Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & A e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom : llpravnistvu „Mira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVI. V Celovcu, 10. aprila 1897. Štev. 10. Vabilo k 8. letnemu občnemu zboru htoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki se hode vršil v četrtek dné 22. aprila 1897. leta v Oeloveii v dvorani gostilne „pri Sandwirtu“. Začetek ob Va2. uri popoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika o denarnem stanju. 3. Poročilo tajnika o delovanju društva v pre- teklem letu. 4. Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov. 5. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 6. O državnem zboru; poroča preč. g. poslanec Lambert Einspieler. 7. O delovanju deželnega zbora; poroča g. po- slanec Fr. Grafenauer. 8. Razne razprave, predlogi in nasveti. K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti. Odbor. napravi katoliško-politižno in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem na velikonočni pondeljek, dné 19. aprila t. L, ob 3. uri popoludne „pri Šercerj-u“ v Šmihelu nad Pliberkom. Vspored: 1. Pozdrav. — 2. Kako naj bodejo uravnane naše šole? — 3. Poročilo o državnem zboru. — 4. Razni nasveti. Po shodu bode veselica, pri kteri sodeluje pevsko društvo „G o r o t a n0, ter domači igralci predstavljajo igro »Zamujeni vlak“. Rojaki, Slovenci iz Podjunske doline, pridite od vseh stranij v prav obilnem številu na naš shod in našo veselico. Odbor. Slovanska krsčauško-narodna zveza. (Izvirno poročilo iz Dunaja.) Prvi dan tega meseca ostane za vse avstrijske Slovane zgodovinskega pomena. „V slogi je moč“, to zlato ravnilo velja za vsakdanje življenje, posebno važno in prepotrebno pa je za uspešno delovanje v poslaniški zbornici, kjer le v mnogem številu združeni poslanci odločujejo pri glasovanju ali zamorejo uplivati na vlado. Slovenskim in hrvaškim poslancem je bila torej prva skrb, da so po svojem dohodu na Dunaj se resno posvetovali o tem, da bi ustanovili toliko zaželjeni jugoslovanski klub, kteri bi vzajemno postopal in branil pravice in težnje Slovencev, Primorcev in Dalmatincev. A med tem, ko smo se posvetovali o osnovi novega kluba, iznenadili so nas Rusini (Malorusi), ki so izvoljeni v Galiciji na program katoliške stranke, po svojem zastopniku gosp. Barwinski-tu z naznanilom, da so oni in v Bukovini voljeni katol. poslanec g. Winicki volje pridružiti se našej skupini. Isto željo je izrekel češki poslanec vč. g. župnik dr. Stojan, kterega je katoliška ljudska stranka na Moravskem volila v V. kuriji. Te od nikogar pričakovane izjave so Jugoslovane navdale z neizrekljivo radostjo. Po dokončanih dogovorih je bilo enoglasno sklenjeno, namesto tesnega kluba osnovati samostojno širjo zbornično skupino, kterej naj bo ime: „Slovanska krščansko-udrodna z veza“. 35 v tej skupini združenih poslancev se bo ravnalo po tem-le načrtu : „Slovanska krščansko-ndrodna zveza se bo potegovala za to, da se izobrazi javno življenje v verskem, kulturnem, družinskem in gospodarskem oziru na pozitivni krščanski podlagi (na temelju od Boga razodetih krščanskih resnic in zapovedij). Z vso odločnostjo se bo bojevala za brezpogojno ravnopravnost vseh ndrodov, zlasti za ndrodne pravice in koristi vseh slovanskih ndrodov, na temelju ndrodnega prava in krščanske pravičnosti, kakor tudi za popolno svobodo cerkve. Poglavitna naloga zvezi bo, potegovati se za to, da se po krščansko-socijalnih (družbinskih) reformah izboljšuje duševno in gmotno stanje ljudstva, v prvi vrsti vseh delavskih stanov: kmetov, obrtnikov, delavcev, na podlagi zadružne organizacije in samostojnosti stanov. Zveza bode prijateljsko sodelovala z nemško katoliško ljudsko stranko in s slovanskima kluboma Čehov in Poljakov; nasprotovala pa bode liberalnim in ndrodnim Nemcem, ko se ima voliti novi predsednik in snovati večina v parlamentu. „Zvezi“ so pristopiti sledeči poslanci: a) Slovenci: Vitez Berks, grof Alfred Co-ronini, Lambert Einspieler, dr. Ferjančič, dr. Gregorec, dr. Gregorčič,^ dr. Krek. Kušar, Pfeifer, Pogačnik, Povše, Robič, Šuklje, dr. Šušteršič, Žičkar, dr. Žitnik. b) Hrvati: Biankini, Borčič, dr. Bulat, dr. Klaič, dr. Laginja, Peric, Spinčič, Supuk, dr. Trum-bič, vit. Vukovič, Zoré. c) Rusini: Barwinski, dr. Grobelški, Ka- Pismo Barigeljcu. Iz našega kraja, dné 1. aprila. Ljubi in precartaiii Barigeljc! Vzamem pero v svojo desno roko, pomočim je v črno tinto in Ti, precartani Barigeljc, ki si se zelo prikupil tudi nam tukaj, napišem ta listek. Mislim, da ne boš hud, če ti ravno pišem na dan prvega aprila. Tisto dro sam veš, da Te nočem pošiljati tako „v april“, kakor delajo bauern-biindarji, nacijonalci in liberalci s svojimi pristaši. Bog obvari, da bi jaz kaj takega storil! Z največjim veseljem sem bral, kako si in-špiciral volitve. Pričakoval sem Te, da pogledaš tudi k nam, pa menda nisi utegnil, ker Te ni bilo blizu. Zato pa Ti hočem jaz malo povedati, kako se je pri nas godilo in kako je eden celo — hudiča volil. Ti poznaš tisti pregovor, da „razlika mika“. Zato pa je tukaj pri nas res fletno