Stev. 179. Izhaja tudi ob nedeljah ta ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka AsiJkega It 20, L nadatr. — Vid dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirm« pisma se M sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodfcn. Lntafc hoanc| lista .Edinosti*. — Tkk tiskarna .Edino*!-. vpisane zadrupM omejenim poroštvom v Trsta, ulica Sv. PranfiBra Aaflkagi m~ m Telefon uredniltva in uprave Mm. »H7. Naročnina znaia: Za celo Ido *••••*• K jj* za pol leta................. za tri meseca........ Za nedeljsko izdajo za celo za pol leta ......... Letnik XXXIX Pttaatca« iteVilke .Edinosti" ae prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se ra&najo na milimetre v širokosU ene kolona Cene: Oglad trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanke, ogtaal denarnih za- vodar...............lun po 20 vta. Oglarf v tekata Uata do pet vnt.........K jr— vsaka nadaljna vrsta....................■ MaU oglaal po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sarekaa lnseratni oddelek .IKInnsIi*. Naročnina feartfctaMcHe ae pottjajo n pravi Uata. PIiBbJi ae IzUJnEno fa npcari .Staoad*. — PMs ta ta« sa v Trata. Uprava ta lnseratni oddelek se nahajata v ulld Sv. FraoBacg ------20. — PoŠtnohranHnični račun it M1.652. Vojna napovedana. Kocka ie padla I Kakor poročamo na druge m mestu, ie Avstrija včeraj popoldne napovedala vojno srbskemu kraljestvu. Kocka je padla! Trdno upamo, da ostane vojna lokalizirana. Vendar, karkoli prinese negotova bodočnost, o enem smo globoko prepričani: slovenski narod, čigar usoda je navezana na monarhijo, bo storil tudi to pot, kakor vselej, svojo polno patrijotično dolžnost. Z zvestobo, z neomejeno požrtvovalnostjo pojdejo slovenski vojaki v boj in pripomorejo brez dvoma k ugodnemu izidu s svojo, v neštetih prilikah že dokazano in od Najvišjega mesta priznano hrabrostjo. Slovesnost usodnega momenta ne dopisa mnogo besed. Naše ljudstvo se postav i ja od svojih najkrepkejših sinov, ki odhajajo v krvavi boj, resno in mirno: vseh. one ki ostajajo in one ki odhajajo, prevevajo enaka čustva, katerim je najzgovornejši izraz: m B&fuL Bm iferari um cesarja. Avstrija! Vojna napoved« DUNAJ 28. (Kor.) „Wie-ner Zeitung" priobčuje v posebni izdaji v uradnem delu sledečo vojno napoved: Ker kraljeva srbska vlada na noto, ki ji je bila izročena od avstrijskega posladka v Belgradu dne 23. julija 1914. ni odgovorila na zadovoljiv način, se smatra c. in kr. vlada prisiljeno, da skrbi za varstvo svojih pravic in interesov in apelira v dosego tega namena na silo orožja. Avstro-Ogr-ska smatra zato, da se nahaja od tega trenotka v vojnem stanju s Srbijo. Avstro-ogrski minister za zunanje zadeve: grof BERCHTOLD. DUNAJ 28. (Kor.) C in kr. ministrstvo za zunanje zadeve je poslalo danes tukajšnjim tujini diplomatičnim zastopstvom verbalno noto sledeče vsebine: Da napravi iz Belgrada izhajajočemu in proti teritorijalni nedotakljivosti avstro-ogrske monarhije^ naperjenemu prekucuškemii početju Srbije konec, je c. in kr. vlada izročila dne 23. julija 1914 kraljevski srbski vladi noto, v kateri je bila formulirana vrsta zahtev, za katerih sprejem je bil dan srbski vladi 48 urni rok. Ker kraljeva srbska vlada na to noto ni odgovorila zadovoljivo, je bila c. in kr. vlada prisiljena, da poskrbi sama za varstvo svojih pravic in interesov in da apelira v dosego tega namena na silo orožja. Avstro-Ogrska, ki ie glasom člena L, pri-četka sovražnosti se tikajoče pogodbe z dne 18. oktobra 1907, Srbiji že poslala formalno izjavo, smatra, da se nahaja od tega trenotka v vojnem stanju s Srbijo. Naznanjajoč to veleposlaništvu (poslaništvu), ima zunanje ministrstvo čast tudi izjaviti, da se bo Avstrija tekom sovražnosti, pod pogojem enakega postopanja od srbske strani, natančno ravnala po določilih haaŠke pogodbe z dne 18. oktobra 1907, kakor tudi po določilih londonske deklaracije z dne 26. februarja 1909. Veleposlaništvo (poslaništvo) se naproša, da naznani to notifilcacifo nemudoma svoji vladL Pukl sod m HrvotskML Sabor zaključen. — Ban najvišji fciiili«. BUDIMPEŠTA 28. (Izv.) Cesar je Izdal Najvišji reskript, s katerim aa zaktfaftda sezija hrvatskega sabora In Izroča vsa polnomoč za Hrvatsko in Stavoatfo v roke bana Skerlecza kot najvišjega komisarja. Nad Zagrebom In sptok vso Hrvatsko in Slavonijo je proglašeno obsedno stanje. Vlada je prepovedala Irkijanjs »Slobodne Rječi«, »Narodnega Jedinstva« in cele vrste drugih manjših listov po provinci. Izlora sin Greyji i položaja. LONDON 27. (Kor.) Spodnja zbornica se je sestala danes popoldne v znamenju splošnega razburjenja radi nove krize in dogodkov v Dublinu. Tekom seje je vložil Bonar Law interpelacijo glede evropskega položaja. Sir Edvard Grey je podal nato sledečo izjavo: »Stojim na stališču, da moram natančno pojasniti zbornici stališče, ki ga je zavzemala dosedaj angleška vlada. Pretekli petek sem dobil od avstrijskega veleposlanika tekst vsebine avstrijske note na velesile, ki je bila že objavljena v listih in ki vsebuje zahteve Avstrije od