Slev. 127 9.
V Liomiaiil. v lorek dne 6. ranila 1922.
Naročnina ■-1
za državo SHS: n telo leto naprej Din. 120'— aa pol leta „ „ 60-— sa četrt leta „ ,, a 30-— sa en mesec „ .. „ 10«—
za inozemstvo:
oelole.no.....Oln. 2U —
mer.ečno . . . , . „ 18 —
s Sobotna izdaja: s
v Jugoslaviji. . . Din. 15-v inozemstvu ... „ 35-—
Posamna Hlev. 75 par.
HT Uredništvo Je t Kopitarjevi mllol ilev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. teleL itv. BO, npravn. itv. 328.
Leio L
s Cene lnseratom:s
Knostolpna petitna vrata mati oglasi po K 4'— In 18'-, veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemii ponedeljka ln dneva po praznika ob 5. nri zjutraj.
Mesecsa priloga: Vestnik SKH.
Poštnina plačana i jolorai.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. - Račnn poštne hran. l|ubl|ansko št. 050 sa naročalno in št. 340 za oglase, sagreb 29.011, sarajev. 7563, praaUe in dunaj. 24.797
Prva moderna olimpijada
od 9. do 16. avgusta 1922.
Dne 23. junija 1894 je po prizadevanju barona Pierre de Coubertin v pariški Sorboni mednarodno zastopstvo 34 narodov sklenilo obnoviti starogrške olimpijske igre, ki so prenehale leta 394. po Kr. Od tedaj so videle Atene (1896), Pariz (1900), St. Louis (1904), London (1908), Stockholm (1912) in Antwerpen (1920) modeme mednarodne olimpijade.
Nad 1000 let so Grki, politično razcepljeni v nebroj samostojnih mest in državic, vzdržavali kot najmogočnejše sredstvo narodne in kulturne edinosti olimpijske igre, katerih početki segajo v davnino predzogodovinske dobe. Olimpija, svetišče Zevsa v Pizatidi, je bila sveta zemlja, brez vojne opreme, posvečena ideji miru med narodi, ki so se uničevali v bratomornih bojih. (Strabo, VIL 3, Pavzanij, V. 4.) V času olimpijskih iger (vsako peto leto) je zavladalo sveto premirje, čigar besedilo je bilo vdolbeno na Ifitovem disku v Heri-nem templu. (Plutarh-Likurg 1.) Po teh igrah so Grki šteli leta; 293 olimpijad je utrjalo kulturno edinost Grkov in združilo polagoma vsa plemena v en narod, ki je delal čuda na zunaj in na znotraj.
Igre so začeli in končali z daritvijo bogovom in molitvijo; zmagovalec je naj-prvo daroval zahvalni dar Zevsu. Olimpija je bila božja pot in gledalci, ki so prihiteli tja iz vseh delov sveta iz najoddaljenejših grških kolonij, so bili predvsem božjepot-nikit Edistvenost v veri in češčenju bogov so {smatrali Grki za najjačjo podlago kulturne edinosti in politične vezi grških plemen.
Pesniki so potovali v Olimpije, da se v sredi odposlancev vseh plemen proslave g svojimi proizvodi. Pindar je bil večkrat pri igrah navzoč in je bral tam svoje pesni ter dobival pobude za nove. Znanstveniki so v Olimpiji razširjali najuspešneje svoje nazore, učenjaki so se hiteli tja izražat in izmenjavat misli, slikarji in kiparji so razstavljali svoje umetnine, državniki so se tam sestajali, sklepali dogovore, oznanjali eveze in pogodbe, trgovci so izrabili priliko za velesejm. Igre leta 776. so osnova za zgodovinsko časovno štetje Grkov. Olimpijske igre so zbudile v Grkih zavest kulturne enotnosti, uglajevale pot političnem zvezam in edinosti napram zunanjemu svetu, one so zedinile in moralno okrepile grška plemena za esksi&tenčne boje z vzhodom.
Olimpijske igre so bile verski praznik in izvor ideje mednarodnega izmirjenja, glavno sredstvo kulturnega izenačevanja. Tudi Grkom, ki še niso poznali vzvišenih idej krščanstva, ni bila moč in lepota telesa vse, sama sebi namen, višek kulture. Tudi oni so stavili na verski temelj izobrazbo telesa in ji dali verske cilje in meje.
Kako polovičarski pojmuje brezver-ska moderna 3koziskoz verski prežeto antiko! Moderne olimpijade, ki se omejujejo izključno na telesno kulturo, niso nikak analogon grških olimpijad, združenih z bogočastjem, romanjem in daritvami, z idejo božjega miru in splošno kulturnim izmenjavanjem. Daleč ostajajo današnje olimpijade za grškimi, visoko nadkriljuje antični pogan današnjega brezverca — telesno in duševno I Kajti: kar je veliko, kar je lepo, vekotrajno, ne more biti brez vezi z večnim, z Bogom. Zato modeme olimpijade niso prave, niso analogon grških olimpijad.
Prva pristna moderna olimpijada se pripravlja v Brnu za dni od 12. do 15. avgusta 1922!
Ne helenski panteizem, ampak katoliška krščanska ideja ji bo osnova in cilj. Ne grški pojmovana, ampak katoliško za-mšiljena mednarodnost, izmirjenje in kulturno zbližanje krščanskih narodov zemlje, je vodilna misel tega ogromnega orlovskega tabora. Vse drugo pa bo ob tem taboru popolni analogon antične olimpijade: telesne vaje in tekme, služba božja, sestanek zastopstev iz Francije, Belgije, Švice, Nizozemske, Anglije, Amerike, Italije, Poljske, Ukrajine, Jugoslavije ..., velesejm, nastopi narodnih noš, običajev, božja Dota (Velehrad. OberamercauL razeovori
učenjakov (slovanska vzajemnost, sloveno-romansko kulturno zbližanje, versko zbližanje zapada in vzhoda), umetnikov in politikov, razstave, medsebojno spoznavanje narodov, utrjevanje v načelih, oduševljenje in opogumljenje za iste najvišje cilje.
Ogromen bo nastop telovadcev (po 5000 Orlov in Orlic), do 100.000 organizi- | ranih gledalcev (na tribunah nad 70.000), ' sijajen sprevod z deseltisoči orlovskih inozemskih telovadnih in prelepih čehoslova-ških narodnih krojev, kakršnega niti Čehi še niso nikoli videli, ker je mogoč le v Moravi.
Prvič bodo tam nastopili organizirani osvobojeni Slovaki s simboličnimi skupinami v masi. Mase katoliškega dijaštva, ki tvori jedro čehoslovaškega Orla, bodo posebej nastopile v ponedeljek 14. avgusta.
V petek in soboto pred taborom bodo j netekmovalci in netelovadci mogli izleteti v romantične prepade Macoche, v Progo, Velehrad tid. Po taboru gredo premožnejši j izletniki lahko v Oberamergau k pasijon-skim igram, ali se podajo v Tatre, ostanejo na Dunaju, v Pragi itd. Zadružniki, trgovci in obrtniki se bodo okoristili z ogledom tovarn, razstave in velesejma.
Da ne bodo šli izletniki nepripravljeni v bratsko deželo, jim bo preskrbela do konca julija J. O. Z. izpod peresa spretnega geografa knjižico o Čehoslovaški, ki podaja geološki, zemljepisni, zgodovinski,
narodopisni opis s slikami in zemljevidom ler kratkim vodnikom za potovanje in za Brno. Na posebni listi bodo tiskana imena (z naslovom) vseh udeležencev skupnega izleta iz Jugoslavije, glavne točke in pravila reda. Cela ekspedicija bo v vseh ozirih opremljena za samostojen, discipliniran nastop, ki naj olajša posamezniku prenašati napore intenzivnega sodelovanja in gledanja v Brnu ter pridobi ugled repre-zentaciji Jugoslavije.
Mnogoštevilne vloge na razne naslove v zadevah organizacije izleta in olajšav za skoro tisočglavo zastopstvo Jugoslovanov so že izvečine ugodno rešene, zlasti inozemske vlade (čehoslovaška in nemško-avstrijska) blagohotno podpirajo pripravljalna dela. Pričakovali smemo, da bodo tudi vsa pristojna ministrstva v Belgradu omogočila in olajšala velikopotezno akcijo orlovske mladine, katere velike žrtve bodo tudi ugledu države in celokupnega naroda veliko koristile. Za ugodno rešitev vleg se trudijo poslanci Jugoslovanskega kluba, ki so priglasili pet članov za izlet v Brno. Državna in južna železnica sta že zagotovili običajne ugodnosti za izletnike s posebnim vlakom.