živeti. Imaš tu vsake vrste ljudi, klerikalce, fortšritlerje, socije (socijaldemokrate) in „nemško-]iberalno-nacijonalne folkspartajlarje“. Najbolj se mi pa še poslednji dopadejo. Ti so najbolj „kunštni“ ; znajo se spreminjati veliko bolj in hitreje, ko luna, kakor jim jolj kaže. Danes so liberalci, jutre že nacijonalci in, če treba, tudi klerikalci, saj se imenujejo „tudi-kristjane“, verujejo (!!), in kakor pravijo, še bolj, ko vsi klerikalci v deželi. Tudi v javnem ratnicki, Mandyczewski, Ochrymowicz, Wachuianin, Winnicki. č) Ceh: dr. A. Stojan, župnik na Moravsken;*, — toraj 19 Slovencev, 11 Hrvatov, 7 Rusinov in 1 čeh, vkup 35 članov. Dostavek uredništva. Z največjim veseljem pozdravljamo z drugimi Slovenci vred tudi mi ustanovitev slovanske krščansko-narodne zveze, ki je gotovo največjega pomena za nas! Lep je program, da bi se tudi odločnemu, neodvisnemu in nevstrašenemu postopanju naših poslancev posrečilo, uresničiti ga! Poslancem in volilcem je dana skupna vez, da morejo delati za vero, dom, cesarja. Bog daj srečo ! Novi državni zbor. Novoizvoljeni poslanci so se zbrali prvikrat dné 27. marca in storili obljubo. Vsak poslanec je obljubil v svojem jeziku, da se hoče držati pravil in postav, ktere veljajo za državni zbor. Culi so se pri tej priliki vsi jeziki, ktere govorijo avstrijski nàrodi. Prvikrat se je čul ta dan v državnem zboru tudi slovensk glas s Koroškega, ko je naš g. poslanec storil obljubo v našem jeziku! Marsikdo je gotovo radoveden, kaka je neki podoba novega državnega zbora. Sedi v njem sedaj 425 poslancev, 72 več, kakor prej, izvoljenih v peti kuriji. Ti možje so jako različnega mišljenja, in ni ga tako različnega državnega zbora, kakor je naš, in to ne samo po narodnosti, ampak pred vsem tudi po načelih, kterim so poslanci vdani. Zastopani so Nemci, Čehi, Poljaki, Rusini, Slovenci, Hrvati, Italijani in Rumimi. Največ je Nemcev, nad 200, Slovanov le okrog 17 0, Italijanov blizu 20 in nekaj Rumunov. Razmerje strank pojasnuje sledeči pregled : L Desnica združena s središčem šteje : Poljakov 59, Mladočehov 60, čeških konservativnih veleposestnikov 19, katoliško-nemška ljudska stranka 35, Falkenhainova skupina 6, Rumuncev 6, neodvisna Čeha 2, Srba 2, slovanska krščansko-ndrodna stranka 35, torej vkup 224 članov. II. Levici prištevamo: Nemških liberalcev 49, nemških nacijonalcev in naprednjakov 42, liberalnih veleposestnikov 28, krščanskih socijalistov 27, Lahov 19, socijaldemokratov 14, socijalna politika 2, Schonererjevih pristašev 5, Stojalovskega pristašev 6, neodvisnih Poljakov 6, Moravske osrednje stranke 3, vkup 201 članov. Desnica ima torej življenju kažejo svojo „vero“, saj jih je v nedeljah in na praznike, posebno v postu, polna c................, e, hočem reči, polna oštarija. In kako znajo prepevati „svoje“ naródne, še bolj, ko tisti škrjančki tam za Dravo, ki so Te tako razveselili, da si jo ž njimi prav po taktu udaril! Tudi po „slovenje“ znajo „v nemških klengih ta nemški lid“. Pri zadnjih volitvah so se nekteri celo v enem dnevu dvakrat spremenili. Zjutraj so bili nemško-liberalno-nacijonalni fortšritlerji, pozneje (opoludne) že sociji, zvečer pa že nekteri niso več vedeli, kaj so, ali mandelc ali bajbica. Tako hitro znajo gor in dol skakljati po stopnjicah edinoizveličavne nemške kulture! Takih možakov je pri nas več ko dovolj, posebno pa se v tem oziru odlikuje nek značajni junak, „echt“ nemške krvi. Začel je svojo barvo spreminjati pred nekaj časom pri volitvi. Takrat je rekel, da se opraviči, zakaj je on, kot rojen Slovenec, nemškutarje volil: „Jaz se pač neumnega naredim in pravim, da ne vem zakaj da se gre, da brati ne znam in zato oddam »cetlč«, kterega ravno dobim" (seveda nemškutarski). No, mislim si, tebi se ni treba šele neumnega delati. Svojo neumnost je še bolj pokazal, ko sem ga vprašal : ,,Zakaj pa ste z nasprotniki volili?" On mi odgovori: »Dobil sem pač cetlč in se mi je reklo: pojdi ž njim, tam in tam ga oddaj in imaš „šiht“, kakor bi doma delal. Šel sem tedaj in storil tako. Kaj je na cetlču napisano bilo, ne vem, ker ne znam brati." — No, mislim si pri tem: če bi to-le Barigeljc slišal; ta bi imel spet svoji pošteni Franci nekaj lepega povedati, in kako bi se še-le Tine smejal, ko bi to slišal ; to bi se spet enkrat njegov precej okrogel trebuh dobro stresel. m razširjajte „NTir66! večino ; ministerstvo mora na vsak način ž njo računati, ker se je zadnji poskus, izbacniti katoliško nemško ljudsko skupino, ki broji 35 članov, in na mesto nje vriniti liberalne veleposestnike (28 članov), popolnoma ponesrečil. Slovenci z izidom vobtev ne moremo in ne smemo biti zadovoljni ! Na Štajerskem se zaradi nesramnostij nasprotnikov ni posrečilo, slovenskemu kandidatu prodreti v mestni skupini Celje-Brežice. — Na Goriškem smo Slovenci zgubili veliko posestvo, ktero je prej zastopal Slovenec. V Trstu je žal propadel po najhujšem pritisku lahonske stranke Slovenec Nabergoj in v Istri vkljubu vsemu trudu ni bilo mogoče priboriti V. kurije. Zato moramo s „Prim. Listom" pač reči, da nam sreča ni bila ravno mila. Dà, celo to smemo trditi, da