Srbije. Popoldne sem videl druge poslanike in sem se proti njim izrazil, da za sedaj, dokler ostane spor med Avstrijo ir Srbijo omejen, nimamo nobene pravice za kako vmešavanje. Ce pa bi bili ogroženi odnošaji med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo, potem gre za vprašanje evropskega miru, kar se tiče nas vseh. V tistem trenotku še nisem vedel, kako stališče je zavzela ruska vlada, vsled česar tudi nisem mogel napraviti nobenega posredovalnega koraka; pač pa sem izjavil, da smatram za slučaj, če bi zavzeli odnošaji med Avstrijo in Rusijo nevaren značaj, za najboljše šanse za ohranitev miru dejstvo, da raj neposredno in-teresirane države, namreč Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija istočasno intervenirajo v Petrogradu in na Dunaju in delujejo v tem smislu, da naj Avstrija in Rusija ustavite nadaljne vojaške operacije, dočim naj se ostale štiri velesile potrudijo, razrešiti konflikt mirnim potom. Ko sem izvedel, da je Avstrija prerušila diplomatične odnošaje s Srbijo, sem stavil sledeči predlog: Naročil sem včeraj, t. j., v nedeljo, angleškim veleposlanikom v Parizu, Berlinu in Rimu brzojavnim potom, da naj pri vladah, pri katerih so akreditirani, povprašajo, ali bi bile pripravljene in pri volji, doseči sporazum v tem smislu, da se francoski, nemški in italijanski veleposlanik v Londona snidejo z menoj h konferenci v Londonu, da se posvetujemo glede sredstev, kako naj bi se našel izhod iz sedanjega težavnega položaja. Istočasno sem naročil našim poslanikom, naj zaprosijo svoje zastopnike na Dunaju, v Petrogradu in Belgradu, da informirajo tamkajšnje vlade o predlagani konferenci in jih zaprosijo, da naj do zaključka konference ustavijo vse aktivne vojaške operacije,« Toda nato nisem dobil vseh odgovorov. Po tem predlogu je seveda sodelovanje imenovanih štirih velesil bistvena stvar. V tako težki krizi, kakor je sedanja, bi bila prizadevanja posamezne velevlasti elede lokaliziranja vojne, brezuspešna. Cas, ki je bil v tej stvari na razpolago, je bil tako kratek, da sem se moral izpostaviti nevarnosti, da sem prišel s svojim predlogom brez običajnih predpripravljal-nih korakov in ne da bi si bil v svesti, če bo moj predlog napravil dober vtisk. Toda kjer so stvari tako resne in čas tako kratek, se človek ne more izogniti nevarnosti nedobrodošlega predloga. Moje mnenje je dalje, da zamore v časopisih priobčena vsebina srbskega odgovora, če je resnična, kar pa upam, tvoriti vsaj podlago, na kateri naj bi prijateljske in nestrankarske velevlasti, med katere spadamo tudi mi, ki vživamo pri Avstriji in Rusiji enako zaupanje, skušale doseči izhod iz krize, ki bi bil splošno sprejemljiv. Vsakemu, ki malo pomisli, mora biti jasno, da se v trenotku, kakor hitro preneha spor samo avstrijsko - srbski in kakor prične biti tudi spor s kako drago velesilo, konča lahko kriza z eno največjih katastrof, ki so kedaj zadele Evropo. Nihče ne more prorokovati, kako bo konec n^Hm sporom in direktne in indirektne posledice bi bile. naravnost nepreračunlji-ve.« Nato je vprašnl Ari Livson, če je res, da je nemški cesar danes zjutraj sprejel princip posredovanja, kakor ga je predlagal Grey. Državni tajnik je odgovoril, da je prepričan, da nemška vlada ideji posredovanja med Avstrijo in Rusijo v principu ni nasprotna, toda glede specijalnoga predloga, da naj se za princip posredovanja poseže po poslnniškf konferenci, še ni dobil od nemške vlade nobenega odgovora. Danes popoldne bi se morala pričeti v spodnji zbornici pri proračunu generalna debata o mornariški politiki, vsled zunanje - političnega položaja pa je bila debata odgovdena. Angleški glanovi. LONDON 28. (Kor.) »Westminster Ga-zetta« piše: Samoobsebi je razumljivo, da bomo delovali za mir in posredovanje, toda dočim priporočamo Avstriji zmernost, ne moremo Srbije ojunačevati k odpora, ker ji ne moremo pomagati. Lidmonrsksr pri Greyu. LONDON 28. (Kor.) Nemški veleposlanik Lichnowsky je posetil danes zunanjega ministra sira Greya. Potočare se je ornfl t Miz. PARIZ, 28. (Kor.) Brzojavka predsednika Poincareja s krova oklopnice »France« na danskega kralja, pravi: Vsled resnosti položaja sem prisiljen, da se vrnem direktno v Francijo, kamor sem poklican od ministrskega sveta, tolmača javnega mnenja. Enako brzojavko je poslal Poincare tudi norveškemu kralju. Posvetovanja v Parizu. PARIZ 28. (Kor.) interimistični minister za zunanje zadeve, Bienvenu - Martin, je sprejel danes popoldne avstrijskega veleposlanika barona Szecsena in je imel ž njim daljšo konferenco. Vrh tega je kon-ieriral Bienvenu - Martin tudi z nemškim poslanikom baronom Schoenom. Ruski veleposlanik Izvolski, ki se je predvčerajšnjim vrnil iz Petrograda v Pariz, se je ob 5 popoldne podal v ministrstvo za zunanje zadeve in je imel nad eno uro trajajočo konferenco s provizoričnim voditeljem zunanjega ministrstva. Pozno zvečer je Bienvenu - Martin konferiral s svojimi ministrski kolegi. PARIZ 28. (Kor.) Justični minister Bienvenu - Martin je imel danes dopoldne na Quai d' Orsai ponovne konference z