Poštnina plačana v potovini. ŠTEV. 265. V LJUBLJANI, sreda, dne 24. novembra 1926. mK dan opoldne, tevzemSi nedelje tu . praznike. Tfr~r*~-i naroCnlna: V Ljubljani lu po poStl: Din 2C'—, inozemstvo Din 80-—» Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. B52. UPRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG STEV. 8. Posamema Številka Dia t.~ LETO m. Rokopisi M ne TraJajo. — Oglasi po tarifo. Pismeni* vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Ra Sun pri pofitnem ček. uradu štev. 13.638. HSS in oblastne volitve. V vrstah HSS se pojavlja zelo veliko nerazpoloženje, da so oblastne volitve odrejene na dan 23. januarja in se poudarja, da je bil sklep ministrskega sveta o razpisu volitev sprejet na neki poseben način bree zaslišanja ministrov HSS. Zato HSS ostro obsoja, da je vlada tako postopala in da se pred tem niso izvršila posebna predhodna dela. Naglasa se, da je zlasti bilo treba izvršiti organizacijo občinskih in srezkih samouprav in šele, ko se je to storilo in so se rešila vsa ta vprašanja, bi se moglo začeti z razpravljanjem in sklepanjem glede izvedbe oblastnih volitev. Razen tega je HSS vedno stala in tudi danes stoji na stališču, da je treba zakon o oblastnih skupščinah podvreči reviziji in da se oblasti vsaj v gotovi meri preustroje in sicer tako, da se karlovačka oblast pripoji zagrebški, a središče za primor-skc-krajniško oblast naj bi bil Ogulin. Ker je pa ukaz o razpisu oblastnih volitev že pcdpiisan, ni sedaj izgleda, da bi se to vprašanje dalo regulirati na drug način. HSS zastopa, ker je ukaz podpisan, stališče, da apel na narod nikdar ne škodi in ona bo zato pričela s potrebnimi pripravami in z agitacijo za -oblastne volitve. Sinoči se je s tem vprašanjem bavila tudi konferenca prvakov HSS v predsed-stveni sobi HS kluba. Predavec je sinoči odpotoval v Zagreb, da obvesti o .tem Stjepana Radiča in tudi še o drugih aktualnih vprašanjih. Prihod Stjepana Radiča v Beograd se pričakuje v dveh dneh. Tedaj se bo vedelo, kako je definitivno stališče HSS v tej stvari. Sinoči so se z istim vprašanjem bavili tudi člani HS kluba, ki so pretresali vsa; aktualna vprašanja. Obsodilo se je, da se je sklep o razpisu volitev sprejel na način, ki iz- j gleda čisto nelojalen uapram drugi j stranki, ki tudi ni bila predhodno za- j slišana. Vsekakor se zdi, da bo sledil j protest HSS tudi še formalno. ST. RADIČ 0 OBLASTNIH VOLITVAH. Zagreb, 24. nov. Stjepan Radič, ki se je včeraj povrnil s turneje po Bosni, se je udeležil vče© bodo samoupravne pravice naroda povsodi dvignile. Še prav poseben pomen pa bo imela ljubljanska skupščina za slovenski narod. Če bo ljubljanska skupščina delovala slabo, potem ni niti misliti, na kako avtonomijo Slovenije v gospodarskem oziru, ker bo slabo funkcioniranje 'ljubljanske oblasti tako silen argument tudi proti najmanjši avtonomiji, da se nje niti omeniti ne bo smelo. In ravno v tem je bistvo vsega vprašanja. Dne 23. januarja izvoljena skupščina bo prva skupščina in zato bo od njenega prvega nastopa odvisna vsa njena na-daljna usoda. Če bo prvi nastop slab, potem se oblastna skupščina od tega udarca le težko opomore, če se bo sploh mogla. Dočim je sigurno, da bo njena sijajna bodočnost zagotovljena, če bo pomenil njen prvi nastop veliko osnovno glavnico. Zato predlagamo strankam, da to uvažujejo in da mislijo na to, kako bi poslale v prvo oblastno skupščino samo najboljše ljudi in da bi šele v drugi vrsti mislili na svoje strankarske interese. Gremo celo dalje in stavimo čisto konkreten predlog. Gotovo število mandatov naj se depolitizira, to se pravi vse stranke naj izločijo gotovo število mandatov iz strankarske borbe. Ti mandati naj se dodele našim strokovnjakom, gospodar-skim, finančnim, prosvetnim iin zdrav-ništvim. Zadostuje, Če se depolitizira le malo mandatov, toda vsaj to bi se moralo .poskrbeti, da bi imela skupina za' vsako panogo gospodarstva svojega strokovnjaka Zakaj danes ne bo imela skupščina v .opoj-j uradniškega aparata ko nekdaj deželni odbor, temveč ta aparat bo treba Šele ustvariti. Predlagamo to samo vsled tega, ker ^•sldmo, da je v interesu vsega slovenskega naroda, če bo prva oblastna skup-sčina na višku svoje naloge, in pTedla-gamo to, čeprav se zavedamo, da naše stranke nimajo dosti zmisla za' take splošno narodne interese in da je zado malo upanja, da bo nag predlog sprejet. Ampak niti neuspeh nas ne more motiti, ker smo zadovoljni tudi 8 fem, je treba zgraditi in niti ene obstoječih prog, ki jo je potreba pretvoriti v progo, ki odgovarja svetovnemu prometu. Časovno najstarejši načrt Udruženja inženirjev in arhitektov je smatrati za protest proti zakonu o Blairovemu .posojilu. Za Slovenijo predvideva ta načrt zvezo Kočevja z ■reško progo (v oklepaju: preko Broda—Moravi«) ter zvezo Šent Jahž—Sevnica. Projekt smatra slovensko in lirvatsko železniško omrežje za celoto. 0 načrtu inž. Vaskoviča je g. Mohorič poročal že na prvi anketi in se noče sedaj spuščati v podroben pretres tega načrta. Načrt inž. Kuzmanoviča, ki ga je smatrati za enega najbolj poklicanih avtoritet za ureditev vprašanja železniške mreže v naši državi, ne polaga toliko važnosti na. Jadran, nego smatra, da je donavski basin na&e glavno prometno težišče. Načrt ne predvideva konferenci v Zagrebu ter želi informacije, ker se trdi, da imajo že v 'Zagrebu izdelan celoten projekt hrvatske in slovenske železniške mreže. G. Mohorič poroča nato v vsebini memoranduma. 'Nove 'investicije naj se ne 'krijejo dz budžeta, iz katerega ni mogoče dobiti potrebnih kreditov, nego le iz izrednega, posojila;. Nato navaja zahteve memoranduma po zgoraj omenjenih progah. Inž. Klodič odgovori najprej na vprašanje g. Avsemelka, da zagrebška zbornica še ni imela svoje v času po železniški konferenci v Beogradu. Zagrebška zbornica pa zahteva z ozirom na Slovenijo le zvezo Golubovac—Krapina in progo Bakar luka—Bakar postaja, poleg ostalega specifično hrvatskega železniškega pro- : ma. Vprašanje zveze Slovenije z morjem sc j prepusti Slovencem samim, da ga oni rešijo! Nato pa izvaja: Da povem na kratko, kako gledam jaz na to stvar. V razpravo splošne mreže se ne spustim, ker spadam jaz pravzaprav toglede v Zagreb. Torej naj mi je dovoljeno samo nekaj povedati glede zveze Slovenije z mor-jem. Važno se komu zdi, da predlaga direkcija za novogradnje zvandčno projekt mreže novih prog z datumom marca 1925, v katerem se nahaja proga Kočevje—Brod Moravice. Tega aparata pa g. Ilič, generalni direktov državnih železnic ni odobril in predlagal ministrstvu prometa, da ga naj ne osvoji. Dia je direkcija za novogradnje to storila, Vaim takoj razložim: Znano je, da je odbor za progo Kočevje— Brod na Kupi—Brod Moravice dal itrasiraiti po dr. Musilu to traso že leta 1920. S tem se je začela tudi agitacija za 'to stvar; ta agitacija ni prenehala tudi potem, ko je bil leta 1922 protiprojekt Kočevje—Stari trg—Vrbovško 6ever že uzakonjen. Znano Vam je, da so hodile deputacije tudi po tem še v Beograd, ki so obhodile vse tamošnje