so imeli obmejni in zlasti še primorski Slovenci pri njih grozno smolo in nepričakovano nesrečo. Pomislimo samo to, da so Slovenci v Primorji po številu povsodi v večini v Istri in istotako tudi na Goriškem ; ali vendar bodo poslanci primorskih Slovanov na Dunaju v manjšini, nasproti poslancem laške manjšine v Istri in v obče na Primorskem. Italijanska manjšina je odposlala 11, slovanska večina pa le 4 poslance!!! Je-li to pravično? Dalje: poldrugi milijon Slovencev imelo bode samo 16 poslancev na Dunaju; pol milijona Italijanov pa bode zastopalo celih 19 poslancev! Je-li to naravno, pravično? Vsakdo bode priznal, da tako ni prav, in da tako ne more ostati! — Koroško deželo zastopajo na Dunaju: V. kurijo dr. A. Lemiš. Kmečke občine v volilnem okraju Celovec-Velikovec Lambert Einspieler; Beljak-Borovlje K. Ghon; Šmohor-Špital A. Wernisch; Št. Vid-Volšberg Jan. Tschernig. — Mesta: Celovec W. Dobernig; Št. Vid-Volšberg H. Eisele; Beljak-Špital dr. O. Steinwender. —-Trgovinsko zbornico Hinterhuber ; veliko posestvo pl. Milessi. Razun L. Einspielerja prištevajo se vsi imenovani poslanci nemško - nacijonalni stanki. * * * O dogodkih v državnem zboru smo sprejeli sledeče izvirno poročilo: V pondeljek dné 29. marca so cesar sprejeli poslance in jih pozdravljali s prestolnim govorom, v kterem naglašajo, s čim se bode moral pečati državni zbor. Nadaljevati bode moral netterà že začeta dela in skleniti nove postave, ki naj zboljšajo gmotno in kulturno stanje ljudstva. Napravile se bodo postave o preskrbovanju v nezgodah in starosti, o pospeševanju obrti in kmečkega stand. Najvažnejša stvar pa bode ponovitev pogodbe z Ogersko. Našteva se potem še več drugih stvarij. V seji dné 30. marca je bila prva ojstra debata v zbornici. V Galiciji so namreč zaprli novoizvoljenega poslanca Szajer-ja. Poslanci pa so zahtevali in jednoglasno sklenili, da ga morajo takoj izpustiti iz ječe. To se je tudi zgodilo. Na dnevnem redu seje dné 6. aprila je bila med drugimi točkami izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov za zbornico. Navzoči so bili razun Gleispacha vsi drugi ministri. Poslanci so pričakovali, da bode ministerski predsednik nekoliko pojasnoval kritični položaj zadnjih dnij, a grof Ba-deni ni zinil besedice. Ko so poslanci, kteri so še Pa vrnimo se spet k onemu značajnemu vo-lilcu. Letos po volitvah je rekel : „Ko bi bile vsak dan volitve, to bi bilo fletno; „šiht“ dobiš in jesti in piti vse, kar hočeš. Koga voliš, je glih, hudiča bi tudi volil." Ali to ni značajno? Res, tako da bolje ne more biti. Treba bi pač bilo, vse take ljudi na Koroškem zbrati in je zapeljati kam za vodo, n. pr. v južno Afriko ali na Kreto, in tam narediti posebno državo iz takih „značajev“. Ta bi bila gotovo najimenitnejša na svetu. Tam bi potem imeli taki nemško-liberalno-nacijonalni folkspartajlarji pri volitvah lahko delo. Seveda piva bi tam iz nekterih koroških pivovaren moralo biti dovolj, posebno takega, ktero se poštenim Slovencem, recimo pri zborovanju, ne privošči. — Pa tudi na Koroškem bi bilo vse drugo življenje. Kaj bi mi ubožci tukaj počeli brez nemškutarjev? S kombi se še vojskovali? Potem bi pač brez borbe dobili ne enega, ampak tri slovenske poslance! Le pomislite si to veliko nesrečo za nas! Nekaj me pa še vendar skrbi. Bojim se, da bo naš junaški volilec tako dolgo „hudiča volil", da si ga enkrat za vselej izvoli. No, potem bi pa res bilo, da gliha vkup štriha. Poboljšanja pri temu možu tudi ni lahko upati, ker je menda v tovarni, pa ne v tisti, kjer se iz starih mladi narejajo, ampak v tisti, kjer se iz Slovencev delajo gori upisani „hudičevi volilci". Boš povprašal, kako je to mogoče? To je prav lahko in sicer tako-le: V tovarni se vedno naprej „žlajfajo“ in pripravljajo. Ko pride potem čas, pošljejo se kot na pol obdelano blago na določeni kraj, kjer se še napolné s telečjim ali svinjskim le danes prišli v zbornico, storili svojo obljubo, dal je bismarkijanec vitez Schčnerer zbornici povod občnega veselja in smeha. Njemu ni bilo zadosti, da bi spregovoril običajno besedo : „Ich gelobe" (obetam), ampak dodal je še svojo osebno obljubo: „Insbesondere gelobe ich, dass ich die Rechte des deutschen Yolkes in Oesterreich schutzen werde". (Obetam še posebno, da bodem branil pravice nemškega ljudstva v Avstriji.) Schonererju se je pridružil njegov pristaš posl. Wolf. Trikrat je zahteval od začasnega predsednika, naj pred izvolitvijo predsedništva stavi na dnevni red in v razgovor celo kopo nujnih predlogov. Ko mu predsednik ni ustregel, zagrozil je razburjeni Wolf (Volk) ministrom in zbornici z besedami: „Das ist eine reine polnische Wirthschaft." Volitev predsedništva se je vršila po teh izgredih mirno in dostojno. Predsednikom je bil izvoljen odločno konservativni katoliški poslanec dr. Teodor Kathrein. Glasovnic je bilo oddanih 392, med temi praznih 19. Od veljavnih 373 je dobil dr. Kathrein 258, torej sijajno večino. Kandidat združene nemško-liberalne stranke grof Attems ostal je z 114 glasovi v manjšini. Za prvega podpredsednika je izvoljen Poljak: David vitez Abrahamovič z 251 glasovi in za drugega Mladočeh dr. Karol Kramar z 233 glasovi. Složno in združeno so za te kandidate glasovali: Poljaki, Mladočehi, slovanska krščansko-nàrodna zveza, vsi katoliški nemški konservativci in dr. Luegerjeva krščansko-socijalna skupina. Zmagala je sijajno združena konservativna, krščanska in slovanska stranka. Grof Badeni vé sedaj, kje si ima iskati parlamentarno večino. V četrtek dné 9. t. m. bode zadnja seja pred velikonočnimi prazniki. Dopisi prijateljev. Iz Celovca. Slovensko hranilno in posojilno društvo v Celovcu je imelo 1. 