Bolžnostiii izvod. 1 P- n. Licejska knjižnica.. Caio teto 60 din_ pol lete Ä «h, četrt trta 16 cMn. Izven Jogosžartje: veio lete 120 din. Isserafi »8 oznanila »e IMUŽuaajo po dogovora; pri večkratnem Iteertranjn primere» popust. Upravnlštve naročnino, insereie in reklamacije. Telefon Interurban st 115. Polin!»« pin«»»»» ooUivla STRAŽA tzte*> vpeede^ak. «edetestet Uredništvo te upt arailtvo je v HuSm Kcmdka rti ata it 5 Z nddärai se a» govoriti vsaki dsa seme od il.de Kokoptel m M «tečaja Nezaprte reklamacije so požtntn« prost Telefon falererbss SL 1431. O. štev. Maribor, dne 15. Januarja 1923. Letnik XV. Or. Kukovec in resnica, j Dr. Kukovec se je v zadnjem času proslavil s tre- j mi deli in sicer s svojim neustrašenim delom za raz- I delitev Slovenije v dve oblasti, z «ustanovitvijo« na- I predncga bloka in s «sijajnimi« članki v lajbžumalu' j — mariborskem «Taboru.« Vsa la dela so vse prej ko j V korist slovenskega naroda in obmejnega slovenstva, j kar dr. Kukovca prav nič ne vznemirja, glavno je, da j pride g. Kukovec, ako ne na stolček velikega župana, j vsaj kot poslanec v narodno skupščino, ker bi demo- i krati še nadalje radi vodili isto pogubno politiko, ka- j kor jo vodijo že nekaj let. V dosego tega cilja ne zame- ■ tuje nobenega sredstva, počenši od spremembe imena, i ustanovitve zloglasne «Mörszke Krajine« in razsipanja ! raznega denarja, katerega so'demokrati pobrali iz drž. blagajn in dobili od liberalnih bank v ta namen, da še j i v bodoče vodijo hankokratsko politiko, katera je pov- i zročiia od dne do dne naraščajočo draginjo, katere k on i ra ni videli nikjer. Demokrati so že začeli podkupovati j Tolike, banke, ki dajejo povečini ta denar, bodo po vo j litvah spet vzdignile obrestno mero, da dobe izgubljen j milijone nazaj, draginja se bo še povečala, kar bo ob- | čutilo najrevnejše ljudstvo. Mesto da bi dr. Kukovec govoril o delu demokrata- : ke stranke in demokratskih ministrov, se pa zaletava v i druge stranke in njih vodilne može ter potvarja resni-co, oziroma vara" nepoučene bralce slavnega «Tabora. ! Za vodilnega politika za bivšega ministra je vse prej j ko Častno, če govori ozir. piše v listih kakor predstavni!: j Voglar slavnega spomina, če operira s sredstvi, katerih j se sramuje vsak politični začetnik. Demagog — «Jutro . «Tabor« in druga demokratska glasila so v nebo pov ! zdigovala Samostojno kmetijsko stranko in njene po- i slance, so jemala v zaščito te največje škodljivce kmet- ; sitega ljudstva, so obkladala z najgršimi psovkami vse. i one, ki niso odobravali izdajalske samostojne politike, i a naenkrat —. čudo! so postali poslanci Samostojne i največji lenuhi, ki niso nič storili za kmetski slan. G. i dr. Kukovec bere levite «kolegu« ministru Puclju, po- ! steno okrtači «delavnega« podpredsednika narodne ; skupščine Dreka, smeši kričavega Drofenika in mu ha- ; svetuje kandidaturo v Šmarju in v št. Jur ju ob juž. ; žel. in se norčuje iz vedbo žalostnega mlinarja Dobnika, j Iti kot kvalificiran poslanec v zbornici niti ust ni od- ’ pri. Kukovcev članek v «Taboru« od 11. t. m. je dokaz, j kako prav smo imeli, ko smo obsojali nedelavnost in j nezmožnost poslancev Samostojne, dokazuje pa tudi, j dobro presodilo položaj in zapustilo to stranko, ako- j dobro presodilo položaj in razpustila to stranko, ako- j ravno so liberalni listi in vsa liberalna inteligenca de- i-lali za 'Samostojno' prav amerikansko reklamo. Da bi j Samostojni še bolj spodkopal tla, vprašuje dr. Kuko- j več Puclja, koliko kmetijskih zakonov je on predložil, j koliko kmet. zakonov je sprejela narodna skupščina, j Resnica je, da ne more Fuclj ničesar pokazati, ker je j on imel v prvi vrsti skrbeti za razne kupčije, nadalje j za odlikovanje svoje žlahte in vseh večjih in Than j- j šiit samostojnih generalov, osobito pa za prav izvan i redno napredovanje kmet. «strokovnjakov«, četudi brez j kvalifikacije in živinskih dohtarjev. Resnici na ljubo j se mora povdarjati, da je i krivda dr. Kukovca, ki je bil j dolgo časa minister, da se ni nič storilo od vlade za j kmetijstvo in obrtni slan. Da pa more dr. Kukovec sebe, j oziroma svoj novi stvor «Napredna kmetska in obrt- j na zveza« bolj priporočati, trdi, da je tudi krivda klc- j likalcev, da se ni sprejela nobena kmetska postava, j češ, da je bil i dr. Korošec dve leti minister. Gospod dr. ; Kukovec naj bo toliko pošten in naj svojim redkim j pristašem pove, da je bilo mogoče zakonske predloge | staviti še le po sprejetju ustave, ko že davno ni bil dr. j Korošce več minister, pove pa naj tudi, da je vladna j večina, v kateri je sedel dr. Kukovec, vedno vnaprej j določila delovni program narodne skupščine, da opo- j zičija, v kateri se je nahajal od leta 1920 naprej do j razpusta skupščine Jugoslovanski klub, ni imela nobe- j ne možnosti, spremeniti od vladne večine določenega j delovnega programa. Toliko o resnicoljubnosti elankarja dr. Kukovca, j Ker se hoče s članki proslaviti, mu svetujemo, da jav- j nosti pojasni, da je bilo glavno delo njegove stranke, !• katera se jc iz demokratske stranke za dobo volitev v j Sloveniji spremenila v napredno kmetsko in obrtno : zvezo, večna borba z radikalci za oblast, nadalje pa j osebni spori v demokratskem klubu, borba za — ko- j rita. Pove naj, kako sta demokrata dr. Kumanudi in j Plavšič zapravila mnogo milijonov dolarjev in 25 mi- . lijonov zlatih kron v želji, da popravita naš dinar, sta j pa njega vrednost poslabšala in povzročila strašno na- j raščanje draginje, pove naj, kako je demokrat dr. Kumanudi nasprotoval vsem opravičenim zahtevam drž. j uslužbencev in uradnikov za zboljšanje njih gmotne- j ga položaja, pove naj, kako «mojstrski je Kumanudi j maksimiral draginjske doklade in oropal draginjskih j doklad one uslužbence, ki plačujejo več ko 5 dinarjev ; direktnega davka. Jako priporočljivo za elankarja dr. j Kukovca bi bilo, da razloži nov načrt davčnega zako- ; na, katerega so predložili demokrati. Gospod đf. Kuko- ! vec naj ne pozabi omeniti, da je krivda demokratov, do se ni sprejela uradniška pragmatika. Delo Samostojne je primerno orisal dr. Kukovec, delo demokratov smo mi v glavnih potezah osvetlili. Gospod dr. Kukovec naj bo prepričan, da vse njego.« sijajne politične poteze, da zatajitev »mena «demokratska stranka«, da vsi njegovi «sijajni« članki ne bodo nič zalegli, da bo slovensko ljudstvo pri volitvah temeljito obračunalo s Samostojno in z laži-«napredno kmetsko in obrtno zvezo«. taaaFiMffwnrai miramr Politični položaj. Odpoved ameriškega posojila. Beograjska «Tribuna«, ki je s Pašičem v ozkih stikih, poroča, da je finančni minister dr. Stojadinovič na eni zadnjih sej mini strskega sveta poročal o tem, da Bleerova skupina od laga z raznimi izgovori izplačilo drugega obroka sto milijonskega dolarskega posojila. Finančni minister je predlagal, da se Blcerovo posojilo odpove, ker se banka noče držati v pogodbi dogovorjenih pogojev, čeprav kraljevina SHS izpolnjuje do podrobnosti na njo pri padajoče obveznosti. Od druge strani sc tudi potrjuj, odpoved posojila, samo s to spremembo, da se govori o neizpolnjevanju obveznosti od strani naše države in ne od strani ameriške bančne skupine. Dunajska «Reichs -post« prinaša poročilo iz Londona, ki veli, da je bila Bleerova skupina primorana stornirati pogodbo, ker se jugoslovanska vlada ni držala obveznosti, ki jih je pre vzela s pogodbo in je izplačani znesek 16,000:000 ameriških dolarjev uporabila za rehabilitacijo dinarja, na mesto za investicije. Poročilo dalje veli, da je bil ta znesek dan na razpolago bančnemu ravnatelju D. Plavši-ču, da bi dvignil z bančnimi špekulacijami dinarsko valuto. Jugoslovanska vlada se sedaj brani plačati obresti in. Bleerova skupina grozi kraljevini SHS s finančno zaporo. — O celi zadevi bo menda celi svet popre j in bol je poučen kot pa mi, ki imamo take oblastnike in tak parlamentarizem, da vlada vse dela brez kontrole in sodelovanja državljanov. Prelom med Protičem in Pašičem. Pogajanja med Pašičem in Protičem