njihovega izvajanja. Devet odstotkov projektov zamuja zara­ di zunanjih dejavnikov, na katere družba Eles ne more vplivati, pri čemer so to vlaganja, nujna za izboljšanje obratovalnih razmer in zagotovitev us­ trezne ravni zanesljivosti obratovanja prenosnega sistema. Odstopanja izvedbe od načrta razvoja in zamuda pri uresničevanju projektov na splošno vel­ jajo za vse objekte, za katere je bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Dodaten razlog za nastanek zamud pri rekonstrukcijah objektov je bil v pretek­ lih dveh letih tudi dokazovanje ustreznosti podlage za rekonstrukcije v prostorskih aktih. Ključni izziv pri graditvi daljnovodov in kablovodov pa še naprej 47 48 pod drobnogledom naš Stik ostaja njihovo umeščanje v prostor. Družba Eles na vseh področjih vodi dejavnosti za učinkovitejše umeščanje elektroenergetskih prenosnih objektov v prostor. Pri umeščanju novih daljnovodnih pove­ zav v prostor ali pri večjih rekonstrukcijah že ob­ stoječih so preučeni najugodnejši poteki tras, pri čemer so sintezno upoštevani prostorski, varstveni, funkcionalni in ekonomski vidiki ter vidik družbene sprejemljivosti, so povedali v Elesu. Glede zadostnosti ustreznih kadrov za izpeljavo vseh naložbenih projektov v Elesu poudarjajo, da so njihovi ciljni kadri tisti, ki imajo izobrazbo elek­ trotehnične smeri, in nekateri profili naravoslovnih smeri. Ker je dejavnost družbe specifična, mora­ jo ciljne kadre ne samo pridobiti, ampak jih tudi vzgojiti in usposobiti za naloge, ki jih Eles izvaja kot sistemski operater prenosnega elektroenergets­ kega omrežja. K temu prispevajo z osredotočeno komunikacijo, promocijo, izobraževalnimi dogodki, podporo študentskim izmenjavam in študentskim projektom. Tako med drugim študente zadnjega letnika elektrotehnike, računalništva in matematike univerz v Ljubljani in Mariboru vabijo k pogovoru, kjer se dogovorijo za izdelavo diplomske naloge. Enako velja tudi za magistrske in doktorske naloge in za tovrstno sodelovanje je med študenti veliko zanimanja. Neposrednih sodelovanj s študenti na magistrskem študiju je bilo v preteklih letih deset, izmed teh so se nato v Elesu zaposlili trije. Študen­ te skušajo privabiti tudi na krajše delo v družbi, saj jim v Elesu opravljena praksa odpira poklicno pot. Ne nazadnje je delo z mladimi postalo tudi eden izmed strateških ciljev družbe, pri čemer Svet za ra­ ziskovalno in znanstveno dejavnost v Elesu dejav­ no sodeluje tudi na doktorskem študiju na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. SODO: IZPAD OMREŽNINE BO MOČNO ZMANJŠAL PREDVIDEN OBSEG INVESTICIJ V OMREŽJE V družbi SODO letos načrtujejo vlaganja v višini mili­ jona evrov, pri čemer kot največjo letošnjo naložbo navajajo zaključek gradnje 110 kV kablovoda od RTP Poslovni center Ljubljana do RTP TE-TOL (ta naložba je v celoti ocenjena na tri milijone evrov). Poleg tega bodo letos končali tudi vgradnjo 110 kV plin­sko izoli­ ranega stikališča (GIS) v 110/20 kV RTP Velenje, pri katerem sodelujejo z družbama Elektro Celje in Eles. Kot poudarjajo v SODO, so vse načrtovane naložbe v distribucijsko omrežje pomembne ne samo z vidi­ ka zagotavljanja nemotene oskrbe odjemalcev, am­ pak tudi glede nadaljnjega vključevanja razpršenih virov, predvsem trenutno najaktualnejših sončnih elektrarn. Obstoječe omrežje, ki je bilo zastavljeno v prejšnjem stoletju, ni predvidevalo načina obrato­ vanja in vključevanja večjega števila razpršenih vi­ rov. Za zagotovitev tega pa bo treba ojačati omrežje, krajšati dolžino vodov, vgraditi regulacijske transfor­ matorje SN/0,4 kV ali izgraditi dodatne nove trans­ formatorske postaje in angažirati aktivne odjemalce. Zaradi zmanjšanja prihodkov v povezavi z vladnim ukrepom o trimesečni odpravi zaračunavanja om­ režnine v SODO pričakujejo precejšnje težave v letošnjem poslovanju, saj bo zaradi prekinitve denar­ nega toka treba zmanjšati predviden obseg investicij in vzdrževalna dela omejiti na najnujnejša ali jih celo prestaviti v naslednje leto, kar bo še dodatno vliva­ lo na stopnjevanje problematike glede omogočanja vključevanja novih razpršenih virov in tudi priklju­ čevanje novih odjemalcev. Težave pričakujejo tudi pri izvedbi skupnih projektov z lokalnimi skupnost­ mi, s katerimi iščejo sinergijske učinke v smislu sku­p­ ne oziroma sočasne izgradnje energetskih vodov in ureditve komunalne infrastrukture. OCENA POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV IN DINAMIKA FINANCIRANJA V VELJAVNEM RAZVOJNEM NAČRTU 2021–2030 Leto Predvidena potrebna višina sredstev iz RN 2021–2030 v mio EUR 2021 160 2022 220 2023 323 2024 421 2025 462 2026 483 2027 506 2028 528 2029 546 2030 563 Skupaj 2021–2030 V SODO ob tem še opozarjajo, da si je Slovenija v skladu z zavezami iz svežnja Pripravljeni na 55 za­ dala, da bomo do leta 2030 zmanjšali emisije za vsaj 55 odstotkov in do leta 2050 dosegli podneb­ no nevtralnost. Ker že zdaj ne dosegamo zastav­ ljenih ciljev, bo pritisk po vključevanju razpršenih virov vedno večji, s tem pa tudi potrebe po poso­ dobitvi omrežja, pri čemer pa za ocenami o potreb­ nih naložbah v distribucijsko omrežje iz veljavnega NEPN, ki bo s posodobitvijo prinesel še zahtevnej­ ša nova izhodišča, že zdaj krepko zaostajamo. Ob tem je treba upoštevati, da razvojni načrt daje le oceno potrebnih naložb ob upoštevanju dogo­ vorjenih ciljev nacionalne energetske politike. De­ janske zmožnosti in njihova realizacija niso odvisne le od zagotovljenih finančnih virov, temveč tudi od zmožnosti fizične realizacije takega obsega naložb. Kot pravijo v SODO, ta hip na trgu ni dovolj pros­ tih specifičnih kadrov, ki jih bomo potrebovali. Za to bilo treba pravočasno delati na kadrovski politiki in si zagotoviti potreben kader tudi z ustrezno šti­ pendijsko politiko, pri čemer bi morali že pri vpisih v srednje in višje šole dati dijakom in študentom sig­ nal, da bo določeno podjetje potrebovalo ustrezno število monterjev in inženirjev elektrotehnike in in­ ženirjev s področja informacijskih tehnologij. S šti­ pendijami bi jim omogočili lažje šolanje ali študij in jih ob tem zavezali, da določeno obdobje ostanejo v podjetju, zlasti ker je v zadnjih letih opazno upad­ lo zanimanje za naravoslovne tehnične vede. Ker se tudi sosednje države ubadajo s pomanjkanjem ustreznega tehničnega kadra, prihaja tudi do fluk­ tuacije na sever. V SODO ob tem poudarjajo, da so dosedanje načrte skušali uresničevati v čim večji možni meri, pri čemer so zamiki nastajali predvsem zaradi dol­ gotrajnih postopkov umeščanja objektov v prostor oziroma kompleksnosti pridobivanja pravice graditi, 49 4.212 Vir: SODO pogosto pa tudi zaradi težav s postopki javnih naročil. Bo pa v prihodnje, kot rečeno, v ospredje verjetno stopila tudi kadrovska problematika. Prav tako ne gre pozabiti, da se bo, glede na to, da je Ev­ ropska komisija ambiciozno začrtala zeleni prehod, močno povečalo zanimanje za kable, transforma­ torje in drugo potrebno opremo na trgu, kar se že kaže z višanjem cen, svoje pa bodo k temu zagoto­ vo dodale še posledice sedanje krize zaradi vojne v Ukrajini, tako da bo končna cena zelenega pre­ hoda, ki zahteva obsežne investicije v omrežje, še bistveno višja od cene, načrtovane pred leti. ELEKTRO LJUBLJANA: VEČINA NALOŽB JE NAMENJENA URESNIČEVANJU CILJEV ZELENE PREOBRAZBE V družbi Elektro Ljubljana so v letošnjem letu načr­ tovali za 39 milijonov evrov investicij. Med njimi so najpomembnejše kablovod 110 kV kablovod PCL– Center–TeTol, rekonstrukcija 110/10 kV RTP Center, obnova 2x110 kV daljnovoda Črnuče–Bežigrad– Žale–TeTol, obnova 2x110 kV daljnovodov Kleče– Vič in Kleče–Šiška, obnova 2x110 kV daljnovoda Logatec–Cerknica in obnova 2x110 kV daljnovoda Vrhnika–Logatec. Za objekte visoke napetosti so letos skupno načr­ tovali za dobrih deset milijonov evrov investicij, za objekte srednje in nizke napetosti pa dobrih 13 mili­ jonov evrov. Na informacijskem delu bodo letos nadaljevali vzpostavitev novega centra vodenja, in­ vesticije v napredne merilne sisteme in poslovno informatiko. Večina sredstev za investicije je iz last­ nih virov, manjši del v višini okrog desetih odstot­ kov pa so načrtovali pokriti s tujimi viri. Kot so dejali, v tem letu za svoje projekte še ne računajo na evropska sredstva iz sklada za odpor­ 50 pod drobnogledom naš Stik nost. Uresničevanju ciljev zelene transformacije je namenjena večina njihovih obnov in posodobitev ter tudi celotna sekundarna infrastruktura, saj z ojačevanjem omrežja omogočajo zadostno moč in robustnost, da lahko nemoteno priključujejo ozi­ roma zadostijo potrebam po samooskrbni proiz­ vodnji električne energije. Poleg tega bosta novi center vodenja in napredni merilni sistem omogoči­ la fleksibilno upravljanje omrežja in razpršene vire proizvodnje, priključene v distribucijsko omrežje. Do leta 2020 so z izvajanjem investicij sledi­ li zastavlje­nim razvojnim načrtom. V letu 2021, po prilagoditvi razvojnega načrta potrebam v skladu s sprejetim NEPN, ki je predvidel skupne investicije za distribucijo v višini 4,1 milijarde evrov v naslednjem desetletju, pa so začeli za razvojnimi načrti zaostaja­ ti. In sicer v letu 2021 za dobrih deset milijonov evrov, ocena za leto 2022 pa kaže, da se bodo od razvoj­ nega načrta odmaknili še za dodatnih 30 milijonov evrov, in to še brez upoštevanja učinka interventne­ ga zakona za ublažitev posledic višanja cen ener­ gentov, pojasnjujejo v Elektru Ljubljana. Glede zadostnosti kadrov za izvedbo investicij pravijo, da kadrovsko v tem trenutku ustrezno pokrivajo lastne finančne investicijske zmožno­ sti. Če bi imeli na razpolago več denarja, s kate­ rim bi lahko pokrili potrebe iz razvojnega načrta, bi seveda morali povečati tudi število kadrov. Trenut­ no kadrovsko fluktuacijo, ki se pojavlja predvsem kot posledica upokojitev, nadomeščajo z novimi zaposlitvami. Števila operativnega kadra za izva­ janje investicij ne zmanjšujejo, ravno