Čas hiti! Upati moremo, da nas bo tabor v Brnu našel pripravljene in donesel Orlu, katoliški mladini in Jugoslaviji, naši domovini, novega ugleda pri severnih bratih in v mednarodnem svetu.	J. H.
Veličasten kmetski tabor na Limbarski gori.
Limbarska gora, 5. junija.
Že na binkoštno nedeljo zvečer sta dva mogočna kresa oznanjevala z Limbarske gore celi okolici, da se bo drugi dan vršil velik kmetski tabor za tuhinjsko in mo-ravsko dolino ter za Črni graben. Pri kresu so peli moravski pevci, govoril je dr. Korošec. Kres naj bo goreč jezik, ki naj slovenskemu narodu govori o borbi za politično, kulturno, gospodarsko in versko svobodo.
Na binkoštni ponedeljek po veliki maši se je vršil kmetski tabor, katerega se je udeležila ogromna, več tisočev broječa množica. Govorila sta narodna poslanca Brodar in dr. Korošec. Par samostojnih duševnih revčkov je hotelo skraja motiti z naročenimi medklici govornika, a so jo pošteno skupili, tako da so jo morali med občnim smehom pobrisati z zborovališča.
Akademik S p u z e t je prinesel pozdrave našim voditeljem od vvestfalskih Slovencev, ki so ravnokar obiskali svojo slovensko domovino.
Načelnik okrajne K. Z. S t r c i n se je spominjal dr. Kreka, ki je počel kmetske tabore na Limbarski gori.
V resolucijah se je izrekla zaupnica Jugoslov. klubu in vodstvu SLS. Z navdušenimi klici: Na svidenje bodoče leto! se je končalo sijajno zborovanje na Limbarski gori.
□emisija dr. žerjava.
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Ministrski svet je poslal brzojavno vprašanje na ministrskega predsednika Pašiča v Ilidže, da li naj uvaži sedaj demisijsko vlogo dr. Žerjava, ki mu je bila pred kratkim predložena. Na dvoru je svinčena afera vzbudila- zelo neugodno razpoloženje in ministrski svet sam je za to, da se demisija dr. Žerjava sedaj sprejme in se ministrstvo za socialno politiko zasede za tačas s srbskim politikom.
Vladna kriza po kraljevi poroki.
Belgrad, 5. junija. (Izv.) V političnih krogih se računa, da bo kmalu po kraljevi ženitvi nastala kabinentna kriza in to na željo najvišjih krogov. Ponudila se bo Hrvatom in Slovencem prilika, da se udeležijo že volivnega kabineta. Sestava kabineta se bo poverila ali Protieu ali kateremu njegovih političnih zaupnikov. Potovanje Protiča v Zagreb je z njegovo bodočo misijo v tesni zvezi.
Velika zmaga krščanskih soci-alcev v Avstriji.
Dunaj, 4 .junija. Pri volitvah v kmečko zbornico na Nižjem Avstrijskem so zmagali krščanski socialisti z ogromno večino. Od 112.000 oddanih glasov so dobili 92.000 glasov, ostalo pade na Velenemce in socialdemokrati. Od 32 mandatov je dobila krščansko-socialna lista 26, Velenemci 4 in socialndemokrati 2 mandata.
BOLGARSKI VPADI — IZMIŠLJENI.
Belgrad. (Izv.) Vse vesti tukajšnjih listov o bolgarskih vpadih v Makedonii, so DODolnonia izmišljeno in imajo le namen,
opravičevati pred angleško-ruskim svetom nerazumljivo razpoloženje naše vlade napram bolgarski vladi. Naša politika je na najboljši poti, da potisne Bolgarijo popolnoma ob rusko stran in da za dalj časa onemogoči življenje slovanskih narodov na Balkan.
PREISKAVA RADI KORUPCIJE V AGRARNI REFORMI.
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Ministrstvo za agrarno reformo bo poslalo posebno komisijo v Slovenijo, da preišče vse ko-ruptne slučaje agrarnih reform, ki so se v zadnjem času v velikem številu javile v imenovanem ministrstvu. Vodja komisije bo inžener K r a 1 j, kateremu je dana j dalekosežna polnomoč.
ORSO.TENT POLJSKI ČASTNIKI.
Moskva, 4. junija. Proces proti poljskim častnikom, ki so bili obtoženi vohunstva, se je končal in so bili vsi obtoženci obsojeni na smrt. Obtoženci so bili aktivni častniki poljske armade in so na videz tibežali v Rusijo, kjer so izpovedali, da so boljse-viki in da so vsled tega pribežali v sovjetsko Rusijo. Dokler so bili v Rusiji na svobodi, so vršili vohunsko službo in redno obveščali poljsko vlado o dogodkih v sovjetski Rusiji in o gibanju sovjetske voljske.
RAZDOR MED PROTESTANTI.
Zagreb, 5. junija. (Tzv.) Danes je pričel zasedati kongres protestantov v Šid- i skih Banoveih. Kongresa se udeležuje mno- j go zastopnikov cerkvenih občin. Med njimi je opažati dve struji, ki si stojita odločno nasproti. Ena zahteva skupno ver- > sko upravo, drugi pa zahtevajo, da se ' verske občine osnujejo po narodnostih in ( da si vsaka narodost izbere svojega poglavarja.
Včeraj je stala Ljubljana pod mogočnim vtisom zborovanja katoliških mož in mladeničev, ki so se sešli, da manifestirajo za marijansko idejo. Mnogo nad 3000 jih je prišlo iz vseh delov Slovenije. Po pridigi in sv. maši v nunski cerkvi se je razvil veličasten sprevod skozi Zvezdo in Wolfovo ulico v veliko dvorano Uniona. Na čelu 12 zastav in salezijanska godba — potem pa v osmerostopih dolga, dolga vrsta junaških mladeničev in mož s svetinjami na prsih, ki so do zadnjega kotička napolnili prenovljeno Unionovo dvorano, ki je bila okinčana z Marijinim kipom in zelenjem.
G. svetnik J a n e z K a I a n , ki je shod otvoril, je po pravici povdarjal, da je udeležba proti pričakovanju obilna in sijajen dokaz, da katoliška zavest še živi med našim moštvom in sicer močneje kot si je marsikateri mislil. Nato so sledili trije go* vori. P. Flor. R a m š a k d. J. je govoril o zgodovini Marijinih kongregacij in na podlagi zgodovinskih virov dokazal, da je Marijina družba eminentno moška organizacija in tudi danes še povsem modema in potrebna. Pros. dr. R o ž m a n je govoril o apostolstvu dobrega zgleda; organizator štajerske mladine g. župnik G o m i 1 š a k , pa je v vznesenih besedah govoril mladeničem ter jim razlagal čednosti, ki naj di-čijo katoliškega mladeniča. S skupno pesmijo se je zaključilo dopoldansko zborovanje, ki je navdalo vse z novim ognjem in navdušenjem.
Po slovesnih petih litanijah v cerkvi sv. Jožefa ob pol treh se je zborovanje nadaljevalo ob isti številni udeležbi. Glavni referat je imel g. svetnik K a 1 a n kot škofijski vodja, g. župnik dr. Tomaž K 1 i n a r pa je govoril možem, in g. Fr. U m n i k o strahu pred ljudmi — kot zastopnik fantov je nastopil g. Krepek iz Maribora.
Ob koncu so se sprejele govoru primemo resolucije, ki se bodo še objavile. Sklepi včerajšnjega zborovanja pomenijo brez dvoma novo fazo v dušnem pastirstvu naših mož, ki so bili morda doslej marsikje bolj zanemarjeni in v kot potisnjeni.