glede skupnega volilnega nastopu so se menda končno razbila in bodo Protičevi pristaš; samostojno nastopili. V Vojvodini jih je največ in j-Protič sam nasvetoval, naj se pogajajo s Pašičevei. -Obrnili so se na ministra Ninčiča, ki sam kandidira v Vojvodini in ki se je na videz delal zelo doyzetnega zn sporazum. Mogoče je hotel vse samo zavlačevati ter Pro tičevcem tako jemati čas za agitacijo, ko so mu pa dati rok za odgovor, je izjavil, da odklanja Pašič vsaka pogajanja. Živahna agitacija Protičevih pristšev za samostojni nastop je že začela ter se bo raztegnila celo na Maccdonijo. Tja potuje dr. Momčilo Ivanič. Pašičevc pristaše vse to skrbi, v javnosti bi pa radi radikalski razkol kolikor mogoče prikrili. Radikalna korupcija. Pii razpravah o prehrani pasivnih krajev radikalski ministri ne držijo rok pred ostmi ter jasno in glasno povdarjajo, naj se, brezplačno deli hrana v onih krajih, kjer je upati na radikalsko zmago. V splošnem se lahko reče, da se sučejo vse seje ministrskega sveta okrog vprašanja kandidatov in ra dikalske volilne agitaci je. Na zadnji seji se je ugotovilo, da se kljub vsem sklepom glavnega odbora radikalni stranke in ministrskega sveta množi vsak dan število kandidatov, ker žele vsi uglednejši radikalni pristaši postati vsaj poslanci, ako že ne morejo bili — ministri. Radi tega je sklenjeno, da se energično nastopi proti onim, ki povzročajo zmešnjavo in ki niso zmožni za poslance. Volilni kompromis v Bosni. Bosanski Hrvati se pripravljajo na skupno volilno borbo proti režimskim stran kam. Inicijativo za volilno zvezo med Hrvatsko težaško stranko in Hrvatsko ljudsko stranko je dalo vodstvo ljudske stranke in tudi Zagreb nima vzroka, da bi nasprotoval tej želji. Potemtakem bi nastopila v Bosni skupna hrvatska lista, dvojna muslimanska, najbrž tud: dvojna zemljoradniška, radikalska ter demokratska in »nogoče še katera druga. Samostojen nastop Radičeve stranke je po pisavi njenega glasila «Slobodni dom« gotova stvar. Ta Radičev iist pravi, da Hrvatski blok ne obstoji za volitve, da pa obstoji trojhai enotna fronta hrvatskoga naroda napram Evropi, Beogradu in v Hrvatski sami. Ako pride seljačKa večina na vlado, ne bo narodne inteligence omalovaževala niti preganjala, temveč jo bo upoštevala in njeno delo nagradila. K tej notici pri-naša «Obzor« pristavek, da mora Hrvatski blok še manj predstavljati enotno fronto napram Evropi in Beogradu, ako že ne obstoja niti pri volitvah, ker ravno pri volitvah se mora pokazati enotna fronta. Nasprotniki pri volitvah se bodo težko sporazumeli, ko bodo Končane. Zemljoradnik» — levičarji. V Veliki Plani se jc v petek končal kongres Avramovičeve zemljoradniške stranke. Dasi so nekateri-listi poročali o slabem uspehu kongresa, se mora povdariti, da je kongres uspe! dobro, ker se ga je udeležilo 183 delegatov. Kongres se j je postavil na stališče, da je politika Ayramovica i ■ j Komadiniča pravilna in da se bo zemljoradniška strto i l j vodijo Nemci v Jugoslaviji. V članku stoji med dri;-i gim: «Jasno je, da se bo bil pri volitvah v Jugoslavi a ■ glavni boj med centralizmom in federalizmom. V L» j boj se Nemci v Jugoslaviji ne smejo dati zaplesti, ti t j jih ne bo tepla danes ena, jutri pa druga stranka, am -j pak morajo prepuščati odločitev v tem vprašanju svo-j jim slovanskim sodržavljanom. Pač pa se bodo Nem-. • naslanjali na vsakokratni režim, da si tako zagotov • kar največ koristi. Za Nemce je vrse eno, ali vlada Bei -grad centralistično ali pa če dobe posamezne pokrajine svoje avtonomije, kajti zanje je edino merodajen le interes nemškega življa v Jugoslaviji.« — To je oportun; • j zem najkujše vrste in Nemcem ne bo nosil koristi, ž? j z gospodarskega stališča Nemcem ne bi smelo biti vse j eno, ali je centralizem ali pa avtonomija. Pa tudi lo hi j lahko vedeli, da se bo pri volitvah tudi bil boj med ck i cidentom in Orientom in da ob taki priliki oportunizem j res ni na mestu. t Volilni boj v južni Srbiji in Črnigori. Kako» vs-kaže, bodo volitve v Južni Srbiji silno hude. Macedo-; nija je klasična dežela upravnega nereda. O kakšnih j volilnih listah v našem smislu tam doli ni niti govoru, j Najhujši boj se bije med radikali in demokrati za mu • slimanske glasove, ki bodo po mnogih znakih sode i razcepljeni. En del bo šel z džemijetsko organizacija en del z demolirati, mnogo pa jih čaka, kakšno volilno j parolo bodo izdali «makedonstvujušči.« Radikali se.ze-j lo trudijo, da bi dosegli z muslimani skupno listo. . So j glasovi, ki vedo povedati, da je skupna lista že gotova I stvar, toda verjetneje je, da je to zaenkrat le še pobož-i na želja radikalov. Na vsak način pa bo v Macedohiji i hudo. če bodo zmagali radikali, bo «selo spaljeno« od i «makedonstvujušči!»«, v nasprotnem slučaju pa od ra -i dikalskih priganjačev. Z eno besedo: Selo bo spaljeno, i Ubogi narod! — Radikalci so že nastavili svoje žandar • je in uradnike, ki se pi'av dobro razumejo na vse nas»! j ne metode kakih komitov ali «makedonstvujuščih.« N-i smemo pozabiti, da bo na jugu nastopila tudi republi-j kanska stranka in mogoče še delavska zveza. Na vsa k način bo boj zeio srdit in število komitov ali odmetni-kov se bo znatno pomnožilo. Isto bo v Črni gori. Tu bodo imeli glavno besedo republikanci, potem črnogo» ; ski avtonomisti najbrž z bivšim vojnim ministrom in ■ generalom Vešovičem na čelu in peščica radikalov i ; demokratov bo hotela nasilnim potom nekaj doseči. Politična konferenca invalidov se vrši danes v Brodu. Invalidi so sklenili, kakor smo že poročali, da Spravijo razne svoje zastopnike potom obstoječih stran;: v parlament in sedaj se je v Brodu začel invalidski ; kongres, ki bo z ozirom na politični položaj v posam« -I znib pokrajinah presodil, na katero listo naj gredo in-! validski zastopniki. To bo zelo težko. Invalidi se nočejo i zameriti nobeni stranki, svoje kandidate ponujajo naj-i močnejši in seda j je še vedno odprto vprašanje, kateri. bo v te»n in onem okraju — najmočnejša. Invalidski ; kongres je torej ali prehitro ali pa nepreračunano os : novan in sklican. Za srbske invalide je to še posebni j težavno. Vlada je doslej srbskim invalidom vedno i». ■ povsod govorila, da bo ravno centralizem zadostil vsem potrebam vojnih invalidov in sirot in da ima koali eijska vlada radikalov in demokratov v prvi vrsti v misli srbskega invalida in vojnega oškodovai»ca. 'L ; obljube so držale par let, srbski invalid pa je ostal brez podpore in celo brez bergel j in danes se že kaže solidar nost med invalidi vseh bivših uniform ter vseli narodnosti, ki zahteva pravično rešitev invalidskega vpra sanje ne glede na narodnost in uniformo, ter po »avnavo računov »ned v vojni neprizadetega društva do težko oškodovanih svojih članov. To bodo pa ir validi dosegli samo tedaj, če se postavijo v vrsto b jevnikov za načela akcidenla — za avtonomijo in f -deralizem. «Ratnička« stranka. Da bo politični koas večji ir da se še bolj manifestira načelna razdvojenost »n ne odločnost med nami, hočejo bivši dobrovoljci in vojak srbske vojske v Vojvodini postaviti svojo listo in to naj bo «ratnička« ali vojaška stranka. Njeni pristaši se zbirajo okrog lista «Rodoljub« v Novem Sadu in >" priganjače bodo imel i študente, o»-junce in druge eie mente, ki se danes predstavljajo kot veliki nacijona!-ni revolucionarji, ker žrtve za današnje naeijonalno osvobojenje so ali v grobu ali pa vsled svojega protesta do današnje reakcije ne morejo, oziroma ne smejo pri-ti do besede. Vojni minister hoče osrečiti našo vojsko še z 20 novimi generali, \ojni minister že baje zopet pripravlja ukaz o imenovanju 20 novih generalov. Generali, ki so vojnemu ministru na razpoloženje, bodo umirovljeni. Minil je komaj dober teuen, ko smo dobili 16 no-vrih generalov, sedaj jih dobimo še 20 in kmalu bomo lako daleč, .da bo komandiral vsak polk general, polkovniki pa bodo vodniki. Novi vojni krediti. Obrambni svet pridno zboruje. Te dni mu je zopet držal zunanji minister dr. N inču svoj govor, v katerem je navedel, vse dogodke zadnjih ■fini. zlasti madžarske nakane proti Rumuniji in pa smrt grškega ekskralja Konstantina. Minister meni. đu. se bodo grške razmere uredile, ker je kralj mrtev ter bo z nj'.m vred tudi njegova politična struja zaspala. Za zunanjim ministrom se je oglasil vojni minister, ki je rekel, da se mora vojska z ozirom na nevarno politično situacijo dobro pripraviti in opremiti ter da so za to potrebni novi vojni krediti. Obrambni svet je izpolnil nade Pašiča in drugih, ki so ga postavili, odobril je poročila in zahtevane kredite. Po svotu. FRa.