nemškim veleposlanikom. Ob M>5 popoldne se bo vršila v zunanjem ministrstvu seja ministrskega sveta. Francoski glasovi. PARIZ 28. (Kor.) Bivši poslanec Fran-cois Oncle poudarja v svojem listu »Journal de Pariš«, da je javno mnenje v Angliji na strani Avstrije in izraža željo, da bodo tudi državniki kontinenta pokazali Avstriji svoje simpatije, ker mora Avstrija trpeti radi rovarenja Srbije. srečilo policiji, da je razgnala demonstrante. Število tekom večera aretiranih je zelo veliko. PARIZ 28. (Kor.) Zveza sindikatov de-partementa Seine je pozvala svoje pristaše, naj zvečer na Boulevardu prirede manifestacije za mir. Vsled tega poziva je že ob 9. uri zvečer vladalo živahno gibanje. Iz množice so se razlegali klici: Doli z vojno! V mestnem delu, ki meji na ribiško predmestje, je prišlo do nasprotnih pojavov, ki so se izražali v živahnem vs-klikanju armadi. Da prepreči hud spopad med obema demonstrujočima skupinama, je posegla policija vmes in je potem, ko je aretirala več oseb, vzpostavila mir. Kma-lo na to so se demonstranti zopet zbrali in vnovič se je glasil klic: Doli z vojno! Množica je zapela internacijonalo. Policiji se je posrečilo razgnati manifestante. Ob 10.30 je skupina demonstrantov prodrla na trg Place de Republique in je viharno vsklikala proti vojni. Policija si je prizadevala na vso silo, da bi razgnala množico. Ali naletela je na odpor, tako, da je prišlo do spopada, med katerim je bilo aaretiranih več oseb. Mej tem je število demonstrantov na Bonlevardu vedno boli naraščalo, vsled česar so morali pritegniti republikansko gardo v ojačenje policije. Ob 11. uri zvečer se je množica zgostila na Poste St Denis. V enomer so prepevali internacijonalo. Policija je pritiskala množice proti Place de Republique, kjer |e izvršila mnogo aretacij. Dohode je zaprla. Promet Je bil sko**o popolnoma pretrgan. Na raznfli točkah je prišlo še opetovano do manjih pretepov med nasprotnima si skupinama. Po polnoči se je po- BERUN 28. (Kor.) Listi presojalo položaj kot ugoden in pravijo, da je vsled odločnega stališča Nemčije mogoča lokalizacija vojne. MUH pnH MSUL Varšavska trdnjava eksplodirala DUNAJ, 28. (Izv.) Ravnokar le prispela semkaj preko Deittna vest, da je včeraj zletela v zrak cela varšavska trdnjava. Vršile so se grozne eksplozije, i Berlinske vesti pravijo, da je po ruskih nradnVi vesteh ndarfla strela v neko smod-nišnlcob po poUsklb poročffih pa gre za poljsko revolucije, ki Je izbruhnila. DUNAJ 28. (Izv.) Po poročflA, ki so došla zvečer, je povzročila eksplozijo faktično strela, ki je udarila v neko staro poslopje, ki |e tudi zgorelo. Vesti, da gre za kak bombni atentat aH pa celo za poljsko revolucijo, ali da bi eksplodirala cela varšavska trdnjava, so se izkazale kot izmišljene. Eksplodirala je le neka kula. Poziv Daszynskega na poljske socijaliste. LVOV, 28. (Izv.) Glasilo poljskih so-cijalistov »Naprzud« priobčuje proklamacijo eksekutivnega komiteja poljske socijalistične stranke, v katerem poživlja poljske socijaliste In ves poljski narod na najostrejši boj proti Rusiji. Proklamacijo [ je podpisal poslanec Daszinski. Grška in Romunija za uzdržanje ravnotežja na Balkana. LONDON 2& (Kor.) »Reuter Office« poroča : Včeraj se je vršila med grško in ru-munsko vlado živahna izmenjava misli v zadevi vzdržanja ravnotežja na Balkanu v slučaju izbruha sovražnosti med monarhijo in Srbijo. Angleška brodovna akcija. Odhod v Severno morje. LONDON 2S. (Kor.) Iz Portlanda se poroča. da se je prvi del angleškega brodov-ja oskrbel s premogom in takoj nato od-plul v Severno morje. Tlszine izjave v ogrski zbornici. BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) Začetkom današnje seje zbornice je podal ministrski predsednik grof Tisza sledečo izjavo: Čestita zbornica! Ćast mi je, naznaniti zbornici poročilo glede izvedbe izjemnih odredb za slučaj vojne. V tem poročilu je podana karakterizacija današnjega položaja. Živimo v časih, ko stopa na mesto govorov, debat in posvetovanj orožje in ravno radi tega moram v tem odgovornem trenotku zgodovinskega pomena, iz-pregovoriti le par besed v imenu vlade. Z navdušenjem in ponosom gledamo na vzvišeno razpoloženje našega naroda, gledamo na možato odločnostjo, ki se kaže v vsem narodu brez razlike narodnosti. (Živahno odobravanje v centrumu.) Posl. Dungierski, srbski član delovne stranke: »Tako je!