osebnosti od g. Pašiča pa do inž. v direkciji. Seveda so ostali v Beogradu, ker vedo o naših železniških težnjah nekako toliko, kakor mi o m&cedoniskih, popolnoma pod upli-vom te agitacije. Če tudi je nekim zaslužnim možem pri nas uspelo, da je začela direkcija letai 1923 trasirati vse varijante zveze Slovenije z morjem, se vendar v Beogradu nikomur ni zdelo vredno, poglobiti se v stvar, tako močan je bil vpliv omenjene propagande. V jeseni 1924 so bila dela v terenu končana, ali zaradi preobilega, posla se projektov ni moglo tokoj izdelati, ampak šele ■spomladi 1925. Računi o stroških pa so bili zaključeni šele začetkom 1926, in te končne podatke je Trgovska zbornica spomladi 1926 tudi uradno dobila. Vidimio torej, da ko je direkcija za novo-gradnje .podpL^alia m-arca 1925 diotlčni projekt relcoatrukcije postaje Zidani most ter zgra- j nove mreže, niso mogli biti ^oštevam se ditev drugega tira na progi Zidani most— ; novi rezultati direkcije Iz zaceita leta Zagreb, pač pa predlaga zvezo Slovenije z morjem preko Kočevja, Lokovega dola, Vr- bovškega do Srbskih Mora vic (Klodič-Hor-vat-Kavčičeva poga) ter zvezo Krapina—Rogatec. . . , T . . Načrt inž. G juriča je zelo originalen. Ljubljano predvideva kot izredno važno križišč«. Na predlaga nobenih večjih novih prog, nego le posamezne krajše zveze med že obtoje-čimi progami. Inž. Farmakovsky je v svojem načrtu vzel Ta podlago precenitev komercijalne vrednosti starih in novih želeiznic. Za Slovnijo predvideva nove zveze Kočevje—Vrbovško—Srpske Moravice, progo Straža—Šent Jana in Krapina—Rogatec. Dalje prihaja inž. Far-makovsky do zaključka, da bi se nove slovenske proge mnogo prej rentirale, kakor pa srbijanske. Tako bi se proga Kočevje—iLu-kievdol—Vrbovško remtirala že v 10 letih, do-č.im bi se /srhijanske proge rentiirale šele v 20 do 50 letih. Številke govore absolutno za mas lin je to eden najvažnejših argumentov za zgradbo novih prog v Sloveniji. Nadalje omeni, da je v zadnjih dneh nastal nov projekt zveze Slovenije z morjem. To je načrt vladnega svetnika g. Župneka, ki projektira zvezo med Kočevjem, čabrom in Delnicami. Ta, k o imamo sedaj tri projekte: Klodič- II ro vat- Ka včiče vega, Musilovega an Župnekovega, Inž. Schnellor na dolgo in široko razpravlja o raznih projektih državne železniške mreže. Vaško vicev načrt se miu zdi idealen in radikalen, toda nedzvršljiv. Važno je, z ozirom na Slovenijo, vprašanje zveze Slovenije z reško progo: Pripomni, da takozvam >zvanični projekt* ne vodi računov o slovenskih pot r ebah^Glede zveze Kočevje z reško progo pripomm samo, da je ves zapadru. del Hrvatske za Musilovo progo. Inž. Klodič spomni nato inž. SchneUerja, da je to bolj stvar Slovencev, nego Hrvatov. G. Mohorič povdarja, da iso bile v Sloveniji pred vojno železnice večinoma v privatnih rokah. To bi znal tudi Beograd izkoristiti in s postaviti na načelo, naj se graditev novih železnic v Sloveniji prepusti privatni .ini-cijativi in bi se država udeleževala ile s 'Subvencijami. Nato moramo biti pripravljeni pri svoji argumentaciji. Načrt predvideva 1- -milijard dinarjev za investicije. Teh 1- milijard dinarjev bi ee krilo s posebnimi posojili. Nato našteva razne .točke slovenskega programa glede železniških investicij. To so. rekonstrukcija postaije Zidani most za direkten promet z Zagrebom, zgradbo drugega tira na progi Zidani most—Zagreb, nova zveza Krapina—Rogatec in Rogaška Slatina Pragersko, proga Kamnik—Rečica ob Pia- ki ter” železniška zveiza gilovenije z morjem, torej proga Šent Janž—-Sevnic^ Kočevje— Vrbovško in Vinica—Lukov dol oziroma Kočevje— Straža in Kočevje—Brod Moravice. Ravnatelj Avsenak, zahteva nato, da poda g. Mohorič poročilo o vsebini memoranduma, ki ga je ljubljanska Zbornica za trgovino,’ obrt in industrijo predložila železniški in v projekt je prišla enostavna proga Kočevje—Brod Moravice radi okolnosti, ki sem jih že omenil. Kar se udruženja inž. in tifie. daltirta mi ih projekt celo 12. leta 1922, torej o aparata direkcije ni bilo takrat še govora Ali Udruženje je bilo se bolj previdno, ker predlaga le progo Kočevlje—Sušaška ze-lezndca. Brod Moravice se postavlja le v oklepal). Sploh je večinia (konferenci predloženih projektov zastarela in stvar konference bode, vnesti v nje novejše vidike. , ilz teh razlogov ne pripisujem uradnem projektu mreže, kar se tiče zveze Slovenije z morjem, posebne vlažnosti. D>a ;so ta moja izvajanja resnična, dokazuje pa projekt merodajne osebe direktorja Direkcije za novogradnje inž. 'Kuzmonov.iča, datiran od avgusta 1926, v katerem predlaga on na podlagi takrat že izdelanega operata zvezo Kočevje —Stari trg-(Vrbovško)-Srpske Moravice. Ni tajnosti, da tudi druga merodajna oseba direkcije, namreč načelnik za trasiranje mz. Gjurič danes z ozirom m izvršene|«pera*e absolutno ni za progo Kočevje Brod Moravice akoravno ima v tem vprašanju svoje ■aSrjTte » »eh..«* M tiče, ki eo bdli predloženi konferenc v Beo-gradu v pretres, ne morejo biti odločilni. Oni so le podlaga in konferenca je popolnoma samostojna ter ima pravico, prIp°r0' čati kaj popolnoma drugega, recimo sedmo mrežo. Milim torej, da moramo tukaj sami odločiti, ne glede na to, kar je inz. Vaskovic ali kdo drugi pisal. Sedaj še nekoliko besedi pro damo. Ne bom zopet n .uvajal prednosti m neugodnosti konkurenčnih tras. Povedal sem ze to dostikrat. Vsakega, ki je član konference v Beogradu, prosim naj prečita mojo tozadevmo brošuro >2eleznlška zveza Slovenije z Susa kom« (iz leta 1926), ker je to enostavno njegova dolžnost z ozirom ma odgovornost, ki J° bo vsak član te konference nosil. Moje knjige ne čiitati, to je zelo po ceni način načim argumentacije, ali dopusten ni. Nevaren teren izpod Broda Moravice, strahovito visoki gradbeni stroški, nemogoči priključek v ogi-bališču Brod Moravice itd. govomjo proti čevje—Brod Moravic, ker službeni o.perati projekiti zveze Slovenije z morjem takrat niso še eksistirali; istotako je zastarel službeni predlog direkcije za novogradbe, ki ga: tudi generalna direkcija ni odobrila. Istotako je zastarelo mnenje Udruženja, inženjerjev, ki predlaga pa previdno dn bolj vestno le zvezo Kočevje s sušasko progo. Milenkovič vleče bolj na progo Kočevje—Vrbovško, a merodajni direktor Kuzmanovič in načelnik traisiranja so odločno za progo Kočevje—Vrbovško. Ne vidim potrebe, da bi se dalo danes 'kake nove izjave. Mislim, da isti, ki so se kot zastopniki dotičnih korporacij že izjavili zadnjič za Kočevje dn Črnomelj na Lukov dol Srpske Moravice nimajo nobenega razloga premisliti se! Ako sprejmemo progo Kočevje in Črnomelj—Lukov dol—Srpske Moravice, ne moremo vzeti v program tudi Straža—'Kočevje, ker tvori proga Črnomelj—Lukov dol boljšo zvezo vzhodnega dela Slovenije z morjem. Ta stane namreč jsamO 86 milijonov dinarjev, a proga ^ Straža—Kočevje 129 milijonov dinarjv, a dvig vlakov je po tej zadnji progi za 8 metrov večji, daljava Maribor do morja pa za 20 km večja. Obeh povprečnih zvez gotovo ne bomo dosegli, to je jasno, torej moramo se pač odreči zvezi Stnaži—Kočevje iin ostati ’^ri zvezi Črnomelj—Lukov dol. Sploh pa je zveza Kočevje 'in Črnomelj—-Lukov dol—Srpske Moravice ena sama celota, ki se ne sme raztrgati in katera ne potre-trebuje 'tudi nobenih dodatkov. V prilog terena, po katerem bi šla Klo-dič-Hrovat-Kavčičeva proga, so se izrekli mnogi geologi in inženirji svetovnega slove-vesa. Prav nasprotno pa trdijo o terenu Musilove proge, ki je ves plazovit. Cele mase zemlje se premikajo v tem ozemlju, kar je slučaj tudi na progi od Brod Moravice dalje. Inž. Schneller ugovarja proti argumentu, da je Musilova proga projektirana po plazovitem terenu. Na tem ozemlju mi nikake plazov itosti, saj delniška železnica obstoji že nad štirideset let in vendar ni bilo ničesar čuti o taki plazovitosti, razen v zadnjem času. »Sem zato, da se železnica ne sme graditi v plazovitem terenu, ugotovi pa naj se poprej, če sploh tam »Rutschteren« obstoji!