Govorilo se je že, dn mladeniške Marijine družbe hirajo, in cla so obrnjene nrt gotovo smrt. Včerajšnji dan je govoril drugače. Dokazal je, kako krepko živi katoliška zavest in odločnost v našem moštvu in koliko ga jc, ki hoče intenzivnejšega verskega življenja. Videlo se je to posebno pri zborovanju, ko so udeleženci najbolj ploskali in burno pritrjevali govornikom, kadar so povdarjali, da se mora možem posvetiti več skrbi v dušnopastirskem oziru. Veseli so se vsi razšli in pogum nam je še bolj zrasel in navdušenje ter neustra-šenost je napolnila srca. Nov ogenj se je vžgal v vrstah naših mož in mladeničev — in ta ogenj naj gori dalje!
Revolucija v Staiiji.
(Ivirno poročilo ^Slovencu«:.)
Rim, 2. junija 1922.
Dne 31. maja, peti dan revolucije, so se dogodili sledeči revolucijski čini. Bo-logna je razdeljena v štiri vojaške okraje. Vojaštvo pa si ne upa napasti fašistov, katerih je oboroženih okoli 30.000 Fašisti so vrgli bombo na delavski dom »La sociale« v bližini Bologne. Dom je zgorel do tal. Žandarji so stražili gasilce, da jin niso napadli fašisti. Škoda, ki jo imajo komunisti, se ceni na 400.000 lir. Fašisti an pustili gasiti šele, ko so bile sosedne hiše v nevarnosti. Kdor je prej hotel pomagati, so ga natepli ali splašili s streli v zrak.
. V komunističnem domu »La Zucca« so napravili fašisti škore za več sto lir. — Na več mestih so bili spopadi med komunisti irf1 fašisti. Govori se o mrtvih in ranjenih. Požigi so bili tudi v okolic1: Boschi, Castelpcrgine, Corticella, kjer je smrtno-nevarno ranjen starček Castildini in ranjen en fašist. Tu so fašisti pretepli tudi zdravnika Roberta Nerija in poročnika Cipolla Josipa ter hudo ranili stotnika kralj, straže. .Včeraj so imeli uioustrijalci in trgovci
v Bologni zborovanje, na katerem so izjavili, da bodo zaprli svoja podjetja, ako vlada ne odstrani bolonjskega prefekta Mori-ja. V mestu Reggio Emilia so demonstrirali fašisti pred prefekturo, ker jim je prefekt sekvestiral avtomobil, ki so ga rabili, ko je bil umorjen en komunist.
Italijanski listi registrirajo samo te čine. Telegrafske in telefonske zveze so deloma pretrgane. Listi si ne upajo napadati in obsojati fašistov. Zato ima vlada težko stališče. Fašisti so proti dinastiji in monarhiji. — Ravnateljstvo socialistične ali komunistične stranke je sprejelo s 46 glasovi proti 8 glasovom sklep, da hoče podpirati vlado, ki bo delala za postavnost in svobodo.
POGAJANJA ZA NOVO VLADO NA POLJSKEM.
Varšava, 5. junija. (Izv.) Kakor znano, je 3. junija ministrski predsednik Ponikov-ski podal demisijo v roke predsednika poljske republike Pilsudskega. Ker gre samo za nebistvena nesporazumi jen j a, so listi mnenja, da se bo kriza mirnim potom poravnala in da bo dosedanji kabinet ostal nespremenjen na vladi. Tozadevna pogajanja med posameznimi strankami so se že pričela.
¥ bazarjih
bo 11. junija — na Trojičko nedeljo
za dekanije: Gornjigrad, Škale, Braslovče.
SPORED:
Od pol 8. do 9. ure: Zborovanje odsekov v
samostanu. Ob 9. uri slovesna služba božja. Slovesno božjo službo bo imel g. kapitulami vikar in stolni prošt mariborski dr. Martin Matek. Ob 10. uri: Slavnostno zborovanje: a) Kato-ličanstvo in javnost — g. urednik Fr. Smo-dej iz Ljubljane, b) Katoliška šola — g. pro-lesor I. Vesenjak iz Maribora, c) Mladinska organizacija — g. Jože Pire iz Ljubljane, d) Katoliški tisk — g. dr. Ogrizek iz Celja.
-f- »Jutro« priznava. »Jutro« je izšlo v nedeljo, dasi je v soboto naznanilo, da izide bodoča številka šele v torek. Vsled zadnjega poziva g. Kamenaroviča so se gg. mlado-liberalci čutili tako prizadete, da niso mogli počakati do torka. Ne taje, da ne bi bili prejeli teh milijonov od Jadranske banke v namene demokratske stranke. Se večl »Jutro« priznava, da je dr. Žerjav pritiskal na Jadransko banko, ko je bil njen vodja še g. Praprotnik, da je morala dati denar. Priznava celo, da takratni predsednik Jadranske Banke g. Bogdanovič stranki kot taki ni hotel dati, pač pa za njene cilje potom dr. Žerjava Kljubtemu da »Jutro« ne taji tedanje zveze dr. Žerjava z Jadransko banko, oziroma ravnateljem Praprotnikom, hoče sedaj zvo-liti vso težo Kamenarovičevih očitkov na g. Praprotnika, češ da bi »vsa ogorčenost g. Kamenaroviča morala biti naperjena proti bivšemu ravnatelju Jadranske banke, gosp. Praprotniku.« Zadeva postaja vsak dan zanimivejša in če se bo razvijala v dosedanji smeri, bodo morali gg. mladoiemokrati vsak dan nekaj novega priznati. V »Jutru« so se oglasili kar štirje gospodje: narodni poslanec Josip Reisner, dr. Pavel Pestotnik, profesor Breznik in dr. Josip Klepec. Vse izjave so pa jako medle in značilne v toliko, da nobena ne more niti enega očitka g. Kamenaroviča ovreči, pač pa priznavajo vse zneske, ki so jih dobili posamezni mladodemokratski veljaki po zaslugi dr. terjava za »cilje demokratske stranke«. Edin njihov zagovor je ta, da od teh vsot za »cilje demokratske stranke« niti ficek ni izginil v njih lastnih žepih, ampak da imajo za vse izdatke potrdila. Gospodje pa molče ravno o tem, o čemer bi morali predvsem dati javnosti odgovor, v zvezi kakšnih kupčij je pritisnil dr. Žerjav na Jadransko banko za »Ion«, in ali so res dobili milijon-čke iz propagandnega fonda; zakaj o tem tako trdovratno molče? Saj vedo, da je ravno ta očitek g. Kamenaroviča naravnost strašen.
+ Naši konzuli. Vestfalski Slovenci fie zelo pritožujejo čez našega konzula v Diisseldorfu g. dr. Krajcerja, ki je zelo nevljuden napram našim slovenskim rojakom. Proti katoliškim društvom propagira povsod neko »nadstrankarsko« jugoslovansko društvo, ki pa je v istini social-demokraško. Vlada mu daje tudi denar na razpolago, da bi se uspešneje pobijale katoliška organizaja Slovencev med našim narodom. Vse se torej organizira v borbo proti katolicizmu. A nas ni strah!
+ Kongres bolgarske zemJjeradniške stranke je trajal tri dni. Njegove i%olucije so jako radikalne. Zahtevajo diktaturo kmetskega ljudstva, vseskozi miroljubno zunanjo politiko, sprejetje vseh kmetsko-delavskih zakonskih projektov, izgnanje vseh Wranglovcev in odstranitev pristašev starega režima tako iz vlade kakor iz vseh upravnih mest in policije ter žandarmerije.
Ob zaključku kongresa je Stambolijski z ozirom na grožnje belgrajske vlade izjavil: »Bodite mirni, nihčo ne bo napadel Bolgarije, taje čete ne bodo prekoračile mej, to so vse prazne marnje.« Stambolijski je tudi še enkrat opomnil carja, naj se ne da zapeljati od reakcionarjev in naj se ne vmešava čisto nič v politiko. — Romunija in g. Pašič stav sled tega kongresa zelo vznemirena, češ da je tu odzadaj rusko boljševiško maslo. Naj bo, kakorkoli, Pašič se je s svojimi bajkami o vpadih bolgarskih četašev v Makedonijo korenito osmešil.