^OSKA OKUPACIJA KLUBSKEGA OZl.ML.IA, Francoski poslanik in belgijski odpravnik v Berlinu S:a predala nemškemu zunanjemu ministru enako glaseči se noti, ki vsebujeta namene in 'razloge francoske 'okupacije ruhrskega ozemlja. Francosko-belgijska nota predstavlja vojaški pohod ter vse vojaške mere kot popolnoma nedolžno delo nekake miroljubne komisije. Nota pravi med drugim: rancosKa vlada pošilja v ruhrsko ozemlje, enostavno samo komisijo inženerjev in uradnikov7, ki ima jasno označen namen, skrbeti za to, da bo Nemčija iz polnjevala obveznosti, ki jih vsebuje versailleska mirovna pogodba. Francoska vlada pošilja v ruhrsko ozemlje samo za varstvo komisije in za zagotovitev izvedbe njenih navodil potrebne čete. V normalnem življenju prebivalstva se ne bo izvršila nobena izprememba in nobeno motenje. Prem-valstvo more delati dalje v miru in redu. Nemška vlada ima največji interes na olajšanju dela komisiji in na nastanitvi čet, določenih za njeno varstvo. Francoska vlada računa na dobro voljo nemške vlade in vseh oblasti, katerekoli vrste naj bi bile. Ako bi se ukrepi uradnikov komisije in nastanjevanje spremljajočih čet oviralo s kakršnimkoli manevrom ter ogrožalo, ali pa da bi krajevne oblasti povzročale s sva jo delavnostjo ali nedelavnostjo kakršnokoli zmešnjavo v materijelnem življenju ali v gospodarstvu ozemlja, se bo smatralo za edino potrebno uporabiti prisilne ali kazenske ukrepe. Tako fracnosko - belgijska spomenica, v düssel-dorfskem trikotu pa stoji okrog 25.000 in v Porenju celo nad 100.000 mož po večini Senegalcev in drugih vojaških oddelkov iz francoskih kolonij — in to naj bi ] bila samo varnostna asistenca inženirjev, uradnikov i in drugih Članov «komisije«! Nemški poslanik je zapustil Pariz, nemška vlada j protestira proti francoski akciji, ker pomenja kršitev mirovne pogodbe in mednarodnega prava, protestirajo pa tudi Angleži in Amerikanci in tako se vidi, da svet ne veruje ter ne zaupa miroljubnosti francosko-bel-gijske spomenice, ki govori toliko o «komisijah« in «komesarjih«, Senegalce in drugo vojaštvo pa samo s par besedami kot «varstvo« in spremstvo označuje. Angleži francoskih čet najprej niso puščali skozi svojo cono in sedaj se celo angleški parlament posvetuje glede izstopa iz reparacijske komisije ter pretrganja zvez s Francijo. Amerika je v znak protesta odpoklicala svoje čete in tako je gotovo, da si je svet na jasnem o pravem namenu in cilju francoske akcije. Pravi namen francoskega pohoda se nam tudi iz samega francoskega tiska razkriva in tako nam pove «Raport Dariac«, ki ga objavlja pariška «Humanite« prav dobro, kaj bi rada francoska vlada. Predsednik finančne komisije francoske zbornice Dariac je dobil pred neKoliko meseci od Poincare-ja nalog, da prouči gospodarsko in industrijsko stanje Porenja in poročilo ali raport tega pooblaščenca je vodilo francosko vlado do sedanje akcije. To poročilo je napravilo francoski vladajoči kasti silne skomine po bogastvu ruhrskega ozemlja — in akcija se je začela. Francoska vlada poročila ni hotela objaviti, objavil ga je pa angleški list «Manchester Guardian«. Dariac izvaja, da ruhrsko ozemlje, osobito pa Düsseldorf, Duisburg in Ruhrort, tvori glavni vir nemške moči, ki se naslanja na ogromne množine železa in premoga ter njenih derivatov. Tu je tudi sedež vseh nemških konzorcijev, ki vodijo ekonomično politik ) celokupne Nemčije. Od 119 milijonov ton premoga, ki ga je tam Nemčija v enem letu producirala, jih je 115 jz Ruhra. Nemčija je destilirala 50 do 55 milijonov ton tega premoga, od katerega se je okoli 10 milijonov ton porabilo za produkcijo svetilnega plina in okoli 45 milijonov ton v svrho produkcije 32 milijonov ton me-talurgičnega koksa; od te množine pohaja iz Ruhra 25 milijonov ton. Subprodukti te destilacije pa so daii okoli 500.000 ton amonijakovega sulfata in 400.000 ton tera. Iz destiliranega tera pa se je produciral bencol, fenol in drugi subprodukti, kateri služijo tovarnam za barvila, farmacevtične produkte, parfeme itd., ki dajejo Nemčiji v teh panogah prvenstvo v svetu. Nasproti lem številkam so, pravi Dariacov raport, i številke francoske industrijske produkcije naravnost smešne. Premoga je producirala cela Francija pred vojno 40 milijonov ton, danes pa samo 25 milijonov; koksa I je proizvajala 3,500.000 ton, danes 774.000. Tera je producirala 300 do 400 tisoč ton, amonijakovega sulfata 50 tisoč ton, jekla 4 do 5 milijonov ton, litega železa 5 do 6 milijonov ton. Med tem pa je samo Stinnesov konzorcij v ruhr-skem ozemlju produciral: 18 milijonov 300.000 ton premoga, 4,565.000 ton koksa, 129 tisoč ton tera, 59.000 ton amonijakovega sulfata, 2,660.000 ton jekla in dva milijona 119.200 ton litega železa. En sam konzorciji Poročilo Dariaca pa ima še eno zanimivo poglavje, i Dariac namreč povdarja, da so ravno kemični sub-; produkti ruhrske premogovne proizvodnje tisti fak-i tor, ki v obliki umetnih gnojil vzdržuje vse nemško i poljedelstvo, kojega naravna produktivnost čedalje i bolj pada. Krompirja se je na primer leta 1913 v Nem -i čiji pridelalo 40 milijonov ton, leta 1921 pa samo 2L i Poročilo ima tu očividen namen opozoriti vlado na to, j kako more Francija na Nemčijo pritisniti, da se uklo i ni reparacijskim zahtevam, ako Francija dobi kontro i to nad produkcijo umetnih gnojil, ki so za prehran--i Nemčije tolikega življenskega pomena, da bi bila brez i njih obsojena na glad. ■ Dariac je priporočal, naj bi se nemške podjetnik -j in kapitaliste pripravilo z lepa ali z grda, da osnujejo j skupno s francoskimi konzorcij v svrho izkoriščevan : ja ruhrskega ozemlja. To ni šlo in Francija je nasto I pila svojo pot gnana od grabežljivosti in lastnega za-j nemarjenega gospodarstva. Francoski pisatelj Anatole France je dejal o sve-; tovni vojni: «človek misli, da umira za svojo domovino, umira pa za industrijalce«. — Tudi sedanjo akci-I jo narekujejo francoski industrijalci. Doma so slabo gospodarili in sedaj iztegujejo roke po tujem blagu. Francija nima samo namena iztisniti iz Nemčije re-; paraeije, ampak v prvi vrsti polastiti se polagoma naj-; večjega železnega in premogovnega rajona v Evropi, Grški ckskralj Konstantin — umrl. V Palermu je umrl 11. t. m. bivši grški kralj Konstantin, ki je po svoji abdikciji prebival v tem mestu. Rojen je bil leta 1868. Oženjen je bil s sestro nemškega cesarja Viljema II., ki je imel po tej rodbinski zvezi močen vpliv na grško politiko. Grški prestol je zasedel spomladi 1. 