1896. prometa 163.349 gld. 13 kr. Med letom je pristopilo 50 udov, izstopilo jih je 14, tako da jih je zdaj 360, kteri imajo v deležih 4714 gld. ; obresti od deležev iznašajo 932 gld. Hranilnih vlog se je sprejelo 39.739 gld., izplačalo pa 25.216 gld. 46 kr. Vse vloge znašajo 134.090 gld. 6 kr. Kapitalizovane obresti 4296 gl. 94 kr. Novih posojil se je dalo 36.950 gld., vrnilo se je posojil 9639 gld. 2 kr.; stanje vseh posojil z zaostalimi obrestmi vred je 137.628 gld. 33 kr. Čistega dobička je bilo 639 gld. 72 kr. — Od velike noci naprej bode se uradovalo ne le ob četrtkih, temveč tudi ob sobotah od 10. do 1I2\2. ure predpoludnem. Iz Gozdanj. (Po volit vi.) Na dan volitve volilnih mož šel je neki naših mož volit. Misleč, da je že pozen, podal se je naravnost v županovo hišo, kjer se je vršila volitev. Kakor bi trenil, ga obsujejo ondi zbrani nasprotniki ter ga jamejo obdelovati po svoje. „Volite tudi vi z nami ; mi smo ja tudi kristjani, ja še boljši kot drugi! Glej, v Vrbi Slovenci tudi niso nič opravili in dvorski faj-mošter so celo z liberalci volili.*) Brez vse skrbi lahko stopiš na našo stran." Tako in enako so mu prigovarjali. Mož je bil seveda ves zmeden, a pregovoriti se vendar le ni dal, ker se .mu je pripovedovanje o dvorskem gospodu župniku ven- mesomin se dovolj „nažajfajo“; to veš, kako. Potem se prešajo in naenkrat izleti „cetlč“, pa ne čist, ampak že popisan. Čudiš se, ne? Pa kako popisan? Na njem so že imena onih srečnih izvoljencev hudičevega volilca". Potem se dà na tako izprešano blago še pečat. Veš kako ? — Udari se na r........e, na ramo in reče: „Echt tajčr mon" ! Tako zaznamovano, kakor kakšna vojaška kobila, pošlje se tisto čisto izprešano in dobro obdelano blago spet nazaj v tovarno, kjer se spet obdeluje in pripravlja v kotlu edinoizveličavne kulture za prihodnje volitve. Sedaj veš, kako se tisti volilci izdelujejo? Pa vem, da imaš, predragi Barigeljc, še eno željo in sicer gotovo to, izvedeti, kje je tisti kraj, kjer se tako godi. O teh imaš na Koroškem dovolj, zlasti patentiran pa je v tem oziru naš kraj in če boš priden in tudi prihodnjič pokazal, da si trden Slovenec, zlasti pri volitvah, in se ne daš na svojih potovanjih nikoli „nažajfati“, kakor naš junak, bodem ti ga povedal. Dotlej pa mi bodi prav zdrav, Ti in Tvoja Franca pa Tine. In pridi nas kaj obiskat, če prej ne, pa na praznike, ko Ti dobro postrežem z ,žegnanim“. Srčno te pozdravlja Tvoj Bobkov Jurij. Iskrice. Majhne tatove obešajo, a pred velikimi snemamo blobuke. — Denar dela gospoda, hmelj ali vino junaka, oves konja. — Kar muči — uči. — Kdor ima sramežljivost, ima tudi vest. —- Prijatelje skrivaj svari, a javno hvali. — Ne ogradi se s plotom, ampak s prijatelji. dar le prečudno zdelo. Res se je to govorjenje hitro pokazalo kot grda laž, ktero so bili nalašč raztrosili naši liberalci, da bi begali naše volilce. Zato je pa moral tudi slišati marsikako surovo. Ali ravno tačas je tudi že prikorakala naša dobro organizirana slovenska stranka, ki se je bila poprej zbrala v naši nàrodni gostilni pri Neubirtu ter je tako onega moža rešila nadležnih komarjev, ki so pri pogledu na nas kar izginili nazaj v sobo. Le jeden je še obstal med vratmi, da je štel na-šince, ko so tisti stopali v pisarno, da oddajo glasove. Števila tistih menda ni bil nič kaj vesel, kajti bilo jih je toliko, da so nasprotnike brez težave potisnili zopet tja, kjer so jim že lansko leto odkazali mesto, — za vrata! —le. Od Žile. (Po volit vi.) Dné 15. marca smo pri volitvi drž. poslanca propadli v Št. Mohorju s Peitlerjem za 15 nemških in 2 blatska glasa, ker tokrat so Blače imele druge hlače. Drugi Slovenci storili smo svojo krščansko in nàrodno dolžnost in smo sedaj le radovedni, kako zna Werniš „brneti“. Dosihmal vemo samo, da pač zna brati, pa ne govoriti. Po končani volitvi podali smo se k „Jelenu“ in pričakovali poročila iz Celovca, ktero smo sprejeli v zadovoljnost Slovencev in Nemcev ob 5. uri popoludne. Navdušenje in veselje nad zmago prečastnega našega voditelja, školastika Lamberta Einspielerja, bilo je tudi pri nas neizrečeno. Napitnice vršile so se ena za drugo in „hoch“ in „Slava“-klici doneli so po sobani. Ločili smo se vkljub našemu propadu z g. Peitlerjem s prav krščanskim veseljem. Prepričani smo, da bodo naš gospod poslanec kar najbolje zastopali naše pravice v državnem zboru. Bog jih živi in ohrani mnogo let! — Zvečer so oznanjevali našo zmago v spodnjej Koroškej še topiči nevpogljivih Brdjanov in jo bodo pri prvej priložnosti spet, in takrat upamo za celo Koroško, ako