-f V Franciji se opaža čim dalje bolj opozicija proti skrajni šovinistični Poinca-rčjevi politiki. Nekateri gredo tako daleč, da predlagajo popolno izmirjenje z Nemčijo pod pogojem, da se le-ta nevtralizira in odreče zvezi z Rusijo; v to svrho ji celo darujejo Avstrijo. Poincare in skrajna desnica, ki se ga brezpogojno drži, so seveda prejkoslej nepopustljivi, toda so vsaj svoj ton nekoliko omilili. Zadnji čas je začel po vladi udarjati tudi bivši ministrski predsednik Briand, ki so ga bili šovinisti zaradi njegove popustljivosti napram angleškemu stališču tik pred genovsko konferenco strmoglavili. Tudi v francoski zbornici je vlada naletela na ostro kritiko in sicer ne samo od socialistov, ampak tudi od takozvanih radikalov. Zaenkrat je Poincare še dobil, večino, toda čim bolj se bližajo volitve v parlament, tem glasnejša postaja opozicija, katera stremi za razbitjem takozvanega nacionalnega bloka. Sploh se opaža stremljenje zadati udarec med vojno nastali zvezi med konservativci in liberalci, v kateri sodelujejo katoliški elementi. Vsled tega se — kar je jako zanimivo — mnogi nekdaj hudo antinemški Clemenceaujevi pristaši izpreobračajo k internacionalizmu, socializmu in paeifiz-mu, z očitnim namenom, spraviti zopet na vrh vlado brez konservativnih in katoliških elementov, ki so najjačja opora sedanje nacionalistične politike.
-f- Ljenin je zelo nevarno obolel in pričakujejo skorajšnje smrti. Smrt Ljenina bi znala povzročiti velike politične komplikacije, ker mu bo težko najti pravega naslednika. — Tako poročajo razni listi, katerih vesti za enkrat ni mogoče kontrolirati.
-j- Irske homatije. Z ozirom na to, da sta se Griffith, vodja zmerne irske stranke, in Vabra, voditelj skrajnih republikancev, sporazumela, je angleška vlada stavila na irske politike, kateri so podpisali pogodbo z Anglijo, vprašanje, ali vztrajajo na pogodbi ali pa nameravajo Irsko res preglasiti za popolnoma neodvisno državo. Dokler odgovor ni prispel, je bil položaj zelo napet in se je Anglija že pripravljala poslati v Ulster svoje čete. Zdaj je pa baje dospel v London kolikortoliko zadovoljiv odgovor in se bodo začela pogajanja. Vsa nevarnost pa s tem še zdavnaj ni odpravljena.
Vpruašanje mednarodnega posojila Nemčiji. Kakor znano, se mednarodni ko-mitž bankirjev bavi z vprašanjem posojila Nemčiji, da bi se le tej omogočilo odplačevanje reparacijskega dolga. Govori se, da je komite mnenja, da se Nemčiji ne more dovoliti večje posojilo, ne da bi se določbe verzajskega miru, tičoče se reparacij, bistveno izpremenile, to je, da se vojna odškodnina znatno zniža. Znani Morgan pa zastopa mnenje, da nai se politična stran tega vprašanja pusti popolnoma v stran in naj se Nemčiji posodi za enkrat 1 milijarda dolarjev, kar bi bilo mogoče brez vsake redukcije. Tisti, ki gredo najdelj, predlao-a-jo, naj se začne misliti na odpustitev vsega dolga sploh, pod pogojem seveda, da Amerika zaveznikom vse dolgove kratkomalo izbriše. Na to pa ni misliti. Na vsak način se bo nekaj ukrenilo, najbrže v smislu Morganovih predlogov.
—	Senzacija dneva. Zalka Korenjak in Peter Smola se te dni poročita. Za to poroko Zalke Korenjak in Petra Smole se vsi krogi zanimajo bolj kakor za kraljevo poroko, četudi bo poroka Zalke Korenjak in Petra Smole manj slovesna. Interesirajo se zlasti bančni krogi, ki prorokujejo g. Petru pri tej izberi smolo, kljub temu, da lx>do pri poroki Zalke Korenjak in Petra Smole' fungirale veleugledne vodilne osebe mladodemokratske frakcije. Ostala javnost je drugega mnenja, ker' Zalka Korenjak in Peter Smola sta vendar le Zalka Korenjak in Peter Smola. Čestitamo gdč Zalki Korenjak in g. Petni Smoli!
—' Vil© na Bledn. Vilo Zupan, ki meji na kraljevo vilo, prej Windisch-graeiizovo, je kupila familija Ivan-Mici Hribarjeva. Ali iz patriotskoaristokrat-skih nagibov, ali iz spekulatinvih, našemu poročevalcu ni znano.
—	Suša. Z Gorenjskega se nam poroča, da je tako suho po planinah, da ni mogoče dati živine na pašo. Tudi košnja bo slabša od lanske. Zopet bo skrčeno število živine.
—	Toča na štajerskem. Na Binkoštno nedeljo je v okolici Pragerskvga pobila toča. Skoda na polju je zelo velika
—	Protialkoliolno gibanje. V restavracijo pripelje boter birmanca. Natoči mu velik kozarec vina. Birmanček se brani. Boter sili. Birmanček poskusi. »Ne bom.« — »Moraš.« — »Učiteljica .so rekli, da je piti grdo in za otroke škodljivo.« — »Povej učiteljici...« sledi kvanta. Gostje ob sosednih mizah se zgražajo. — »Moraš izpiti.« Otrok se brani---Občinstvo
ogorčeno---. Ali naj še kaj zapišemo?
—	Kraljevi dar. Občinski odbor Brez-nica je sklenil, da za kraljevi dar obleče nekaj največjih vojnih sirot, v Gorjah pa, da ta dan pogoste reveže.
—	H kraljevi ženitvi v Belgrad se jc odpeljal včeraj popoldne prevzv. gospod škof ljubljanski dr. Anton. Bon. Jeglič.
—	Uradnik umrl od lakoto. V Dubrovniku je te dni obolel 50 letni Anton Sinobad, upokojeni oficial. Ko je prišel k njemu zdravnik, je mogel konstatirati samo še smrt vsled lakote. Pokojni je imel 1500 K pokojnine za se in za družino.
—	Vendar napredujemo. Ministrstvo za promet je naročilo posebne uniforme, ki jih bodo nosili vsi šoferji, ki bodo vozili o priliki kraljeve poroke državne avtomoible. Te uniforme bodo odslej vedno nosili. — Pa pravijo, da ne napredujemo.
—' Žrtvenik iz rimske dobe. »Obzor« poroča, da so pri kopanju temelja nove zgradbe na oglu ulice Kneza Lazarja in ulice, ki vodi na Kalimegdan v Belgradu naleteli na globoko v zemlji zakopan žrtvenik, ki izhaja še iz rimske dobe. Žrtvenik ima obliko prizme in je 80 cm visok. Na njem je sledeči napis: I (ovi) (M aximo) P (ublius) AVR (elius) GRESCENS APUD ARAS PRO SALUTE SUA ET SUORUM Vsemogočnemu Jupitru Publije Avrelije — se klanja — za rešitev svojo in svoje rodbine). Žrtvenik so oddali v belgrajski muzej.
—	Koze v Srbiji. V okrajih Požarevac, Smederevo in Vranja v Srbiji se je v zadnjih dneh pojavilo mnogo slučajev črnih koz, vsled česar je ministrstvo za narodno zdravje odredilo, da se mora vse prebivalstvo dati cepiti.
—	Kam gredo bolje cigarete? Listi so te dni poročali, da bodo v priliki poroke Aleksandra stavljena v promet posebno dobre cigarete. Sarajevska tobačna tovarna bi morala izgotoviti 5 milijonov cigaret. Da bi to veliko število cigaret prav gotovo razpečali, jih je nekdo iztihotapil veliko množino iz tovarne in se že sedaj prodajajo po vseh kavarnah, restavracijah v Sarajevu, Zagrebu in drugih mestih, kjer verižništvo bolj cvete.
—	Policijska sanitetna sekcija v Zagrebu. Zagrebška policija se neprestano reformira v duhu velikomestnin policij. Te dni so snovali poseben sanitetni odedelek, da ne bodo pri nujnih slučajih odvisni od privatnih zdravnikov.
—	Kriza časopisja v Sarajevu. V Sarajevu so prenehali izhajati kar trije dnevniki, in sicer »Mala jutarnja pošta«, »Ju-tarnja pošta« in »Žurnal«.
EVHARISTIČNI SHOD ZA DUHOVNIKE.