nasprotno, na letni ravni ga skladno z rastjo izvajanja investicij povečujejo. Po njihovih besedah trimesečna oprostitev plači­ la omrežnine za vse odjemalce pomeni izpad pri­ hodkov v višini 20 milijonov evrov. Zato so že izvedli nekatere ukrepe, s katerimi bodo zagotav­ ljali nemoteno delovanje družbe in zadostno krat­ koročno likvidnost. Znižali bodo tudi višino investicij za približno 17 milijonov evrov, kar se bo najbolj poznalo predvsem pri visokonapetostnem omrež­ ju. Del projektov, ki so jih načrtovali za leto 2022, se bo tako posledično zamaknil v leto 2023. Glede napovedi iz NEPN o izpeljavi naložb v distri­ bucijsko omrežje do konca desetletja v višini več kot 4 milijarde menijo, da je izračun v višini potreb­ nih 4,1 milijarde evrov realen, bolj vprašljiv je sam scenarij uresničitve ciljev iz NEPN. Predvsem dvo­ mijo o izvedbi elektrifikacije prometa in dinamiki razvoja razpršenih samooskrbnih virov proizvodnje. Če bi se scenarij ciljev iz NEPN prilagodil dejanski dinamiki elektrifikacije prometa in drugih ciljev ze­ lene transformacije, bi verjetno spremenjeni vhod­ ni parametri, vsaj v dinamičnem smislu, spremenili tudi višino sredstev, potrebnih za zeleni prehod. V zvezi z zahtevami za priključitev novih proizvod­ nih enot in toplotnih črpalk na omrežje so v druž­ bi dejali, da so v letu 2020 obravnavali 7.008 vlog odjemalcev in jih od tega zavrnili le 37, lani pa so jih skupno obravnavali kar 8.589 in jih zavrnili 193. V vseh primerih zavrnitve je šlo za vloge za soglas­ je za priklop proizvodnje oziroma oddajo električne energije v omrežje. ELEKTRO CELJE: LETOS SE BOMO ŠE BOLJ ODDALJILI OD POTREB, KI SE KAŽEJO NA TERENU V Elektru Celje so letos prvotno planirali za 30,3 milijona evrov investicij, a so jih morali zaradi spre­ jetja Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov, s katerim se tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine za obdobje treh mesecev znižajo na nič, zmanjša­ ti za 11,3 milijona evrov. Tako bodo letos predvsem nadaljevali že začete investicije iz lanskega leta, v prihodnjem obdobju pa med večjimi projekti načr­ tujejo izgradnjo 2x110 kV daljnovoda RTP Trebnje– RTP Mokronog, za katerega bodo letos pridobili projektno dokumentacijo in služnostne pogodbe. V 110/20 kV RTP Sevnica je letos predvidena zamen­ java energetskega transformatorja, za RP Nazarje pa bodo pripravili projektno dokumentacijo. V Elektru Celje ob tem opozarjajo, da zmanjševan­ je investicijskih sredstev ni sprejemljivo, ker digi­ talizacija in spremembe na področju masovne vpeljave razpršenih virov, ki predstavljajo enega izmed ključnih gradnikov za zeleni prehod, nareku­ jejo povečana vlaganja v distribucijsko omrežje, saj drugače ne bo mogoče zagotoviti dolgoročne stabilnosti obratovanja omrežja prihodnosti. Tako podobno kot tudi v drugih distribucijskih podjetjih pravijo, da bodo zaradi občutno nižjih letošnjih pri­ hodkov (za dobrih 12 milijonov evrov) morali pre­ cej okrniti seznam načrtovanih naložb ter na novo narediti selekcijo in določiti prednostno listo. Zato bodo morali zaostriti tudi kriterije za izdajo soglasij za priključitev novih uporabnikov, odpovedati ozi­ roma premakniti pa bodo morali tudi marsikatero investicijo s sovlagatelji, drugimi komunalnimi pod­ jetji in lokalnimi skupnostmi. Kar se tiče sledenja načrtom razvoja omrežja in predvsem zavezam iz NEPN, v Elektru Celje ocen­ jujejo, da se bomo letos še bolj oddaljili od po­ 51 52 pod drobnogledom treb, ki se pojavljajo na terenu, in dodajajo, da jih poleg težav z zagotavljanjem financiranja, vse bolj tarejo tudi težave, povezane z rastjo cen materia­ lov in storitev, s podaljševanjem dobavnih rokov in na posameznih lokacijah tudi s pomanjkanjem us­ treznega tehničnega kadra. ELEKTRO GORENJSKA: ZARADI ZAMIKA INVESTICIJ NE BO MOGOČE UGODITI VSEM PROŠNJAM ZA PRIKLJUČITEV V OMREŽJE Kot so zapisali v Elektru Gorenjska, bodo na vi­ sokonapetostnem nivoju v letu 2022 predvidoma zaključili rekonstrukcijo RTP Škofja Loka s prik­ ljučnimi 110 kV kablovodi in zgradili priključne 110 kV kablovode za RTP Primskovo. Na podlagi prido­ bljenega gradbenega dovoljenja za izgradnjo no­ vega 110 kV daljnovoda med Visokim in Kamnikom bodo začeli tudi z razpisi za izvedbo. Na srednjena­ petostnem nivoju bo večji del sredstev namenjen obnovi in nadomestitvi prostozračnih vodov z novi­ mi 20 kV kablovodnimi povezavami, predvsem na bolj izpostavljenih mestih in kjer je zaradi dotrajano­ sti opreme potrebna nova in zanesljivejša oprema. Določen del sredstev bodo namenili tudi za zamen­ naš Stik javo dotrajanih 20 kV kablovodov, gradnjo novih in nadomestnih transformatorskih postaj ter obno­ vo transformatorskih postaj. S tem skrbijo pred­ vsem za ustrezno neprekinjenost oskrbe končnih uporabnikov. Na nizkonapetostnem omrežju bodo sredstva namenili predvsem v ojačitve omrežja na delih, kjer gre za slabe napetostne razmere in so potrebne ojačitve zaradi priključevanja novih odje­ malcev in razpršenih virov energije v omrežje. Prav tako bodo nadaljevali projekt zamenjave klasičnih števcev električne energije z naprednimi, pri čemer je končni rok leto 2025. tru Gorenjska za kar 9,7 milijona evrov, kar bo močno vplivalo na realizacijo naložbene politike in še povečalo zaostanke za dolgoročnimi razvoj­ nimi načrti, nekatere manj nujne naložbe pa po­ maknilo še dlje v prihodnost. Kratkoročno tolikšen izpad sredstev za investicijska vlaganja pomeni tudi zamik investicij, povezanih s priključevanjem večjega obsega obnovljivih virov, saj bodo mora­ li večino zahtev za priključitev, ki bodo zahteva­ le dodatne ojačitve omrežja, v prihodnje zavrniti. Po grobih ocenah bodo tako morali že letos za­ vrniti 15 do 20 od­stotkov vseh vlog, čeprav so do zdaj vedno skušali iti prosilcem na roko in poiskati načine za izdajo pozitivnega mnenja. Zaradi sprejetja interventnega zakona so morali prvotni plan investicij, ki je znašal 21 milijonov ev­ rov, že zmanjšati za 9 milijonov evrov, pri čemer pa to, kakšen bo končen znesek investicij v letu 2022, še ni znano. Vse investicije, ki jih izvajajo v Elektru Gorenjska, temeljijo na nadgradnji dis­ tribucijskega sistema s ciljem povečevanja ro­ bustnosti, jakosti in naprednosti omrežja, ki bo omogočalo zeleni prehod. Lani je Elektro Gorenj­ ska uspešno kandidirala tudi v dveh mednarodnih razvojnih projektih, CREATORS in OneNet, lani in letos pa so prijavili še 20 projektov, ki naslavlja­ jo izzive distribucije v prihodnosti ter se ukvarja­ jo z vprašanji trga prožnosti, napredne analitike, vele podatkov, umetne inteligence, vodikovih teh­ nologij, hranilnikov in podobno. V Elektru Gorenjska ocenjujejo, da so do zdaj še uspeli približno slediti sprejetim razvojnim načrtom, zaradi spremenjenih razmer in nesorazmerne regu­ lacije pa bodo že letos prisiljeni investirati manj, kot so prvotno načrtovali. Poleg tega postaja tudi vse bolj jasno, da dosedanji obseg naložb ne bo več zadostoval za povečane potrebe, ki v konk­ retnih ciljih razvojnega načrta izhajajo iz NEPN. V družbi se zavedajo, da bodo za uresničitev poleg sredstev potrebni tudi ustrezni kadri, zato inten­ zivno razvijajo strategije za pridobivanje in ohrani­ tev ključnih kadrov ter veliko pozornosti namenjajo vprašanjem generacijskih zamenjav in zamenjav strukture zaposlenih. Vladne ukrepe za omilitev posledic visokih cen energije v podjetju pozdravljajo, saj pomenijo raz­ bremenitev dela zneska na računu za porablje­ no elektriko pri končnem uporabniku, ob tem pa opozarjajo, da se iz omrežnine žal financira tudi delovanje in poslovanje elektrodistribucijskih podjetij. Na podlagi podatkov elektrodistribucij­ skih podjetij ugotavljajo, da bodo zaradi omen­ jenih ukrepov prihodki distribucijskih podjetij letos nižji za 69,4 milijona evrov, od tega v Elek­ Glede na trenutno stanje in zmožnosti na Elekt­ ru Gorenjska tudi menijo, da potrebnih naložb, ki jih predvideva desetletni razvojni načrt distribu­ cijskega sistema, ne bodo mogli izpeljati, kar bo negativno vplivalo tudi na doseganje ciljev NEPN. Zato poudarjajo, da je potreben konsenz vseh deležnikov, da se ustrezno oceni in zagotovi za­ dosten obseg investicij za optimalno izvedbo vseh načrtovanih projektov, povezanih z zastav­ ljenimi energetsko podnebnimi cilji. Po zagotovitvi sredstev bo treba tudi kadrovsko okrepiti distribu­ cijska podjetja, ki bodo morala vse te investicije izpeljati. ELEKTRO PRIMORSKA: ZARADI MANJŠEGA PRILIVA PREDVIDENO BISTVENO ZNIŽANJE NALOŽB V Elektru Primorska je načrt investicijskih vlaganj za leto 2022 pred sprejemom Zakona o začasnem nezaračunavanju omrežnine znašal 22 milijonov evrov, a so ga zdaj popravili na 16 milijonov ev­ rov. Med najpomembnejše letošnje naložbe šteje­ jo izgradnjo 110 kV stikališča v 110/20 kV RTP Izola, za katero bodo namenili nekaj manj kot 3,7 milijo­ na evrov. Cilj izgradnje 110 kV stikališča v RTP Izo­ la je zagotoviti zanesljivo napajanje odjemalcev električne energije na obalnem območju, izboljša­ ti rezervno napajanje in zmanjšati izgube v distri­ bucijskem omrežju. Skupna načrtovana vrednost te investicije znaša skoraj 7,5 milijona evrov, skladno z dogovorom pa nabavo primarne in sekundarne opreme prenosnega značaja v višini 2,7 milijona evrov financira družba Eles. Z deli so začeli v prvi polovici leta 2021, zaključek del pa je predviden v prvi polovici leta 2023. Visoko na prednostni lestvici je tudi izgradnja na­ prednega merilnega sistema, za kar naj bi letos namenili 2,2 milijona evrov. Cilji te naložbe, ki bodo doseženi z vgradnjo ustreznih merilno komunika­ cijskih naprav in nadgradnjo sistema za zajem in upravljanje podatkov, so večplastni, in sicer bodo omogočeni mesečno obračunavanje električne 53 54 pod drobnogledom ener­ gije po dejanski porabi, koriščenje novih tarifnih sistemov in inovativnih načinov obračuna­ vanja, prilagojenih ponudbi in povpraševanju ozi­ roma