« Univ. prof. inž. Hrovat ovrže z neopcrekljivimi dokazi vse ugovore inž. Schnellerja: »Plazovitost terena se Je že prej tam ugotovila. Ze pred zidavo železnice so ugotovili to mad.jarski geologi, zato, da je tam plazovitost terena govore načrti in celi kupi uradnih aktov v Zagrebu, zato govore vse geološke karte. Plazovitost terena je bila pri Delnicah sicer sanirana, toda ta sanacija je ravno letos odpovedala. Sanacija plazovitosti pri Musilovi progi pa bi veljala nedogledne zneske. Da je tamkajšnji teren plazovit so izjavili tudi številni znanstveniki iz Nemčije in od drugod. Inž. Klodič cita iz »Tehničnega lista« br. 23 in 24, leta 1024, Slpnek »Knrlovafkn—Riječka želiexnica 1873—1923, v katerem je napisal g. inž. Stije-pan Sa^vič, Noesan, Zagreb in sicer odstavek »Popuzme«, v katerem je obširno poroča.', kako velike tehnične težkoče so bile pri gradnji Karlovačko—Riječke pruge radi plazovitega terena v predelu od Brod Moravic do Delnic. Dobesedno pravi g. inž. Savič iNos-san: »Te su popuzine nastopile več za vrije-me grndnie u velikom opsegu, i one su kroz minulih 50 prometnih godina zada'val e ze-ljeznačkoj upravi leskih briga te ugrozavaju još i danes sigurnost pruge i prouzracuju 1 e-like troškove uzdržavanja«. Čudim se, da more človek od prometa sploh še zagovarjati tako nemogoč projekt, kot je Musilov?« Inž. Schneller ugovarja proti dokazovanju inž. Klodiča glede proge Kočevje—Lukov dol Srpske Moravice in izjavlja: »Ne veru-proga toliko veljala!« Vladni svetnik Župnek zagovarja svoj po-iseorni in šele pred par dnevi obelodanjeni načrt o zvezi Kočevja preko Čabra na Delnice, -u je sicer iz lokalnega' stališča- prav umesten, ne more j>a vzdržati argumentacije Klodic-Hr orat-Kavcičevemu projektu. Dr. Stare, zastopnik mariborske oblasti naglasa potrebo vicmalnih pPog v posebnem ozira na Štajersko ter vztraja pri izjavi podani na prejšnji anketi. Protestira, proti nameri, da bi se prvorazredni progi Pragersko —Kotoriba in Maribor—Dravograd potisnili na stopnjo tretjerazrednih prog. Gospod gen. ravn. TPD Skubec je mnenja, da se tehniki še niso zjedinili, kakor tudi gospodarski krogi ne, proti čemur pa so navzoči 'odločno ugovarjali. Predlaga kot arbitre za končno določitev železniške zveze Slovenije z morjem — tri tehnike 'in tri gospodarske strokovnjake. iProti temu predlaga inž. Klodič komisijo treh inozemskih strokovnjakov; kar je bilo precej simpatično^ sprejeto, toda je moralo pasti v vodo radi pomanjkanja sredstev za kritje 'komisijskih stroškov. Dr. Fermevc je govoril v misiji zastopstva l interesov Ptujskega Okraja. 'Pridružil se je | večinoma mnenju dr. Stareta. Za tem je govoril | g. Anton Lušin !ki je izvajal, da prehaja že vsa zadeva v smešnost ter da je tekom šestih let že toliko ; dozorela, da je danes povsem jasno, katera i zveza z morjem je edino možna. Interesi vse ] Slovenije govore za Klodič-Hrovait-iKaivaičvo j skupno progo. Preko te proge bi šel tudi ve-i lik del srednjeevropskega prometa in zato ! zahtevamo prvovrstno glavno tranzitno progo | in ne take, kakor nam jo nudi Beograd, nam-! reč progo tretjega razreda. j V svojih Madaljnih Azvajamijiih nagilaša g. I Lušin, da je v strokovnjaškem oziru sveža < Slovenije z morjem najbolje proučena in to j po naših, domačih železniško gradbenih stro-] kovrijafcih gg. Klodiču, Hrovatu in Kavčiču, i ki so kot Slovenci hoteli dati svoji ožji do-I movini podlago bodočemu slovenskemiu go-j spodarskemu vsestrans:kemu razvoju in na-I predlku. j Tudi pridobitni krogi Slovenije so se po svoji ogromni večini že zdavnaj izrekli za Klodič-HrovTat-Kavčičev projekt, radi česar pod mikakim pogojem ne dovoljuje iskati novih forumov za odločitev, katera zveza z morjem naj obvelja. Podlaga, da se že danes enotno in jasno odobri Klodič-Hrovat-Kavčičev projekt, ker o slovenski zvezi z morjem naj odločajo Slovenci, tako da bodo slovenski delegati ožjega odbora za železniško mrežo kraljevine SHS v Beogradu enotno glasovali za edino pravilno rešitev zveze Slovenije z morjem, to je za istočasno zvezo Kočevja in Črnom- •lja x>relk»o Lukov -dola Tva G. Mohorič je izjavil, da se vrsf v ~25Cč5nat decembra še ena seja ter konstiatira, da se je na seji soglasno pritrdilo za gradnjo vseh novih prog. Sporno je bilo le podaljšanje dolenjskih železnic, v katerega rešitev predlaga. G. univ. prof. inž. Horvat predlaga, naj se odpošlje v teren en geolog iz Slovenije in en lirvatski. Na podlagi tega se je sporazumno določilo, da se naprosi .zato univ. prof. dr. Hinterleclmerja iz Slovenije in univ. prof. dr. Kocha iz Zagreba. Nato je g. Mohorič zaključil štiri ure trajajočo anketo. Poliiične vesti. crradbi te proge. . Mi inženjerji smo enega namenja z geologi, da je gradba te proge skrajno riskantna. m-s tem se strinjajo tudi hrvaška inženjerji. ki imajo v te stvari vpogled. Ne vem, mogoče bi hotel prevzeti g. kolega Schneller odgo-vornost za zgradbo Juitro£ in 'tudi drugi' liiati so poroSali, da se je izrazil St. Radič proti oblastnim volatvam, ki da jih bi za vsako ceno preprec.il. Vest je Dopolnoma neresnična. To jasno sledi iz izjave Pavla Radiča, ki je izjavil: Kar se tiče volitev za oblastne samouprave, ali za kakršnekoli volitve, nam je čisto vseeno. Sklep vlade (da se oblastne volitve razpišejo) je sklep vlade dn s tem je stvar odločena. Mi s svoje strani smo samo svetovali, kako naj se volitve izvedejo in to v tem zrnasto: Trdi-mo, da- gre politika sporazuma za tem, da se razmere normalizirajo, da -se uhtazejnas-protja dn da se izenačijo zakoni. Izenačenje zakonov pa je treba izvesti po gotovem načrtu in potrebah življenja, ker bi se drugače moglo zgoditi, da bi prišel filius ante patrem (sin pred očetom). Ni nam1 demokracija samo teorija, temveč življenskai potreba. Zaradi vsega tega smo zahtevali, da se najprej sprejme občinski zakon jn .izvedejo občinske volitve, da se na ta nacm zgradi samouprave od spodaj gori, ne pa narobe. Je sicer mogoče, da je zakon o vrhovni upravi prilagoden kompetenci m nalogam oblastnih samouprav, toda težko si je misliti, da bi pred enotno izvedbo občinske