Binkoštni torek, 6. junija, bo v Ljubljani evharistični shod za duhovnike. Vr-šil se bo po tem sporedu: Dopoldne ob 10. uri bodo v dvorani škofijske palače sledeči govori in predavanja: 1. Sv. evharistija — vir mističnega edinslva (univ. prof. dr. Ivan Fabijan). — 2. Sv. evharistija in če-ščenje sv. Duha (dr. Ivan Gnidovec iz misijonske družbe). — 3. Sv. evharistija in posvetitev družinskega življenja (kanonik-dekan Ivan Lavrenčič). — 4. Sv. evharistija in šola (spiritual dr. Ciril Potočnik).
—	5. Zvestoba evharističnemu Zveličarju (duhovnik iz družbe Jezusove). — Popoldne ob pol 4 bo v uršulinski cerkvi govor »Poklonitev presv. Zakramentu« (prior P. Valerijan Učak), potem ura molitve, pete litanije presv. Srca Jezusovega in blagoslov- — Vabimo vse čč. duhovnike, da se
—	če jim je le mogoče — udeleže evhari-stičnega shoda, saj je evharistična pobož-nost kraljica, središče vseh drugih bogo-ljubnih opravil in od nje dobivajo svoje posvečenje vse druge pobožnosti. K popoldanski evharistični slovesnosti, ki bo ob pol 4 v uršulinski cerkvi, vabimo poleg duhovnikov tudi drugo občinstvo.
s Sv. Trojica v Halozah. Tukaj je bil dne 1. junija slovesno inštaliran novi župnik g. Janko Raznik. 21 stanovskih tovarišev iz peterih dekanij ter dobri pohorski možje so se udeležili lepe slovesnosti, da počastijo priljubljenega gospoda.
š Toča v Halozah. Iz Podlehnika nam poročajo: Dne 3. t. m. nam poročajo: Dne
3. t. m. ob poldveh popoldne je začela ob silnem nai
ivu padati v tukajšnji okolici toča, debela kakor orehi in to že vdrugič. Škoda e velikanska, zlasti v vinogradih. Tukašnje prebivalstvo je sploh revno. La-n! m.u J® poljske pridelke uničila suša, da ni bilo živeža ne za ljudi in ne zn živino. Ljubstvo obupava, Treba bi bilo škodo takoj ceniti.
š Deček zgorel na električni žici. V četrtek se je 15-lotni deček v Orehovi vasi
pri Mariboru igral na drogu z električnim vodom. Komaj je prijel za žico, ga je že zgrabila ter vžgala obleko. Deček je bil seveda takoj mrtev.
S Imenik mariborskih porotnikov za drugo redno zasedanje dne 12. junija. Glavni porotniki: Visočnik Karol, župan, Pohorje, Kralj Andrej, trg., Slovenska Bistrica, Frangeš Jernej, posestnik na Hohovu, Brus Matija, posestnik, Pljutavec, Gorjup Peter, posestnik, Jurjevski Dol, Glavar Anton, posestnik, Bistrica-Ruše, 'Predan Valentin, posestnik, Planina, Krajnc Ivan, posestnik, Kamnica, Kele-mina Andrej, posestnik, Grabe (Ptuj), Paine Al., posestnik, Sp. Dupljek, Donko Mihael, pos., Vu-kovski Dol, Kostanjevec Simon, župan, Muretinci, Werdonik Andrej, Selnica, Šantl Anton, pos., Sp, Jakobski Dol, Rajh Jakob, pos. Ljutomer, FrangeS Franc, pos., Bohova, Moško Jožef, pos., Soseska, (Ptuj), Janžekovič Franc, želar, Gorišnica, Zel Alojz, župan, Ciglence, Kovačec Janez, pos., Mostje, Jerič Alojzij, velepos., Počehova, Dogonik Jožef, pos., Gačnik, Kukavec Anton, pos., Rogoznica, ČuS Mi-lialj, pos., Mezgovci, Illade Matija, pos., Sv. Kun-gota, Knehtl Karol, pos., Ciglence, Rakoše Matija, mizar, Wajndl (Ptuj), Žitnik Maks, pos., Limbuš, Dunaj Franc, pos., Cezanjevci, Doboj Franc, trgovec, Jurski Vrh, Klasinc Franc, pos., Hotinja Ves, Sever Ivan, pos« Lopršne, Dolajš Franc, pos., Sp. Jakobski Dol, Žnidaršič Peter, pos., Dragudova. Nadomestni porotniki: Jančar Franc, hotelir, Se-gula Justijus,, pos. Žaga, Reisman Friderik, hiš. p03., Nekrep Josip, tes. mojster, Jas Maks, trgovec, Kurnik Franc, lotograi, Ogoreuc Franc, orož. straž-
m
lj Znani koroški rodoljub Ant. Gabron, župnik, ki je po nesrečnem plebiscitu na Koroškem sprejel neko mestece na Hrvaškem in bil tam od mrtvouda zadet, se sete daj nahaja v bolnici v Leonišču v Ljubljani.
lj Na barju cerkev. Včeraj se je vršilo zborovanje posestnikov z barja glede pre-potrebne cerkve tamkaj. Ljudstvo, na shodu je bilo navdušeno za gradnjo cerkve. Teren si je ogledal arhitekt prof. Plečnik, ki, upamo, izdela načrt za cerkev na tem prelepem kosu noše domovine.
lj Birma. Letošnje Binkošti so dale birmancev, kakor še nobeno leto. Ljubi malčki so gomazeli po ulicah peš in v ekvipažali, da se je tajalo človeku srce ob pogledu na ovenčano mladino.
CerSivenl vestnik.
c Švicarski misijonarji v Vzhodni AIriki.
Po izgonu nemških misijonarjev se je kongre-gaciji za propagando polagoma posrečilo zasesti zapuščene pokrajine z novimi močmi. V Vzhodni Afriki so se v ozemlje, v katerem so doslej delovali nemški benediktinci, naselili italijanski posvetni duhovniki (Uhehe in Ugogo), švicarski kapucini (Dar es Salam-Ma-henge) in južno odtod v apostolski prefekturi Lindi švicarski benediktinski misijonarji iz Uznacha. Dne 26. marca je zapustilo aevet mladih benediktincev domovino, da bi pomagali v omenjeni prefekturi svojim trem rojakom, ki so preobloženi z delom in ki čakajo že leta na pomoč. Upajo, da bodo mogli še letos poslati tjakaj nadaljnjih šest misijonarjev, tri patre in tri brate. Misijonsko ozemlje je štelo 1. 1913. 6837 kristjanov, 143 šol s 162 učitelji domačini in 10.700 šolskimi otroci. — Francoski beli očetje, ki so v zadnjih letih pomagali v teh krajih, izjavljajo, da je ta misi-jon enako močen kakor oni v Ugandi.
pr Koncert »Orkestralnega društva Glasbene matice« dne 1. junija t. 1. je po-slušavce zelo zadovoljil — žal da smo jih le prav preveč pogrešali. Ljubljana pritisne pač le takrat, kadar je umetnost zvezana s senzacijo ali pa nobleso. Če gre za čisto umetnost, pa naj bo še tako idealno podana, kot je bila pri tem koncertu, povprečnega ljubitelja umetnosti ne razmaje, če ni vsaj nekoliko papricirano.
Izmed vseh točk so pač najlepše igrali Bethovnovo Fugo iz godalnega kvarteta op. 50. št. 3. Tema sama je bila do najtanjše podrobnosti do dlakice izdelana, da jo je bilo neprestano lahko zasledovati iz bujnega kontrapunkta. Tudi vsaka važna stranska misel se je jasno pa čudovito diskretno uveljavljala. Da na kratko povem: ne spominjam se, da bi bil kdaj Bethovna slišal bolje igrati ali da bi bil lepše učinkoval. Če bi bil samo to slišal, bi bil z večerom izredno zadovoljen. — S a e n t -S a e n s o v »Potop« je resnobna meditacija, R e b i k o v a »Jesenski listi« enolično, morečo otožnost sicer tako dobro izražajo, vendar pa bi človek v te neprestane variacije iste glasbene misli vsaj tu pa tam rad ujel kak svetel solnčni ž.arek.