« Grof Tisza: Konstatiram, da hvala bogu posamezne vznemirjajoče vesti, ki so se pojavljale v zadnjem času, niso resnične m so se razširjale le s pregrešno lahkomiselnostjo. (Živahno odobravanje, Eljen- klici in ploskanje.) Celokupni narod se odzivlja klicu kralja in hiti pod zastave in mi, člani ogrske' vlade, smo si v svesti velikih in svetih dolžnosti. Naša dolžnost je, vzdržati red in mir v deželi in odrediti vse vladne odredbe, da pridejo operacije armade do izraza. Treba nam je izvrševati svoj vladni vpliv na način, da boj, ki nam je bil vsiljen in do katerega smo se odločili po izčrpanju vseh poizkusov, ne bo končan poprej, dokler ne bo zasigurana čast ogrskega naroda in monarhije, dokler ne dobimo poroštva za bodoči mir in varstvo. (Viharno odobravanje.) Grof Julij Andrassy: Tako je! Grof Apponyisejev imenu vseh o-pozicijonalnih strank pridružil pred kratkim podani izjavi grofa Andrassyja in izjavil, da mora prenehati v tem trenotku vsaka kontroverzija in nas voditi le ena misel, da hočemo storiti vse, da stopi naša sila v veljavo. Ce bi se upanje, da ostane sedanji obračun omejen le na eno ozemlje, ne uresničilo, potem se narod v zaupanju v svojo moč, vojaško izvežbanost armade in zavezniško zvestobo, ne ustraši ničesar. Nato je bil prečitan kraljevski reskript z dne 28. t m., s katerim se odgodi zbornica. Po sklepčnem govoru predsednika, ki je prosil, naj ohrani božja previdnost cesarju in kralju dolgo življenje, je bila seja za-ključena. Ogrska roagnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) Predsednik jc prečital kraljevski reskript, s katerim su odgaja zasedanje državnega sveta. Knezoškof Czernoch je govoril o historičnem pomenu in resnosti trenotka. V sedanjem trenotku padejo ograje politični!) mnenj. Sedaj so vsi edini v trdni zvestobi do kralja in v ljubezni do domovine. Govor je bil sprejet z živahnimi Eljen - kliel na kralja in domovino, nakar je bila se j j zaključena. Cirkularna nota Avstro-Ogrske vnanji.i poslaništvom. DUNAJ, 27. (Kor.) Zbirka spisov, ki jo omenja avstrijsko-ogrska cirkularna not i vnanjim poslaništvom v stvari srbske^.i konflikta, se objavlja danes. V tej sporne-niči se opozarja, da je iz Srbije izhajajoče gibanje, ki si je postavilo cil, da se južni deli Avstro-Ogrske odtržejo od monarhije in da se združijo s Srbijo v državno enoto, sega daleč nazaj. Ta propaganda, je v svojih ciljih vedno ena kil in se le v svojih sredstvih izpreminja na intenziteti. Ne glede na sredstva, se jc iz društev, ki so pripravljala ta boj — med katerimi se je odlikovala po važnosti Narodna Obrana, navstala iz nekega revolucionarnega odbora — konstituirala organizacija pod vodstvom visokih državnikov in častnikov — general Jankov i č, bivši minister Jovanović, major Vria Tankosič, Milan Pribišević, spadajo k ni j ustanoviteljem. To društvo si je postav i Jo kot cilj ustvarjanje in oboroževanje dobrovoljnih čet za predstoječo vojno piv t i avstro-ogrski monarhiii. V neki prilog, priloženi spomenici, se priobčuje izvaft !: iz društvenega glasila Narodne Obrar.e, ki ga izdaja centralni odbor tega društ v katerem se v več poglavjih opisuju delovanje in cilji tega društva. Tam izrečeno, da v eno glavnih nalog Narocftc Obrane spada združenje z našimi bližn iii in daljnimi brati onstran meje in drugimi našimi prijatelji v svetu. Avstrija se ; nača kot prvi in največi sovražnik. Ćo Narodna Obrana propoveduje potre!: o boja z Avstrijo, je to sveta resnica našt^a narodnega položaja. Zaključno poglavje vsebuje apel na vlado in narod Srbije, naj se z vsemi sredstvi pripravljata za boj, ki ga je že napovedala aneksija. Spomenica slika potem po izpoveiihi nekega po Narodni Obrani nabranega Oe-taša tedanje delovanje Narodne Obrane, ki je pod vodstvom dveh stotnikov med njimi Tankošiča — vzdrževala šo! > za vežbanje band, ki sta jih general Jan-ković in stotnik Milan Pribičevič redno nadzorovala. Dalje so se poučevali komi-tadži v streljanju, metanju bomb, polaganju min, razstreljevanju železniških mostov. Po slovesni izjavi srbske vlade iz leta 1909 se je zdelo, da je prišel konec te organizacie. Ta pričakovanja pa ne le. da se niso izpolnila, marveč se je propaganda nadaljevala po srbskem Časopisi-i. Spomenica navaja kakor vzgled način, kakor se je publicistično izkoriščal atentat na bosenskegaj deželnega načelnika Vare-šanina, ko so atentatorja proslavljal kakor srbskega narodnega junaka in slavili njegov čin. List niso razširjali samo v Srbiji, marveč se je vtihotapljal po skrivnih dobro organiziranih poteh tudi v monarhijo. Pod istim vodstvom, kakor za čn-sa nje ustanovitve, je postala Narodna (>-brana zopei centralna točka agitacije, ki jej je pripadalo 762 društev, sokolska zveza z 2500 člani in različna druga društva. Nastopajoč v obliki kulturnega društva, ki mu sta le telesni in duševni razvin prebivalstva Srbije, kakor tudi njega materijalno krepljenje na srcu, razkriva Narodna Obrana v prej navedenem izvodu svo resnični reorganizirani program, j d njenega društvenega organa, v kateri se propoveduje kot sveta resnica, da je neizogibna potreba bojevati se do iztrebljenja proti Avstriji, temu prvemu in naj-večemu sovražniku: s puško in topovi, ter z vsemi sredstvi pripravljati ljudstvo na ta boj v osvobojenje podjarmljenih ozemelj, v katerih ječe mnogi milijoni zatiranih bratov. Spomenica navaja oklice in govore stičnega značaja, osvetljuje mnogostransko zunanje delovanje Narodne Obrane in žnjo zvezanih društev, ki obstoji v predavanj-skih potovanjih, udeležbah na slavnostih bosenskih društev, kjer so odkrito nabirali člane za omenjena srbska udruženja. Sedaj se vrši še preiskava o tem, je-Ii so sokolska društva v Srbiji analogna društva 9VT10 D. »EDINOST« it 179. V