razmeram v omrežju, uporaba različnih naprednih storitev in možnost hitrejše menjave do­ bavitelja, dostop do merilnih podatkov za krajše preteklo časovno obdobje ter možnost dostopanja do merilnih podatkov v realnem času. Prav tako ne gre pozabiti na številne naložbe v ojačitev elektro­ distribucijskega omrežja za priklop obnovljivih virov električne energije. Sprejetje vladnega predloga, da odjemalce za tri mesece odveže plačila omrežnine, bo Elektro Pri­ morska, tako kot tudi druge štiri slovenske distri­ bucije, močno prizadelo, saj je omrežnina njihov glavni vir financiranja. V družbi ocenjujejo, da bodo s tem ukrepom ob 9 milijonov evrov, zaradi česar lahko pride tudi do zamika pri zaključku nekaterih projektov. Na območju delovanja Elektra Primorska se v zadnjem obdobju veliko investitorjev odloča za vgradnjo samooskrb in drugih obnovljivih virov električne energije, za priklop teh virov pa je treba ustrezno ojačiti tudi distribucijsko elektroenerget­ sko omrežje. Letos je bilo za te naložbe predvid­ enih 2 milijona evrov, kar pa se bo zaradi sprejema omenjenega Zakona skupaj z drugimi naložbami tudi sorazmerno znižalo. Kot ocenjujejo, bodo letos za 9,1 milijona evrov niž­ ji tudi prihodki Elektra Primorska, tako da bodo leto zaključili z nekaj manj kot 1,3 milijona evrov izgube. Dodatna denarna sredstva bo družba potrebova­ la že v aprilu, pri čemer bodo primanjkljaj skušali pokriti s kratkoročnim kreditom. Zaradi opisanega pomanjkanja sredstev za ojačitve in širitve nizkonapetostnega omrežja bodo morali zaostriti tudi kriterije za pridobitev soglasij za prik­ ljučitev novih uporabnikov v distribucijsko omrež­ je. V Elektru Primorska ocenjujejo, da bodo morali zavrniti približno 15 do 20 odstotkov vseh zahtev za priključitev novih samooskrbnih elektrarn (že de­ cembra lani so morali zavrniti šest takih vlog). Izje­ moma bodo ojačitve omrežja izvedli le na tistih območjih, kjer na lokaciji priključitve elektrarne tudi pri odjemalcih zaznavajo neustrezne napetostne razmere (padci napetosti nad 10 odstotkov), dru­ gače pa bodo te investicije uvrstili v plan za nasled­ nja leta. V manjšem obsegu kot minula leta bodo sodelovali tudi pri skupnih gradnjah elektroener­ getske infrastrukture z občinami in drugimi infras­ trukturnimi operaterji, pri čemer se bodo omejili le na najnujnejše odseke tras (npr. prehodi prek cest). Časovno bodo zamaknili tudi nenujne pokablitve nadzemnih srednjenapetostnih vodov in nizkona­ petostnih omrežij na območjih, kjer je bila v pretek­ lih letih že zgrajena kabelska kanalizacija. naš Stik HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE: NA RAVNI SKUPINE LETOS NAČRTOVANIH ZA 81 MILIJONOV EVROV NALOŽB V družbah skupine HSE so letošnja investicij­ ska vlaganja razvrstili v tri ključne skupine, in sicer v nove proizvodne zmogljivosti, investicij­ sko vzdrževanje obstoječih proizvodnih enot in investicije v druga osnovna sredstva. V HSE je letos osrednja pozornost namenjena investici­ jam v hidroelektrarne na srednji Savi, kjer trenut­ no potekajo postopki umeščanja v prostor, sončni elektrarni Prapretno 1 in 2 ter investicijam v poslov­ no-informacijski sistem. Dravske elektrarne Maribor zaključujejo gradnjo 2,5 MW sončne elektrarne Zla­ toličje in že snujejo drugo fazo moči do 30 MW, ve­ like priložnosti pa se kažejo tudi na področju vetra, kjer poteka umeščanje v prostor vetrnih elektrarn na Ojstrici, Paškemu Kozjaku in Rogatcu. Dravske elektrarne načrtujejo tudi prenovo HE Formin, zamenjavo sekundarnih sistemov na hidroelektrar­ nah in izgradnjo male HE Pesnica. Glavne investici­ je Soških elektrarn Nova Gorica bodo v letu 2022 postavitev Sončne elektrarne Kanalski vrh, razvojni projekti za izrabo vetrnega potenciala in energije sonca, rekonstrukcija male HE Hubelj, rekonstruk­ cija 110 kV stikališča HE Doblar in rekonstrukcija male HE Podselo, sanacija betonov pregrade Pod­ selo, posodobitev sistema vodenja HE Doblar 1 ter izvedba zavarovalnih ukrepov na cevovodu male HE Zadlaščica. V termoelektrarni Šoštanj preuču­ jejo možnost izgradnje plinsko-parne elektrarne. Nadaljuje se investicijsko vzdrževanje termoelek­ trarne, predvideno je tudi vlaganje v zagon plinske turbine brez zunanjega napajanja. Letošnji glavni projekti skupine Premogovnik Velenje so optimi­ zacija prezračevanja jame in izgradnja nove venti­ latorske postaje, hidravlično odkopno podporje za potrebe pridobivanja premoga iz jamskih odkopov in pridobivalni stroj za odkopavanja premoga. Skupna vrednost vseh planiranih investicijskih vla­ ganj znaša 81 milijonov evrov, in to pretežno z last­ nimi viri skupine HSE, za nobeno izmed naštetih naložb, ki večinoma spadajo v okvir zelene preo­ brazbe, pa ne računajo na evropska sredstva iz skla­da za odpornost in razvoj. Kot so še sporočili iz Holdinga Slovenske elek­ trarne, razvojnim načrtom za zdaj še uspešno sle­ dijo, določeni manjši zaostanki pa so na področju investicijskega vzdrževanja in pri rekonstrukcijah, kar je posledica motenj dobav zaradi koronavirusa. Trenutno se še ne srečujejo s pomanjkanjem kadrov, se pa bodo, kot pravijo, morali glede na nov investicijski ciklus do leta 2030 kadrovsko okrepiti predvsem na področju vodenja in izvedbe projek­ tov. Na ravni skupine so uvedli tudi sistem prip­ ravništva, saj želijo k sodelovanju pritegniti mlade kadre in zagotoviti prenos znanj. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR: LETOS ZA NALOŽBE PREDVIDENIH 20 MILIJONOV EVROV V Dravskih elektrarnah Maribor v tekočem letu izmed več strateških oziroma razvojnih projektov iz­ postavljajo dva, vezana na investicijsko vzdrževanje – zamenjavo sekundarnih sistemov v hidroelektrar­ nah Dravograd, Vuzenica, Mariborski otok, rekon­ strukcijo hidroelektrarne Formin in več razvojnih projektov, za katere pričakujejo gradbeno dovoljen­ je še v tem letu. Potekata tudi umeščanje v prostor treh vetrnih parkov skupne moči 47 MW (VE Ojstri­ ca, VE Paški kozjak, VE Rogatec) ter umeščanje 30 MW sončne elektrarne na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. ­V maju je predvidena priključitev nove sončne elek­ trarne z močjo 2,5 MW na brežini odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje v omrežje, v drugi polovi­ ci leta pa je načrtovana tudi gradnja nove male hi­ droelektrarne Pesnica na lokaciji odvodnega kanala hidroelektrarne Formin. Za načrtovane naložbe naj bi v Dravskih elektrarnah letos namenili 20 milijo­ nov evrov, in sicer večinoma iz lastnih virov. Ob tem poudarjajo, da so za nekatera področja postavitve novih proizvodnih enot iz obnovljivih virov že vz­ postavljeni tudi ustrezni mehanizmi sofinanciranja, saj ti posledično izboljšajo ekonomske kazalnike projektov in predstavljajo motivacijo posameznih in­ vestitorjev za nove proizvodne enote. V skladu z nji­ hovo osnovno dejavnostjo, proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, imajo vsi načrtovani pro­ jekti tako imenovan zeleni značaj in sledijo zavezam države v okviru zelene preobrazbe. V Dravskih elektrarnah ob tem še izpostavljajo, da je cilj po večanju proizvodnje električne energi­ je iz obnovljivih virov povezan tudi z ekonomiko posameznih projektov in z doseganjem odkupne cene na trgu, poleg tega pa je rast obnovljivih vi­ rov odvisna tudi od postopkov, ki jih je treba izves­ ti pred gradnjo posamezne proizvodnje enote, ki so trenutno zelo dolgotrajni. Zato bo po njihovem mnenju treba za doseganje zastavljenih podnebnih ciljev čim prej optimizirati procese pridobivanja us­ treznih soglasij, saj bodo nasprotno cilji Slovenije nedosegljivi. Kot še ugotavljajo, je glede na stanje na trgu že mogoče občutiti tudi kadrovske težave, pri čemer so to vprašanje že pred leti naslovili tudi z razpisom nekaj kadrovskih štipendij ter omogočanjem de­ lovne prakse dijakom in študentom, v sodelovanju s fakultetami pa dali tudi nekaj tem za diplomske in magistrske naloge. Vse navedeno s ciljem ustvar­ janja bazena bodočih potencialnih kadrov. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA: MED KLJUČNIMI PODROČJI V PRIHODNOSTI BO TUDI ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH KADROV Osrednja letošnja investicija družbe SEL bo na­ daljevanje zamenjave zapornic prelivnih polj HE Medvode. Lani so v Savskih elektrarnah uspešno zaključili zamenjavo na prvem prelivnem polju, le­ tos pa nadaljujejo zamenjavo na prelivnem dru­ gem polju. Načrtujejo tudi postavitev male sončne elektrarne na strehah upravne stavbe in stiskalnice HE Moste, nadaljujejo pa tudi umeščanje v pros­ tor dveh malih sončnih elektrarn na območju HE Vrhovo. Dokumentacija, ki je že v pripravi, bo pod­ laga za odločitev o postavitvi baterijskega hranilni­ ka. Navedene investicije bodo financirali iz lastnih sredstev. Čeprav gre za naložbe v zelene vire, za 55 56 pod drobnogledom zdaj za nobeno od njih ne računajo na evropska sredstva iz sklada za odpornost. Načrtovanim in­ vesticijam v poslovnih načrtih v večji meri sledijo, težave pa se pojavljajo predvsem pri projektih, kjer je sestavni del tudi umeščanje v prostor. Tu se je zaradi dolgotrajnih in včasih nepredvidljivih postop­ kov izredno težko držati zastavljenih rokov. Kot pravijo v SEL, bo v prihodnosti eno izmed ključ­­ nih področij tudi kadrovsko, saj so ravno na zač­ etku obsežne menjave generacij, tako da vsa prizadevanja tečejo v smeri, da pravočasno in s kompetentnimi kadri poskrbijo za nadomeščanje. To še zlasti velja za visoko strokovna delovna mes­ ta ter mesta, neposredno povezana z zanesljivim in nemotenim obratovanjem objektov. Težave se napovedujejo še zlasti pri zagotavljanju visoko izo­ braženih sodelavcev, kjer se že kaže pomanjkanje, ki se odraža v slabših odzivih na objavljene razpise za prosta delovna mesta. HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI: POUDAREK NA VEČJI IZRABI SONČNE ENERGIJE Med glavne letošnje investicije v družbi HESS šte­ jejo predvsem postavitev velike sončne elektrarne ob HE Brežice in nekaj manjših sončnih elektrarn naš Stik ter pridobitev pravnomočnega gradbenega dovol­ jenja za HE Mokrice. Omenjenim investicijam bodo namenili približno 6 milijonov evrov. Sredstva bodo večinoma lastna, za veliko fotonapetostno elektrar­ no ob HE Brežice pa so bili uspešni tudi na razpi­ su Kohezijskega sklada. Vsi projekti družbe HESS spadajo v okvir zelene preobrazbe, zato bi si zanje želeli tudi evropskih sredstev iz sklada za odpor­ nost, to pa je odvisno od razpisov, objavljenih v pri­ hodnjih mesecih. Na splošno v družbi HESS še vedno uspešno sledijo desetletnemu razvojnemu načrtu, je pa v časovnem smislu prišlo do odstopanj predvsem zaradi zamikov izgradnje HE Mokrice. Posledično so zato nekatere druge investicije nekoliko pospešili, s ciljem ohran­ jati projektno aktivnost, kontinuiteto dela in dina­ miko izvajanja razvojnih projektov in posledično rast družbe. Kot pravijo, dobrih kadrov vedno primanjku­ je, zato kontinuirano iščejo nove sodelavce, ki so pri­ pravljeni sodelovati v nadaljnjem razvoju podjetja. V zadnjem času se poleg tehničnega kadra razvija­ jo tudi nova področja, na katerih potrebujejo nove profile, predvsem na področju zagotavljanja večje prepoznavnosti družbe in sodelovanja z različnimi deležniki. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA: V OSPREDJU AKTIVNOSTI ZAMENJAVA STARIH PLINSKIH BLOKOV V zadnjih letih so v Termoelektrarni Brestanica iz­ vedli kar nekaj investicijskih projektov, med kate­ rimi je treba izpostaviti projekt zamenjave plinskih blokov PB1-3. V sklopu tega projekta sta bila zgra­ jena nova plinska bloka z nazivno močjo 53 MW oziroma 56 MW. Termoelektrarna Brestanica tako ostaja pomemben energetski objekt za zaneslji­ vo oskrbo Slovenije z električno energijo, in sicer predvsem v smislu zagotavljanja ročne rezerve za povrnitev frekvence ob izpadih proizvodnih enot ali drugih motenj v nacionalnem energetskem sistemu in možnosti zagona NEK brez zunanjega vira na­ pajanja. Kar se tiče letošnjih investicij, nadaljujejo izvajanje projekta izgradnje 500 m3 podzemnega zbiralnika tehnološke vode, s čimer bodo rešili pomanjkan­ je dobave tehnološke vode v sušnih obdobjih, in projekta postavitve zbiralnika HCL v sklopu objek­ tov kemične priprave vode. Načrtujejo tudi začetek prenove komandne sobe, s čimer želijo doseči nemoteno obratovanje z novimi plinskimi bloki. V tem letu se nadaljuje tudi projekt izgrad­nje nove­ ga računalniško-komunikacijskega centra s ciljem povečati zanesljivost delovanja IT-procesov v luči zagotavljanja kibernetske varnosti. Načrtovane investicije bodo večinoma pokrili iz lastnih sredstev, kot vsako leto pa se bodo tudi le­ tos na podlagi določitve potencialnih projektov za financiranje z evropskimi sredstvi lotili aktivnega iskanja ustreznih virov financiranja in se prijavili na razpise z možnostjo črpanja evropskih sredstev. V Termoelektrarni Brestanica že nekaj let izvajajo tudi projekte, ki spadajo v okvir zelene preobraz­ be oziroma temeljijo na načelih OVE in URE. V lan­ skem in letošnjem letu so tako energetsko prenovili določene prostore v družbi z namenom učinkovitej­ še rabe energije, lani decembra pa so pridobili pris­ topni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, v sklopu katerega vpeljujejo tako imenovane »ze­ lene projekte«, ki bodo pripomogli k ozaveščanju zaposlenih glede smotrne rabe energije, hkrati pa TEB s tem dokazuje svojo skrb za okolje. Glede na vlogo in pomen, ki jo ima Termoelektrar­ na Brestanica v elektroenergetskem sistemu, načr­ tujejo še dva plinska bloka. Ta investicija je tudi na seznamu projektov Regionalne razvojne agenci­ je Posavje, ki je bil poslan pristojnim ministrstvom za pripravo vladnega načrta za okrevanje in odpor­ nost. Zdaj ko je EU prepoznala plin za zeleno ener­ gijo, si želijo, da bi to investicijo država prepoznala za strateško naložbo in bi kot taka prišla na seznam projektov, sofinanciranih iz evropskih sredstev. Za omenjeno investicijo imajo že veljavno gradbeno dovoljenje. Termoelektrarna Brestanica je v zadnjem obdob­ ju šla skozi cikel nekaj ključnih razvojnih projek­ tov družbe s poudarkom na projektu zamenjave plinskih blokov PB1-3. Z izgradnjo novih plinskih blokov PB6 in PB7 in tudi z vzdrževanjem obsto­ ječih že tretje leto zapored dosegajo povečano proizvodnjo električne energije. Vsi koraki načrto­ vanja razvojnih in naložbenih projektov so bili iz­ vedeni v skladu z dolgoročnejšimi plani družbe, prav tako pa v izvedbeni fazi projektov ni prihaja­ lo do večjih odstopanj. Uresničevanje zastavljenih strateških ciljev Termoelektrarne Brestanica je traj­ nostno zagotovljeno s politiko zaposlovanja in iz­ vajanjem permanentnega izobraževanja oziroma usposabljanja zaposlenih, hkrati pa so tudi v fazi kadrovskega pomlajevanja v proizvodnji, s katerim bodo nadomestili sodelavce, ki se bodo upokojili. S sedanjo kadrovsko strukturo uspešno pokri­ vajo vse poslovne funkcije, saj so zaposleni ustrezno usposobljeni za opravljanje del na posa­ meznih strokovnih področjih in izpeljavo aktualnih naložbenih načrtov. 57 trenutek DOGRAJUJEMO 58 59 Besedilo: TE-TOL Fotografija: Brane Janjić 110 kV stikališče GIS v TE-TOL je funk­ cionalno začelo obratovati že leta 2000, v letu 2018 je bilo nato dograjeno 110 kV kabelsko polje PCL, lani pa sta bili postavljeni še dve transformatorski polji za potrebe nove PPE-TOL. GIS stikališče TE-TOL tako sestavlja šest daljnovodnih polj, sedem transforma­ torskih polj ter zvezno in merilno ozem­ ljilno polje. Stikališče je zgrajeno kot enofazno oklopljen postroj v tehnologi­ ji GIS (izoliran s plinom SF6), zbiralnični sistem je dvosistemski. GIS stikališče je tipa B212, proizvajalca Alstom oziroma zdaj General Electrica. Ob priklopu novih dveh transformator­ skih polj na obstoječe zbiralnice postro­ ja GIS je moralo biti celotno obstoječe stikališče izklopljeno in v breznapetost­ nem stanju, zato so morala dela poteka­ ti hitro in dobro organizirano. Celoten priklop novih polj na obstoječi postroj je trajal neprekinjeno kar 22 ur, v tem času pa je obstoječa proizvodna enota TETOL obratovala v otočnem režimu. Fotografija prikazuje že izdelane 110 kV kabelske končnike (prekrite z zaščitno folijo), ki se bodo priključili na transfor­ matorska polja GIS za novo PPE. 60 pogledi naš Stik 61 Jasmina Bajec Omahen, na Borzenu vodi Službo za nadzor in preglednost trgov, v okviru katere se izvaja storitev poročanja RRM, ki udeležencem na trgu omogoča izpolnjevanje njihovih obveznosti poročanja v skladu z REMIT. Mag. Kregar Aleš, v družbi ELES deluje na področju umeščanja elektroenergetskih prenosnih objektov v prostor, je tudi aktiven član slovenske in mednarodne CIGRE. Deset let preglednosti evropskega energetskega trga – kako naprej? Od besed prek številk k dejanjem Dodana vrednost uredbe REMIT se kaže v okolju visokih cen in v stresnih tržnih situacijah, kakršnim smo priča zadnje leto. Te odpirajo priložnosti in možnosti povečanja profita v primeru zlorab. Tržni udeleženci so pri tem vedno bolj izpopolnjeni, manipulativne sheme se nenehno spreminjajo, metode in tehnike mani­ pulacije pa so omejene zgolj s človeško iznajdlji­ vostjo. REMIT tako ne sme (p)ostati zaključena zgodba, ampak se mora razvijati. Pri vrednotenju obnovljivih virov energije moramo upoštevati naravne zakone, tehnološke možnosti in ekonomiko, kar dokažemo le z izračuni. Lani je minilo deset let od uveljavitve t. i. uredbe REMIT – uredbe o celovitosti in preglednosti vele­ prodajnega energetskega trga, ki umešča ACER kot ključni organ za odkrivanje in odvračanje od zlorabe trga na evropskih veleprodajnih ener­ getskih trgih. Okvir za nadzor trga, ki ga je uvedel REMIT, je v svetovnem merilu brez primere. Tako po geografskem obsegu kot tudi po obsegu pro­ duktov, ki jih zajema. Danes Acerjev informacijski sistem obdela več kot 2,5 milijarde podatkov na leto, 8 milijonov na dnevni ravni. ACER ima trenutno pod drobno­ gledom okoli 300 potencialnih primerov kršitev uredbe REMIT, na letni ravni prek platforme za ob­ veščanje prejmejo še okoli 130 prijav. Do zdaj so nacionalni regulatorni organi izdali 18 odločitev o kršitvah, vezanih na tržno manipulacijo, pri čemer po višini izrečenih kazni izstopa OFGEM (VB), predvsem v povezavi s tržnimi manipulacijami na izravnalnem trgu. Najvišja kazen, 42,5 milijo­ na evrov je bila izrečena britanski družbi InterGen Ltd. Septembra lani je bila latvijskemu Latvener­ gu izdana prva odločba o kršitvi glede obveznosti objave notranjih informacij, ker pa ni šlo za ma­ terialno okoriščenje in je na podlagi ugotovljenih nepravilnosti izboljšal svoj sistem obveščanja, mu finančna kazen ni bila izrečena. V Sloveniji še nismo imeli primera sankcionirane kršitve REMIT. Možnih kršitev je sicer več: tržna manipulacija, (ne)objava notranjih informacij, trgo­ vanje na podlagi notranjih informacij, (ne)prijava udeležencev na trgu, pomanjkljivo/nepravilno po­ ročanje. Borzen, ki v funkciji RRM (Registered Re­ porting Mechanism) izvaja poročanje za slovenske in tuje tržne udeležence, do zdaj ni bil obveščen o nepravilnostih. Iz komunikacije s tržnimi udeležen­ ci pa ugotavljamo, da je spremljanje in pravilno tol­ mačenje obsežne dokumentacije REMIT zahtevno. Posledično menim, da bi tržni udeleženec v primeru zaznanih nepravilnosti pri pomanjkljivem/nepravil­ nem poročanju (pred morebitnimi sankcijami in kaz­ nimi) moral imeti tudi priložnost njihove odprave. V primeru kršitve na trgu bi se pri določanju oblike oziroma višine kazni najprej morali vprašati, ali je bilo vodilo naklep ali nepremišljenost oziroma ne­ doslednost (primer Latvenergo). Zdi se, da ACER prihodnost uredbe REMIT vidi predvsem v razširitvi na druge trge (trgi z emisija­ mi) in druge države (EEA – European Economic Area, Energy Community) ter krepitvi povezanosti z ESMA (European