Tudi orkestru se je poznalo, da ga te dve stvari nista mogli ogreti. Pač pa se je zopet bolj razvnel v S u k o v i »Serenada«. Posebno lepa se nam je zdela izrazita proti-tenia v sredini II. stavka. Živ, ljubek je IV. stavek, poln toplote in pestrih barv. Želimo le to, da bi delo orkestralnega društva našlo priznavanje, kakor ga zasluži.
K.
pr »Mlinarjev Janez ali vplcmemtba Tehnrfianov«, pripovest iz srede 15. stoletja iz časov Celjskih grofov. 1922. Spisal po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Hočevar. Založila Goričar in Leskovšek, Celje. Cena knjigi je 7 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah.

Tf
-Os
K«§isi JL RlarkoDiC in ,1. Laoržč, Vrhnika* - K 3,137.515 20.
Dne 3. junija t. 1. sem pozval takozvane »mladine« v Jugoslovanski demokratski stranki v Ljubljani, ki so dvigali milijonske zneske iz dveh fingiranih kontov: »I. Markovič« in »L Lavrič«, katere so si otvorili pri Jadranski banki v Ljubljani, naj meni kot odgovornemu ravnatelju Jadranske banke javno in detajlirano polože račune, v katere »socialne, kulturne in politične svrhe Jugoslovanske demokratske stranke« se je uporabil denar, in sicer K 1,000.000-—, katerega je uprava Jadranske banke dovolila Jugoslovanski demokratski stranki, kakor tudi K 2,137,515-20, katere so si gospodje dovolili sami sebil
V	odgovor na moj poziv objavlja »Jutro« od 4. t. m., da gospodje meni kot pred-stavitelju Jadranske banke, ne bodo položili računov!
V	isti številki »Jutra« pa sta se vendar našla dva gospoda, da mi glede omenjenih dveh kontov data s svojimi polnimi podpisi nekaj pojasnil, in sicer predsednik preiskovalnega odseka Jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani gospod profesor Reisner in bivši blagajnik iste stranke gospod dr. Klepec.
Gospod profesor Reisner je prišel k meni dvakrat. Prvič 1. junija t. 1. dopoldne in je dobil tudi nekaj informacij v tej zadevi. Isti večer je gospod profesor Reisner izglasoval zaupnico gospodu dr. Žerjavu, toda že 2. junija se je čutil primoranega, priti ponovno po informacije, ker preiskave še ni dovršil. Gospod profesor Reisner je torej še pred koncem preiskave anticipando votiral zaupnico g. dr. Žerjavu in mu menico zaupanja podpisal takorekoč in bianco!
G. profesor Reisner trdi, da niso točna moja izvajanja v pozivu od 3. t. m., češ da nista niti predsedništvo niti blagajnik Jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani vedela na fingirane konte, in utemeljuje to s tem, da je račun Markovič tekel od 4. 1. 1920 do 16. 9. 1920, račun Lavrič pa od 29. 9. 1920 do 11. 6. 1921 in da so vedeli za nje takratni člani predsedništva gg. dr. Kukovec in profesor Breznik, t. j. g. Markovič-Lavrič sam in pa takratni blagajnik Jugoslovanske demokratske stranke g. dr. Klepec.
Fingirani konto Markovič je torej (po profesorju Reisnerju) obstojal do 16. 9.
1920.	To ne odgovarja istinil Zadnji dvig iz konta se je izvršil 10. 9. 1920, toda mnogo kasneje se je izvršil velik del nepravilnih alimentacij računa, in sicer 26. 10. 1920 K 235.258-98 in šele 13. 6. 1921 K 1,341.306-—.
Fingirani konto I. Lavrič je (po g. profesorju Reisnerju) eksistiral do 11. 6
1921.	Tudi to ni res! Ta dan so gospodje iz nepokritega računa le poslednjikrat dvignili denar! Vse alimentacije tega konta pa so bih	a šele po tem datumu!
Oba konta obstojata se danes z odprtii	n — seveda z dvigi pa gospoda
žalibog ni mogla več operirati potem, ko sem prevzel vodstvo Jadranske banke jaz!
Za gospode sta torej obstojala ta dva konta samo tako dolgo, dokler so mogli Iz njih dvigati denar za »socialne, kulturne in politične svrhe JDS«. Potem pa, ko so za milijonske zneske prekoračili od uprave Jadranske banke Jugoslovanski demokratski stranki dovoljeni K 1,000.000-—, ti konti za gospodo ne eksistirajo več! To je morala, o kateri bi se vsekakor dalo razpravljati.
Ce so pa vedeli za te konte gg. dr. Kukovec, prof. Breznik in dr. Klepec kot tedanji funkcijonarji v vodstvu JDS v Ljubljani, tem slabše: zakaj so oni to zamolčali ostalim članom vodstva JDS in zakaj tega niso zamolčali svojim zaupnikom, ki nosijo dično ime »mladnni«?! Jaz, ki nisem duševno superioren borcc za napredek, si predstavljam, da bi se moralo o naklonitvi K 1,000.000-— za JDS izvestiti celo vodstvo stranke in da je edinole to opravičeno do sklepov glede uporabe stranki naklonjenih zneskov! G. dr. Žerjav pa o stranki pravilnim potem dovoljenemu znesku razven par najožjim zaupnikom ne pove ničesar in razpolaga ne samo z dovoljenim K 1,000.000-—, ampak kar s K 3,000.000-—1 Informiral sem se na raznih mestih in pri odličnih osebah, ki so v vodstvu JDS, toda nihče ni o tem denarju ničesar vedel in nikomur niso bili znani ti konti!
Zahteval sem kot ravnatelj zavoda, kateremu so bili odvzeli na nepravilen način milijonski zneski, da se mi za to javno polože detajlirani računi, v katere svrhe je šel ta denar. Gospod predsednik prečiščevalnega odseka tega ni storil in mi servira neke pavšalne zneske, češ, denar je šel v socialne, kulturne in politične svrhe JDS, ne pa v privatne žepe onih, ki so denar dvigali in s tem — basta!
Najodločneje se zavarujem proti podtikanju g. prof. Reisnerja in »Jutra« češ da sem s tem, da sem v svojem pozivu od 3. junija t. 1. poudarjal imena dvigateljev denarja, hotel le-te sumničiti osebnega koristolovstva! Jaz nimam navade sumničiti, ampak če imam dokaze v rokah, podam obtožbo, ki se v danem slučaju ni glasila na krajo, goljufijo ali poneverbo gospodov dvigateljev.
Gospodje namreč krčevito molče o tem, kje jih trn v peti najbolj boli in hočejo odgovor na moj poziv speljati na tir osebne krislalnočiste časti! Z Vašo izjavo, da sc niste osebno okoristili z dvignjenim denarjem, stvar še davno ni končana!
Uprava Jadranske banke je dovolila K 1,000.000-— Jugoslovanski demokratski stranki kot taki. Dr. Žerjav & Co. pa so šli in dvignili ne samo ta znesek, ampak vrhu tega še K 2,000.000-—, vse te milijone iz fingiranih kontov in jih porabili čisto tajno brez vednosti ne-mladinov v »kulturne, nacionalne in politične svrhe«. Dovoljujem si pa tu skromno pripombo, da svrhe mladinov še davno ne predstavljajo svrhe JDS kot take in da ono, kar mladini počenjajo v okrilju potrpežljive JDS, še davno ni JDS! To, kar sem zahteval, je bil detajliraro javni obračun o teh svrhah, kar pa seveda gospodje »mladini« odpravijo s pavšaiiranjem zneskov, češ, mi smo porabili te zneske, mi ln nikdo drugi smo JDS, erge je porabila te zneske za sebe JDS!
Toda, čeprav za gospode (po g. pro'. Reisnerju) že davno več ne eksistirajo ti konti, čeprav glasom »Jutra« od 4. t. m. »možje, ki žrtvujejo vse duševne in fizične sile v borbi za ideje jugoslovenske denokracije«, meni kot zastopniku od njih oškodovanih delničarjev Jadranske banke nočejo položiti računov o uporabi denarja, češ, saj jih nismo vtaknili v svoj žep — gospodje, to še davno ni vse!
Ponavljam, da se jako čudim, da sc ti gospodje niso niti vprašali, kdo daje denar, s kako pravico in odkod prihaja!