Trstu, dne 29. iullja 1914. v monarhiji pridobila za združitev v doslej prikrivani zvezi. Po zaupnikih in misijonarjih se je ta strup upornosti prenesel v kroge odraščenih in nerazsodne mladine. Takoj je Milan Pribičevič nekdanje honvedske oficirje in nekega orožniškega poročnika znal ob sumljivih okolnostih zavesti, da so zapustili, vojno službo v monarhiji Po šotah in na ačiteljiščih se je razvila razsežna agitacija in sc je vojna .proti monarhiji pripravljala tudi militari-stično v toliko, da je bilo za slučaj, da iz-fbruhnejo sovražnosti, srbskim emisarjem poverjeno, naj razdevajo transportna sredstva itd. in uprizarjajo revolte panike. Vse to dokazuje v posebnih prilogah. Spomenica slika nadalje zvezo med tem • delovanjem Narodne Obrane in težnjo t zduženih organizacij z atentati proti kraljevemu komisarju Čuvaju v Zagrebu ju- • lija 1912, z atentatom Dojčič v Zagrebu leta 1913 proti baronu Skerleczu, in ponesrečenim atentatom Schafferjevim v zagrebškem gledališču. Spomenica razpravlja potem o zvezi 1 atentata na prestolonaslednika in njegovo -soprogo; o načinu, kako so se mladiči že v šoli zastrupljali z mislijo Narodne od--brane; kako so si atentatorji s pomočjo Pribičeviča in Đačića preskrbeli orodje za atentat, pri čemer se posebno pojasnjuje vloga majorja Tankosiča, ki je dobavil morilna orožja m vloga nekega Ci-Pganovića, bivšega četaša in sedaj urad-*nika srbskega železniškega ravnateljstva, v Belgradu in ki se je pojavil že v letu 1909 kot gojenec neke šole za bande; o načinu, kakor so se bombe in orožje nc-opaženo spravljale v Bosno, ter da je bila .dobro pripravljena pot za tajinstvene svrhe Narodne odbrane. Ena prilog vsebuje izvod iz aktov o-#krožnega sodišča v Sarajevu o nreiskavi zaradi atentata proti nadvojvodi F-anu Ferdinandu in njega soprogi. Glasom teh navedeb so Princip, Cabrinovič, Orabec, ►Cubrilović in Popović priznali, da so sku-'pno s pobeglim Mehmedbasićem ustanovili komplot za umorite v nad v jjvode, da so v tem namenu prežah nanj. Cabrinovič priznava, da je izvršil atentat z bombo, Princip z browning pištolo. Oba storilca prizravata namen umora. Nadaljm deli te -priloge vsebujejo podrobne podatke obdolžencev pred preiskovalmr.i sodnikom •o postanku komplota, o dohodu bmnL, narejenih tovarniški in določenih za vojaške namene, in ki so, sodeč po originalu in zasvojili. prišle iz srbske orožarne v Kraljevcu, slednjič o transporta 3 atentatorjev !in oro?je iz Srbije v Bosno. Iz nekega drugega zapisnika prič izhaia. da je neki pripadnik monarhije nekoliko dni pred a-►tentatom hote! obvestiti avstru-cgrski 'konzulat v Belgradu o svojem sumu, da k obstoji načrt za izvršenje atentata proti ^nadvojvodi za časa njegovega mudenja v Bosni, a belgrajski policijski organi so preprečili to s tem, da so ga, ko je hotel vstopiti v konzulat, aretirali iz ničevnih •razlogov. Nadalje izhaja iz zapisnikov [prič, da bi bili dotični policijski organi vedeli za nameravani atentat, ali te na-»vedbe niso še preizkušene in se za sedaj ne more izreči nikaka sodba glede njiho-«ve resničnosti. V neki prilogi na zaključku spomenice |e rečeno, da se pred sprejemnim salonom srbskega vojnega ministrstva nahajajo na steni štiri alegorične slike, od katerih predstavljajo tri srbske vojne vspe-he. dočim predoča četrta uresničenje monarhiji sovražnih tendenc Srbije, in vzha-ie nad krajino, deloma gorovito (Bosna), deloma ravnino (južna Ogrska), zora srbskih nad! V ospredju stoji oborožena ženska postava, na katere ščitu so zapisana imena vseh pokrajin, ki se imajo o-svoboditi: Bosna, Hercegovina , vojvodina Sre niska, Dalmacija i. t. d. Darovi mM* ML DUNAJ 28. (Kor.) Tvrdka brata Gut-mann je dala v svrhe Rdečega križa 100 tisoč kron. DUNAJ 28. (Kor.) Baron Louis Roth-schild je daroval v svojem in imenu svojih bratov Alfonza in Evgena Rothschilda za RJeči križ 100.000 K. DUNAJ 28. (Kor.) Predsednik avstrijsko - ogrske orožarne je v imenu podjetja PODLISTEK Rdeti mlin, V naslednjem tednu Je prejel Tankred od mladega moža ganljivo pismo. Po mrtvoudu zadeti se je ob pogledu na i ljubljenega nečaka tako razveselil da ga Je na novo oživel galvaničep tok. Našel |e moči, da je dvignil svojo ohromelo roko in jo, tresočo se, položil na čelo Hec-"torjevo v zadnji blagoslov. Potem je za-pal kakor masa brez življenja, v nepre-aučnost in nezavest. Gospod de Rieux Je bil kakor uničen m |e menil s prvega, da Je starček izdihnil. Moti se Je. Na tem prizoru navzoči zdravnik je hotel z izjavo, da vikont še živi m bo njegov počasni smrtni boj trajal še nekoliko dni, morda celo tednov. Poroka med Hectorjem in Matildo se je torej odložila za nedoločen čas. Mej tem pa, ko so se tej, tako živo za-ieljeni in v vsakem oziru primerni ženitvi postavile na pot te nepredvidjene ovire, se Je markiz d* Herouville vsak dan poda-fcl v hotel starea vojvode de Laloche-Lambert, ki ga je, kakor gospod de ReiUy, vsled znanih dogodkov tudi zadel mrtvo-wL V veliko začudenje na medicinski fa- izročil vojnemu ministra za Rdeči križ 20.000 K. Prestolonaslednik v Hk IŠL 28. 