storijo tudi dravski Nemci svojo dolžnost in se držijo tako hrabro, kakor njih brati v Osojah, itd. Taki možaki so res občudovanja in časti vredni. Bog jih živi! Naša dva odpadnika pa naj dobita od gosp. Kiršner-ja „častni diplom". Iz Ukev. (Slovo in pozdrav.) Ljubi „Mir“, sprejmi zopet iz starih slovenskih Ukev nekaj vrstic. Ne bomo vedno le slabe reči poročali, pisati moremo tudi kaj boljšega. Najprej se moramo naj-prisrčnejši zahvaliti našemu prejšnjemu preč. g. župniku, velezasluženemu zlatomašniku Janezu Einspielerju. Skozi 17 let so delovali med nami. Veliko so jih med tem časom krstili, veliko poročili, veliko jih spremili k večnemu počitku, in velikokrat so nam zakrament sv. Reš-njega Telesa delili in tako nas z Bogom spravili. Lepo so nas učili, veliko sv. maš med nami v naši farni cerkvi darovali za žive in mrtve. Zato smo jim veliko hvale dolžni. Naše pero ne more vseh dobrot napisati, ktere so nam skazovali. Prosimo Boga, da jim poplača On, ki je vsegamo-gočen ! Živeli naš gosp. zlatomašnik ! — Imamo Vam tudi veselo novico sporočiti. Prišli so k nam iz Šmohora vč. g. J. S vat oh za provizorja. Res srečni smo, da smo dobili tako izvrstnega dušnega pastirja ter le želimo, da bi za vedno pri nas ostali. Naše pero je preslabo, da bi vam moglo popisati naše veselje, ko smo dobili tako blagega gospoda v svojo sredo. Prišli so sicer čisto na tihem, da nismo vedeli kedaj. Pa pripravljeni smo bili jih z veseljem sprejeti; naša srca so tudi pripravljena, njih lepe nauke sprejeti ter se po njih ravnati. Bog daj srečo! To je stara ukovska navada pozdravljati eden drugega, in tako smo pozdravljali našega preč. gospoda provizorja osebno ter ustmeno, in tako jih pozdravljamo tudi s peresom, kajti le v Bogu je prava sreča, in kdor z Bogom dela, dobro dela. Bog daj srečo! Iz Žabnic. (Zakaj smo propadli pri zadnji volitvi?) Prvič zató, ker se je volitev vršila, in to po ukazu c. kr. komisarja (!!) pri zaprtih vratih, tedaj tajno, ko bi imela vender po postavi biti javna. Mislili smo do zdaj, da se c. k. komisar zato odpošlje k volitvam, da zadobi vlada prepričanje, da se je volitev vršila postavno. Zdaj pa se ljudstvo poprašuje, ali gospod postave ni poznal, ali pa ni hotel po postavi ravnati. Ker slednje misliti ne moremo o c. kr. uradniku, ostaja le prvo. Komisar pa, ki ne pozna postave, je za ta posel nesposoben in se ne sme k volitvam pošiljati. ^— Drugi vzrok našega propada je 5. kurija. Čudili smo se, da so pri c. kr. železnici čuvaji in delavci vsi pristni socijaldemokrati. Ti so uplivali na volilce, na posestnike, ki dobivajo tudi pogostoma dela pri železnici, in tako nam je veliko volilnih mož odpadlo. Zdaj so se pri nas socijaldemokrati še zvezali z našimi liberalci proti katoliškim volilcem; ko pa bojo postali močnejši, postavili bodo svoje kandidate, kakor se je to že zdaj zgodilo na Trbižu, Pontablju in drugod. In *) To je grda laž! Na Vrbi se je slovenska stranka po dogovoru vzdržala volitve. G. župnik je sicer šel pogledat, kako se volitev vrši, pa se je vzdržal glasovanja! IPHP Zali te vaj te po vseli gostilnah 9?TVXii«66! kaj bo, 5e pridejo enkrat socijaldemokratje na krmilo? — Pri nas na Koroškem stoji res slabo. V drugih deželah se katoliška zavest zmirom bolj in bolj probuja in to nam daje upanje, da do skrajnega, do socijalne prekucije, ne bo prišlo. — Tretji vzrok našega propada je strastna in nečuvena agitacija proti katoliški stranki. Vsako še tako podlo in krivično sredstvo so nasprotniki porabili, da bi nam motili in odstranili volilne možč. Tu se je reklo, da gre zopet in zopet za samo slovensko šolo, če prav nima šola pri državnozborskih volitvah prav nič opraviti; tam so zopet vpili, le volite z duhovniki in če vas oni dobijo v oblast, bote videli, kako bote tlačeni in še celo mučili vas bojo itd. Oni hočejo ljudstvo ločiti od duhovnikov, udariti pastirja, da bi padle ovčice jim v plen. Kdaj bodo ljudje pregledali to sistematično ruvanje in zapeljevanje, kdaj bojo spoznali svoje prave prijatelje? Naši liberalci so lepo ime „liberalec“ tako onečastili in osramotili pred svetom, da se tega imena že vsakdo sramuje in protestuje proti temu, da bi bil liberalec. Če se imenujejo zdaj naprednjake ali nacijonalce, ali kakor jim drago, prepričani smo, da bojo tudi ta imena storili slabo-glasna, sramotna, ker so samo ime spremenili, v bistvu ostali so pa, kar so bili. Volk ostane volk, daj mu dlako in ime kakoršno hočeš! Iz Medgorja. (Zahvala.) Lepo hvalo izrekamo našemu častnemu občanu, bivšemu nepozabljivemu g. fajmoštru Štefanu Bayer-u, ker so darovali za uboge v naši občini 10 gld. Živijo ! V naši občini je pri vseh dobrih katoličanih in Slovencih veliko veselje, da so izvoljeni v državni zbor naš častni občan preč. g. kanonik Lambert Einspieler. „Drugače misleči4' seveda hočejo svoj žolč na drugi način razliti na nas. Živeli naši prebujeni kmetje! fi*olitičnI pregled. Avstro-Ogerska. V petek, dné 2. aprila se je bliskoma raznesla novica, da je odstopilo Badenijevo ministerstvo. IJzrok je bila jezikovna naredba za češko in Moravsko, za ktero se niso mogli zjediniti vsi ministri in pa razmere v novem državnem zboru. Tu vlada ne more dobiti take večine, kakoršno si želi. Ugibalo se je hitro in mnogo, kaj se zgodi sedaj, ali že v pon-deljek se je razglasilo, da cesar odstopa svojih ministrov ni vsprejel, da torej ostanejo vsi v svoji službi. Tako je kriza za trenutek sicer rešena, ali pa bodejo stari ministri še dolgo mogli ostati na svojem mestu, je drugo vprašanje. — Veliko hrupa po vseh koncih in krajih je napravila nova j e-zikovna naredba za Češko in Moravsko. Vlada je namreč zaukazala, da mora od 1. 