Vsled tega objavljam danes, kako sta bila fingirana konta Markovič in Lavrič alimentirana:
1. alimentacija konta Markovič:
8. 1. 1920 prodal Markovič 3,000.000 — avstr. kron za K 2,100.000— 12. 1. 1920 kupil Markovič 3,000.000-— avstr. kron za K 1,725.000—
. K 375.000— t
JI
Kavčnik, takratni vodji Jadranske banke. Interesantno je, da je g. profesor Breznik prodal avstrijske krone par dni prej, preden jih je kupil. G. prof. Breznik torej pod okriljem g. dr. Žeriava, »predsta-vitclja« JDS, je delal borzijanske špekulacijo z devizami, seveda vse v »socialne, kulturne in politične svrhe JDS«!
2. 4. in 16. 4. 1920 položeno v gotovini . . ,. ........
10. 7. 1920 prodal Markovič Lir 229.000— za K 1,000.000— 22. 7. 1920 kupil Markovič Lir 229.000— za K 893.110--..
dobiček
K 43.000—
K 106.390--
tudi tukaj je g. prof. Breznik prodajal devize, ki jih ni imel, tfli tukaj torej borzijansko izrabljanje kurzov v posvečene namene same JDS, kakor trdijo danes gospodje!
26.	10. 1920 je položil g. Praprotnik J/3 dobička, ki bi imel pri prodaji 66 vagonov svinca (»g. Kamenaroviču jc spodrsnilo«?) pripasti Jadranski banki na podlagi njene pogodbe od 31. 12. 1919 s sokonzor-
cijalisti Zadružno zvezo in Zvezo slovenskih zadrug......K 235.258-93
13. 6, 1921 je naložil g. Praprotnik del denarja, za katerega je bil
oškodovan Propagandni fond za Koroški pri prodaji svinca .... K 1,341.306'—
27.	10, 1921 položil v gotovini Emil Krištof — Ljubljana.....K 25.996—
skupaj
K 2,133.250-9^
2. alimentacija konta I, Lavrič:
15.	6. 1921 položeno v gotovini ..,...,...•..,,	K 756.000— t. j. bila last Jadranske banke, shranjena kuvertirano v privatni blagajni v pisarni dr. J. Kavčnika. G. A. Praprotnik jc transakcijo izvršil!
16.	6. 1921 položeno v gotovini............. ,	K 242.581-85
ista manipulacija g. A. Praprotnika.
27. 10. 1921 položila v gotovini Mila Krištof.........K 25.670—
K 1,024.251-85
Na oba fingirana konta je bilo torej z gornjimi manipulacijami
vloženo skupaj...........................K 3,157.502-83
dvignjeno pa.............. .......K 3,137.515-20
razlika K 19.987-63
dobiček .
Dispozicij-j za transakcije je podpisal obakrat Markovič, čitaj profesof Brezrik, provedla sta tc dispozicije gg. Praprotnik in dr.
* Za vsebino tetfa soisa ie uredništvo utfovorno. kolikor določa zakon.
I

izhaja iz debetnih obresti, ki so se v poslovalnici zavoda morale računati nepokritim kontom, iz katerih se je dvigal denar.
Gospodje »mladini«, imenovani v mojem »Pozivu« od 3. junija t. 1., ki uzurpirajo za sebe pošteno ime JDS, so torej tajno dvigali denar pod krivimi imeni iz fingiranih kontov, potem pa so svoj dolg poravnavali deloma z borzijanskimi špekulacijami, deloma pa s tem, da je njihov osebni in politični intimus, sedanji generalni ravnatelji Slavenske banke v Zagrebu kot eden od upraviteljev Jadranske banke jemal iz blagajen, njen denar za te konte ali pa kril njihov dolg z denarjem, za katerega je bil po njegovi zaslugi prikrajšan Propagandni fond za Koroško pri prodaji svinca!
Vzamem na znanje izjavo g. dr. Klepca, da je kot blagajnik JDS v Ljubljani vedel za te fingirane konte in da je razumljivo, da njegov naslednik o tem denarju ni zvedel ničesar. Meni pa je nerazumljivo, zakaj blagajnik JDS, gospod odvetnik dr. Klepec, ki kot praktični jurist mora poznati vsaj glavne dolžnosti blagajnika, ni smatral za potrebno, da bi pri predaji blagajne svojemu nasledniku v oktobru leta 1921. istemu predal tudi odprta dva konta in še nanj depozit od K 254.505-25, ki ga v »Jutru« od 4. t. m. dalje navaja gospod predsednik razčiščevalnega odseka prof. Reisner med svojimi pavšalnimi zneski kot »neporabljene naložitve in zaloge« in ki so ga gospodje »mladini« dvignili torej že pred D/a letom iz fingiranih kontov, ne da bi potrebovali v svoje idealne svrhe!
Gospodje narodni poslanci, odvetniki, profesorji, visoki funkcijonarji, ali se niste nikdar vprašali, odkod ves ta neizčrpni zlati vir za Vaše »socialnc, kulturne in politične svrhe JDS«?
Ali Vam ni prišlo nikdar na misel, da je uprava Jadranske banke dovolila le K 1,000.000 — Jugoslovanski demokratski stranki, ne pa K 3,000.000-— Vam?
Ali se Vam kot juristom niso vzbujali pomisleki, ko je g. A. Praprotnik ko? velikopotezni bankir s široko geslo metal milijone v Vaše klobuke, da li je v to tudi opravičen?
Ali se Vam zdi jako moralno, da sta za Vas obstojala ta dva konta samo tak"a dolgo, dokler ste iz njih mogli dvigati milijonske zneske in da ste denar za Vaše čisto politične, kulturne in socialne svrhe črpali iz fingiranih kontov, alimentiranih deloma iz Vaših borzijanskih špekulacij pod okriljem JDS? Zakaj pa je g. dr. Žerjav disponiral v politične svrhe denar v nekem drugem slučaju, namreč iz političnega računa pri Jadranski banki »Kmečki fond« pod svojim pravim imenom?
Kdaj je JDS kot taka bila obveščena o daru od K 1,000.000 —, kdaj ga je prejela,-kdaj je o njega uporabi odločala, kdaj in koga je pooblastila v izvršitev tozadevnih svojih sklepov, — ker ni mi razumljivo, zakaj se je šele po mojih navedbah v letnem poročilu Jadranske banke sestavila preiskovalna komisija pod cenjenim predsedstvom g. prof. Reisnerja, če je bila stvar v stranki že poprej v popolnem redu?
Iz vseh teh, danes Vam razloženih vzrokov sem zahteval od vsakega od Vas javen in detajliran obračun o zneskih, ki ste jih dvigali, ki mi ga pa ne daste!
Tukaj, gospod predsednik preiskovalnega odseka, zastavite svojo metlo in čim temcljitejše boste razčistili, tem hvaležncj.i Vam bom jaz kot ravnatelj oškodovanega zavoda, JDS kot taka, in vsi oni, katerim namen ne posvečuje sredstev, posebno pa ne, če je bil namen tak, da o gornjih milijonih niso smeli vedeti niti oni, ki so z gospodi »mladini« sedeli za isto mizo v vodstvu JDS!
V »Jutru« od 3. junija t. 1. minister g. dr. Žerjav napoveduje razvitje skorajšnje velikopotezne akcije za Slovenijo in v istem listu kliče bivši minister, narodni poslanec in odvetnik g. dr. KukOvec »parvnijem večinoma neznantne vzgoje in srednje mora-lične kvalitete«, »roke proč!« od »duševno superiornih ljudi, propagatorjev vodilnih idej in borcev za napredek«! Jaz kot skromni bančni uradnik koncediram drage volje obema gospodoma njihovo velikopotezno gospodarsko sposobnost in superijornost in dvigam roke pred temi odličnimi lastnostmi. Skromno prošnjo pa imam na gospode: Roke proč od blagajn Jadranske banke, katere odgovorni ravnatelj sem jaz!
Ljubljana, dne 6. jun'ia 1922.
č. Kamenarovič
'avnatelj Jadranske banke.
Otooreno pismi
U vašom članku, objelodanjenom u »Jutru« od 3. VI. 1922, Br. 130, pod naslovom: »Kajnstvo«, pozivate me, da kažem slovenačkoj javnosti, sto sam radio u času, kad ste vi, u vremenu dok je visio nad vami paragraf veleizdajstva za najmanje djelo Brbofilstva, neustrašivo i punim imenom potpisivali korespondencu za JDS, i da se operem prigovora hajdukovanja s idejami udruženog jugoslavenstva.