'Kor.) Nadvojvoda Karal Franc Jožef je prispel semkajv i|ifjM—t/u komornega načelnika prtom Ltkhovica hi je bil ob % 9 sprejet od cesar*a v avdi-jenci. Nadvojvoda Jt kad paradno oMeko cesarskih huzarjev it 1. Občinstvo ga Je viharno pozdravljalo. m DUNAJ 2B. (Kor.) zi je bil popolnoma miren. Zaznamovati ni nobenega pripetljaja in nobene insolven-ce. Občinstvo ie sicer nekaj denarja dvignilo, a tudi dosti vložilo. Med občinstvom vlada v nasprotju s prejšnjo balkansko krizo, mirno in patri-joti čno razpoloženje. MrtKrttfne nmHuftRft pt nonirliljL DUNAJ 28. (Kor.) Včeraj ob 10 zvečer je prišlo pred italijanskim veleposlaništvom do novih velikih simpatičnih manifestacij. Okoli 500 oseb brofeča množica je odšla, potem ko Je demonstrirala pred Schwar-zenbergovim spomenikom, med prepevanjem patrijotičnih pesmi pred italijansko veleposlaništvo, kjer so se ustavili. Na Čelu izprevoda so nosili cesarjevo sliko in črno - žolte zastave. Eden izmed manife-stantov je govoril množici v nemškem in italijanskem jeziku. Slavi! Je v obeh govorih zavezniško zvestobo Italije. Množica je klicala: Živel cesar Franc Jožef! Živel kralj Viktor Emanueft! ISL, 28. (Kor.) Danes opoldne Je prišlo v zdravilišču povodom navzočnosti nadvojvode Karla Frana Josipa do navdušenih patrijotičnih poavov. Več stotin občinstva se Je namestilo na mostu blizu hotela »Kaiserin Elisabeta« in na Rndol-fovem obrežju ter je viharno vzklikalo. Navdušenje je doseglo svoj višek, ko se je nadvojvoda pokazal pri odprtem oknu m se je z mahanjem z roko zahvalil za ovacije. Poziv avstrijskega gospejnega društva. DUNAJ 28. (Kor.) Listi priobčujejo poziv zveze avstrijskega gospejnega društva, ki se glasi: Gospe Avstrije! Obžalovanja vredni dogodki so pognali Avstrijo na vojno. Na gospeh je sedaj ležeče, da stopijo s svojim delom, organizatorič-nimi sposobnostmi in denarnimi sredstvi na pomoč, ker gre za domovino. V svesti si tega, da je dolžnost ženske, streči ranjencem in sprejeti okrevance v varstvo, skrbeti za otroke in stare stariše v vojni se nahajajočih in pomagati oblastim: zato prosi zveza avstrijskih gospejnih društev avstrijske gospe, ki so nam vedno stale zvesto na strani, #a naj se organizirajo za službovanje v vojni. Priznanila društev in posameznih oseb naj se pošiljajo na naslov: Dunaj, III. Ro-chusgasse Št 7. Nadeli smo si za nalogo, posetiti centralna mesta, kamor bi se pridelile pomožne sile. Oospe Avstrije, zberite se! Vaše delo velja najljubšemu, kar imate! Ker ne moremo preprečiti vojne, pa moremo pripomoči, da bo preprečena marsikatera bolest in marsikatera muka. Stojmo ob strani naših mož za Čast Avstrije! Rodbinski obed pri cesarju. IŠL, 28. (Kor.) Pri Njegovem Veličanstvu je bil danes ob pol 3 uri rodbinski obed, ki so se ga udeležili princ Leopold in princeza Gizela Bavarska s sinovoma princem Jurijem in Konradom, nadvojvoda Kari Franc Josip, njegov komorni predstojnik princ Lobkovic, najvišji dvorjanik knez Montenuovo in spremstvi Njegovega Veličanstva cesarja in bavarskih v so k ost_ Gospa mm. opro&M. PARIZ, 28. (Izv.) Gospa Cattlaauc je bila danes oproščen«. Vladni komisarji na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 27. (Izv.) Nadžupan komitata Torda, Anton Aranjos je imenovan za viadnega komisarja za ozemlje si-binjskega (hermanstatiskega) armadnega zbora. kulteti je pa grozeča nevarnost izginila od dne do dne reklo bi se lahko, od ure do ure. Vojvoda Je prišel zopet k moči in njegova čvrsta konstitucija Je zmagovala nad pustošenjem bolezni. Potem ko je markiz dalje časa vsak dan poizvedoval o stanju vojvode, ga Je nekega dne komorni sluga gospoda de Laroch-Lambert obvestil, da bi se vojvoda čutil srečnega, ako bi ga mogel naslednjega dne sprejeti, da se mu osebno zahvali na sočutju, izražanim s toliko vstraj-nostjo m toploto. In v resnici so naslednjega dne poveli markija v spalno sobo vojvode. Prvi del pogovora med obema gospodoma ne bi zanimal naših čitateUev; preko drugega, ki dovaja do najpretreslji-ve je katastrofe te povesti, pa ne moremo iti molče. »Ljubi marki«, je vprašal vojvoda, ko Je omenil podrobnost nesrečnega plesnega dne, »ali vam je znano, da Je gospa d* Herouville v zmešnjavi, ki Jo Je provzro-čil požar, izgubila dragocen nakit?« »Nisem čul nič takega«, Je odgovori Tankred. •Ah!