Securities and Markets Authority) in FERC (Federal Energy Regulatory Commission), drugi deležniki pa si želijo predvsem izboljšan­ je obstoječega sistema (poenostavitev postopkov poročanja, jasnejši prag za razkrivanje notranjih in­ formacij, večje možnosti vpogleda nad poročanimi podatki ipd.). ACER ima zelo obsežno bazo podatkov, katere po­ tencial ostaja premalo izkoriščen. Zato pozdravljam odločitev, da se trgovalna baza podatkov (ne­ občutljivi podatki) preda v uporabo tudi univerzam in znanstvenim institucijam za raziskave in analize preglednosti. Za preživetje potrebujemo najprej zrak, potem vodo, hrano in energijo. Na kakovost zraka v Slo­ veniji ne moremo vplivati. Vsa naša prizadevanja za zmanjšanje izpustov CO2 so zanemarljiva, saj številke kažejo, da je naš letni prispevek primer­ ljiv s prispevkom Kitajske v nekaj urah. Vlaganje v zmanjšanje izpustov CO2 ima predvsem pozitiven psihološki učinek (smo naredili nekaj dobrega za Zemljo), hkrati pa zmanjšuje našo konkurenčnost na svetovnem trgu. Vse vire bi morali usmeriti v pri­ pravo na prihajajoče podnebne spremembe. Lahko se pohvalimo, da smo samozadostni edino pri oskrbi s pitno vodo. Podnebne spremembe se odražajo v obliki večjih količin padavin v kratkem času, v zniževanju ravni podtalnice in daljših sušnih obdobjih. Da bi ohranili sedanjo stopnjo samoza­ dostnosti s pitno vodo in povečali samozadostnost s hrano, bi morali čim prej zgraditi večnamenske vodnogospodarske objekte, s katerimi bi zadržali več vode na lastnem ozemlju. Tako bi si zagoto­ vili pitno vodo, vodo za namakanje, omejili vplive poplav, pridobili del obnovljivih virov električne ener­gije in z nekaterimi obnovili mokrišča. Z dnev­ no akumulacijo vseh tovrstnih objektov bi lah­ ko »popravili« negativne učinke sončnih elektrarn na dnevni diagram. Izognili bi se tudi mehanizmu statističnega prenosa, po katerem mora Slovenija plačevati za obnovljive vire energije v drugi drža­ vi članici EU. Ta sredstva pa lahko ustvarimo le z dodatno gospodarsko aktivnostjo, ki ima po nava­ di negativne učinke na okolje, torej onesnažujemo lastno okolje za obnovljive vire v tujini. Poleg tega nam morda ti viri niti ne bodo vedno dosegljivi. Na podlagi izračunov, temelječih na naravnih za­ konih in dosegljivih tehnologijah, je nujno spreme­ niti pravila, s katerimi favoriziramo sončno in vetrno energijo na račun drugih virov ter prikrivamo njune negativne učinke na celotno družbo. Če bi na pri­ mer želeli poleti nadomestiti termoelektrarne (ki skupaj s hidroelektrarnami sledijo dnevnemu dia­ gramu porabe) s sončnimi elektrarnami, bi jih morali postaviti več kot petkrat toliko, kot jih je inštaliranih danes. Hkrati bi potrebovali črpalno elektrarno, ki bi bila še enkrat večja od Avč, s katero bi podnevi zbrano sončno energijo »prenesli« v preostali del dneva in nadomestili proizvodnjo termoelektrarn. Nadomestitev potrebne črpalne elektrarne z ba­ terijami je tehnično, ekonomsko in okoljsko precej vprašljiva, pozimi pa nadomestitev termoelektrarn s sončnimi pri razpoložljivi tehnologiji praktično ni izvedljiva. Gradnja večnamenskih vodnogospodarskih objek­ tov ima glede na druge obnovljive vire naslednje prednosti: ima sorazmerno visok izkoristek, zahte­ va manjše površine, tehnologijo obvladamo in s tem lahko zagotovimo največ domačih virov, kar ima ekonomske multiplikativne učinke. Ključni oviri, da tega ne uresničimo, sta prepričanje, da ima na­ rava neskončno vrednost in da nobena spremem­ ba ni dobra. Samo s skupno odločitvijo in realizacijo aktivnosti korak za korakom bomo dosegli želeni cilj, spre­ jemljiv in v dobrobit vseh nas v prihodnje, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da kjer je volja, je tudi pot. 62 zanimivosti iz sveta naš Stik 63 PRIPRAVIL MARE BAČNAR E-MOBILNOST OGROŽA DELOVNA MESTA Ugotovitve študije, ki jo je naročilo Ev­ ropsko združenje avtomobilskih dobavi­ teljev CLEPA, kažejo, da bo e-mobilnost v naslednjih dvajsetih letih samo v Evro­ pi odnesla pol milijona delovnih mest v avtomobilski industriji in dobaviteljskih verigah. V treh obravnavanih scenarijih nadaljnjega razvoja avtomobilske indus­ trije je predvidena pospešena elektrifika­ cija za doseganje podnebnih ciljev, z visokim tržnim deležem električnih vo­ zil do leta 2030, ki bi znašal več kot 50 odstotkov, skoraj 80 odstotkov in skoraj 100 odstotkov. Po podatkih nemškega združenja avtomobilskih proizvajalcev (VDA) avtomobilska industrija v 13 drža­ vah članicah EU predstavlja več kot pet odstotkov vseh zaposlenih v proizvod­ nji, pri čemer je več kot 60 odstotkov teh delavcev zaposlenih pri dobaviteljih. In glede na to, da bo izbira električnih mo­ torjev precej manjša, kot bencinskih ali dizelskih in da so električni bolj prepro­ sti, imajo namreč precej manj sestavnih delov, se jim ne piše nič dobrega. Študija še navaja, da bo do 70 milijard evrov oziroma kar 70 odstotkov dodane vrednosti električnih pogonov poveza­ nih s predelavo baterijskih materia­ lov, izdelavo baterijskih celic in celičnih modulov ter montažo baterijskih siste­ mov. Te dejavnosti ne bodo nujno po­ tekale v istih podjetjih ali istih regijah, saj zahtevajo bistveno drugačne spret­ nosti in znanje kot tehnologija pogon­ RAZVITA INOVATIVNA REŠITEV SHRANJEVANJA VETRNE ENERGIJE skih sklopov z notranjim zgorevanjem. Več priložnosti bo tako za večino avto­ mobilskih dobaviteljev, usmerjenih v proizvodnjo odhajajočih bencinskih in dizelskih motorjev. Med njimi bodo na udaru zlasti mala in srednje velika pod­ jetja, ki predstavljajo približno petino zaposlenih v avtomobilski dobavitelj­ ski industriji in ki imajo omejen dostop do virov financiranja za prestrukturiran­ je. Lahko pa v vsem tem najdemo tudi nekaj dobrega. Če elektrifikacija ogroža delovna mesta v proizvodnji pogonskih sklopov, bodo v prihodnje večje potre­ be po kadrih na področjih, kot sta pro­ gramska oprema ali infrastruktura. Nizozemsko zagonsko podjetje Ocean Grazer je razvilo sistem za shranjevanje presežne energije pod vetrno elektra­r­ no. Baterija za shranjevanje energije se nahaja pod vetrno elektrarno in deluje kot hidroelektrični jez na dnu morja. Ob presežku električne energije pride do črpanja vode iz podzemnega zbiral­ nika v trdne, prožne mehurje, ki se na­ hajajo na morskem dnu in so podobni velikim zračnicam za kolesa. Voda v teh ceveh je pod tlakom, zato ob izpustu hi­ tro steče in se skozi turbine usmeri tudi na morsko dno, kjer se po potrebi proiz­ vaja električna energija. www.avto-magazin.metropolitan.si ZANIMANJE ZA SONČNE PANELE SKORAJ PETKRAT VEČJE OD NAČRTOVANEGA Črnogorska gospodinjstva in podjetja so pokazala veliko zanimanje za vgrad­ njo sončnih panelov za proizvodnjo elek­ trične energije za lastno porabo. Na javni poziv EPCG za subvencionirano vgrad­ njo sončnih panelov v okviru projektov Solari 3.000+ in Solari 500+ se je prijavilo kar 14.000 gospodinjstev in 800 podjetij. EPCG načrtuje vgradnjo sončnih panelov skupne moči do 10 kW v gospodinjstvih in od 10 do 30 kW v podjetjih. Projekte nameravajo dokončati v šestih mesecih od podpisa pogodbe o finan­ ciranju. Zaradi dobrih rezultatov EPCG načrtujejo še projekt Solari 5.000+ v vrednosti 70 milijonov evrov s skup­ no instalirano močjo 70 MW. Projekt bo vklju­ čeval 4.000 gospodinjstev, 500 stanovanjskih objektov ter 500 podjetij in javnih zavodov. Z vsemi projekti bi država lahko dobila sončne elektrarne z več kot 100 MW moči, kar je enakovred­ no novi elektrarni. www.balkangreenenergynews.com Baterijo je mogoče namestiti v obsto­ ječe in nove vetrne elektrarne na morju. Tako se lahko zmanjšajo obremenitve ob konicah v omrežju ter optimalno uskladi­ ta ponudba in povpraševanje. Zanesljivo in cenovno ugodno shranjevanje energi­ je z uporabo preizkušene tehnologije hi­ dro jezov lahko zagotovi visok izkoristek – do 80 odstotkov. Tudi življenjska doba naj bi bila več desetletij. Tehnologija naj bi bila precej dostopna, trajnostna in okolju prijazna; Ocean Battery namreč ne potre­ buje redkih zemeljskih materialov in kot glavni vir energije uporablja čisto vodo. www.oceangrazer.com 64 zanimivosti iz sveta naš Stik TESLA LETA 2021 PRODAL SKORAJ MILIJON VOZIL Samo v zadnjem četrtletju leta 2021 je podjetju uspelo prodati 308.600 avto­ mobilov, kar je bilo precej več kot v tret­ jem četrtletju, ko so jih prodali 241.300. Od tega je bilo 11.750 dobav modela S in X, 296.850 pa modela 3 in Y. Model 3 in Y sta predstavljala tudi večino dobav v celotnem letu, in sicer 936.172 dobav v primerjavi z 24.964 dobavami mo­delov S in X. V Tesli so že prej izjavili, da na­ meravajo vsako leto povečati število prodanih vozil za približno 50 odstot­ kov, in čeprav niso dosegli milijona do­ bav, so še vedno presegli letni cilj rasti. Novembra je bilo v internem sporočilu razkrito, da je izvršni direktor Tesle Elon Musk zaposlenim naročil, naj ne hitijo z dobavo do konca četrtletja in naj se raje osredotočijo na zmanjševanje stroškov, pri čemer je poudaril, da pričakuje, da bo val vozil iz Teslinih tovarn v Kaliforniji in na Kitajskem prišel do kupcev decem­ bra. Zaradi nenehnega pomanjkanja či­ pov so številni proizvajalci avtomobilov, tudi Tesla, začeli stopati na zavore. Tesla je lani preoblikovala svojo programsko opremo, da bi ublažila posledice poma­ njkanja, februarja pa je morala za kratek čas ustaviti proizvodnjo v kalifornijski tovarni. Nekatere stranke so celo po­ ročale, da v njihovih vozilih ni priključkov USB, kar je lahko posledica pomanjkan­ ja. Kljub temu je vrednost Tesle oktobra presegla milijardo dolarjev, potem ko je podjetje za izposojo avtomobilov Hertz v svoj vozni park dodalo 100.000 njihovih 65 V NEMČIJI OBRATUJEJO SAMO ŠE TRI JEDRSKE ELEKTRARNE vozil. V lanskem tretjem četrtletju je ime­ lo podjetje celo najbolj dobičkonos­ no četrtletje do zdaj. Kot je navedeno v poročilu družbe, je Tesla lani dobavi­ la rekordnih 936.172 vozil