organizacije in izenačenja davfcpv prišlo do pravilnega razmerja med občinami in oblastnimi samoupravami. Tako bomo zope imeli neenakost v 'izvedbi zakona in vs I tega tudi razne efekte. Sama organizacija oblasti je v vsakem ioziru izvedena proti Hrvatom in njih razvoju. Ker kako bi mogel drugače priti Kasta v pod Ljubljano-, Krk pa pod Split. Toda o tem drugič. S političnega stališča pa so nam oblastne volitve, kakor sploh vse volitve dobrodošle. — vest, da bi bil St. Radič proti obl'st ni m volitvam, je torej cisto napačna in menda izmišljena samo zato, da bi se moglo govoriti, tkako da se radičevci boje volitev. . — pribičevič proti radikalom in obratno. Lepa sloga med samostojnimi demokrata in radikali je končana in bivši zavezniki so 91 hudo v laseh. Radikali so Priibicevicu neusmiljeno razbili shod v Č repa ji im nato ga še spremili z zasmehujočimi smrtnima koračnicami s shoda. G. Pribičevič je vstea tega zelo hud in pravi1, da o pašičevcih noče miič več slišati. Ljudem, ki razganjajo shode nacionalnih ljudi z Nemci dm Rumuni, ne more dati več niti roke. — Nasprotje je torej popolno in vsi »prijatelji« samostojne demokratske stranke se zadovoljno muzajo. Ediilno spasanosM »nacionalni« blok je bil po zvokih žalostink nemških godb položen v Črepaji v grob. — Jugoslavija se ni podrla. In ne bo se podrla niti tedaj, če bo SDS še par let v opoziciji in se zaman skušala približati demokratski zajednici, ker se radikalom več ne more. — Seja' skupščine se je začela z običajno polurno zamudo. Na,jpr©j je zahteval posl. Vilder, da se zabeleži, da ni hotel predsednik skupščine dati besede posl. Jovi Markoviču. Večina je ta predlog odklonila. Nato je zahteval posl. Žanič, da se pripuste novinarje tudi k sejam finančnega odbora. Tudi ta predlog je vladna večina odklonila,^ Skar čisto gotovo ni pravilno. Nato je utemeljeval siam. dem. Boško vi č svoj nujni predlog v zaščito zborovalne svobode. Obširno 'je govoril o dogodkih v Črepaji ter napadel razne srezke načelnike. Odgovarjal mu je posl. rad šuvokoviič, ki se je z Boškovičem tako lepo kregal v Črpaji. Ko je govoril še Pribičevič, je bila seja skupščine zaključena. — Italijani koncentrirajo čete na francoski meji? Direktor francoskega fašistovskega glasila »Action francaise« Maurnas poroča, da koncentrirajo Italijani na francoski meji močne čete. Tudi je sam videl, kako grad® italijanske tehnične čete z mrzlično ceste k francoski meji. Pariški »Temp3 P ' življa zato vlado, da takoj ukrene te potrebno ,da bo francoska meja v vsa em ozi-tu zasigurana. Samo takojšnja. ff ena '^ odločna obramba more rešiti Nizzo, zaik.lju- 6uj! SVe^lipScije v Italiji. Nove ske odredbe L P?*f. fašisti že, uv^o & ,oseb je že aretiranih. . • = Italijanska pomoč f^^- Kakor smo že poročali, je .odpotoval nadvoj- vodo Albreht v Rim, da si izprosi pomoč Mussolinija pri svoji kandidaturi na madžarski prestol. Obenem se misli nadvojvoda Albreht zaročiti z italijansko princezinjo Giovanno, da si tako še bolj zasigura pomoč Italije. Rumuneki načrti s princezinjo Ileanu in njeno poroko z nadvojvodo Albrehtom so torej padli v vodo. =r Socialistična konferenca v Luksemburgu je biia v pondeljek zaključena. Doseženo je bilo popolno soglasje in je bila resolucija soglasno sprejeta. Uvodoma poudarjajo zastopniki francoskih, angleških, belgijskih in nemških socialistov, da so socialistične stranke vedno delovale za zbližanije m sporazum narodov. Pritisk sooialističnih strank je bistveno pripomogel, da je prišlo do londonskega sestanka in pozneje dlo Davvesove-ga načrta, Locarna in Thoiryja. Sedaj je na-,stala potreba, da socialisti znova pritisnejo na vlado, da doseže politika miru nov napredek. Treba odstraniti vse stvari, ki bi mogle izzvati konflikte med narodi. Zlasti opozarja resolucija v tem oziru na fošistično nevarnost, proti kateri mora socialistična 'internacionala z vso silo nadaljevati boj. So^ ciailisti zahtevajo, da se čim preje odpravi vojaška zasedba nemškega ozemlja, 'toda pod pogojem, da bo zadovoljivo rešeno razorožitvam) vprašanje. Mesto vojaške kontrole naj se vpelje v Nemčiji samo civilna kontrola, ki naj tudi zadovoljivo reši saarsko vprašanje. Končno treba zadovoljivo rešiti repara-cijsko vprašanje ko tudi vprašanje vojnih dolgov. Socialistične stranke ne smejo prepustiti vodstva noviih gospodarskih tvorb velekapitalistom. Končno spominja resolucija na potrebo, da bo vvashingi omaki dogovor o oisemumiku čimpreje povsod ratificiran. — Nemški socialisti so prišli z daiekosežnejšimi zahtevami, pa 'So končno morali pristati na korekture zavezniških socialistov, zlasti še, ko 'so bile te nad vse liberalne. = Madjairskc volitve. Pred vojno so bile "Znane madjarske volitve 'kot vzor potvorjenih jn nasilnih volitev ter je zato morala avstrijska vojska redno delati mir na Madjar-skem, VeeJ kaže, da hoče grof Bethlan tudi to slaboznano sj>ecialiteto predvojne Madjarske ohraniti in Madjarsko proslavili ne samo s falzifikatonskimi aferami temveč tudi z vzorno terorističnimi volitvami. V sedanjem olivnem boju se namreč ne dovoljujejo opoziciji nobeni shodi. Z najbolj ničevimi argumenti ee opozicionalni shodi prepovedujejo relkord je v tem oziru dosegel poHorski sej v Debreczinu, ki je shode prepovedal iz ozirov na javno snažnost, ker bi se mogle ceste onesnažiti. Zmaga policijskega aparata je pri laikih razmerah seveda sigurna, a prav tako je sigurno podan dokaz, da nima Madjarska prav nobene pravice zahtevati, da odreši druge 'izpod nemadjarskega jarma. Rje za boga pa je narod bolj, pod jarmom kot na 'Madjarsikem! = Kitajski generali Oangsolin, Vupejfu in Sunčuanfang so sklenili zvezo proti kan t onski armadi in armadi generala Fenga. Kitajski generali imajo jo.koli pol milijona, miož m upajo, da bodo s svojo vojsko popolnoma proti mornarici kamionskih čet na Janghce-kiahgu. Več ko dvomljivo pa je, če se bodo načrti kitajskih generalov tudi posrečili, ker ima 'kamionska armada močno oporo v kitaj-i u?1 narodu ki Vl'4i v omenjenih treh kitajskih generalih samo plačance tujih sil. V torek 30. novembra ob 8. zvečer telovadna akademija ljubljanskih sokolskih društev v dvorani .Union". KRATKE VESTI. Za novega poljskega poslanika v Rimu je imenovan Roman Knoll, bivši poljski posla-nik v Moskvi in Amgori. Revizijo vseh učiteljev in profesorjev v Italiji je odredil italijanski prosvetni minister. Nevarnost je, da bodo vsled te revizije naši Primorci izgubili zadnje slovenske učitelje. Katoliški Miriditi v severni Albaniji so ee y se nepotrjenih vsteh uprli vladi Ahmed žoge m pognali vse lokalne lohlasti. Baje korakajo na Tirano. darto**™ n<>vo k18110 vlade je prevzel Kafan- Italijanska vojna mornarica je dobila dve novi podmornici, od katerih ima vsaka 825 ton obsega. Dnevne vesfl. MARIBORSKO narodno GLEDALIŠČE sta Watrove, gg. Rogoza m Še- ■Četrtek, 25 nov. ob 20. >Mias ,Hobbfi< _ R „ B. — Zadnjic v sezoni. ^etek, 26. nov. — Zaprto. Red’A7' n(>V’ °b 2°' >Lepa He,ena« — Nedelja, 28. nov. ,0b 20. »Grafica Marica«. Trije Uuhljanski g0sti v mariborski drami. Da napravi repertoar čimbolj pester in zaniha*;?0 f UF!v! ^f-5iborske^'i gledališča ^SLljubWke igral- ■tragediji'-»Ljubih tafera v^WadS£®S(>v'i režiji g. pw 4 f ’ katera se vprizori v Razven imm^h I T ' lL^VThva-Bufcšefcova in?h gostov nastopijo še ga. Starčeva ter e IIfOVa’ g(K- Kralieva « ,•?' Ieauik. Vkljub velikim Kdadcom vdjajo samo nekoliko Zvišane ce- &srs&sr>?ss‘^sL2š KDAJ BOMO TUDI MI TAKO GOVORILI. Pred vojno so se vedno vršile tekme telegrafistov in prva taka tekma je hila v Como. 