«, |e odgovoril starec začudeno, »jaz bi bi prej verjel nasprotno«. »Dovolite mi, da vas vprašam o vzroka za tako domnevo, gospod vojvoda«. »Brez dvoma in hitro vam hočem dati Avljatiilui nesreča. PARIZ 28. (Kot.) Na letališču Jnpisy je padel danes neki poročnik z višine 150 m in obležal takoj mrtev. Srbski poslanik pri saltana. CARIGRAD 28. (Kor.) Srbskega poslanika N«do»tfa Je danes sprejel mttan v avdi-jend. Podanik je ImCfl daaes svoje pove-lino pismo. Sprejem cesarja Viljema. WILDPARK 28. (Kar.) k sprejemu cesarja Vfljema na kolodvoru sa dolu: drtavni kancelar Bethmann-HoHweg, generalni polkovnik Kessel, generalni polkovnik pl. Plessen, gospodje glavnega štaba, šef generalnega štaba in šef admiralnega štaba. Cesar se je peljal s cesarico v novo palačo m Je sprejel kma u dali kancelaria, iefa generalnega talnega Slaba, ~ svoj referat. so mu po- Italija ne mobilizira. RIM 28. (Kor.) „Giornale d'ltalia" je dozna! s pristojnega mesta, da vest socialističnega lista »Avanti*, da misli vlada pozvati rezerviste pod orožje, ne odgovarja resnici. Vlada ne namenne poklicati pod o-rožje ne rezervistov letnika 1890, ne kakega dražega letnika. Potovanje Djavld Beya odgođeno. CARIGRAD 28. (Kor.) Radi vnaojega položaja je finančni minister Djavid Bey odgodi! svoje potovanje v Pariz. SlmpatUe Tnrttfe za Avstro-Ogrsko. CARIGRAD 27. (Kor.) Toliko v uradnih otomanskfti krogli, kolikor v vseh slojih turške dražbe se izjavlja, da je vse javno mnenje Tnrdje s svojimi simpatijami na strani Avstro-Ogrske. Izražajo svoje zadoščenje na vedenju proti Srbiji. Nemški prestolonaslednik se vrnil v Berlin. BERLIN 28. (Kor.) Prestolonaslednik Fri derik Viljem se je podal danes zvečer z Za pota v Berlin. Požar v Dortmundu. DARTMUND 28. (Kor.) V pivnici Adolfa Hausmana v Mengede je nastal nenadoma požar, ki je zahteval 15 žrtev. Življensbo zavarovanje v tm vojne. Mnogokateri, ki ga pozoveio te dni v vojake, je tudi zavarovan za slučaj smrti pri kaki domači ali tuji zavarovalnici. A le malokomu je znano, da za slučaj smrti v vojni niso veljavni navadni pogoji zavarovanja, ampak da glasom izrecnih določil, navedenih na zavarovalni polici, stavljajo posamezne zavarovalnice posebne pogoje, kakor na primer pravočasno izrecno prijavo vstoi^i v vojaške vrste, posebno doplačilo za vojno Ltd. Da bi razne zavarovalnice se res zavedale svojega socijalnogospodarskega pomena, se ne bi smele obotavljati in bi morale v sedanjem času javnost takoj obveščati, da stavljalo one, za veljavnost zavarovalne pogodbe v vojnem času svoje posebne pogoje. Ker pa žal tega ne store iz lastnega nagiba, smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo zavarovance odhajajoče v vojno na to važno okolnost, da si namreč po možnosti poskrbe s priporočenim pismom prijavo o pozivu v vojno svoji zavarovalnici, ter izjavijo obenem is-tej, da so tudi pripravljeni takoj osebno ali potom svojcev izplačati za slučaj smrti v vojni potrebno doplačilo, ki znaša za pol leta vojnega časa nekako 2 do 4 odstotke zavarovalne svote. Ta posebna določila veljajo običajno le za one, ki so poklicani v aktivno vojsko, da morajo tedaj doplačati in prijavljati nemudoma, predne se udeležijo akcije proti sovražniku, svoj vstop v vojsko, a niso potrebne za črno-vojnike, za katere ostajajo v veljavi navadni zavarovalni pogoji tudi za slučaj smrti v vojni. Dalje se sprejema tak vojni riziko le na police, ki so bile že pred mobilizacijo v veljavi, a nikakor za zavarovanja, ki se sklepajo v sedanjem vojnem času. Pogoji za veljavnost zavarovanja v slučaju smrti v vojni so jako različni pri posamezni! zavarovalnih družbah: nekatere ne izplačujejo na primer ničesar razven male odškodnine, druge le polovico zavarovalne odgovora. Štiri ali pet dni po oni strašni noči, ki je mogla Pariz in vso Francijo spraviti v žalost, so spretni delavci pod vodstvom mojih ljudi odpravili ruševine zagorele galerije; v pepelu teh razvalin so našli gotovo število dijamantov, biserov, rubinov in celo nakitov, ki so ostali nepoškodovani . . . Kamne in nakite so mi vrnili vestno; včeraj sem jih skrbno pre-iskal in zdi se mi, da sem na eni zapestnic, odičeni z dijamanti, izpoznal grb vaše hiše. će se prav spominjam, imajo d* Herouville tri ptice na rdečem polju . . .« »Ne motite se, gospod vojvoda . . .« »Zlato zapestnice, o kateri govorim, je počrnjeno«, le nadaljeval stari gospod, »višine ta globine graviranja so se v pe-kočim nekoliko vzbrisale, vendar je grb, ki se vspenfa nad njim marktfevska krona, možno prepoznati«. »Spravljate me v začudenje boli, nego morem reči, gospod vojvoda«. Je vsklik-nil Tankred. »Ali ne bi izvolili ogledali si zapestnico?« »Ravno sem vas hotel prositi sa to«, je odgovoril Tankred. Gospod Larocfc-Lambert le pozvonil in le reke! vstopi v ieinn ilri: s kamni ta nakiti, U so |o pod rnSevmami na vrtu< svote, vse pa le do gotovega zneska, vse pa imajo svoje posebno klavzulo na zavarovalni listini, iz katere je razvidno, kaka doplačila so potrebna, da ostane zavarovalna pogodba v polni veljavi tudi tekom vojnega časa. Domole vesti. Za zveste avstrijske državljane je v feli usodepolnih dnevih samoobsebi umevno, da stopijo notranji spori v ozadje in da se vsi državljani brez ozira na narodnost in druge razlike združijo v trdno falango proti zunanjim sovražnikom. Naravnost izdajalsko bi bilo izzivati v teh časih notranje razpore. Te besede ne veljajo našim ljudem, kateri so pokazali in dokazali vedno in povsod, da so v težki uri na svojem mestu kakor malokateri drugi. Resno pa svarimo one, gotovo neodgovorne elemente med drugorodnimi sodržavljani, kateri bi svoja patrijotična čustva v razburjenju, katero umevamo in katero moramo tudi odobravati, poniževali v tem, da bi ta hvalevredna Čustva združevali z izzivalnimi nastopi proti