oziroma za 87 odstotkov več kot leto prej. www.racunalniske-novice.com Nemčija je ugasnila še tri od zadnjih šestih jedrskih elektrarn, s čimer se vse bolj približuje načrtu popolne opustitve rabe jedrske energije. Nemška vlada je načrt opuščanja pridobivanja elek­ trične energije iz jedrskih elektrarn sprejela po jedrski nesreči v japon­ ski Fukušimi leta 2011. Tako je zadnji dan lanskega leta po več kot 30 letih ugasnila reaktorje Brokdorf, Grohnde in Gundremmingen C, preostale tri jedrske elektrarne: Isar 2, Emsland in Neckarwestheim II bodo ugasnili do konca prihodnjega leta. V obstoječih šestih jedrskih elektrarnah so po prvih ocenah lani proizvedli 12 odstotkov vse električne energije v Nemčiji. Iz ob­ novljivih virov so pridobili okoli 41 od­ stotkov, iz premoga nekaj manj kot 28 odstotkov, plin pa je prispeval okoli 15 odstotkov. letu in prenehanje uporabe premo­ ga do leta 2030 ne bosta vplivali na energet­sko varnost države ali ogrozili njenega cilja postati podnebno nev­ tralna do leta 2045, čeprav nekateri strokov­ njaki pozivajo, naj se še en­ krat razmisli o koncu uporabe jedrske energije. Nemčija načrtuje, da bi do leta 2030 s pomočjo vetrnih elektrarn proizvedli kar 80 odstotkov elektrike iz obnov­ljivih virov. Nemška energet­ ska podjetja bodo za predčasno zaprt­ je jedrskih elektrarn prejela več kot 2,5 milijarde evrov odškodnin. www.reuters.com Zagovorniki jedrske energije pravijo, da bi Nemčiji lahko elektrarna poma­ gala doseči podnebne cilje zmanjšan­ ja izpustov toplogrednih plinov, s čimer se nemška vlada ne strinja. Pravi, da zaprtje vseh elektrarn v prihodnjem NALOŽBE V IZKORIŠČANJE ENERGIJE MORJA SPET NA PRAVI POTI NA FINSKEM PO ŠTIRIDESETIH LETIH ZAGNALI NOV JEDRSKI REAKTOR Združenje Ocean Energy Europe je pri­ pravilo poročilo Energija morja. Ključni Na Finskem so konec minulega leta po­ skusno zagnali 1.600 MW jedrski reaktor trendi in statistika iz leta 2021 kažejo, da se je število naložb v izkoriščan­ je energije morja v letu 2021 vrnilo na raven pred pandemijo. Tako je Evropa leta 2021 v primerjavi z letom prej na­ mestila desetkrat več zmogljivosti za iz­ koriščanje energije plimovanja morja in trikrat več zmogljivosti za izkoriščanje energije valovanja morja. Prav tako se je povečalo tudi zanimanje za naložbe v tem sektorju. Na svetovni ravni je bilo dodanih 1,39 MW zmogljivosti za izko­ riščanje energije valovanja morja in 3,12 MW zmogljivosti za izkoriščanje energije plimovanja morja. Medtem ko Evropa še vedno prevladuje pri zmog­ ljivostih za izkoriščanje energije plimo­ vanja morja, se vse več zmogljivosti za izkoriščanje energije valovanja morja namešča zunaj Evrope. www.powerengineeringint.com Olkiluoto 3, ki naj bi s polno močjo začel obratovati junija. Finski parlament je grad­ njo petega jedrskega reaktorja odobril že davnega leta 2002, gradnja pa se je začela leta 2005. Reaktor naj bi po prvot­ nih načrtih dokončali konec leta 2009, a so se zadeve potem zaradi zahtev po do­ datnih finančnih sredstvih v nadaljevanju zapletle (osnovna pogodba je bila sklen­ jena v vrednosti 3,2 milijarde evrov), tako da so poskusni zagon izvedli šele konec leta 2021. Moč reaktorja bodo povečevali postopoma, testiranja pa bodo izvajali na vsaki stopnji moči. Novi blok bo ob polni zmogljivosti pokril približno 14 odstotkov potreb po električni energiji v državi. V Ev­ ropi podobne reaktorje trenutno gradijo v Franciji (Flamanville, ki naj bi komercialno začel obratovati leta 2024) in Združenem kraljestvu (dva bloka v elektrarni Hinkley Point C, ki naj bi šla v pogon leta 2026 (enota 1) in leta 2027 (enota 2). www.world-nuclear-news.org 66 primer dobre prakse naš Stik vedno prisotno tudi določeno tveganje, ki se ga žal ne da nikoli popolnoma odpraviti. V družbi Eles, sistemskem operaterju prenosnega omrežja, ki skrbi za množico 400, 220 in 110 kV daljnovodov, so zaradi vseh naštetih razlogov iskali rešitve, kako bi lahko določen del aktivnosti opravili na daljnovo­ dih, ki so pod napetostjo. Tehnološki razvoj in vse več izkušenj z droni so nakazovali možnost, ki so jo s pridom izrabili. Takoj ko so opravili prvi preizkus, so se začele odpirati dodatne možnosti. Zadeve so se lotili v Centru infrastrukture prenos­ nega omrežja (CIPO) Ljubljana in v sodelovanju s kolegi s področja infrastrukture prenosnega om­ režja leta 2020 kupili prve drone. V tistem času je bila zakonodaja drugačna, kot je zdaj, in kmalu jim je bilo jasno, da se bo treba zadeve lotiti bolj struk­ turirano in zadostiti vsem zakonskim okvirom. Za vse to so dobro poskrbeli. Našli so prodajalca, kupi­ li prvih pet dronov in začeli testirati. Odločili so se, da bodo usposobili lastno osebje za letenje z droni. Danes je na Elesu enajst usposobljenih pilotov. Gre za zaposlene, ki so prej več let delali v infrastrukturi, poznajo naprave, daljnovode, posebnosti in vedo, kaj je treba narediti in kako, zdaj pa imajo še do­ datno znanje. V vsakem centru sta po dva pilota: Ljubljana, Podlog, Divača, Maribor, še dva pilota sta v službi za projektno vodenje investicij. Enajsti je Aleš Zupančič, ki je zadolžen za celotno področje uvajanja dronov. V letošnjem letu usposabljajo še osem novih pilotov. Pregled daljnovodov z droni Besedilo: Vladimir Habjan, fotografija: Vladimir Habjan Sodobna tehnologija vedno močneje prodira v naša življenja. Če so še pred nekaj leti pregledi daljnovodnih tras potekali klasično, torej z obhodi vzdrževalcev, zdaj ni več le tako. Danes pri tem učinkovito pomagajo tudi droni. Obremenitve na daljnovodih so čedalje večje, kar posledično pomeni, da je vedno težje pridobi­ ti dovoljenje za izklop daljnovodov zaradi odprav­ ljanja težav ali poškodb in preventivnih pregledov. Kot je znano, so izklopi tudi časovno omejeni, kar pomeni, da včasih niti ni časa, da bi lahko opre­ mo temeljiteje pregledali. Po drugi strani je jasno, da je še kako pomembna tudi varnost zaposle­ nih. Čeprav se še tako natančno pripravijo na preglede, kjer brez plezanja po stebrih ne gre, je UPORABA DRONOV V ENERGETIKI JE VEČPLASTNA Zakaj vse je mogoče uporabljati drone? Pred upo­ rabo dronov so morali za to, da bi lahko ugotovlje­ no napako ali poškodbo na daljnovodu vzdrževalci pregledali od blizu, daljnovod izklopiti. Pogosto se je napaka na vodniku pojavila sredi razpetine na nedostopnem terenu, z daljnogledom pa nikoli ni bilo mogoče točno oceniti, do kakšne mere je vod­ nik poškodovan. Posledično so za sanacijo ved­ no pripravili preveč materiala, saj bi jih lahko na mestu poškodbe pričakalo tudi kaj nepredvidene­ ga. Danes se z droni preprosto dvignejo do mesta poškodbe in si ga ogledajo in posnamejo povsem od blizu ter tako lahko hitro ocenijo, za kaj gre in kakšen material potrebujejo za sanacijo. Velik plus je tudi to, da za tak pregled ni potreben izklop dalj­ novoda. Kot je povedal Aleš Zupančič, letos začenjajo pi­ lotni projekt, v katerem bodo skušali te slike zaje­ ti z vnaprej nastavljenimi misijami letov in zajeto gradivo obdelovati tudi s tako imenovanim stroj­ nim učenjem, kar pomeni, da bi odkrivali poten­ cialne napake kar iz zajetega gradiva, programska oprema pa bi poskrbela tudi za avtomatsko ge­ neriranje poročila, ki bi bilo izvrsten pripomoček za vzdrževalce preglednike. Področje, na katerem lahko pomagajo droni, je tudi pregled in upravljan­ je vegetacije pod daljnovodi. Tudi na tem področ­ ju na Elesu vodijo poseben projekt. Na podlagi posnetkov bo posebna aplikacija omogočila, da bo sistem sam znal prepoznavati, kje so težave z vegetacijo, oziroma bo imel algoritme, ki bodo kreirali napovedi, kako se bo vegetacija obnaša­ la, kje bodo kritične točke, kdaj bo treba sekati … To je pomembno, ker se zakonodaja na tem po­ dročju zaostruje in za vsak tak poseg potrebu­ jejo čedalje več časa za pripravo, kontaktirati je treba celo vrsto zunanjih institucij, tudi lastnikov, ti postopki pa trajajo. Če želijo vegetacijo odstraniti, da ne bi prišlo do težav, morajo torej za to vedeti že veliko prej, preden je situacija kritična. Pri tem pridejo droni še kako prav, nanje pa lahko names­ tijo nešteto različnih senzorjev, med drugim tudi posebno kamero, s katero zajamejo vse potrebne podatke o tem, kaj se dogaja ob in pod daljno­ vodom. Na Elesu so uspešno preizkusili tudi izdelavo orto­ foto posnetkov. Tako si z droni pomagajo pri nadzo­ ru gradenj in zajamejo slikovno gradivo v različnih fazah gradnje. Pogosto jim to pride prav ob zaple­ tih z lastniki, ki trdijo, da po gradnji teren ni bil dan v prvotno stanje, kar lahko zdaj preprosto preverijo s posnetki. Še ena od možnosti, ki jo odpira uporaba dronov, je uporaba termografije, torej snemanja s termo kamero, s katero na daljnovodih ugotavljajo določena pregrevanja. Eles je trenutno v postopku registracije geograf­ skih območij na svojih daljnovodih, kar pomeni, da bo, če bo postopek uspešno izpeljan, zračni pros­ tor okrog 400 in 220 kV daljnovodov zaščiten. To bi pomenilo, da bodo morali vsi, ki bodo leteli v tem zračnem prostoru, lete napovedati Elesu. Po drugi strani je to nastavek za neko območje, kjer bi lahko v prihodnosti iskali možnost nadzoro­ vanega zračnega prostora, kjer se leti po drugačnih pravilih ali pa bodo imeli določene koridorje. V Elesu si želijo, da bi bilo mogoče leteti tudi zunaj vidnega polja, da bi tako lahko z brezpilotnim le­ talnikom preleteli celoten odsek daljnovoda, kar je trenutno po naši zakonodaji zelo težko. Pri tem se nakazuje več možnosti: ali da se oblikuje nadzo­ rovan zračni prostor ali da se operacije izvajajo v posebni kategoriji prav za potrebe energetike, po poti tako imenovanih scenarijev s predpripravljeno oceno tveganja. 