Cuvajmo svoje pravice! Čas slnžboranja ljndskega učitelja na državnih ljudsklh šolali se ne šteje kot pretrgana služba. Dopis z Goriškega. Dne 6. t. m. je upravno sodišče na Dunaju razsodilo, da se ljudskemu učitelju, ki je služil najprej na javnih Ijudskih šolah, prestopil potem na državno ljudsko šolo ali c. kr. deško vadnico in se potem vrnil v katero službo na javni ljudski šoli, čas službovanja na državni Ijudski šoli ali na vadnici, četudi je služil tam kot suplent in si ni prej pridržal mesta na javni ljudski šoli, ne šteje kot pretrgana služba ter se ima šteti čas službovanja pred odhodom z ljudske na državno šolo pri odmerjenju petletnice kakor drugemu učiteljstvu, ki je ostalo ves 6as v isti službeni kategoriji. Tovariš Prane Bajt, sedanji nadučitelj v Ajdovščini, je nastopil 1. 1880. službo začasnega podučitelja v Solkanu pri Gorici. Od tam je odšel brez odpovedi in pridržanja službe v okraju na c. kr. deško vadnico v Gorici, kjer je ostal kot suplent dve leti in se potem zopet vrnil, dobivši definitivno službo, v goriško okolico. C. kr. okr. šol. svet za goriško okolico mu je izplačal v smislu § 5. zakona z dne 6. okt. 1900, kakor ga je tolmačilo upravao sodišče zaradi pritožbe tovariša Al Urbančič, nadučitelja v Mirnu, proti razsodbi c. kr. naučnega ministrstva v tej zadevi, naknadno doplačilo k četrti petletnici. C. kr. deželni šolski svet je razveljavil tozadevni sklep c. kr. okr. šol. sveta in odločil, da mora tovariš Bajt prejeto doplačilo v znesku 104 K vrniti, ker se mu zaradi pretrgane službe čas začasne podučiteljske službe v Solkanu ne šteje. Imenovani je vložil proti temu odloku pritožbo na c. kr. naučno ministerstvo, ki se je s svojo razsodbo pridružilo mnenju c. kr. dež. šol. šveta. Tovariš Bajt je bil prisiljen, če ni hotel trpeti krivice in škode, se obrniti s pritožbo do c. kr. upravnega sodišča, kar je tudi storil. Na zadnji instanci ga je zastopal učiteljski prijatelj, odvetnik gospod dr. Henrik T u m a, ki je srečno dognal, da njegov klijent poleg dveh izgubljenih let suplenture na e. kr. deški vadnici v Gorici ne bo trpel še one škode, ki mu je žugala na povedani način. Gospodu dr. Tumi smo hvaležni za to pridobitev; zahvala gre pa tudi rekurentu, ki se ni utrudil na trnjevi poti rekurzov, po kateri hodi sedaj v eni sedaj v drugi zadevi, že šest let. Sitno je učitelju, hoditi po takih potih, in lahko pride po nedolžnem v nemilost, kakor bi bil kos upornika ali kričača. Gotovo je, da moramo biti učitelji svojim šolskim oblastnijam pokorni, ako te ne ravnajo protizakonito in prezirljivo, ter smo dolžni opravljati dela svojega poklica skrbno, vestno, natančno in dobro. To je naša dolžnost in to tudi radi storimo, vedoč, da bo razdejano vsako kraljestvo, ki je samo zoper sebe. Dr- žavnim šolskira oblastnijain smo hvaležni, da nas vodijo. nadzorujejo in tudi, kadar nas pravičuo kaznujejo. One nas varujejo stanu nevrednih učiteljev, ki bi bili na škodo ne samo šoli, ampak tudi našemu stanu. Če bi ne bilo tega, bi se lahko pripetilo, da bi padli na stopnjo občinskih obhodnikov, iii učiteljski stau bi bil kakor nekdaj pribežališče Ijudi, ki so jih drugod vrgli izpod strehe. Disciplina je potrebna in mora vladati. Varovati se nam je skrbno, da šolskih oblastnij brez resnične potrebe ne nadlegujemo z rekurzi. Delujoč po tem navodu vendar ne smemo zabiti druzega, ki se glasi: rVigilantibus jura." Svoje pravice obdrži