1913, ko je bil njegov oče Jurij umorjen v Solunu. Oče je i~ mel s Srbijo sklenjeno vojno zvezo in Grška bi stala na strani Srbije 'v svetovni vojni, da ni tega preprečil kralj Konstantin s svojo germanofilsko politiko. Proti kralju in njegovi politiki je nastopal minister Venizelos in kralj se je leta 1917 moral umakniti ter prepustiti prestol sinu Aleksandru. Ta je leta 192(1 umrl in Konstantin se je vrnil, ker so njegovi pristaši zmagali pri volitva, v pregnanstvo je pa šel Venizelos. Konstantin je poskusil svojo srečo z vojno proti Turkom, imel je smolo in 28. septembra 1922 je moral za vedno zapustiti Atene. V čehoslovaški republiki so finančno ministrstvo podredili trgovinskemu ministrstvu, dejanske posle pa vodi višji ravnatelj čehoslovaškega bančnega urada. — Izvrševalni odbor agrarne stranke je na svoji seji obsodil atentat na finančnega ministra ter zahteval, da se nastopi proti vsakemu razširjanju neutemeljene bojazni, ki more povzročiti zmešnjavo. — Ranjeni minister dr. Rašin bo po mnenju zdravnikov ostal pri življenju, zdravljenje bo pa dolgotrajno, dolgo bo moral ostati v sanatoriju ter se podvreči elektriziranju, da se odpravi ohromelost nog. — Dva zdravnika, ki zdravita dr. Ra-šina, sta prejela grozilno pismo. Pismo, ki je anonimno, vsebuje najbolj surove psovke proti zdravnikom in dr. Rašinu in je bilo izročeno policiji, ker grozi zdravnikom tudi z nasiljem. Poljska vlada zanika vse vesti o njenem sodelovanju pri francoski akciji in o kakem vmešavanju v fran-cosko-nemški spor. Poljsko zunanje ministrstvo je iz dalo tozadevno izjavo, ki pravi, da je Poljska popolnoma nevtralna, da ne misli zapirati nemško-ruskega koridorja, pač da hoče ohraniti mir, ostati v dobrih od-nošajih z Nemčijo in Rusijo, ter da ima s svojimi domačimi notranjimi razmerami preveč opravka, da bi se izpostavljala še na zunaj. Zasedba ruhrskega ozemlja je po poljskem mnenju izključno francosko-nemška zadeva. Anglija vztraja pri svojem stališču. Po vkorakanju francoskih čet v ruhrsko ozemlje je stavil angleški ministrski predsednik kabinetu tri vprašanja: 1. Ali naj se protestira proti akciji Francije? Ali naj Anglija pusti svoje čete nadalje v Porenju? 3. Ali naj ostane Anglija še nadalje zastopana v reparacijski komisiji, poslaniški konferenci in v drugih inedzavezniških zastopstvih? Tekom seje ministrskega sveta so sklenili ministri v posvetovanju o splošnem stališču vlade naprani Franciji in Belgiji, da naj ostanejo angleške čele v Porenju tako dolgo, dokler ne povzroči francoska zasedba ruhrskega ozemlja nobenih težjih slučajev ,ki bi mogli izsiliti od-poklieanje angleških čet. Angleški zastopniki ostanejo v raznih inedzavezniških komisijah, vendar pa bodo sodelovali pri sklepih samo s smislu angleške politike. Angleški zastopniki v porenjski komisiji bodo obvestili ostale zavezniške zastopnike, da se gotove odredbe ne morejo izvesti v angleškem pasu. — S tem si Angleži umivajo pri celi stvari roke ter prepuščajo vso odgovornost in vse posledice zasedbe Francozom. Dnevne novice. Narodni sicialisd in dr. Kukovčev koš. Kakor sK-širno jz vrst Kukovčevih «demokratov« in nekterlh «tudi-narodnih socialistov, se bo dr. Kukovcu kljub vsem njegovim strašnim blamažam in otročjemu beračenju posrečilo, spraviti narodne socialiste v svoj «napredni« koncentracijski koš. Sicer bo šlo to baje bolj težko, a šlo bo po receptu punce, ki je rekla svojemu fantu: le trdno me drži in vleci, da bodo ljudje mislili, da si me s silo spravil v oštarijo.Naša stranka si je bila že od vsego začetka na^ jasnem, da se izgubljeni sin vrne na svoj dom. In velik del narodnih socialistov ne more pozabiti, da so izšli v svojem jedru iz liberalne stranke. Kaj grmenje proti demokratski korupciji, kaj besedičenje proti centralizmu za avtonomijo, kaj igračkanje s socialnim vprašanjem! To vse še lahko v resnem, odločilnem trenutku zavrže, saj ni princip, ampak sem ter tja slučajno potreben dekorativen plašč. Glavno je boj proti klerikalizmu. Samo ob sebi je pač umevno, da se vsede ali nasloni na drugo vejo, kdor ne stoji trdno in jasno na svojih tleh. Mi ne bomo ne žalovali in se ne radovali, ako se ta «fuzija duhov« res izvrši. Sicer pa najbrž naj bližnja bodočnost prinese odločilno jasnost. Eno je gotovo: Ljudstvo smrtno sovraži dr. Kukovčev koruptni de-j mokratski centralizem, pa se tudi zaveda brezpomemb-‘ nosti malih strančic in škode, ki nastane iz cepljenja, j za to je za nas precej brezpredmetno, za kakšno taktiko s« I gospodje odločijo. Nesloga med samostojnimi koritarji. Dne 30. dec. minulega leta so sklenili samostojni veljaki na seji v Mariboru, da bo nosilec samostojne liste na Štajerskem Jože Drofenik. Minuli petek pa so se sestali samostojni generali zopet v Mariboru in po «Jutrovem« poročilu so se ob tej priliki tako ljuto sprli med seboj, da je izjavil Drofenik, da se za te volitve sploh odpoved« je kan -didaturi. Spor med samostojnimi bi rado «Jutro« izrabila v svojo malharsko korist in pravi, da se kregajo samostojni koritarji med seboj radi tega, ker so eni za zvezo z demokrati, druga pa odločno proti. Vzrok spo-j ra samostojnih pa so edinole poslanska korita. Vsak j od samostojnih generalov bi bil rad nosilec liste, ker j ta edini ima še upanje, da prodre pri volitvah in do ! tega korita — nosilca liste bi se pač radi prerili vsi ! dosedanji poslanci Samostojne. Prepiri med samosloj-i nimi vojskovodji brez armade so tako srditega zna čaja, da je sestavitev liste samostojnih kandidatov ze-! lo dvomljivega značaja. Pod Mrmoljevo zvezdo in s kumovanjem dr. Žer-! javovim je nastala «Samostojna« in pod to zvezdo tudi I umira nagle in neobjokane smrti. Že svoj čas je Mer-j molja na Goriškem ustanovil tudi z liberalnim doktorjem, I advokatom Frankom «agrarno stranko«, ki je vzela že i po dveh letih žalosten konec. Ravno tako se sedaj godi s I «samostojno«, kakor kaže Drofenikova izjava. Goriški kri” ! čač Mermoija pokapa z liberalnim patronom dr. Ku-I kovcem svojega negodnega političnega pankerta. Mer» molja je dal, Mermoija bo vzel, njegovo ime pa na štajerskem ne bo — češčeno. Razni napredni elementi na agitacijskem delu. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. nam poročajo: Najrazličnejši časniki so našli pot k nam v tem času, ko se bližajo v o litve. Posebno «Tabor«, za katerega je najbrž gospod Reisner dal naslove, nadleguje naše ljudi. Mi se pa smejimo nesrečni domišljiji taboritov. Ali ste vi taboriti res tako prifrknjeni, da mislite, mi vas bomo sedaj volili, ko ste nas na najostudnejši način prodali Beogradu skozi vsa leta od ujedinjenja. Gospod Žnuderl Konrad pa osrečuje naše viničarje v neko «Novo Pravdo«, v kateri hoče dokazati, da posebno pristaši Slovenske ljudske stranke ali Kmetske zveze zatiraj« viničarje ter navaja vzglede. Da, ljubi Konradček, re-• cimo, ti bi imel enkrat tudi svoj vinograd, pa bi imel viničarja, ki ti ne bi nič delal in vinograd zapustil, kaj i bi storil ž njim, morebiti mu še celo izročil pohvalno pismo. Glej, tako je mogoče, da mora najboljši človek dati viničarju slovo, če ta ne dela tako, kakor je prav. ; ali da morda viničar odide sam rad, ker gospod ni i tak, kakor bi moral biti. To ve pri nas vsak,, samo naš I ljubi Žnuderl ne. S ponosom pa lahko trdim, da so vi j naši fari ravno najbolj vneti pristaši Slov. ljudske j stranke svojim viničarjem povečali njihove dohodke, i dokažemo pa tudi lahko, da ravno samostojneži, tabo-I riti itd imajo svoje viničarije prazne. Zato pa bodo vi-j ničarji, ki dobro poznajo, kje je pravica in kdo se jih I je usmilil, kdo ima z njihovim bednim stanjem so» ; čutje, enoglasno volili Slov. ljudsko stranko, ker vedo» i da ta oznanja krščanska načela in bo jim zato vedno v i pravi meri pravična. Tako ljubi žnuderlček rešujemo : mi Kmetski zvezarji viničarsko vprašanje. Naši vi-{, ničarji posvetijo svoje moči svojim gospodarjem, go-i spodarji pa brez vsakih postav zboljšujejo viničarjem I dohodke, kolikor je mogoče in oboji smo zadovoljni. Zahteve proletarca Kristana. Direktor na Belju g. Anton Kristan zahteva od finančnega ministrstva iz» ! plačilo lantijem za njegovo direktorsko delo in sicer za dobo sedem mesecev 840.000 dinarjev. Torej 840.000 za sedem mesecev znaša na mesec 120.000, dnevno 4000 in na vsako delavno uro — štiri delavne ure dnevno — po 1000 K. Naši državni uradniki zaslužijo povprečno 1000 dinarjev na mesec, torej predstavlja delo g- proletarca Antona Kristana delo 120 državnih nameščencev z visokošolsko izobrazbo. Poleg tantijem pa je še dobi» j val g. Kristan mesečno plačo 6000 dinarjev, prosto sta-i novanje, razsvetljavo, kurjavo, prehranjevalna sredst-j va itd. G. direktor je torej še dobival mesečno plačo o-i kroglih 15.000 din. Nemški nacijonalei in bodoče volitve. Iz «Cillier j Zeitung« in vojvodinskega «Volksblatta« posnemamo» da s« nameravajo nemški nacijonalci pod lastno firmo spustiti v volilni boj! Nimamo vpogleda v volilne imenike v Vojvodini, zato ne moremo