67 68 primer dobre prakse naš Stik Z dronom je predvsem hitreje dokumentacijo, analitiko, sodeluje in nadzira zu­ nanje partnerje. Največ dela ima na področju last­ niške problematike. Na področju dronov bdi nad celotno sliko v družbi, pokriva zakonodajne ob­ veznosti, da so droni vzdrževani, piloti usposoblje­ ni, da imajo dovolj ur letenja, sam pa jih uporablja bolj v testne namene, da vidi, kje so še možnosti uporabe, kje bi še lahko našli sinergije in katerim službam bi še lahko pomagali z droni. Dron ali helikopter, je to primerno vprašanje? To je vedno aktualno. Kaj je boljše, dražje … Vsa­ ka tehnologija ima pluse in minuse. Za določena snemanja bo še vedno boljši helikopter, za druga pa dron. Dron lahko posname krajše odseke, niž­ je kot helikopter in z večjo resolucijo. To pride v poštev, ko snemamo nove odseke, ki smo jih ob­ novili ali zgradili. Z dronom je predvsem hitreje. Besedilo in fotografiji: Vladimir Habjan Ko so se na Elesu odločili za uvajanje dronov, so nalogo predali Alešu Zupančiču v CIPO Ljubljana, ki to področje spremlja že od samih začetkov. Danes bdi nad celotnim področjem dronov, od testiranj do potrjevanja misij in nadaljnjega razvoja. Aleš Zupančič je samostojni inženir na nadzor elek­ troenergetskih naprav na področju daljnovodov, po poklicu elektrotehnik in diplomirani ekonomist. Kot pravi, se obe pridobljeni znanji na področju dro­ 69 nov dobro dopolnjujeta. Zupančič skrbi za to, da so daljnovodi vzdrževani, da opravljajo svoj osnovni namen, to je prenos električne energije. Priprav­lja tudi elektroenergetsko bilanco, jo usklajuje, vodi Kje ste dobili podatke o uporabi dronov? Najprej na internetu, tako smo poiskali dobavitelje, proizvajalce. V Sloveniji smo prek javnega naroči­ la izbrali podjetje OneDrone.Slovenija, ki je tarčno usmerjeno v usposabljanje in podporo podjetjem, ki v svojih bazah ustanavljajo delo z droni. Nalete­ li smo na dober odziv in z njimi začeli sodelovanje. Pomagali so nam, da smo postavili svoj sistem in usposobili prve pilote za letenje. Po podatkih iz januarskega poročila ENTSOE (European Network of Transmisson System Operators for Electricity) ima vseh 23 vprašanih operaterjev prenosnih sistemov že izkušnje z droni, vendar njihova uporaba še ni na splošno vključena v vsakodnevne delovne procese in se pogosto uporablja le na eksperimentalni ravni. Drone ima v lasti 65 odstotkov operaterjev prenosnih sistemov, vendar velik delež (70 odstotkov) za tovrstne dejavnosti uporablja tudi zunanje izvajalce. Zdi se, da se danes uporaba dronov osredotoča predvsem na preglede stebrov in vodnikov s kamero. 70 odstotkov operaterjev prenosnih sistemov ne uporablja tehnologije dronov za vsakodnevne dejavnosti, kar je delno lahko povezano tudi z zakonskimi omejitvami, saj je več kot polovica vprašanih navedla, da predpisi v njihovih državah prepovedujejo lete izven vidnega polja. Večina operaterjev prenosnih omrežij pričakuje, da se bodo droni v prihodnosti široko uporabljali ter da bodo pripomogli k povečanju učinkovitosti pri vzdrževanju in tudi k zanesljivosti oskrbe. 70 primer dobre prakse Kako se piloti usposobijo? Razlikovati moramo pilote po različnih kategori­ jah znanja. Na začetku je odprta kategorija A1/A3, za kar so usposobljeni novi piloti. Že obstoječi so usposobljeni za odprto kategorijo A2, kjer se spre­ menijo možnosti letenja. Tega smo se lotili postop­ no, po korakih, ker menimo, da morajo ljudje najprej pridobiti določene izkušnje, preden napredujejo po kategorijah, certificiranih za pilote. Torej, po stop­ ničkah naprej, dokler ne bomo kot operater regis­ trirani v kategoriji, ki nam bo omogočala letenje tudi nad poseljenimi območji. To imamo v planu v letu 2023. To je posebna kategorija, v kateri morajo pi­ loti že veliko znati. Na kakšni višini letijo droni in kakšna sta njihov doseg, gorivo? Doseg je odvisen od značilnosti drona, nanj pa vplivajo tudi vreme, veter, hitrosti letenja. V normal­ nih pogojih je dron v zraku do 30 minut. Višina je v skla­du z zakonodajo, večinoma do 120 metrov ozi­ roma kolikor je dovoljeno, lahko je tudi 50 metrov, poganja pa ga elektrika oziroma baterije. Na Elesu imate pet dronov istega tipa. Kako to? Ker smo se odločili, da bomo najprej z enimi droni pridobili izkušnje, jih preverili in se glede na izkuš­ nje nato odločali za nabavo novih, zato da bodo naši piloti povedali, kaj potrebujejo. Na področ­ ju dronov je na svetu eno podjetje, kitajsko, ki je monopolist, saj so toliko naprej, da ponujajo komercialne drone, ki po vseh značilnostih moč­ no odstopajo od drugih in je razvoj tam neverjeten. Letos imamo v planu nabavo novih letalnikov, ven­ dar čakamo napovedan izid novega drona, ki bo imel točno tiste karakteristike, ki jih mi potrebuje­ mo. Predvsem gledamo na to, da lahko planiramo misije, da dron določene poti odleti avtonomno, kar smo že testirali in se je zelo dobro izkazalo. Dron ima možnost, da ga na podlagi uvoza podatkov o trasi in drugih podatkov, na primer o višini in pozici­ ji stebrov, naučimo, da avtomatsko odleti določe­ no misijo, poslika par stebrov, med misijo zajame podatke, ki jih potrebujemo za nadaljnjo uporabo. Poleg tega pa še lahko izračunamo, kje so pozici­ je posnetkov, da bomo videli vse podrobnosti, ki jih moramo videti, in to s čim manj posnetki. Kaj od tistega, kar droni omogočajo, na Elesu že izvajate? Trenutno predvsem pregled daljnovodov, stebrov ali vodnikov, za iskanje dostopnih poti, za zajem slikovnega gradiva in ortofoto posnetke. Ste imeli že kakšne težave ali poškodbe? Seveda. Ko se ljudje učijo, pride do določenih težav, do poškodovanega propelerja, kaj večjega pa ni bilo. naš Stik Kako je videti en polet? Kaj vse je treba prej urediti? Zaradi evidence in delno tudi zakonskih zahtev Eles uporablja posebno aplikacijo, kamor vsi pi­ loti vpisujejo svoje misije. Pred poletom morajo specificirati, nad katerim daljnovodom bodo leteli, za kakšne potrebe, kateri dan, uro, določiti mora­ jo celo območje, kjer bodo leteli, in to pošljejo v odobritev. Te podatke dobim jaz, ki imam pregled. Ne glede na to, da so piloti usposobljeni, sam še enkrat pre­ verim, ali je navedeno območje letenja skladno z njihovo certifikacijo. Vedeti moramo, da lahko ra­ zlično certificirani piloti letijo na različnih območjih. Pilot s certifikacijo A1/A3 z odprto kategorijo lahko leti 150 metrov do poseljenega območja. Če je pi­ lot A2, lahko leti na mejo poseljenega območja. Preverim tudi, kakšne so druge omejitve na ob­ močju letenja, kje so omejitve okrog letališč itd. Če vse odgovarja, operacijo potrdim. Vsako pod­ jetje mora imeti operativni priročnik, v katerem so specificirani vsi postopki, kaj mora narediti pilot, ko pride na lokacijo, kaj mora pregledati in kako, kako mora leteti, koga mora imeti zraven … in tudi Eles ga ima. Ko se droni vrnejo s poleta, piloti po­ datke z drona prenesejo nazaj v aplikacijo, kjer se iz zapisov (logov) zapišejo linije leta, mi pa preve­ rimo, ali so jih pravilno napovedali in so v skladu s pravili. Po drugi strani nam ta aplikacija omogoča, da so zapisani vsi pregledi dronov, da so ti plov­ ni, pregledani, vidimo pa tudi število ur letenja pilotov, ki morajo biti mesečno določene in izpol­ njene. Ali ste že izračunavali finančne prihranke? To vprašanje je vedno aktualno, vendar pa konk­ retne številke še nimamo. Kaj sledi? Pripravljamo strategijo razvoja z droni, kjer bo raz­ voj bolj formuliran. Sicer pa načrtujemo šolanje os­ mih novih pilotov, nabavo novih dronov, ki bodo omogočali nove funkcionalnosti in predvsem nabi­ ranje izkušenj ter iskanje novih možnosti sinergij drona in drugih tehnologij. 71 KLEMEN ZEMLJAK, SPECIALIST ZA OBRATOVALNO STATISTIKO Za eno samo številko v obratovalni analizi je mnogo ur dela Besedilo: Katja Krasko Štebljaj, fotografija: Mare Bačnar Desetletno povprečje kaže, da se višina prevzema električne energije iz prenosnega omrežja spreminja brez izrazitega trenda. Prevzem se je tako v letu 2021 v primerjavi z letom 2011 povečal le za približno odstotek, in sicer z 12.602 GWh na 12.725 GWh. Eles vsako leto pripravi Letno poročilo o obrato­ vanju prenosnega omrežja za preteklo koledarsko leto, v okviru katerega zbere vse potrebne podat­ ke iz internih podatkovnih baz, nekatere podatke pa pridobi od uporabnikov prenosnega omrež­ ja in jih nato podrobno analizira. Za temi in dru­ gimi pomembnimi zahtevnimi podatki in analizami (prevzem in oddaja EE, obratovalna statistika, kako­ vost napetosti in podobno) stoji Klemen Zemljak iz Elesove Službe za podporo obratovanju. Že vse življenje ga navdušujejo številke, analize, statistika in primerjava podatkov, kar pri svojem delu odlično združuje z izjemno natančnostjo. prenosnem sistemu ter na elementih distribuci­ jskih in proizvodnih podjetij, priključenih v prenosni sistem. Tako vemo za vsak načrtovan ali nenačrto­ van dogodek, kot so remonti, revizije, prisilni izklopi, izpadi itd. Statistika zajema dogajanja na vseh dalj­ novodih, transformatorjih, zbiralkah in generatorjih, priključenih na 110, 220 ali 400 kV napetostni nivo. Za vodenje obratovalnih dogodkov je v Sloveniji za­ dolžena skupina strokovnjakov, t. i. Komisija za obra­ tovalno statistiko, ki je sestavljena iz predstavnikov Elesa, distributerjev in vseh proizvodnih podjetij. Kakšna je bila vaša pot od študija elektrotehnike do družbe Eles? Po študiju elektrotehnike sem se leta 2006 zaposlil v podjetju Savaprojekt, ki je projektantsko podjet­ je v Krškem. Potem me je pot v letu 2007 nepriča­ kovano zanesla v Eles. Tistega leta se je na Elesu z reorganizacijo vzpostavljala Služba za podporo obratovanju, znotraj katere je deloval oddelek za obratovalno statistiko, ki jo je vodil dr. Uroš Gabri­ jel. Tako sem z letošnjim letom že 15. leto v Službi za podporo obratovanju. Ena od mojih večjih pre­ lomnic je bilo leto 2010, ko sem prevzel in vodil pro­ jekt vpeljave in izdelave nove spletne aplikacije za vodenje obratovalne statistike. Na kakšen način se vnašajo obratovalni dogodki? Podatki se vnašajo ob ali po nastanku obratovalne­ ga dogodka v že omenjeno aplikacijo. V aplikaciji so smiselno strukturirane vse naprave, na