Pošto vas, gospodine dr. Pestotnik, nit znam nit poznam, ne pojmim s' kakvini mi pravom postavljate pitanja, koja ne stoje ni u kakvoj vezi sa mojim poslovnim izvješčem nit sa vašim neustrašivim potopisovanjem korespondence.
Ako vi smatrate, da je to ipak u vezi sa mojim izvešcem, obzirom na aferu, koju je potaklo >Jutro«, onda bi najelementamiji principi pristojnosti zahtjevali od Vas i od vaše družine, da se držite reda, t. j., da sačekate najprije riješenje pitanja, koja su prva postavljena i koja su u toku prečiščevanja, pa tek onda da postavljate nova.
Ma da mi, dakle, ne bi nalagala dužnost, da vam za sad odgovaram, opet ču, u kratko, iznimno odgovoriti vašem pozivu iz osobitog obzira, što ste se potpisaili punim imenom, poslije toliko poziva i pitanja, koja su na mene upustila razna ne-krštena dvonoščad pod firmom: »x« ... »R. O.« itd.
Za vrijeme, kad ste vi, gospodine dr. Pestotnik, kao k. k. oficir, neustrašivo podpisivali korespondencu, dok je nad vami visio opasni paragraf veleizdajstva, ja vam, na žalost, nijesam mogao praviti društvo, jer je za mene taj paragraf bio več davno obješen: naime, ja sam još augusta mjeseca 1916 bio osudjen od vojničkih au-strijskih vlasti na smrt za veleizdaju.
Ne pojmim dobro, što podrazumijevate pod >hajdukovanjem«, dočim sam uvjeran, da \1 sam, nemate o tome nikakvog pojma.
Godine 1915 bavio sam se u Srbiji, kao član i delegat jugoslavenskog odbora iz Londona, poslom organizacije jugoslavenskih dobrovoljačkih četa. U to vrijeme, ako se ne varam, vi ste bili cesaro-kraljevski oficir.
Svršetkom godine 1915 i početkom 1916, pohicao sam se po Arbaniji, kao član savezničke misije za organizaciju pomoči srpskoj vojsci i srpskim izbjeglicama. Vjerovatno, vi ste se možda u to doba več spremali kako čete neustrašivo potpisivati korespondencu.
Docnije, nastanio sam se u Marselju, radio da izdržim sebe i svoju porodicu i, istodobno, služio cmogorskom kralju. U isto vrijeme napisao sam par izjava, koje vi i vaši prijatelji nazivljete brošurama.
Vas i vaše interesira, vjerovatno, samo ovo dvoje poslednje. Razumijem vas.
Kao trinajsterogodišnje dijete, uskočio sam u Crnugoru; kao momče, služio sam na dvoru craogorskog kralja i položio mu zakletvu vjernosti; kao čovjek, vjeran za-. ——— # t * Za vsebino tega spisa je uredništvo ugovorno, kolikor določa zakon.
datoj riječi, stojao sani uz bok svom vladaru; kao Srbin, smatrao sam i smatram za čast, što mi je palo u dio, da vjerno služim crnogorskog, dakle i srpskog vladara, i to u njegovim najtežim danima, kad se je, starac, savio pod teretom duboke starosti i pod pritiskom teške sudbine.
U Italiju nijesam otišao kao emigrant, nit sam imao nit imam sa emigrantima u Italiji, nikakve političke nit poslovne veze.
Za podrobnije informacije o mom »hajdukovanja«, izvolite se obratiti na vašu i vaše družine perjanicu, današnjeg podpredsjednika kluba JDS u Beogradu, koji je, negdje u ono doba, kad ste vi neustrašivo potpisivali korespondencu, isto tako neustrašivo potpisivao ukaze u Bordeaux i Parizu, kao ministar predsjednik i prvi dvor-janin kralja Nikole.
Gospodine dr. Pestotnik, mene je majka djetetom učila, da se ljudi vežu sa riječ, a volovi za rogove.
Što se tiče brošura, te su po meni napisane, potpisane i otštampane, ali ne u Švajcarskoj, kako vaši pričaju, več u Francuskoj, i to namjerno. Sadržina je mojih brošura takova, da se je po gdje ko mogao nači uvrijedjenim, pa se za to nijesam htio skriti u Švajcarskoj pod zaštitom neutralnosti, več sam otišao u savezničku zemlju, gdje je bio na snazi prijeki sud za »defetiste«, i gdje sam zatražio od nadležne savezničke vlasti, da budem uzet na odgovornost i sudjen, ako sam što kriv.
Ta je moja molba otštampana takodjer u brošuri.
Pošto se, kako vidim, vi i vaša družina osobito interesirate za moje brošure, ja ču vam rado izači u susret i, kao auktor, prepustiti pravo prevoda i preštampanja pod slijedečim uslovima: da ishodite za to dozvolu od nadležne vlasti, što če vam jamačno biti veoma lako, obziram na vaše veze; da prevod bude tačan i ovjerovljen; da brošure budu u cjelini otštampane, a ne samo pojedini odlomci. Postavljam još jedan uslov: da ishodite izjavu od predsjedr.ika JDS u Beogradu, vlasnika »Demokracije«, g. Lj. Davidoviča, da ja mogu istodobno slobodno objelodaniti dokumente, iz kojih sam crpio podatke o ondašnjoj srpskoj politici i o stanovitim srpskim političarima, dokumente, koji su mi bili izručeni od vodja današnje JDS, ondašnjih članova opo zicije na Krfu.
Mislim, da su ovi moji u slovi skromni i opravdani.
Za svako svoje djelo i za svaku svoju riječ^ ovde ili na strani, odgovaram u punoj mjeri, i to: vlastima, odmah, na zahtjev; ostalima, po redu. Posljednima, samo u toliko, u koliko se budem smatrao dužnim uopče im odgovarati.
Ljubljana, dne 6. juna 1922.
/
č. Kamenarovič.
«3»" C
Uradnik, delavec
m
kmet
kupi vse svoje potrebščine najcenejše pri
GOSPODARSKB ZWEZ§. J
Popolnoma varno naloiite svoje prihranke v
pni posojilnici v Liliji r. 1.1 o. i.
(poleg nunske cerHve).
Hranilne vloge se obrestujejo s
Cenj. obCinstvu priporočam svetovno
znane šivalne strofe
GR1TZNER
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, Igle za vse sisteme. Edino le pri
J0S3P PETELINC,
LnJUBluJAflM, S-tf. Petra nasip 7.
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
SVETILO-KOPIRNE ODTISE
(PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI
KLISEJE
ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE
FOTO-LITOGRAFSKA DELA
PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
MF 4r°/o ^m
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštnoček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišCa, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
d. d. o LJUSLJHHI
član I. delavskega koMumnega društva!
Rabiš klobuk, čevlje, rabiš mamanufakturo za novo obleko, ali perilo, pa pozabiš, da vse ceneje dobiš v lastni zadrugi.
Kateri trgovec hodi kupovat h konkurentu, kar rabi za lastno gospodinjstvo? Ti si tak trgovec, ker pozabiš, da je zadruga tvoja skupna last, — da so konzumarji svoji lastni trgovci.
ireiefni zaood za premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Prometni zavod za premog i i. v Ijotljii, Miklošičeva cesta 15/11.
Naslov:
HHHBH9BHHiB&ailH!HI
najboljši in
najcenejši
f"-AUTO
Glavno zastopstvo:
O. Žužek
ljubijana, Sodna ulica štev. 11
Zastopstvo in zaloga
Ivan Gajšek
papirno irsovina v Ljofillanl, Sv. Pelra cesla šiev. i
Telefon Interurb. 461
nudi od najmanjše 4-cilindrske 6|15 HP do 12-cilindrske 60 HP tipe svetovnoznane osebne avtomobile.
Tovorni avtomobili istih znamk od 1—5 ton. V nakupu kot obratu
—^najcenejši I
Jzdaia konzorcii »Slovenca«.
Odonvomi urednik Mihael Moškem v Liubliani.
'Tunonlovannkn tiskarna v LiubliaoJ,