točno presojati žanr nemškonacijonalnih kandidatov. Iz raznih časnikarskih poročil bi smeli sklepati, da je znaten del Nemcev izpuščen. Že to močno vpliva na izid, ne oziraje se na dejstvo, da tamošnji kmetje-kolonisti nikakor ne bodo sklenjeno sledili nemškonacijonalnemu vodstvu. Zanimivejša je še situacija nemško-nacijonalcev pri na? na Slovenskem. Na Kranjskem je uspešen samostojen njihov nastop izključen, na Štajerskem približno tudi. če namreč vzamemo za podlago izid volitev iz leta 1907 in 1911 iz spodnještajerskih okrajev upoštevamo današnje stanje in pridenemo še večino glasov iz Apač-ke kotline, pridemo do zaključka, da nemško-nacijo-nalni kandidatje odnosno stranka ne doseže količnika, klavni kader nemško-nacijonalnih volilcev, to so bili državni, komunalni, železniški in privatni javni na-stavljenci, ne obstoji več. Trgovci in obrtniki pa si bodo tudi najbrž premislili, demonstrirati proti vsem slovenskim strankam in proti nacijonalni državi. Nemški nacijonalizem je v svoji politični moči padel v sosedni Avstrijski republiki, pa tudi v Nemčiji in še inanj bodočnosti pa tudi manj upravičenosti ima pri nas, zato dvomimo nad njegovim uspehom. Ljudskošolsko učiteljstvo in volitve v Višji šolski svet. Ta mesec se imajo vršiti volitve v PribiČevič-Žer-javov Višji šolski svet. Vse delovanje dosedanjih zastopnikov Ijudskošolskih učiteljev nosi na sebi znal: strupenega sovraštva proti versko-nravni vzgoji, proti reprezentantom te vzgoje in proti ljudskim pravicam soodločevanja staršev. Sedaj kandidira ljudskošolsko učiteljstvo, organizirano v UJU zopet iste stare, zakrknjene liberalne tipe: Gnus, Jelenc in zraven tudi Tomažiča. Niso torej našli v svojih vrstah pravičnejših, nepristranskih reprezentantov učiteljstva. Mi se dobro zavedamo, kaj hoče ljudsko šosko učiteljstvo s tem reč« in stvarno dokazati. Sprejemamo vrženo rokavico in / vzo odločnostjo bomo bojevali boj do zadnjih konsekvenc. Pozivamo pa vse, ki ne odobravajo metod in nakan raznih Gnusov in Jelencev, naj dokažejo to z dejanjem. Konferenca kat. škofov v Zagrebu. O zadnji konferenci katoliških škofov naše države, ki se je vršila v Zagrebu 10. in 11. t. m., je izdan sledeči komunike: Konferenci je predsedoval zagrebški nadškof dr. Bauer, navzoči pa so Še bili: ljubljanski škof, Jeglič, djakovski dr. Akiamovič, križevsld dr. Nyarodi, banjaluški Garič in šibeniški dr. Mileta, kot zastopnik katoliških Bunjevcev se je udeleževal konference Blažko Raič, narodni poslanec iz Subotice. Vršile so se tri seje: Na prvi in drugi seje razpravljalo o razmerah katoliške cerkve v naši država. Predsednik je sprejel na znanje poročila članov odbora o položaju verkve v posameznih krajih. Episkopat je vsako leto s svojih posvetovanj pošiljal predstavke in pritožbe proti mnogim krivicam, ki jih morajo prenašati od režima katoličani v vseh krajih države zlasti pa v Vojvodini. Te pritožbe so naši javnosti znane. Tekom razprav se je ugotovilo, da so bile pritožbe episkopata ugodno rešene, da pa kljub temu niso bile odstranjene zapreke, ki otežujejo normalni razvoj verskosocialnega življenja našega naroda. Tretje seje sta se udeležila tudi minister za vere Ljuba Jovanovič in načelnik ministrstva za vere dr. Lonovič. Na tej seji so bile glavni predmet razprave katoliške ustanove prosvetnega in karitativnega značaja ter postopanje države napram njim. Nato se je vršila razprava o bogoslovnem semenišču, ki je bilo radi italijanske okupacije premeščeno iz Zadra v Split. Ravno-tako se je razpravljalo o deškem semenišču v Zadru, ki je sedaj radi italijanske okupacije zaprto. Na posvetovanju se je povdarjaia tudi konfiskacija šol v Vojvodini ter nekih drugih cerkvenih ustanov za kulturne svrhe. Razpravljalo se je tudi o novem verskem proračunu za leto 1923-24 ter so se predlagali nekateri popravki. Razprave so se vršile v znamenju vzajemne naklonjenosti zastopnikov cerkve in države. Uradniške draginjske doklade. Novi fanančni minister daje nekaj upanja uradnikom glede draginjskih doklad. Izjavil je, da povišanju v principu ne nasprotuje in s posebnim aktom je zahteval podatke, koliko bi te doklade iznašale in kako bi se dale izplačati. — Prejšnji minister je podatke toliko in tako dolgo zbiral, da jih sedaj — ni nikjer in da jih mora njegov naslednik zbirati vnovič. Pri taki*, vladah in pri takem gospodarstvu je seveda jasno, da je zelo daleč do prave ga ukrepa V prid državnih uslužbencev in do izplačila doklad. Kje je sladkor, kje denar? Mesca novembra je uradništvo naročilo in prve dni decembra polovično plačalo naročeni sladkor. Toda vse povpraševanje in vse čakanje je zastonj. Baje je sladkor že dva mesca «na potu«, a k nam ga nil Pač pa izvemo, da so v Beogradu pozneje naročili, zato pa prej dobili sladkor. Mogoče pa bi se sedaj vendar dalo nekaj doseči in dognati, saj imamo tri vrhovne funkcionarje: dva velika župana in enega pokrajinskega namestnika! Torej gospodje z združenimi močmi na delo, da nastavljenci vsaj za svoj vplačan denar ne bodo imeli samih — upov! Zlata zaloga. Tudi radikalska vlada pričakuje zlato mano, ki naj bi prišla v prazne blagajne ter nudila novim finančnikom priliko, da se izkažejo. V finančnem ministrstvu pričakujejo, da bodo dobili na račun vojne odškodnine še 15 milijonov zlatih kron iz Avstrije. Prvo zalogo, ki jo je dostavila Avstro-ogrska banka je dr. Kumanudi s Plavšičem porabil za «popravo« naše valute. Sedanji finančni minister pripravlja naredbo nove devizne trgovine ter trdi, da s pogodbami, ki jih je skušal njegov prednik skleniti s češkimi bankami, ne bo nič. Proč s takim glavarjem. Iz Murske Sobote nam poročajo: Naši uradniki z okrajnim glavarjem na čelu so po večini asistirali «sijajnemu« shodu mesarja Puclja, kjer so doživeli tako blamažo, da se ljudstvo še danes norčuje iz njih. Gospod glavar se je celo tako daleč spozabil, da je hotel zapreti vse one zborovalce, ki so z medknu demonstrirali proti hinavskim besedam mesarja Puclja, kateri je mislil, da Prekmurci ne poznajo izdajalske politike Samostojne kmetijske stran ke. Gospodu glavarju, ki je svojčas igral v Gradcu zelo čudno vlogo, še to ni bilo dovolj. On z vsemi sredstvi pospešuje demokrate, pusti hujskati list «Morska krajina« proti naši državi pod demokratsko firmo, se obnaša proti našim pristašem ko Kak turški paša, dočim je proti bogatašem, ki ga večkrat gostijo, strašno Iju-beznjiv. Ministrtsvo in pokrajinsko upravo prosimo, da nas reši tega demokratskega eksponenta, ki je največ kriv, da uradniki, ki se na liberalnih veselicah med seboj pretepajo, gonijo samo demokratsko politiko, za ugled države se pa ne zmenijo. Na naslov ravnateljstva južne železnice. (Poročili iz Ljutomera). Na progi Ljutomer—Maribor vzbuja pozornost mož, kateri kontrolira postaje in se baje piš. Vehovec. Mož je večinoma v rožicah, zmerja v vlak) črez vse in želi, da bi tudi pri nas fašisti zavladali Mož, mladin žerjavovec, preseda vsem svojim političnim pristašem, kateri žele, da bi mož prav kmalu za pustil našo progo. Naši železničarji trdijo, da so na po stajah Ljutomer—Gor. Radgona blagajniški primanj kljaji na dnevnem redu in da on na čuden način proti uradnikom postopa. Splošna želja je, da ravnateljsv tega moža odstrani in prideli pisarniški službi poč strogim nadzorstvom, sicer se bodo uslužbenci in pot niki sami poskusili rešiti te sitne muhe v rožicah. Zanimivosti iz Ljutomera. V našem trgu se zgod: marsikaj zanimivega. Gospodje, ki so imeli naročen! «Jutro«, so takoj, ko so demokrati odleteli iz vlade, list odpovedali in so pripravljeni, ako bi Turki prevzel-vlado, na stara leta se učiti turški in se poturčiti. Zna čajnost pa taka! — Naši demokratski občinski odbor niki so volili člana v krajni šolski svet. Pristaš, učitelj Zacherl ni našel milost v njih očeh, temveč so izvolili živinskega dohtarja. Ker so to storili demokrati, je UJI čisto tiho, ako pa bi io storili pristaši druge stranke, bi bljuvali ogenj in žveplo na nje. Novice iz Slovenjgradca. V tukajšnji bolnišnici je umrl dne 9. januarja t. 1. č. g. Ivan Blumer, kaplan na Starem trgu, na pljučnici, ki si jo je nakopal pri previ-denju bolnika ob skrajno slabem vremenu. Pokopan je bil doje' 11. t. m. na starotrškem pokopališču ob jako lepi udeležbi vseh slojev iz Slovenjgradca in Starega trge. Spolnil je komaj 34. leto starosti. Naj v miru počiva! V soboto, dne 30. decembra 1. 