1904. naprej vsak uradnik na Češkem in Moravskem znati oba deželna jezika. Vlada se je tudi v tem ukazu močno ozirala na Nemce, a ti le niso zadovoljni. Kdaj se taka prepotrebna naredba izdà za slovenske dežele? — Dunajski župan Strobach jo odstopil dné 1. aprila. To storiti je obljubil že lansko leto pri nastopu svoje službe. Volitev novega župana je bila dné 8. t. m. Izvoljen je županom voditelj krščanskega ljudstva, dr. Karol Lueger, s 93 glasovi od oddanih 132. Dobro! Druge države. Buški veliki knez Nikolaj je obiskal v Kirnu sv. Očeta. — V Petrogradu na Buškem pričakujejo po Veliki noči visokih gostov in se že pripravljajo, da jih dostojno vsprejmo. Prvi pride koncem aprila naš cesar, kteremu na čast bodo napravili veliko parado. Čaka ga prav slovesen vsprejem. Potem pride kralj siamski iz vzhodne Azije. Za njim bode obiskal ruskega carja nemški cesar, laški kralj in kraljica, črnogorski knez. Zadnji pa bode predsednik francoske ljudovlade. — Na Francoskem prišli so zopet na sled velikanskim goljufijam. Cela vrsta poslancev je bila podkupljena, da so k sleparijam, za ktere so dobro vedeli, zatisnili jedno ali obe očesi. Sedaj se trudijo velike glave na vso moč, da bi pred svetom prikrili svoje umazarije. Boje se, da bi jim potem ljudstvo več ne zaupalo. Tudi nasledek brezverstva, ktero je na Francoskem doma ! — Na Kreti je nered in zmešnjava, kakor je bila doslej. Evropske vlasti doslej še niso mogle doseči prav nobenega uspeha. Stvari so tako zamotane, da vlade same ne vedo, pri čem da so. Med ustaši (kristijani) in Turčini se še vedno nadaljujejo boji, posebno pri Malaksi. Turške ladije so zopet izkrcale vojakov in živeža, ne da bi to zabranile evropske ladije, ki samo prežijo na, uboge ustaše in Grke. Angleški in ruski častniki so se podali k ustašem, da jim naznanijo samoupravo za Kreto. Ustaši so jim poslali nasproti več mož, ktere so pa napadli Turki. Vnel se je boj, vsled česar so se častniki morali vrniti. Dné 25. marca se je na Kreto na ladiji ^lektra44 odpeljal iz Trsta 2. bataljon slovenskega južno-štajerskega pešpolka št. 87., in sicer pod poveljstvom polkovnika Gozeka 22 častnikov in 656 mož. Pripeljali so se že na Kreto v Kanejo, kjer je ostala ena kompa-nija, tri pa so šle v Sudo. o v i c a r. Pozor! častite rodoljube duhovskega in posvetnega stanu opozarjamo na vabilo na prvem mestu ter jih tudi tti prosimo, da se v prav obilnem številu udeležijo občnega zbora Icatol.-pol. in gosp. društva dné 22. t. m. Pomeniti se moramo o važnih zadevah, zato pridite vsi! Na svidenje! Na Koroškem. Dné 5. aprila mudil se je v Celovcu nadvojvoda Ludovik Viktor ter ogledoval naprave društva „Kudeči križ“. Med drugim je obiskal tudi Marijanišče, ki je za čas vojske namenjeno za vojaško bolnišnico. Stavba se mu je zelo dopadla. Dné 6. je visoki gost odpotoval v Ljubljano. — Slovenska posojilnica v Celovcu od velike noči naprej uraduje ne le ob četrtkih, marveč tudi ob sobotah od 10. do 1li12. ure predpoludnem. —- Drzni tatovi so se dné 24. marca pokazali v Št. Lipšu v Podjunski dolini. Vlomili so v treh hišah; v prvi so pobrali mesa, v drugi vzeli kruha in v tretji pokradli obleke za 70 do 80 gld. V to hišo so prišli pri belem dnevu, ko so bili ljudje na polju. — Naš rojak, gimnazijski profesor g. Jakob Wang v Olomucu, je prestavljen v Beljak (na mesto rajnega Lendovšeka). Čestitamo! — Prestavljena sta sodnijska pristava Fr. Kues iz Kozjega v Velikovec in Fr. Janč iz Velikovca v Beljak. — Učitelj A. Staudacher v Mohličah pride za šolskega voditelja v Hodiše. V pokoj stopita učitelja J. Bartlma v Ločah in J. Oberauner Podkloštrom. — Ustanovni zbor kmečke zadruge v Celovcu je bil dné 8. t. m. Več prihodnjič! — „Bauernzeitung“ piše, da bode „Kmet-ski list“ kmalu začel izhajati. Kodoljubi vedo, kaj jim je zoper novo nemčursko zalego storiti! Torej na delo, iu — razširjajte „Mir4< ! Na Kranjskem. V Ljubljani imajo dopolnilne volitve za občinski odbor dné 26., 28. in 30. aprila. — Letos dné 30. marca je minulo sto let, kar so bili prišli Francozi v Ljubljano. — Dné 29. marca je v stolni cerkvi v Ljubljani stolni župnik Flis krstil Žida dr. J. Kellerja, c. kr. nad-zdravnika pri deželni brambi v Ljubljani. — Vojaški zemljepisni zavod je izmeril z nova visokost Triglava in našel, da meri 2865 metrov. — Umrl je dne 31. marca v Ljubljani stolni kanonik preč. g. Zeno baron Cirheimb v 57. letu svoje starosti. N. v m. p.! — Ljubljanski grad pripade sedaj ljubljanskemu mestu, ki ga bo primerno prenovilo. Na Štajerskem. V Halozah in v Slov. Goricah je