katerih se vodi obratovalna statistika, ki jo pridobimo iz mode­ la CIM XML, za ažurnost katerega skrbi Služba za procesne sisteme. Če pride do izpada elementa v prenosnem omrežju, operaterji v OCV vnesejo v ap­ likacijo določen obratovalni dogodek in ga opremijo z informacijami (o napravi, času nastanka dogodka, vrsti dogodka, vzroku dogodka). Dogodki se vpisu­ je stopenjsko, kar pomeni, da se lahko informacije o posameznem dogodku dopolnjujejo, na koncu pa se dogodek potrdi in preide v III. stopnjo, kjer ga brez administratorja sistema ni mogoče spreminjati. Kako bi najlažje razložili, kaj je obratovalna statistika, kaj vse zajema? Obratovalna statistika je spremljanje, vodenje in hranjenje obratovalnih dogodkov v namenskih podatkovnih bazah na posameznih elementih v Čemu nato služijo ti zbrani obratovalni dogodki? Za kaj vse jih lahko potem uporabljate? Obratovalni podatki se vnesejo v podatkovno bazo MS SQL, za katero skrbijo v našem področju za in­ 72 na delovnem mestu naš Stik ki pa se uporabljajo tudi za nadaljnje analize. Poleg strokovni javnosti je poročilo namenjeno tudi drugi zainteresirani publiki, za ta namen poročilo objavi­ mo na spletni strani naše družbe. Tiste zanimivejše in poljudnejše letne obratovalne podatke s Službo za informiranje in marketing izdate vsako leto marca tudi v priročni brošurici Elektroenergetski sistem Republike Slovenije. Kaj vse vsebuje? V njej predstavimo družbo Eles, njeno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, obrato­ vanje in zanimivejše obratovalne podatke, kot so prevzem in oddaja električne energije v prenosno omrežje, čezmejni pretoki in konične obremenitve. Podatke na poljuden, razumljiv način pripravimo za splošno javnost. formatiko in telekomunikacije. Iz teh obratovalnih dogodkov nato delamo mesečno in letno statis­ tično poročilo o obratovalnih dogodkih. Mesečno poročilo s komisijo enkrat na mesec pregledamo, pokomentiramo in potrdimo obravnavane dogod­ ke. Na podlagi potrjenih dogodkov se nato na let­ ni ravni v sodelovanju s Komisijo za obratovalno statistiko pripravi letno statistično poročilo. Obratovalni dogodki in analize so na primer pomemb­ne tudi za analitike, ki jih nato uporabljajo v najrazličnejših analizah. Največkrat se uporablja analiza dogodkov na posamezni napravi ali sklopu naprav, na podlagi katere se izračuna verjetnost izpa­ da ali nerazpoložljivost naprave. Pri analizi dogodkov lahko uporabljamo podatke za preteklih dvajset let. Katerim javnostim je namenjeno Letno poročilo o obratovanju? Pravkar ste ga pripravili in izdali za leto 2021. Kaj vse zajema? Letno poročilo o obratovanju prenosnega om­ režja zajema pomembnejše analize pogodbenih čezmejnih prenosov, oddaje in prevzema elek­ trične energije iz prenosnega omrežja, obremen­ jenosti omrežja, sistemskih storitev, indikativne elektroenergetske bilance in kakovosti napetosti. Obravnavani podatki naši družbi Eles in drugim upo­ rabnikom prenosnega omrežja omogočajo pregled obratovanja v preteklem letu, zbrani podat­ Obratovalne podatke za leto 2021 ste že analizirali in zbrali v letnem poročilu. Lahko predstavite, kakšna je bila oddaja proizvajalcev oziroma proizvodnja električne energije v prenosno omrežje v letu 2021 in kakšen je desetletni trend oddaje? Skupna oddaja električne energije proizvajalcev v prenosno omrežje, pri čemer je odšteta lastna raba oziroma energija, ki jo proizvajalci porabijo za last­ no delovanje, je v letu 2021 znašala 13.344 GWh, kar je 1.315 GWh manj kot leta 2020. Z leti se je po­ večala oddaja oziroma proizvodnja hidroelektrarn zaradi izgradnje dodatnih elektrarn na spodnji Savi (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško in HE Brežice) in ugodnih hidrologij, medtem ko se je oddaja termo­ elektrarn v zadnjih letih nekoliko zmanjšala. V letu 2021 je kot po navadi največji delež k skupni oddaji električne energije prispevala Nuklearna elektrar­ na Krško, in sicer približno 40 odstotkov. Sledijo ji hidroelektrarne, ki so prispevale okoli 34 odstot­ kov, in termoelektrarne, ki so prispevale približno 26 odstotkov celotne oddaje. Kaj pa kaže analiza podatkov o lanskem prevzemu električne energije iz prenosnega omrežja? Desetletno povprečje kaže, da se višina prevzema električne energije spreminja brez izrazitega tren­ da. Prevzem je po gospodarski krizi in okrevanju trga ter začetku komercialnega obratovanja ČHE Avče dokaj stalen, medtem ko se je zaradi zaos­ tritev razmer v gospodarstvu (korona ukrepi) v letu 2020 zmanjšal za 5,5 odstotka. V letu 2021 se je glede na predhodno leto znova povečal za dobre 3 odstotke, a je še vseeno manjši v primerjavi z letom 2019. Prevzem se je tako v letu 2021 v primerjavi z letom 2011 povečal le za približno odstotek, in sicer z 12.602 GWh na 12.725 GWh. Največji odjemalec, ki prevzema električno energi­ jo iz prenosnega omrežja, je Talum, ki je priključen v t. i. zaprti distribucijski sistem, ki se je formiral po letu 2015. Poleg lokacije Kidričevo imamo zaprte dis­ tribucijske sisteme še na lokaciji Jesenice, Ravne in Štore, v letu 2022 pa tudi na lokaciji Anhovo. Konično obremenitev predstavlja maksimalno urno povprečje obremenitev (brez upoštevanja izgub), kar tudi analizirate. Je epidemije pripomogla k spremembi trenda konične obremenitve, ki se v desetletnem obdobju pojavlja v zimskih mesecih? V zadnjih desetih letih se vrednost konične obre­ menitve ni bistveno spremenila, nanjo prav tako ni bistveno vplivala epidemija, saj zadnjih deset let konstantno raste. V tem obdobju je bil največji odskok leta 2018, ko je konična obremenitev zras­ la za 14 odstotkov v primerjavi z letom 2011. V letih 2013, 2016, 2019 in 2020 pa beležimo negativen trend koničnih obremenitev, medtem ko je bilo v preostalih letih desetletne analize mogoče zaznati pozitiven trend. Konične obremenitve se pojavlja­ jo v zimskih mesecih, ure nastopov konic pa so se po letu 1997 iz popoldanskih prenesle v večerne ure, medtem ko je bila konica v letih po letu 2018 znova zabeležena v popoldanskih urah. Verjamem, da bo najvišja konična obremenitev tudi v prihod­ nje ostala v zimskih mesecih, saj se z vključevan­ jem toplotnih črpalk za potrebe ogrevanja poraba počasi povečuje predvsem v zimskih mesecih. Kaj je pokazala analiza čezmejnih povezav oziroma pretokov s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi v letu 2021? Družba Eles je v letu 2021 prek čezmejnih pove­ zav omogočila uvoz električne energije v višini 9.154 GWh in izvoz v višini 9.399 GWh. Uporabniki prenosnega omrežja so prek avstrijske meje skle­ nili posle v skupni količini 5.237 GWh, prek hrvaške meje 8.819 GWh in 4.497 GWh na italijanski meji. Pretoki s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi so zelo odvisni od razmer na tujih trgih, predvsem od tega, kaj se dogaja s hidrologijo na Balkanu in s ce­ nami električne energije. Morate poročati obratovalno statistiko tudi na ENTSO-E? Leta 2016 smo postali člani skupine Disturbance and fault statistics, ki deluje v okviru združenja ENTSO-E. V skupini skrbimo za pripravo obratoval­ nih dogodkov po napravah za Slovenijo, tudi za do­ godke na napravah distribucijskih in proizvodnih podjetij, na podlagi katerih se izdela poročilo »Dis­ turbance and Fault Statistics« za posamezno leto. V nekaterih delih Evrope, tu mislim predvsem na nordijske in baltske države, imajo v primerjavi s Slo­ venijo mnogo bolj razvit sistem zbiranja obratoval­ nih dogodkov. Statistiko dogodkov vodijo z veliko večjim naborom naprav, kot so odklopniki, ločilniki, instrumentni transformatorji, prenapetostni odvod­ niki itd. Kot je bilo že omenjeno, pri nas za zdaj zbiramo podatke le na ključnih elementih, ki so de­ jansko pomembni za potrebe obratovanja in z njimi povezane analize. Če bi želeli v prihodnje obratovalne analize upo­ rabiti tudi za druge namene, na primer za na­ prednejše vzdrževanje elementov v prenosnem omrežju, bomo morali nabor elementov, na katerih bi spremljali obratovalne dogodke, še povečati. Za ta namen je že bila oblikovana tudi posebna delov­ na skupina, ki jo sestavljajo predstavniki več naših področij. 73 spomini 60 let ustanovitve Laboratorija za visoke napetosti Besedilo in fotografija: EIMV Ko je leta 1948 akademik prof. dr. Milan Vidmar usta­ novil Inštitut za elektrogospodarstvo, je v načrtu posebej poudaril pomen Laboratorija za visoke na­ petosti. Pojasnil je, da je pri razvoju visokonapetost­ nih naprav osnovno orodje računsko, da pa je treba vsako teoretično rešitev preveriti tudi v praksi, in tako je ostalo vse do danes. Močno računalniško podprte računske metode vse bolj nadomeščajo preizkuse, nikoli pa jih ne bodo mogle v celoti nadomestiti. Leta 1962 je bila zgrajena stavba na Jamovi 20, v kateri je začel nastajati visokonapetostni laboratorij. V prvem obdobju je laboratorij zagotavljal podpo­ ro domačemu elektrogospodarstvu in industriji vi­ sokonapetostne opreme, pogosto pa so se izvajali tudi preizkusi opreme z namenom dokazovanja skla­ dnosti z določenimi standardi. Pozneje se je labora­ torij usmeril na diagnostično preizkušanje opreme za potrebe vzdrževanja in končno tudi za potrebe ugotavljanja njene preostale življenjske dobe. HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI 74 Laboratorij za visoke napetosti Elektroinštituta Milan Vidmar danes razpolaga z viri visoke enosmerne, izmenične in udarne napetosti, viri udarnega toka ter sodobno visokonapetostno merilno in diagnos­ tično opremo. Zmogljivost izvorov omogoča izva­ janje standardnih dielektričnih preizkusov vseh visokonapetostnih nivojev. Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 33A, 8250 Brežice T: +386 7 49 92 860 // F: +386 7 49 92 880 // E: info@he-ss.si // W: www.he-ss.si V NASLEDNJI ŠTEVILKI Aktualna energetska kriza je znova odprla vprašanje hitrosti povečevanja deležev obnovljivih virov. Kakšni so aktualni trendi? WWW.NAS-STIK.SI