1. smo pokopali graščakinjo Ivano d’Arailza. Umrla je nagle smrti za srčno kapjo v 65. letu. Bila ena izmed onih redkih Nemcev , ki so 1. 1914 ob začetku vojske zagovarjali Slovence in obsojali kruto ravnanje oblasti z narodno mislečimi Slovenci, zlasti z duhovniki. Zato pa ji je koroška nemška druhal, ki je vpadla maja 1919 v Slovenjgrajski okraj, oropala vso srebrnino. Pobožni in pravicoljubni gospej bodi Bog plačnik v večnosti! Salonski voz za perutnino. Te dni se je vozila v posebnem salonskem vozu Pašičeva familija skozi Sarajevo. Ko se je vračala družina nazaj iz Sarajeva proti Beogradu, so nanosili v salonski voz vse polno kokoši, gosi, puranov in jajc. Odpoklic delegata Spalajkoviča. Poročila iz Beograda pravijo, da je znani dr. Spalajkovič kot delegat na lozanski konferenci odpoklican in da pride na njegovo mesto dosedanji poslanik v Sofiji Rakič. Povod odpoklica je baje popolnoma neuspešno delo Spalajkoviča na lozanski konferenci. Če je sedaj res odpokli can, potem se je to storilo, za kar je bil že skrajni čas, pozabiti pa ne smemo, da ima Spalajkovič nekak monopol na diplomacijo, kakor ga ima Pašič na vlado. Če ga z enega mesta odpokličejo, se bo pa kje drugje preril v ospredje v našo škodo in celo v sramoto. Prehrana pasivnih krajev. V finančnem ministrstvu je bila seja v svrho sestave predloga o prehrani pa sivnih krajev ter razdelitvi živil. Seje so se udeležili finančni minister dr. Stojadinovič, minister za socialno politiko Ninko Perič in minister za pravosodje dr. Laza Markovič. Na seji se je ugotovilo, da ima vlada za v-menjeno svrho na razpolago 55 milijonov dinarjev iz proračuna ministrstva za socialno politiko. Ta denar je bil vložen v Narodno banko in je že določen za raz polago posameznim organizacijam. Nadalje je na razpolago 50 milijonov dinarjev iz splošnega proračuna in 100 milijonov dinarjev iz dohodkov sekvestriranih posesti. Ministri so se sporazumeli, da se nabavijo živila iz prvih dveh kreditov v višini 100 milijonov dinarjev. Živila se imajo odposlati že te dni in je prvi transport določen za Črno goro. Glede načina razdelitve je skic -njeno, da se vrši v Dalmaciji s pomočjo Zadružnega saveza, s sodelovanjem okrožne banke v Šibeniku ter mestne hranilnice v Splitu. V Bosni bo razdeljeval živila vladni odsek za poljedelske kredite v Sarajevu ter okrožni zadružni savez v Mostarju. Razdelitev živil za Črno goro je poverjena znanemu radikalnemu liferantu Gvozdanoviču ter konzorciju, ki mu načeluje bivši poslanec Andrija Radonič. Na seji se je govorilo tudi o tem, ali naj se živila dele brezplačno in ali jih prebivalstvo plača pozneje. Glede Dalmacije se je tudi predlagalo, naj bi sadilcem tobaka delila živila monopolska uprava na račun tobačnega pridelka. O tej stvari bo še razpravljal ministrski svet. — Te skrbi za prehrano pasivnih krajev izraža radikalska vlada iz samih strankarskih interesov. Pokazali se hoče kot nekaka zaščit niča revnih ter se nada, da bo zlasti po črni gori, kjer so radikalci zelo slabi, s koruzo pridobila čim ver Ijic v svojo Skrinjico. Prepir radi 35.000 hektarjev zemlje. Osnovah: se posebna zadruga, katera hoče izsušiti močvirja oh De navi od Cente do Pančeva. Za to delo je predvideni.: 200,000.000 dinarjev in izsušilo se bo 35.000 ha hajrodo-j vitnejše zemlje in povrh bi bil še velik del Banata r-:-I šen nezdravega močvirja. Posušitev teh močvirjev hi bila tudi zelo velikega pomena glede ureditve Bfeogfe j in njegove spojitve z Banatom. Pri osušivanju teh po j donavskih močvirij se je pojavilo sporno vprašan? j čegava bo izsušena zemlja? Ko so odpravili vojno gra-i nico v Banatu, je pripadla ta zemlja občinam bivšeg-,» j nemško-banatskega polka pod pogojem, da plačajo dl i žavi 40 dinarjev za oral in da zemljo tudi izsušijo. Ob j čine pa na te pogoje niso hotele pristati. Madžarska dr I žara je odstopila pozneje to zemljo nemškim koloni« i tom, da jo ti izsušijo. Nemci so se bili res naselili in de j kaj zemlje izsušili, pa prišla je velika poplava in oö nesla ter uničila njihove naselbine. Zatem so odstopi i Madžari en del te zemlje zainteresiranim občinam, < 14.000 ha so si obdržali sami z obvezo, da bodo oni sa mi iz državne blagajne izsušili podonavska močvirji Madžarski parlament je izglasoval že leta 1912 zako , ki je pooblaščal vlado, da izsuši močvirja, na izsušen * zemljo pa naseli štiri madžarske občine, ki bi naj po stale tekom časa nekak branik napram Beogradu. Ra. .7 izbruha svetovne vojne se ravnokar omenjeni načrt mf ! žarske vlade ni mogel izvršiti, a posvojni in po razširi s ! je narodna uprava vrnila močvirja občinam nemšk* banatskega polka, katerim so pripadala prvotno. Be grajska vlada pa noče tem občinam priznati pravi-lastništva. Celo sporno vprašanje je sedaj izročeno razsodbo kasacijskemu sodišču v Novem Sadu, ki 1 razsodilo, čegava je ta zemlja, ali državna, ali občil ska? Vsekakor se pa bo iž cele sporne zadeve po bal kanski navadi izcimila zopet kaka večja afera, v k-tero bo zapletena najvišja gospoda iz Beograda. Žandarska in policijska kontrola v vlakih. Poli cajminister se je sedaj spomnil, da se obnašajo žar,da: -ji in policaji, ki kontrolirajo potniški promet, skrajno brezobzirno, ter da zasedajo prostore, ki so od drugih potnikov plačani. Potniška kontrola v notranjosti dri* ve je sploh nekaj posebnega in posebno za naše razmer* je še to, da so se kontrolni organi obnašali kol popoln gospodarji vagonov. Policaji in žandarji so ležal« na dolgo iztegnjeni po kupejih prvega in drugega ra/, reda, sedaj je pa minister odredil, da se smejo kon trolni uradniki voziti samo v drugem, navadni žandar-ji in policaji pa samo v tretjem razredu. Lepe pojm^ o svoji oblasti morajo imeti kontrolni organi, če moi priti še le ministrska naredba, da jih pozove, kam spa dajo. Proslava dvestoletnice. Iz Vel. Bečkercka nam pt i ročajo: Katoliška srenja v Velikem Bečkereku je števila te dni na prav slovesen način 200 letnico obstoja. Ob tej priliki je obiskal mesto papežev nuncij Ps-llegrinetti iz Beograda. Nuncij je bil sprejet z nav dušenjem od strani katolikov. Visokega gosta so po zdravili predstojniki uradov, vojaške oblasti, šol ia predstavitelji vseh veroizpovedi v Vel. Bečkereku. -Celo mesto je bilo svečar o v zastavah, zvečer razsvei ljeno, razne godbe in pevska društva so prirejala nun ciju podoknice. Drugi dan svojega bivanja v Bečeke* reku je daroval nuncij slovesno sv. mašo in ob tej priliki je pristopilo k mizi Gospodovi na tisoče katolikov. Po slovesni službi božji je nuncij obiskal duhovščino vseh veroizpovedi ter višje urade. Naslednja dva dneva je birmal 1375 dečkov in 2000 deklic. Dne 9. t. m. je zapustil nuncij Vel. Bečkerelt in se je od peljal nazaj v Beograd. Naše brodarstvo na rekah, številke o našem prometu na rekah: Donava, Sava in drugih nam izkazuje jo, kaj bi pomenilo brodarstvo v našem prometu, ako bi ne bilo one nesrečne nadoblasti, s katero nas osrečuje zloglasni brodarski sindikat. Od bivše avstrr ogrske monarhije smo podedovali 72 parobrodov s 693 šlepi. Od ravnokar omenjenih parobrodov jih je bi > 32 uporabnih, od šlepov 294, ostanek pa je bil pokvarjen. Danes je izročenih prometu po rekah 56 brodov in 64# šlepov, ki rabijo dnevno 50 vagonov premoga. Prevc« potnikov je bil minulo leto večji nego predlanskem. Samo na progi med Beogradom in Zemunom se je prevo žilo minulo leto 889.321 potnikov, ali dnevno približno 2500. Skupni stroški brodarskega društva znašajo v let« 1922 90 milijonov dinarjev, dobiček pa 100 milijonov. V brodarski direkciji, agencijah in pisarnah je zaposle nih 2314 nameščencev, v delavnicah, kjer se popravljajo ladje je nastavljenih 1200 delavcev. Skupno število osobja pri Brodarskem društvu znaša 3514. Hugo Stinnes v Jugoslaviji. 