'Sedaj je italijanska vlada povabila mednarodno tajništvo poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev, da priredi letos slično tekmo v Italiji. Tajništvo pa je odgovorilo na to povabilo z 'okrožnico, v kateri poziva vse naše člane, da se niti eden ne udeleži te tekme, 'kajti vlada, ki je vzela poštnim uslužbencem vse pravice, ne more računati na nobeno sodelovanje poštnih uslužbencev pri mednarodni brzojavni tekmi. Dobra in zaslužena je 'ta lekcija g. Mussoliniju. . Samo kedaj bomo dali tudii mi slično lekcijo? Morda bi odgovoril na to g . Ninčič? — Uradniška imenovanja. V finančnem zakonu za budžetsko leto 1927-28 je sprejeta določba, da se ne smejo odslej ustvarjati nobena uradniška mesta niti nastavljati nobeni državni uslužbenci, dokler se ne dovolijo zakonitim potom za to potrebni krediti, v kolikor niso predvideni v budžetu. — V prosvetne mministrstvu je podpisan večji ukaz oimenovanju, premestitvi in vpo-kojitvi direktorjev in profesorjev srednjih šol. V poštev pride okoli 100 oseb. — Kongres jugoslovenskih tehnikov se vrši dne 13. in 14. decembra v Ljubljani. Kongres bo razpravljal v prvi vrsti o zakonskem načrtu glede organizacije tehniških fakultet. — Državni praznik. Prosvetno ministrstvo je naročilo vsem šolam, da se ima državni praznik dne 1. decembra proslaviti s primernimi predavanji o državnem ujedinjenju. — Prestop iz četrtega gimnazijskega razreda v petega. V novi finančni zakon je sprejeta določba, s katero se ukinjajo vse reminiscence na takozvano »malo maturo«. Odslej naj bi bili sprejeti dijaki ki so absolvirali četrti gimnazijski razred z uspehom brez na-daljnega v peti razred. — Dijaške ugodnosti. Ker se je na beograjski univerzi često dogajalo, da so se vpi-saviaili dijaki, potem ko so absolvirali že, to ali ono falkulteo, na kako drugo, ne v namenu, da bi bili študirali, temiveč, da bi bili deležni raznih' dijaških ugodnosti, specijelno podpor iiz fonda za siromašne dijake, je odvzel 'takim slušateljem rektorat pravico, da bi fungirali kot člani dijaških društev ter odredila, da je pripomniti v vsakem dokumentu, ki se jim izda, da so absolvirani dijaki. — Večerni vlak ob nedeljah iu praznikih iz Kamnika. Slovensko planinsko društvo y Ljubljani je meseca oktobra t. 1. napravilo na direkcijo državnih železnic v Ljubljani prošnjo, naj vozi večerni turistovski vlak ob nedeljah in praznikih iz Kamnika tudi v zimskem času. — Na to prošjo je prejelo od direkcije drž. železnic sledeči odgovor: Z ozi- rom na tamkajšnjo vlogo od 7. oktobra t. 1. glede prometa večernega turistovskega vlaka ob nedeljah in praznikih iz Kamnika v Ljubljano, se obveščate, da se je vloga odstopila Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu v odločitev. — Na podlagi tega je generalna direkcija pooblastila podpisano "direkcijo, da sme vpeljati imenovani vlak od slučaja do slučaja, ako so podani pogoji' za gojenje zimskega športa in ako se prijavi za vlak dovoljno število izletnikov. Vlak je treba vsakokrat posebej naročiti pri direkciji vsaj dva dni prej in prijaviti približno število šali, zato ni polagal na njegove besede nobene važnosti. — Poneveril 500.000 frankov, nato pa izvršil samomor. Italijan Anton Musso je poneveril svojemu šefu v Parizu 500.000 frankov ter pobegnil. Te dni je bila pariška policija obveščena, da je izvršil samomor, potem ko je bil ves denar deloma potrošil v veseli družbi, deloma pa zaigral na konjskih dirkah. — S pestjo ubil policaja. Te dni je prišlo v neki pariški ulici med dvema mladima človekoma do hudega pretepa. Slučajno je prišel mimo službujoči stražnik, ki je pretepača razdvojil. Nato se je vrgel eden od njiju nanj ter ga sunil tako močno s pestjo v trebuh, da je kmalu nato umrl. — Obrtniški koledar za leto 1927. Te dni je izšel v zalogi Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani »Obrtniški koledar« za leto 1927 z jako pestro in zanimivo vsebino. Poleg uradnih podatkov, ki so potrebni vsakemu obrtniku, prinaša koledar pregledno tabelo o neposrednih davkih in državnih pribitkih v Sloveniji, lestvico za dohodnino in pa tabelo o prispevkih za delavsko zavarovanje, nekatera najvažnejša določila iz obrtnega reda, najvažnejše pristojbine, kolkovine in takse in mnogo druge zanimive vsebine. Cena koledarju je s poštnino vred 12 Din in se naroča pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. čajev: 9. decembra, 1. Ivan Pečovnik, umor, zastopa dr. Novk; 2. Marko Šuštar, tatvina, zastopa dr. Tero Mtiller; 3. 10. dec. Marko in Vinko Ivanuša, Marija Nemec in Ana Ter-stenjak, umor, zastopa dr. Tomšič, dr. Macarol, dr. Jurič, dr. Lašič; 4. 11. dec. Josip Korošec, uboj, zastopa dr. Lipold; 5. Tihomir Miloševič, poneverba. m— Trstenjakova umetnostna razstava bo otvorjena 27. decembra t. 1. v veliki kazinski dvorani. Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje JOS. ROJIPfA, Ljubljana Aleksandrov« c. 5. Ljubljana. 1— Predavanje v društvu »Pravnik«. Ojx>- zarja se še enkrat na predavanje, ki se vrši v četrtek, dne 25. novembra 1926 ob 18. uri popoldne v sodni palači, dvorana št. 79. Predaval bo g. univ. prof. dr. Milan Šterlj: »O najnovejšem načrtu za edinstven menični zakon«, (ne »trgovinski« kakor zadnjič navedeno). Temu predavanju bo sledil v prihodnjih dneh še referat o načrtu čekovnega zakona. 1— Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo na nadaljevanje predavanja brata Savez-nega načelnika dr. Viktor Murnika »O sokolski ideji«, ki bo v četrtek 25. t. m. ob 8. zvečer v sejni dvorani. 