samo oni, ki jih čuva; drugijih ni vreden in jih izgubi. Učiteljstvo si dosedaj ni znalo pridobiti pravice, da bi imelo v c. kr. dež. šol. svetu svoje zastopnike. C. kr. dež. šolski svet ima opraviti večinoma z ljudskira šolstvom in ljudskim učiteljstvom, a učiteljstvo ljudskih šol vendar tam nima svojih zastopnikov, ker se nikoli ni za to brigalo, da bi jih dobilo Po zakonu bi morala biti dež. učit. skupščina vsako šesto leto, a pri nas je preteklo že 12 let, da je ni bilo. Po zakonu bi morala biti v vsakem okraju okrajna učit. skupščina vsako leto, a v gradiščanskem okraju je ni bilo že več let; učiteljstvo se je sešlo samo zato, da je volilo svoja zastopnika v okr. šol. svet. Najnižje mesto za osebje javnih ljudskih šol je mesto začasnega učitelja, začasne učiteljice; vendar imamo po šolah tuintam suplente ali suplentinje. Po zakonu je na e. kr. deških vadnicah najnižje mesto za razrednika ali razrednico ono začasnega podučitelja ali začasne podučiteljice; vendar so tam, odkar pomnimo, razredniki in razrednice nastavljeni kot suplenti, oziroma suplentinje. Na to v škodo učiteljstvu zunaj zakona pridejano mesto bi smeli priti samo oni, ki za nekaj časa poučujejo v posameznih predmetih, n. pr. v petju, risanju ali telovadbi, ne da bi bili prebili izpit učiteljske zrelosti. Žalibog, da je že v človeški slabosti in naravi, izkoriščati bližnjega, če ta pusti, da se ga izkorišea. Clovek je tak, da rad spleza po hrbtu svojega bližnjega, da postavi svojo luč na višje mesto, nego zahteva zakon in dolžnost. Pri razsodbab. je merodajna stara praksa, na katero so uradniki navezani, dokler upravno sodišče ne postavi na njeno mesto kaj boljšega. Ne zabimo tedaj, da imamo dolžnosti, a obenem pravico terjati, kar nam gre, in če je treba tudi potom upravnega sodišča. S tem se razjasnijo in utrde pravne razmere in poblaži pravni čut. Č e s e s a m i ne bomo brigali za svoje pravice, se šolske oblastnije tudi ne bodo. Len človek uaj ne pričakuje, da pojdejo drugi v ogenj za njegove p r a vice. Kam spravi človeka indolentnost in brezbrižnost, nam kaže slučaj, ki se je prigodil pred dvema letoma na Goriškem. Neki učitelj je prosil za peto petletnico in dobil poleg te tudi šesto, do katere je imel, ne da bi vedel, zakonito pravico. Dobe se pa okrajni šolski sveti, ki niso vedno tako dobrohotni, kakor je bil oni za goriško okolico pri podelitvi nenaprošene šeste petletnice. Mestni šolski svet za Gorico je pustil dve ueiteljici služiti brez prve petletnice 16, oziroma 12 let z izgovorom, da sta bili na šolah, kjer ni bilo za učiteljico sistemizovanih mest. Treba je bilo iti do upravnega sodišča, ki je razsodilo da se ima šteti za odmero petletnin ves čas službovanja, ker sta kot suplentinji imeli in vršili tako delo kakor druge redne in definitivne učiteljice. — Okrajni solski svet gradiščanski je med letom premestil rex officio" definitivnega učitelja z družino, ker je v drugem kraju zbolel nadučitelj in dobil dopust do konca šolskega leta. Tu imamo nov slučaj premestitve rex officio" za pol leta brez kakršnekoli osebne krivde in brez povračila škode. Eabijo ga drugod, zato so ga drugam poslali, ne da bi se na to ozirali, da se mu moti družinsko življenje ter napravlja škoda. Več podrobnih slučajev je bilo pred nekaterimi leti na Tolminskem. Vsi navedeni in omenjeni slučaji kažejo, da se ne smemo sami sebe zapustiti. ampak moramo skrbnočuvatisvojepravice. D.