nastala huda beda vsled lanske slabe letine, deževja in toče. — Novo okrožno sodišče v Mariboru začne poslovati s 1. dnem meseca januarja 1898. Mesto sezida do novega leta poslopje, kjer bode štiri leta okrožno sodišče, pozneje pa šola. V Nagyjevih ulicah pa začne država zidati velikansko okrožno-sodno poslopje ; k temu dà mesto Maribor prostor in 100 tisoč gld. — Novo pošto in poštno hranilnico so dobile dné 1. aprila Žetale pri Kogatcu. — Dné 17. sušca popoludne vnela se je slama v viničariji Franca Krempl v Policah. V sobi, v kteri je začela slama tleti, bile so tri deklice po 2, 4 in 6 let stare. Ko so ljudje prihiteli, so se deklice že zadušile. Na Primorskem. Namestništvo v Trstu je razveljavilo sklep tržaškega mestnega zbora, s kte-rim se je uničila izvolitev odbornika Nabergoja. Lahoni pa imajo toliko „korajže44, da se zoper ta odlok pritožijo na ministerstvo. — V Trstu je izvoljen za župana dr. Dompieri, za podžupana pa Žid Luzzato in Benussi. — Novi škof dr. A. Mahnič je bil na Krku slovesno umeščen dné 25. marca. — Umrl je č. g. Iv. Jug, vikarij v Plaveh na Goriškem. Po drugih deželah. Leta 1896. je pogorelo po svetu 24 gledišč. Pri teh požarih je našlo smrt okoli 200 ljudij. Stopiti so morali pred Boga sredi razveseljevanja. Kakšna je bila sodba? — Papež so španjski kraljici Kristini poslali krasen rožni venec. — V Zagrebu je umrl znameniti slovenski pesnik in učeni jezikoslovec, prof. M a-tij a Valjavec-Kračmanov, star 66 let. Svetila mu večna luč! — V Kostajnici na Hrvaškem so dné 11. marca tatovi vlomili v tamošnjo hranilnico in odnesli denarja za 2643 gld. 53 kr. — V Vrhovcu na Hrvaškem sta se brata France in Vinko Dreta sprla in stepla zaradi svojih žena. Vinko je Franceta umoril z nožem, da je bil takoj mrtev. — V Macedoniji na reki Vardar se je razletel most, ko je šel ravno vlak s 3000 vojaki čez-nj. Pok je bil strahovit. Nekaj vozov je padlo v reko, drugi so skočili s tira in se porušili. Mnogo vojakov je utonilo, drugi so ranjeni. Most so gotovo razstrelili grški ustaši. — V Turčiji so zopet nastali poboji med Turčini in kristijani, V Armeniji in sicer v Tokatu in Arbahu so mohamedanci pobili okoli 700 kristjanov. Celò vojaki so Turčiuom pomagali kristjane moriti. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Premeščena sta č. gg. kaplana J. Fugger iz Pliberka v Spod. Dravberg in Drag. H rab a iz Sp. Dravberga v Pliberk. — Umrl je dné 2. t. m. najstarejši duhovnik naše škofije, č. g. jezuvit o. Jožef Serianz v Št. Andrežu, star 91 let. Bodil se je dné 5. jul. 1805. v Selnici na Štajerskem, bil v mašnika posvečen dné 31. avg. 1828.1. N. p. v. m ! Duhovniško posvečevanje bode letos dné 14., 16. in 18. julija; duh. vaje za duhovnike od 23. do 27. avg. in od 30. avg. do 3. septembra. (Fridlov časniški in koledarski katalog,) ki obsega prvikrat katoliško, krščansko-socijalno in antisemitsko časopisje celega sveta, se nahaja v tisku. Da se ta katalog kolikor možno spopolni, se prosijo vsi izdajatelji časnikov in koledarjev, da vpošljejo jeden iztis z dotičnimi podatki na naslov „Annoncen-Bureau fiir katholische Blàtter und Volksschriften von Hubert Friedl in Wien V./I.“, ki se brezplačno natisnejo. »Vprašalne pole“ so pri omenjeni tvrdki na razpolago. •t f I * S ulice številka 7. b Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda! V Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki »družbe sv. Cirila in Metoda” v trafiki gospé Iz o p, kosarnske Naznanilo. Ker so nam uekteri snopiči knjig: Kristusovega življenja in smrti44 (od dr. Štefana Kocijančiča) in „Življenja svetnikov in svetnic božjih44 (od dr. M. Bogača in Torkarja) pošli ter se bodo na novo natisnili, prosimo vse naše častite gg. poverjenike, naročnike in odjemalce knjig, da blagovolijo nekoliko časa potrpeti, oziroma da naj sedaj ne naročujejo teh knjig, kolikor časa se po listih ne naznani, da so iste zopet dobiti. Spoštovanjem vodstvo tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu. Loterijske srečke od 3. aprila. Gradec 9 36 53 69 23 Dunaj 83 25 27 33 1 1®?-Živinska sol^f (erarična cena soli 100 klg. po 5 gld. od c. k. soline) oskrbuje proti zmerni odškodnini za nabasanje, vreče in odpošiljanje, tvrdka Andrej Jud, trgovina za sol v Ebensee, Zgor. Avstrijsko. Pošilja se na vse postaje v velikih in malih množinah s stalnimi cenami, franko do zadnje postaje. Vezano kazalo zaloge oskrbi se komad za 50 kr. Zastopnik: L. jBaueriifeiiid v Celovcu. Glavna zaloga v Celovcu je pri A. Prosen-u. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda (Gorica) naznanja, da je Divorilo društveno zalogo briških vin v ulici IÌ:i i"z «■ 1 1 i ii i v Grorioi. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. iPtf Za pristnost se jamči. Izjava. Obžalujem, da sem proti gosp. Valentinu Plasch-u v Borovljah v razburjenosti govoril razžaljive besede in jih v polnem obsegu prekličem. Mihael Rebernik. Lastnikom srečk! Prav mnogo je glavnih dobitkov, za ktere se že leta nihče ne oglasi, da bi se mu izplačali. In zakaj? Zato, ker lastniki srečk pregledujejo navadno le izkaze dobitkov ob žrebanju, onih zapisnikov pa ne pogledajo, v kterih so zaznamovani dobitki še ne vzdignjeni. Ni dosti, da bi koga naprosil, naj poišče, če ni morda kaj zadel, ampak sam naj sleherni pogleda, ako ni ktera njegovih srečk že kedaj zadela dobitek. Napravil sem v ta namen knjigo, S4 strani obsegajočo, v kteri so vse do sedaj izžrebane srečke, tako imenovani p^“Itestanteilbucll. Tu je najti na- tančen, pregleden in zanesljiv zapisnik vseh evropejskih srečk, ktere so do sedaj, če tudi že pred več leti, zadele glavne ali postranske dobitke, pa niso še vzdignjene od lastnikov, ki niti ne vedo va svojo srečo. Kdor jni pošijo 60 kr., mù pošljem po pošti ta zapišriik tiavzdignjenih sréS. Nedavnej je gosp. J. S. z Moravskega pri nas naročil to knjigo ter v nji našel v svoje veselo iznenadenje, da je s svojo Stanisla-jevo srečko št. 5363 že pred 13 meseci zadel veliki «lokitek! Takoj me je pooblastil, da zanj vzdignem ta dobitek. Mestna blagajnica v Stanislaju lahko spričuje, da sem jaz vposlal srečko z glavnim dobitkom Protok. menjalnica S. Fischer, Dunaj, Sehottenring 14. Brzojavni naslov: Bank Fischer, Dunaj. Jjjpggr’ Slovenci! Jr^riclrao zaliajajte na isdovens«*Ke j^liode! 'aa^^g Da«. Pičli ler y Celovcu, šolske ulice št. 12. 0 priporoča za veliko noè najboljšo moko po izvirnih cenah, kakor tudi vse špecerijsko blago in razne špirituvoze po najnižjih cenah. Staro, še jako trdno pnevmatično kolo se prodà. Kje? pove upravništvo „Mira“. Zaloga vina. J. M. Pujman, Dignano, Istra, pošilja in razprodaja od 56 litrov naprej pristna bela in črna vina od 19 do 25 kr. liter, postavljeno na c. kr. državni kolodvor Dignano. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči. Mali vzorčki se ne pošiljajo. Pijančljivost se dà ozdraviti z antibctiiiom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. * Ime zavarovano. Naznanilo. Pošten in vsega spoštovanja vreden slovenski rojak želi kje na Slovenskem vzeti v najem kako gostilno, ktero bi v slučaju, da se dobro obnese, tudi kupil. Oglasila sprejema upravništvo „Mira“ v Celovcu. Na vec let se dà v najem malo posestvo Klokarjevo v Nončjivesi, dobre četrt ure od Pliberka. Najemnik lahko prevzame tudi vso gospodarsko opravo (fantoro). Ceno in druge pogoje pove: Marija Klokar, šivilja v Nončjivesi, pošta Pliberk. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše šivsilne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. Tudi priporoča naj novejša pnevmatična kolesa (bicikeljne) v raznih velikostih in po najnižjih cenah. C. in k. dvorna tovarna za orgije bratov Rieger v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija, podružnica v Budimpešti VIL, Garay-utcza št. 48 v lastni hiši. Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji. Ceniki zastonj. Po najvišjem ukazu Njih c. in kr. apost. Veličanstva. XXXI. državna loterija za civilne dobrodelne namene 7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov s 3834 pred-dobitki in 3834 po-dobitki v skupnem znesku 165.000 zlatih kron in 100.950 goldinarjev avstr, veljave, in sicer: 1 dobitek 150.000 kron v zlatu, 1 dobitek 15.000 kron v zlatu. 1 dobitek . gld. 5000 1 dobitek gld. . . gld. 1300 14 dobitkov gld. 150 = 2100 182 dobitkov gld. 20 = 3640 1 . . „ 4000 3 dobitki „ 1000 = 3000 18 n 100 = 1800 584 51 , 15 = 8760 1 . „ 3000 4 500 = 2000 28 n v 75 = 2100 350 77 „ 12 = 4200 1 . . „ 2000 4 ” 300 = 1200 52 n v 50 = 2600 1350 77 „ 10 = 13.500 1 . . , 1800 4 200 = 800 96 n 30 = 2880 660 77 „ 7 = 4620 1 n . . „ 1600 8 dobitkov „ 175 = 1400 50 n » 25 = 1250 4400 55 „ 6 = 26.400 Žrel»»nje je nepreklicno dne IO. junija ISO’T'. ledna srečka stane 2 gld. avstr, veljave. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, I. Riemergesse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, postnih in brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk zastonj. Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijskega vodstva. Oddelek drž. loterij. Pristen kranjski fižol za seme f imenovan „Boccliinis“ (iz Ribnice na Kranjskem) g priporoča | A. Kiesewetter v Celovcu. £ Zalogo tega fižola imajo tudi j* S. Dcžmafiovi dediči v Celovcu in Jan. Messner v tabštanju. Naj novejše mode D Med gostilno „Kleeblatt“ in Kopperjevo prodajalnico Tl" « Jakob Petschounik, Z p g a 4= usnjarski trgovec s 3 E > o v Celovcu, na novem trgu štev. 4. Med gostilno „Kleeblatt“ in Kopperjevo prodajalnico. ^-,.Zukniifl8Vorsorge" Gradec, poste restante. xZthrén?r. $555^^ Vsak kdor ljubi okusno kavo, boče zdrav ostati in si kaj prihraniti Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča )Wk ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni Ij o av e i a a po 111 e Iv e, Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem. Vaše blagorodje ! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš „Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite ______________._____— mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Kani Tuč v Geviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko. *** «»»> »»»»% * .-.s* « >>%»»»«» « mfomšm ; -v«. Ai i> W A; Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.