2e več dni biva v Jugoslaviji, seve, čisto prikrito Hugo Stinnes, ki je v. tem času že večkrat obiskal Beograd in Zagreb. Pravijo, da namerava Stinnes kupiti trboveljski premogovnik ter gozdove in žage v Bosni. Radi ravnokar omenjene operacije in radi sestave posebnega rudniškega sindikatu bo dobil Stinnes mogočen, da odločilen vpliv na celot no jugoslovansko industrijo. Pogon za razbojnikom čarugo. Dve leti že ropa po Slavoniji po vsej Jugoslaviji znani razbojnik Čaruga s svojo tolovajsko bando in orožništvo mu ne mor? blizu. Za razbojnikom so se že vršili razni pogoni, »t so bili vsi brezuspešni, ker prikrivajo telovaja seljaki. Te dni smo poročali tudi v našem listu, da sc je preselil Čaruga iz slavonskih gozdov v požeška brda in je bilo v požeški okolici izropanih več potnikov in bo gatejših kmetov. Nad 200 žandarjev je začelo po požeških brdih pogon za čarugovo tolovajsko družbo, a Čaruga se je zopet izmuznil roki pravice. Neki seljak ga je rešil preoblečenega v žensko obleko na vozu iz Stran 4. STRAŽA 15. januarja tŠ2X nevamasli, da bi prišel v roke orožnikom. Pri tem zadnje mpogonu so sicer žandarji postrelili nekaj čaru-fiorih pomagačev, veliko jih je zbežalo v ]>osanske gozdove, a Čaruga sam je srečno odnesel pete v okolico Vinkovca. nice Iz Maribora. Izropana zgradba bolnice. Raz zgradbe bivše bol-s v Vrhovinah, ki spada pod zdravstveni odsek po- krajraske uprave za Hrvatsko in Slavonijo, je pokradenih i-i vrat, okenj, splo,. je cela zgradba tako upo-stosenar da so preostale samo Še ruševine. Za časa voj-ne je bila v zgradbi nameščena bolnica, a po preobratu je imet v njej do leta 19zi trgov«’ Barahaš veletrgo-vino> so se nastanili v poslopju orožniki, ko so se ti izselili, je ostala zgradba brez nadzorstva. Zgradbo "bolnice je. oropalo in uposlošilo 22 Seljakov z ženami in otroci. Glavne krivce so vtaknili pod ključ. Kar za debele milijone jih jc opeharil. Bivši uradnik trgovske banke Comerciale v Trstu Atilijo Leonardi je opeharil banko za en dober milijon lir in pribežal septembra 1921 v našo državo, kjer se je skrival ood tujim imenom. Sedaj še le, v januarju je uspelo našim orožnikom, da so delravdanla izsledili in aretirali v Orehovici in ga predali sodišču v Novi Kani-ži v Banatu. Iz komitske kronike. Odmetnik .lak Pren iz sela Kusari je prišel le dni v Prizren v ženski obleki in s xopreno na lieu. Te dni pa je bilo po prizrenski opo-Tci zelo mrzlo in v mestu samem vse ledeno. Ženskemu somi tu jc na oleseneli cesti sredi Prizrena spodrsni-'o, padel je in mimoidoči so spoznali pri padcu v ženski moškega. Komita je policija zaprla in so mu dokazali, da ima od leta 1918 sem na vesti že dokaj ropov in umorov. Vrhovni šef bolgarskih komitov To-đar Aleksandrov, ki se potika s svojimi bandami po našem ozemlju, je osnoval posebno sodišče. To komit-sko sodišče bo sodilo vsakega seljaka, ki ne bi hotel pomagati komitom, ali pa bi se drzni! katerega ovaditi ali izdati orožnikom. Vsakega takega zadene Aleksandrova obsodba na smrt. Komitsko sodišče ima svoje tajne poverjenike, ki lazijo od sela do sela in špi jo-nirajo za onimi, ki bi se kaj pregrešili zoper bolgarske komitske bande. URADNA POPRAVA VOLILNIH Pili NIKOV se vrši v času od 1. do 31. januarja 1923. Pri tej popravi vpiše mestni magistrat s svojim sklepom V volilni imenik vse osebe, ki imajo volilno pravico, a niso do-sedaj še vpisani ter izpusti na isti način vse one, ki so izgubili to pravico. Uradoma se vpiše v volilni imenik tudi vojake, ki so odslužili svoj rol:, kakor tudi vojake, ki v tekočem letu istega odslužijo. Pravico za vpis v volilni imenik za volitve v narodno, oblasno in srezko skupščino imajo vsi moški, ki do 31. januarja 1923 izpolnijo 21. leto in bivajo od tega časa že 6 mesecev nepretrgoma v občini ter so državljani Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse osebe, ki imajo pravico za vpis v imenik naj se od 15. do 25. januarja 1923 javijo pri mestnem magistratu, soba št. 11 in sicer v uradnih urah, od 8. do 14. in od 16. do 18. ure. S seboj je prinesti dokaz o predpisani starosti, dokaz o državljanstvu in dokaz o bhanju v občini. Vsa dokazila morajo biti uradna in sp koleka prosta, >- Poslanec Brandtner in uzakonjena stanovanjska naredba. Že na shodu v Narodnem domu je skušal Brandtner enostransko in neistinito poročati o uzakonjenju stanovanjska naredbe. Sedaj se nam poroča, da je delal tako tudi na zaupnem sestanku. Na podlagi stenografskih zapisnikov ustavotvorne skupščine, knji ga prva, stran -182 in sledeče, seja 30 ter razgovora z Antonom Sušnikom, zastopnikom Jugoslovanskega kluba v zakonodajnem odboru ugotavljamo, da Brandt )ier niti direktno niti indirektno ni storil niti najmanjšega koraka in ni odprl ust. Če kol zastopnik v parla-lueutu brezpomembne narodno soc. stranke ni imel možnosti, da bi sam vplival in glasoval, je imel dolž nost in priliko informirati druge ter staviti svoje zahteve. Tega ni storil, pač pa sta dr. Gosar in Sušnik s svojimi izpreminjevalnimi predlogi in zahtevami edi-‘ na rešila, kar se je v dani situaciji rešiti dalo. Ako bi rie bilo zastopnikov Jugoslovanskega kluba, bi po malomarnosti Brandtnerjevi in Deržićevi izgledala naredba nesocijalnega ministra Kukovca čisto drugače, m še bolj bi bili tepeni najemniki. Za celotni zakon pa zastopnika Jugosl. kluba nista glasovala. To vse lahko čita vsak pismen človek v navedenem viru in nič ne pomaga besedičenje političnih zapečnikov. j Knjižnica SKSZ. Odbor SKSZ prosi, da vsi naši somišljeniki preiščejo svoje omare in predale ter svoje knjižnice, ker morda še marsikje tiči kakšna knjiga poprejšnje knjižnice. Prosi se, da se nujno vrnejo tajništvu SLS. Obenem se naprošajo vsi, da blagovolijo pred vsem leposlovne knjige odstopili SKSZV da se more z združenimi močmi zopet ustanoviti knjižnico, ki bo vsestransko odgovarjala sedanjim potrebam. Knjige se lah ko oddajo v tajništvu SLS ali pa pri vratarju franciš- Kostanjev les deske in tesani les kupuje po ugodnih cenah ter prosi pismene ponudbe 2—3 ?8 ERNES? MARINC, Celje, Kapuc, ul 2 kanskega samostana. Torej požrtvovalno na delo za o-miko in prosveto! Izobraževalno društvo v Lajtersbcrgu ima v nedeljo, dne 21. januarja, popoldne ob 2. uri svoj občni zbor v veliki dvorani g. župana Požavko. Prosi se, da se ga vsi člani udeležijo, da bo mogoče po skupnem posvetovanju postaviti smernice delovanju v tem novem letu, da bo mogoče društvo dvigniti do one višine, katero narekuje sedanja preresna doba. Društvo prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru otvori s 5. februarjem tečaje angleškega jezika. Priredita se dva tečaja in sicer začetniški in konverzacijski. Prvi redno vsak pondeljek in sredo od pol 19 .do po, 20. ure, urugi vsak četrtek ob istem času v državnL realki, pritličje 'desn{, razred lila. Mesečni prispevki so določeni začasno za začetniški tečaj 25 din., za konverzacijski 15 din. V slučaju večje uueicžbc se bodo prispevki primerno znižali, oziroma po potrebi priredili sporedni tečaji. Udeleženci, raz-ven dijakov) morajo biti ob enem člani društva. Pismene. prijave -sprejema tajnik društva g. Franjo Peternel, Aleksandrova cesta 51. Udruženje vojnih invalidov poverjeništvo v Mariboru je na svoji redni seji z dir e 4. januarja 1923 izključilo sledeče člane iz organizacije: Šimek Franc, invalid, trafikant, Sv. Marjeta na Drav. polju, ker je prišel dne 30. dec. 1922 močno vinjen v državni urad ter zmerjal (poslujočega državnega uslužbenca; Uhl Hinko invalid iz Maribora, Koroška cesta, ker se je proti poslujoči uradnici nasilno vedel in ji pretil in ker se je pregrešil zoper § 15 društvenih pravil; Novak Marija, vojna vdova iz Pobrežja, ker se je ponovno pregrešila zoper g 15 društvenih pravil; Kvas Marija, vojna vdova in trafikantinja v Studencih pri Mariboru, Ciril Metodova ulica 18, ker se je pregrešila zoper § 15 društvenih pravil. Izključeni izgube vse ugodnosti ki jih nudi organizacija. Ob enem opozarjamo vso p. n. javnost, da ne prevzamemo za izključene nobene odgovornosti, — Udruženje vojmu invalidov, poverjeništvo Maribor. H. G, WELLS: Zgodba o nevidnem človeku. 