1— Ženski Pekret v Ljubljani priredi prvo javno predavanje v nedelj'o 28. novembra ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani univerze. Predava dr. Ksenija Atanasijevič, docent filozofske fakultete beograjske univerze, o temi: »Ibsenove feministične koncepcije«. — Vstopnine ni, samo dobrovoljni prispevki za kritje stroškov. Ženski Pokret upa, da se bo Udeležilo predavanja vse ljubljansko občinstvo,^ ki ima smisla za sodobna, aktuelna vprašanja. Zlasti pa pričakuje od ljubljanskega ženstva, da bo izkazalo z veliko udeležbo svoje spoštovanje in priznanje tako odlični predstavnici vede in feminističnega gibanja. Društvo za raziskavanje jam opozarja vse prijatelje narave na predavanje g. dr. V. Bohinca »O podzemskem svetu« (s skioptič-nimi slikami), ki se vrši danes dne 24. t. m. 0 ’ rt četrt 19. uri (po društvenem občnem zDcru) v univerzitetni predavalnici št. 90, udeležencev. Direkcija bo v vsakem slučaju j (Dvorec 1 nadstr U ,---------7 zainteresirala tudi širšo publiko za ta vlak ' l— Itair des“0)- Vstop prost, potom dnevnega časopisja" - Slovensko p?a J ninsko društvo prosi torej vse turiste, zimske zrakopl0v ki^e ie pred dnevf «n športnike in ostalo občinstvo, ki misli ta j liki na tla Ob novratku m,, vlak uporabljati, da se vsakokrat do četrtka i bencina, ki si ga ie preskrbel v \ v obilnem številu oglasi v njegovi pisarni, | je nemot^o ^plul v M^ ^ ^ ke!ei1^tTk°oVfUl£a vL( a JadranSke ban" i v Ljubljani. Včeraj ob 18. uri Ljubljanska porota. Včeraj se je zasedanje ljubljanske porote nadaljevalo. Prva razprava se je vršila proti državnemu funkcionarju. konjedercu Vinku Žnidaršiču, doma iz Leskovca pri Krškem. Konjederec Vinko Žnidaršič je opravljal v logaškem okraju od oktobra 1925 do januarja 1926 sanitarno službo, to se pravi, lovil je razne cucke in mucke, ki so se potepali okoli 'brez oblastvene dozvole in brez potrebne markice. Ce pa je bilo kaki stari ženici le prehudo za njenega mudiva Fidelja ali kmetskemu možaneu za zvestega čuvarja Sultana, pa je konjederec Vinko rad zamižal na eno oko ali na obe, da se ni nič videlo in stegnil roko, češ, kar dajte mi kakih pet kovačetv, pa imejte svojo zver, kakor jo hočete! To pa, ljubi bralci, je že dovolj velik greh, vreden, da' se o njem posvetuje tucat mož, ki se jim pravi porotniki. Dvanajsterim porotnikom je pripovedovalo sedmero kmetskih možakarjev, kako so s »šmirom« rešili •svoje ljubljene domače ušive An neušive, gar-jeve in negarjeve cucke pred krvoločnim Vinkom. Velikega premoženja si s Lear Vinko ni pridobil. Logaški okraj je majhen, najmanjši v vsej odrešeni Sloveniji in povrhu lega uide mnogo cuckov preko meje kar brez pasusa in mi jih več nazaj ter se ne ve za njihovo usodo. Takole, približno poldrug tisočak dinarjev pa je Vinko le spravil skupaj. Državni pravdnih dr. Fellacher je bil mnenja, da itega državni funkcionar no sme delali. Nasprotno pa ee je Vinko zagovarjali, da se svojega državnega fumkcio-narstva ni bogvekaj zavedal. iPo govoru branitelja dr. Tavčarja so porotniki potrdili stavljeno jim vprašanje, nakar mu je porotni senat pod predsedstvom v. s. s. Mladiča prisodil 'tri mesece ječe. Hujšega greha kot je bil ta, namreč goljufije, je bila obtožena štiriinpetdesetletna Franca Vodnikova, doma iz dobrunjske fare. Ko se je na stara leta skregala s svioji'm možem, je pobrala skupaj, kar je imela, priložila 'je še nekaj, kar je bilo moževo An odšla. Sprva se je preživljala, kakor se je znala. Malo je prefkui>čevala, malo ogoljufala, malo ukradla. Sem pa tja kako vrečico krompirja s tujega polja, pa kak fižolček pa se je živelo .za silo. Ko jo ije že vse pustilo na cedilu, 'je pa šla k bogatim štacunarjem, pa je rekla: »Jaz sem la pa la, imam kredita kolikor ga hočem, pa še .moj mož garantira za to!« šta-cunar ji je seveda postregel, ji dal blago na »prutf« im Franca je odšla ter prodajala po-sejmih blago. Plačala pa ga ni in to ji je štel državni pravdnih v zlo. Obtožena goljufije, se je zagovarjala, da je mislila blago plačati, pa da je prišla njena trgovina na ban-kerot in da je pri kupčiji zgubila. Dohilla je eno leto ječe. NOVOMEŠKA ROROTA. Predvčerajšnjim se je pričelo porotno zasedanje v Novem mestu. Prva obravnava se je vrsiila proti Francetu Gracarju, ki je obtožen hudodelstva uboja. Dne 21. septembra so imeli pri posestniku Francetu Tratarju v Kostanjevici pri Št. Rupertu proso. Ko so zapustili okrog 2. zjutraj Tratarjevo hišo, je prišlo med fanti do hudega pretepa.. Pri tej priliki je udaril fant France Gracar fanta Ludovika Sivavca s tako silo po glavi, da se je > m taK0 osigura vlak. J so se Ljubliančanom ™t ipžtli inoio t ■ -u puaoviKa »ivavca s tako silo po glavi, da si — Častno odlikovanje slovenskega kmetij- i Ijano je namreč Dretresel dališi tri setoiS” ,oinesvestil in- par ur nato umrl. Gracar je .skega strokovnjaka. V svoji slavnostni seji -re® PreWe?el “»U*1. tri sekunde odnesel dve w.i o povodom državnega praznika Narodnega osvo- bojenja, dne 28. oktobra t. ,1., je »CeŠko slovaska akademija kmetijskih znanosti ravnat el ia ™^la1vaila 'kmetijskega svetnika in ravnaiteija drz. fcmefc^ske šole na Grmu Bohuslava Skalickyja za njegove izredne i sluge na polju kmetijstva, zlasti pa vinogradništva ur kmetijskega šolstva ter kmetijske literature svojim dopisuj^ ČIanonJ,. To odlikovanje je prav častno ,in služi lahko slovenskim kmetijskim strokovnjakom v ponos. Odlikovancu pa naše iskrene čestitke — Bernard Shaw in Noblova nagrada. Ber-nard Shaw je poslal kraljevi švedski akademiji dopia, v katerem izraža svojo zahvalo za podelitev Noblpve nagrade. Na denarno darilo, ki je združeno z nagrado je renonsiral z motivacijo, da mu nesejo njegova dela te predavanja več kot rabi za svoje potrebe. Denar naj se naloži, obresti pa vporabljajo za pospeševanje literarnih in umetniških odnn-šajev med švedsko in Anglijo, Sha\v obžaluie končno, da je švedska književnost vsled pomanjkanja kapitala za prevode v inozemstvu premalo znana. — Samomor v kinu. Te dni je izvršil v nekem pariškem kinu delavec Edvard Chal teuche samomor. Ko je kupoval vstopnico je =fJK Prisotnemu policijskemu stražniku da na dV"rsUSt!'eln’ ?er ga je zaPustila že-sf-o nJn f videti se preje kinematografsko predstavo. Stražnik je mislil, da se mož trajajoči Mpa ui ^pravR ^ ™ nikake škode, razen eventualnih živčnih raz- obt?ze,le.c Je bil Nace Vobič. Bivši p-ri nekaterih nervmnejših Ljuhljan- . Vlomi in tatvine v Ljubljani. Glede vloma v trgovino Kambič, o katerem smo vcfraJ poročali, je policija naknadno ugoito-i? storilec odnesel likerjev, slaščic, m konzerv za 3119 Din. Vloma je osumljen neki moški, ki .je bil pred kratkim za niapca pri Kambičevih. — V hlev Figov-irrfi'. ®ot5l^,'\rle neznanec prignal ikravo su jivega izvora. Krava je zelo izmučena An ne more niiti vstati.-Sumi se, da je fantalin Kravo kje ukradel. — V mizarsko delavnico gostilničarja Pelca v Kolezijslri ulici je vlomil neznan vlomilec ta odnesel za 232 Din raznega mizarskega orodja. Tatvine je osumljen neki bivši Pelčev delavec, a 7 DjRicijska kronika. Policija je aretirala dve vlačugi, ki sta ušli iz oddelka za spolne bolezm v deželni bolnici, dalje dve osebi radi tatvine, eno radi beračenja, dve radi nedostojnega ved n ja. Poročila navajajo 3 ia.t-vme, l ogrožanje telesne varnosti, 2 prepira, PUanosti ta razgrajanj, 1 prestopek tiskovnega zakona, 9 cestnih prestopkov, 4 prestopke pasjega kontumaca ,in 1 obdolfitev poneverbe. Maribor. m— Zimsko porotno zasedanje se prične dne 9. decembra. Razpianih je doslej pet slu- Popolna razprodaja tudi na obroke vseh predmetov, damske, moške in otročle konfekcije, dežnih nlaščp- klobukov itd. se vrši pri tvrdki I, Bern«,ov,f ' Ljubljana, Mestni tr„ stev.5 •__^mnadstropju. Vhod samo skozi vežo. prodaja se pod nakumo cenc organist, cerkovmik ta občinski tajnik v Se-I miču, ki je bil obdolžen, da se je izpozabilnad ; občinskim denarjem ter zapravil 28.864 Din. Obtoženec je priznal, zagovarjal