13 Gneča pred hišo je zavalovela. Po cesti je prišel trdnih korakov kratek sprevod. Naprej je stopal Hall, ves rdeč v lica, pa poln odločnosti. Za njim Bobby Joffers, vaški policaj, in za njim previdni kovač Wodgers. Prišli so, da odvedejo tujca v zapore. Ljudje so jim kričaje pripovedovali o najnovejših dogodkih. »Glava ali ne glava«, je dejal Joffers, »dobil sem povelje, da ga odvedem v zapor, in odvedel ga bom.« Hall je stopil v vežo, šel po stopnicah in obstal pred tujčevimi vrati. Vrata so se odprla. »Joffers, storite svojo dolžnost!« je dejal. Joffers je vstopil, za njim Hall in zadaj je prišel izkušeni Wodgers. V polumraku je stal brezglavi tujec. Kos kruha je držal v eni roki in kos sira v drugi. Še vedno je nosil roka- vice. »Tale je!« je rekel Hall. »Kaj vraga naj to pomeni?« je vprašal jezen glas, ki je prihajal iznad ovratnika brezglave postave. »Zelo čuden gost ste, gospod!« je dejal Joffers. — »Ampak glava ali ne glava, — povelje imam, da vas vklenem, in dolžnost je dolžnost!« »Čuvajte se!« je zaklical brezglavi gost in odskočil. Vrgel je kruh in sir od sebe in Hall je še o pravem času pograbil nož in ga porinil po mizi. Leva tujčeva rokavica je priletela policaju v obraz. Joffers je izjavil svoj «V imenu postave!«, zgrabil tujca za — navidezno — prazni rokav z eno roko in z drugo za nevidni vrat. Tujec ga je sunil z nogo, da je zaypi!; »spustil pg ni. " Hail je porinil nož kovaču in stopil na pomoč Joffer-su, ki se je medtem trdo spoprijel s tujcem. Stol jima je stal na poti in se je ropotaje prevrgel. In nato sta padla drug črez drugega na tla. »Primite ga za noge!« je sopihal Joffers. Hall je poskusil, pa je dobil tako krepek sunek med rebra, da je bil nekaj časa nesposoben za boj. Previdni PROSVETA. Most v življenje na naslov knjigi» ki jo je spisal g. Čadež, katehet v Ljubljani. Namen knjige je podati vzgojiteljem in mladini smernice za vzgojo ozir, življenje. V današnjih časih je svet naravnost preplavljen s knjigami vsakovrstne dvomljive vrednosti. Zato je človek vesel, da more dobiti v roke knjigo, ki se peča z resnimi življenjenskimi vprašanji. Knjigo vsled lega prav toplo priporočamo. Iz moje celice. M. Elizabeta, O. S. Ur s., znana nabož na pesem verske vsebine «Iz moje celice«. Kdor je či-lal njene, dosedaj priobčene pesmi, bo vzel tudi te najnovejše z istim veseljem v roke. So res krasen plod pesniško navdahnjene verske duše. Priporočamo jih posebno našim Marijinim družbam za. deklamacije. Naroča se v Uršuiinskem samostanu v Ljubljani. Cena broširani knjigi s poštnino 17.50 din., vezani s poštnino 25 din. Wodgers pa se je pomaknil z nožem v roki proti vratom» ko je videl, da je brezglavi tujec dobil policaja podse. Tem je zadel na Huxterja in še na par drugih vaščanov, ki so oprezno stopili v sobo, na pomoč roki pravice. Tri ali štiri steklenice so se prevrgte z omare In oster duh je šinil po sobi. »Udam se « je zakričal tujec, četudi je držal policaja pod seboj, in se je vzravnal, — čudna, nemogoča postava» brez giave in brez rok — snel si je med tem obe rokavici: —. »Nima zmisla!« je sopel. Kakor iz praznine je prihajal njegov glas, odnekod sem iz ovratnika, Joffers je izvlekel dvoje verig, da bi vldenil tujca. Pustome je obstal. »Pravim —! Preklicana reč —1 Kako ga naj videnem, ko pa nima rok —1« Tujčev prazni rokav je zdrknil po suknji in kakor, pc čudežu so se sami od sebe odprli gumbi, na katere je pokazal rokav. Nato so se rokavi sklonili k čevljem. »Glejte, glejte —1« je zaklical Huxter. »V teile obleki' vobče ni nikogar! Prazna je! — Poglejte —1 Vidi se skozi vrat in doli skozi srajco —. Roko bi vtaknil —. Stegnil je roko in — zadel ob nekaj trdega sredi pro stora, Ostro’je kriknil in naglo odmaknil roko. »Prosim, da mi ne iztaknite oči s svojimi prstih« se je jezno zadrl glas iz prostora. »Dejstvo je namreč, da sem ves tu, z rokami, nogami, s telesom in z vsem, kar spada, k njemu, toda slučajno sem neviden. Sitna reč, pa dejstvo jel Zavoljo tega še ni treba, da bi me vsak norec v tptn-gu smel grabiti in suvati, kajne!« Obleka se je vzravnala. Odpeta je bila in prosto je-visela v zraku, se je zdelo. Mestoma se je videlo skozi njo. Vedno več ljudi se je nabralo v sobi, da je bita natlačeno polna. »Neviden —! Hml« je dejal Huxter. »Kdo je še Tedaj čul kaj takega!« »Neverjetno in čudno je morebiti, pa to ni noben prestopek zoper postavo! Zakaj me torej napada tale policaj — ?« »Ah, to je drugo vprašanje!« je rekel Joffers. »N? dvoma, da vas je nekoliko težko videti pri tejle luči, tod» dobil sem povelje zoper vas in to povelje je čisto pravilno. Ni vaša »nevidnost«, zaradi katere vas napadamo, ampak vlom. Zgodil se je vlom in denar je bil ukraden te v vasi.« »No —?« «In okoliščine kažejo —.« . »Same neumnosti!« »Upam, gospodi Toda dobil sem povelje —.« »Dobro!« je dejal tujec. »Pojdem! Pa ne videnje:)!« »Navada je taka!« »Ke vklenjen!« »Oprostite —.« " " Hipoma je sedla brezglava postava ir» še preden ste utegnili zavzeti gledalci uganiti, kaj se bo zgodilo, so odleteli čevlji, nogavice in hlače pod mizo in postava se je zopet vzravnala in vrgla suknjo raz sebe. »Tuie držite!« je vzkliknil Jaffers, ki je prvi uganJL kaj se godi. Pograbil je za suknjo, branila- se je, srajca je smuknila iz nje in suknja je prazna ostala Jaffersu v rokah. »Držite ga!« je kričal mož postave. »Če se sleče — »Držite ga!« so kričali vsi in vse roke so grabile po srajci, ki je visela v zraku in je bila edina stvar, ki so jn še videli od nevidnega tujca. Srajčni rokav je prisoiii zveneč udarec v obraz Hallu, lu je s stegnjenimi rokami lovil po zraku, in je sunil v starega Toothsoma, vaškega grobarja. Srajca se je vzdignila in je prazna obvisela na številnih rokah, ki sc molele v zrak. Prepozno je segel Jaffers po njej. Dobil je odnekod iz praznine krepek udarec: na usta. Jezen je dvignil palico, udaril,— in grdo zadel nedolžnega Hen-freyja po glavi. »Pazitel« je kričalo dvajset glasov in dvajset pavov rok je lovilo po sobi in grabilo v praznino »Držite ga!« — »Zaprite vrata!« — »Ne izpustite ga!« »Nekaj sem ujel!« — »Tule je!« Prava babilonska zmešnjava je bila. Vsak je dobil, se je zdelo, ob istem času udarec ali pa sunek, eden tu, drugi tam, in Sandy Wadgers, previđen in izkušen kakor vedno in še prav posebno, ker je dobil dobro pomerjeno pest v nos, je odpri vrata in dal znamenje za splošen beg. Udarci so padali neznano odkod. Phippsu, priletnemu vaščanu, je krepek sunek izbil sprednje zobe, Hen-frey je dobil rano za ušesom. Jaffersu je priletela pest pod brado in ko se je obrnil, je zadel na nekaj, kar je hotele med njim in Huxterjem po hodniku. Začutil je mišičaste prsi in v trenutku se je vsa gruča ruvala in suvala ih, je kričala po hodniku in po stopnicah navzdol. (Dalje sledi.) Konjske opreme po Jus*. ..g. i[sw ceni na prodaj. Stroj žaganje «911 lil» «10*9 C SUMS* ceni na prodaj. Stroj zr žsganje drv, 6 HP, takoj na predaj. — Aleksandrova cesta. 2 - a 26 Iščemo za naš odpremišbi posel takoj kvalificiranega carinskega posredovalca. Gospodje, ki so v taki stroki popolnoma izvežbani in delavoljni, naj izvoliji svojo obširno ponudbo poslati v Novi Sad, poštni predal 119. 3-3 16 6 komad, rabljenih strojev za izdelovanje betonskih zidakov s pri-slušnimi deli 3 komade rabljenih strojev za izdelovanje betonskih strešnikov s pripadajočimi deli.Ponudbe na 2—2 18 ,Hitrszld‘Maribor Vetrinjska okca 30 Znajmske kisle kumarce nudi vsako množino po najugodnejši ceni K M'— sa 1 kg cd prte in v sodčkih po K 25 — kg. Hmrak&Co, ia te Slomškov trg. 8 j*io se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znam tvrdki KAROL WUSCH S, Maribor, gosposka ul. 10 szrn postelje Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. IzfljiTA konzorßii iStTSŽC*«