pa se je b tem, da s svojimi dohodki ni mogel izhajati. Porotniki so z devetimi glasovi krivdo zanikali, vsled česar je bil Vobič oproščen. Primorsko. Zaplemba lista. Zadnjo številko mesečnika »Naš Glas«, ki izhaja v Trstu, je oblast zaplenila z enako motivacijo kakor pri zadnji zaplembi »Edinosti«, namreč v splošno radi tona vse vsebine. Gonja proti učiteljem. Te dni so fašisti v Knežaku poiskali tamošnjega učitelja Ljud-vika' Tavčarja in ga gnali v šolsko poslopje, kjer so ga hudo pretepli. Odlok o politični policiji. Odlok, ki se je že dolgo pripravljal in čegar izdajo je zadnje dni napad na Mussolinija le pospešil, je izšel v uradnem listu od dne 19. t. m. Dekret pravi: »Na ozemlju kraljevine se ustanovi posebna politična policijska služba, ki ima nalogo braniti nacionalni red v državi. Politična policijska služba je podrejena notranjemž ministruj ki je v tem slučaju Mussolini sam). V posameznih pokrajinah ji načeljujejo prefekti. Pri vsakem legijskem poveljništvu narodne milice se ustanovi poseben urad za politično policijsko službo. Ti posebni uradi legijskih poveljstev so podrejeni posebnim pokrajinskim uradom, ki se bodo ustanovili pri posameznih prefekturah in katerim bodo načeljevali prefekti. Minister za notranje zadeve se pooblašča da izda pravilnik za izvršitev tega zakona. Zakon je stopil z dnem svoje objave v veljavo. Odprava zadnjih županov. S kr. odlokom od 3. septembra 1926 (uradni list od 19. t. m.) se je raztegnil sistem podeštatov na vse občine. — V občinah z več nego 20.000 pre- bivalcev ali v občinah, ki so sedež prefekture, stoji podeštatu ob strani poseben svet. —.»Število članov določi prefekt. Svetovalci se izberjo iz ternov, ki jih stavijo sindikalne organizacije. Pravico izbire ima za občine za več nego 100.000 minister za notranje zadeve, za manjše občine prefekt. — Iz teh razlogov javne varnosti ali iz upravnih razlogov sme minister za notranje zadeve razpustiti tak svet ali anulirati imenovanje. Zopetno imenovanje se mora izvršiti najkasneje tekom enega leta. Ako kak svetovalec izostane od treh zaporednih sej, ga minister za notranje zadeve s posebnim odlokom odstavi. Imenovanje teh evetov ne stopi takoj v veljavo, temveč tekom štirih mesecev po objavi goriomenjenega pravilnika ki se ima izdati. Senzatijonelni spomini i prično izhajati » Šport. Da ostane eden od ljubljanskih vodilnih klubov še vnaprej »vodilnk klub, so rami njegovi neoficijelni »funkcijonarji« »sprejeli« — ne ekapral.i — dva >SIoviaaiova« igralca, Čeetiitaino na takih zaplotnih zmagah! .Pq-i-'zadetima miož-besedama pa tudi! Izidi važnih inozemskih tekem. Vdenna : 'Stmmer.ing 8:1. — WAC : BAČ 3:2. Rapiid : FAC 5:3. — Amaterji : Adraura 4:0. — Hakoah : Sportklub 1:0, — Slovan : Rudolfkhiigel 0:0, — Hertha : W etose Elf '2 : 2.. — Izmed angleških omenimo sledeče: iSunderland : Arsenal 3:2. — Aston Villa .: Sheiffield Wednesday 2:2. — New-castle : Binmingham 5 : 1. — Na Češkem si 'je priboril lep uapeh Vršaviice : Sp K 'Nuseilsik.i : 8 : 1 in Vršavice : Spanta 2 : 2. — DFC : Viktorija : Žižkov 4:3. — Moravska Slavija : Deutschei- Sportverein Briinn 6 : 3. Štiri nove avstrijske rekorde so postavili dunajski težkoatletiki v nedeljo. Tako je sunil Ekenberger '(lahka teža) z levico 87.3 Ikg, Hans Haas v isti kategoriji je sunil oboje-■ročno 142 kg, 8 kg več kakor dvojno lastno ■težo. Hans Mayer (bamtainteža) je sumil z levico 77.5 kg, KoMldck (iežka srednja teža) pa obojeročmo 137.5 kg. Gospodarstvo. PROTESTNO ZBOROVANJE OBRTNIŠTVA. Dne 8. decembra t. 1. bo priredila Zveza obrtnih zadrug in obrtniške organizacije ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani protestno zborovanje proti šušmar-stvu, državnim delavnicam in /avodom, ki vzdržujejo obrtne delavnice; protestiralo pa bo tudi proti obrtnim oblastem, ki doslej niso pokazale nobenega razumevanja za obrtniške težnje in ki nosijo v dokajšnji meri krivdo, da se je šušmarstvo tako razpaslo, da resno ogroža obrtništvo in da se nahaja obrtnik v skoraj brezpravnem stanju. . Gospodarska moč našega obrtništva pada, v vseh obrtnih strokah vlada velik zastoj, ker je obrt postal predmet splošnega izkoriščanja. Obrt služi danes mnogim kot sredstvo, iz katerega črpajo takozvane >postranske zaslužke«, na račun obrti se vzdržujejo humani- ; t&rni zavodi, ki imajo pred vsem nalogo vz-, ’ gajati mladino, državna uprava sama zopet I oškoduje obrt s tem, da vzdržuje obrtne delavnice, pri vsem tem pa merodajni faktorji, ki so poklicani, da pospešujejo obrt in da ga ščitijo pred izkoriščanjem — molčijo in na vse ovadbe, prošnje in pritožbe, ki jih vlagajo obrtne zadruge in druge obrtniške korpo- racije ne smatrajo niti za potrebno, da bi zadostile vsaj določbi § 147. o. r. Vsak glas obrtništva, naj se ga zaščiti in naj se mu da, kar mu gre — je cstal brez odmeva. Zato pa bo obrtništvo na protestnem zborovanju 8. decembra zahtevalo, da se usmeri zaščita upravičenega obrinika tako kot zahteva realno življenje. Obrtništvo ne bo več trpelo, da se bo napram njemu operiralo le s suhimi paragrafi — pač pa hoče videii v obrtnih oblasteh pravno oporo proti vsem, ki obrt izkoriščajo. Obrtništvo hoče pravice! Zato pa naj dne 8. decembra na protestnem zborovanju napolni dvorano Mestnega doma in poudari s tem tudi svojo zahtevo, da mora biti dosedanjega sistematičnega ubijanja obrti konec. Na zborovanje naj v čimvečjem številu pride tudi obrtništvo iz vseh podeželskih krajev. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Ljubljanska borza. Blago: Turščica nova, v storžih, fco nakl. post., 1 vag., den. 100, bi. 100, zaklj. 100. Zagreb, dne 23. novembra. Devize: Ne\v-york ček 56.54—56.74, London izplačilo 274.8 —275.6, Pariz_izplačilo 204.03—206.03, Praga izplačilo 167.75—168.55, Curih izpl. 1092.75— 1095.75, Dunaj izplačilo 798.25—801.25, Berlin izplačilo 1346—1349. Curih, 23. novembra. Beograd 9.145, New-york 518.75, London 25.1475, Pariz 18.425, Berlin 123.1125, Dunaj 73.1775, Praga 15.35, Milan 21.70, Bukarešta 2.82, Sofija 3.7425, Budimpešta 0.C07255. To in ono. »SIBIRSKA KRIZ ANTEN A. iKiku Degami, hnabra in ipatriotična Geisha, M so jo slavili še pred par leti kot narodno junakinjo 'na Japonskem, je umiila kiot žrtev opija. iKifcu Degami 'je bila izredno lepa in. talentirana Oeisha. Njen poklic pa ji mi ugajal. Razmišljevala je vedno le, kako bi ko- Kstidiai svoji domovini s kakim patriotienim dejanjem. Ko so «e izkrcale leta 1920 japonske ^čete v Vladivostoku za boj zoper p r odi-rajočo^rdečo armado, je bila Koku Degami prepričana, da je njena ura prišla. Prijavila se je pri japonskem generalnem štabu ter predložila načrt . . . Geisha je bila sprejeta kot dobrovoljec v armado in poslali so jo na bojišče. Kmalu na to se je pojavila v mestu, v katerem ,se je nahajal glavni istan rdeče armije, kitajska kmizana, ki se 'je odlikovala po izredni krasoti in graicijoznosti. Kurtizana si je znala pridobiti zaupanje rdečih višjih oficirjev. Bila je naša Geisha. Dol-gočasa je apremljevala rdečo 'armado ter si je pridobila kot špijonka za svojo domovino velike zasluge. Često je manjkalo za las, da ji niso prišli na sled. Ko so bile naposled v.ojne operacije končane, se ji 'je posrečilo pobegniti in vrnila se je na pustolovski način na Japonsko. Tekom njenega udejstvovanja kot špijonka, se ji je med drugim posrečilo, da je obvarovala nekoč cel japonski polk pred sigurnim uničenjem. Doma so sprejeli deklico z velikimi častmi. Novine so jo primerjali z devico Orleansko, vlada ji je izročila pompozno zahvalno adreeo in eno najvišjih odlikovanj. Vojaki so jo krstili za »Sibirsko krizantemo?. Toda kmalu je bila pozabljena. Uboga Kiiku je bila primorana poiskati si kak poklic. Ustanovila je pralnico. Toda ni šlo. Poskusila je še marsikaj, toda vse ji 'je izpodletelo. Končno je postala, da je m ogla ekatoUrtaitu, zopet geisha v neki čajami v Nagasaki-ju. Iz obupa ise je udala opiju . . . Sele 9edaj, po njeni smrti so ise je zopet spomnili, toda — prespozno. Haut gout. Colina, belgijski Tartarin de Tarasoon je sla s svojim gostiteljem naslov na jerebice. Jata jerebic je zletela kvišku. »Zaikiaj ne streljaš?« vpraša gostitelj. >Zad-njai jerbica se je vendar tako počasi dvignila, 'kot le mogoče!« »Prav zato pa nisem streljala«, odgovori Ooliniat, »zdelo se mi je, da jerebica ni bila posebno mlada«. Rudyard Kipling: 1(J0 Knjiga o džungli. Neokretno se je okrenil in zlezel na vrh sipine, šakal in adjutant pa sta se umaknila v zavetje drevesa, ki ga je voda splavila na koncu sipine blizu železniškega mostu. »Prijetno, dcbičkanosno življenje je bilo to«, se je zarežal šakel in vprašujoče ozri v ptiča, ki se je dvigal nad njim. »Ampak niti enkrat, zapomni si, se mu ni zdelo varno, da bi mi povedal, kje ob bregu je morebiti ostala kaka mrvica živeža. In vendar sem jaz njega stokrat in stokrat opozoril na dobre reči, ki so se valile po reki navzdol. Kako resničen je pregovor: ,Ves svet pozabi na šakala in brivca, ko sta povedala vse novice!* Sedaj gre spat! Arrahk »Kako neki more šakal loviti z Muggerjem?« je dejal adjutant hladno. »Velik tat in majhen tat; potem se lahko reče, kdo dobi najboljše.« ■Šakal se je obrnil in nepotrpežljivo cvilil, ko pa oa dekniti pod drevesnim deblom, je mienada počenil in se ozrl skozi premočene veje proti mostu f°r»UiapaleSLda??SVvprašal adjutant in nemirno ^»Poikal da Vidimo. Veter piha od nasproti njima, vendar ne iščeta naju - onadva možaka.« »Možaka, res? Moj posel me varuje. Vsa Indija ve, da sem svet ptič.« Ker je adjutant cestni pometač in , ■čistilec prve vrste, hodi lahko kjer se mu zljubi; za- ‘ radi tega se ni niti ganil. »Nisem vreden, da bi me kdc udaril s čim drugim kot starim čevljem,« je dejal šakal in zopet prisluškoval. »Poslušaj kako stopata!« je nadaljeval. »To ni vega. Resnica je, da so azištrk-nlimid-KejEeniatxniat kmetsko usnje, ampak podkovana noga bledoličnika. Poslušaj zopet! Železo udarja ob železo! Puška je to! Prijatelj, onadva težko cbuta, bedasta Angleža prihajata, da se malo pomenita z Muggerjem.« »Opozori ga tedaj. Zaščitnika revežev ga je šele pred kratkim nazval nekdo, ki ni bil nepodoben stradajočemu šakulu.« »Pu*U ga, naj moj bratranec sam varuje »vojo Jto- žc. Tolikokrat mi je pravil, da se mu od bledolicnikov ni treba nič bati. Toda morata biti bledoličnika. Noben vaščan iz Mugger Ghauta se ne bi upal prih nadenj Poglej, saj sem rekel, da je bila puška 1 No ce bo sreča mila, se bomo gostili predno se zdani. Iz. vode ven ne more dobro slišati in — to pot m zenska tam.« Svetla cev se je svetlikala nekaj časa v mesečini na mostnih oporah. Mugger je ležal na sipini mirneuo njegova senca, sprednji nogi je imel nekoliko iztegnjeni, glavo povešeno med njima in je smrčal kot - mUg|ear mostu je zašepetal nek glas: »Malo čuden strel to — skoraj naravnost navzdol — ampak, gotov kot le kaj. Najboljše, če ga poskusiš zadeti za vrat. Za Boga! Kakšna zver! Vseeno bodo vaščani divji, če ga ustrelimo. Majhen bog teh krajev je.« »Kaj se menim za to,« je odgovoril drug glas. »Ko se je gradil most mi je pobral kakih petnajst mojih najboljših delavcev in čas je že, da se mu naredi konec. Cele tedne sem v čolnu lazil za njim. Ti pa pomagal z Martinijevo puško, kakor hitro mu dam obe tele cevi okusiti.« »Pazi, da te ne suni preveč. Taka puška ni šala.« »To bo oni spodaj razsodil. Naprej!« Zagrmelo je kakor bi ustrelil z najhujšim topom (največja vrsta puške za slone se ne razlikuje mnogo od nekaterih topov); grom je spremlial ^cjen. iarek . plamena, ki mu je sledil pikajoč pok Martinčeve puške, ki pa s svojimi dolgimi svinčenkami ne predre krcdilovega oklepa. Ampak razstrelne kroglje so opravile svojo dolžnost. Ena je zadela Muggerja tak za tilnik, nekoliko prstov na levo od hrbtenice, druga pa se J-e razletela nekoliko nižje ob pričetku repa. Smrtno ranjen krokodil zleze v devetindevetdeset slučajih izmed sto lahko iz globoke vede in uteče, toda Mugger iz Mugger Ghauta je bil dobesedno pretrgan na tri kose. ge z glavo ni ganil in je bilo po njem in je ležal tam zleknjen kot šakal. (Dalje, prih.f ; Najboljša, najcenejša kolesa la llvalnl stroj ^ so edino Petelinjem znamke Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Grltzner, Adler, Phonix za dom, obrt la Industrijo- Pouk brez-plačen, ugodni plačilni pofloji - Tudi na obtoke. • Večletna garancija. Od dobrega najboljše Je švicarski pletilni stroj P11B1EP kisa. tovarna vinskega , Ljubljana oglasi. d.zo. n na- spornemu ,uuu' n£ obroke. * Večletno goronujn. ]osip Peteline, Ljubljana) Oglas. najtlnejši in najokusnejši mizni kis Iz vinskega kisa. ZAHTEVAJTE ponudbo 1 -»C Tehnično In hlglJcnlCno najmoder-neje urejena ktsarna v Jugoslaviji } puamai Ljubljano, Dun«l*a •*- *«». «- nadstropje Za namestitev Državnega veterinarskega bakteriološkega j zavoda v Ljubljani se vzame v zakup zgradba r'JBttSč'd06"vor- "p-, nai "rfennarsld re.er,t v U»b- ljani, Bleiweisova cesta, vladna palaža. V L j u b 1 j a n i, dne 18. novembra 1926. Za velikega župana ljubljanske oblasti. Kremenšek s. r 7 j SKARNA MERKUR L J U BLJ A NA SIMON OREOORČIČEVA UL V se priporoča ■V 2a naročila o tiskarsko široko spadajočih del sSa^inlfvce. de*nlkl, kloti, "oni! žepni robe.. paHce.^ilce. noz., ^e, »otret — Ja5e, Celarje, In brivce edino le pri tvrdki I0SIP PETELINC EJUBI.JANA blizu PteSernoveoo »gome , Na teliko In m»l«> N sinili« MB« 1 u)tT^*t Za vsako besedo ae plais^ 50 par, za debelo ti*lsanc pa Din 1.—. Gospodinja išče mesta pri boljšem gospodu event. vdovcu z dvemi ali tremi otroki. Vajena je vseh hišnih del kakor »udi Šivanja. Ponudbe prosi na upTavo lista pod »Dobra gospodinja«. Stekleno »tretao opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani Proda se Becker Weltg€ecliichte, > Ljubljanski Zvon« ter pahalasta palma (FacJ>e>r-palme). Naslon uprava iis*®- DRVA-ČEBIN Voden 1/IL ■ Tam- - Oglašujte v ..Narodnem DnevniKu“! ■-------------------------------------------------------- .... Mirirart ^ *"«■ V« ’ M"™”1 AUtaMdar *ala«dk«. - UreMje: Vladimir Srrtek. Za