avstrijskemu slovanskemu prebivalstvu. Pogled na naše hrabre Čete, med katerimi so Slovani v pretežni večini, naj zatre v kali vse take nečedne poskuse, da bi se skalila harmonija, ki mora vezati avstrijske narode v skupnem boju za skupno domovino. Sljafeo sprejem bjefovarskega polka. Včeraj, okoli 11 ponoči sta prispela v Trst dva bataljona 97. pešpolka iz Bjelovara. Na kolodvoru sta bila navzoča med drugimi namestnik princ Hohenlohe in admiral Koudelka in okoli 10.000 ljudi, ki so sprejeli vojake z viharnimi klici: Živio! Živeli naši fantje! i. t. d. Vojaki so odšli z godbo na čelu najprej v glavno vojašnico, kjer so pustili zastavo, nato pa v šolo v ulici Ruggero Manna. Množica jih je spremljala na vsem potu in jim prirejala povsod kolosalne ovacije. Manifestacije o priliki napovedi vojne. Ko se ie sinoči razglasila vest, da je Avstrija napovedala Srbiji vojno, je vojaška godba šla iz glavne vojašnice po mestu do pred nainestništveno palačo, kjer je svirala cesarsko himno. Medpotoma je igrala patri jot ične koračnice. Spremljala jo je o--roiiina množica, ki je vedno bolj naraščala in dajala duška svojim čustvom z nepretrganim vzklikanjem. Vrnivši se pred vojašnico, je godba zopet zaigrala razne koračnice, na koncu pa cesarsko in za njo še tržaško himno. Ljudstvo, ki se je bilo zbralo v ogromni množini, je razoglavo pelo z godbo vzkipevši do vrhunca navdušenja. Le počasi so se množice razšle. * Poročajo nam, da so potem, ko je bila končana ta patrijotična manifestacija, prišla mimo Narodnega doma nova povorka kakih 300 ljudi, ki je demonstrirala proti Slovencem z zloglasno izzivalno pesmijo: »Lassč pur che i canti e subi...«, in vzkliki: »abbasso i sc'iavi«. Menimo, kakor to povdarjamo tudi na drugem mestu, da so v sedanjem Času take demonstracije še mnogo manj na mestu, kakor sicer. Apeliramo na naše ljudstvo, naj se ne da zapeljati po takih provokacijah do nepremišljenih dejanj. Dostojen molk je najboljša zavrnitev na take žalitve. Popravljamo včerajšnjo domačo vest glede g. dr. Rybara v smislu, kakor so si lo razsodni čitatelji gotovo že sami popravili, da se namreč zadnja dva stavka čitala: »Da bodo naši ljubi prijatelji pomirje ;ii, bodi jim povedano, da se g. dr. Rybar nahaja v Ischlu, torej v neposredni bližini cesarjevega navadnega letovišča. Kakor se vidi, se g. dr. Rybar ne boji preganjanja radi kakoršnjega si bodi političnega zločina.« Postevlice mobilizacije so jako občutne. Najbolj trpe javni redarji: bilo je namreč pozvanih pod orožje nič manje nego 280 -edarjev in vsled tega morajo ostali, sta-ejši redarji vršiti službo noč in dan. Šele ekom prihodnjih dni se njih služba nekoliko preuredi. V zaporih je ostalo vsega skupaj komaj akih 12 jetniških paznikov. Vsled tega >krajno kazensko sodišče skoraj nič ne de-uje. Razprave proti aretirancem se vrše / zaporih, kamor gre vsak dan en sodnik. — Promet osebnih vlakov je bil dosedaj la vseh železnicah skoraj normalen, ker ekla, znamenixto delo, ki mu je bil izvor >čividno v štirinajstem stoletju. Vojvoda je odprl kovčeg, vzel iz njega zapestnico in jo ponudil gospodu dT Herou-villu rekši: »Poglejte in sodite sami!« Tankred se je prestrašil. Ni mu trebalo ne da bi temeljito preiskava!, ne da bi še enkrat pogledal, da je izpoznal eno njegovih rodbinskih dragocenosti, ki jo je bilo tem laglje iz-poznati, ker se je , kakor znano, Žid Samuel Love posluži! za ponarejene dijamante nespremenjenih antičnih okovov, ki jih je bil dobavil markizi. Ti okovi predstavljajo v resnici le notranjo vrednost zlata in ta je bila le mala. •No?« je vprašal de Laroch-Lambert, ki je opazil Tancredovo začudenje in duševno razpoloženje. »Gospod vojvoda, je odgovoril markiz, »to je v resnici moj grb in zapestnica, je resnično gospe d* Herouville, ki sem jo je dal z drugimi nakiti svoje rodbine.« »In gospa markiza vam v resnici ni nič povedala o tej izgubi?« je vpraševal starček dalje. »Niti besede mi ni rekla«. # »To le čudno; kajti tega pač m misliti, da markiza ne bi bila opazila izgube nakita tolike vrednosti.« »To le zelo neverjetno in prepričan sem, da mola žena dobro ve, da jej ta zapest- so dosedaj redno odhajali vsi osebni vlaki. Razliko je opaziti le v duhodih, kjer se pojavljajo precejšnje zamude, ker morajo ti vlaki puščati prosto pot vojaškim vlakom. — Prihodnje dni bo pa promet osebnih vlakov omejen. Državna železnica je v imenu administracij vseh drugih avstrjskih železnic izdala naznanilo, v katerem je rečeno, da bo od dne 3". julija dalje na nekaterih progah suspendiran osebni in prtljažni promet. Za poštne vlake se bodo sprejemali potniki in prtljage Ie na podlagi določenih urniKov. Blagovni promet je pa za privatnike popolnoma obustavljen: že izročene pošiljatve so na razpolago odpo-šiljateljev. Istotako je popolnoma suspendirana za zasebnike brzojavna služba: nihče ne more brzojaviti. Telefon je na razpolago privatnikom le za pogovore med Trstom in Dunajem oziroma postajami na progi Dunaj-Trst. — Od državnih uradov trpi vsled mobilizacije največ pošta, ker je šlo pod orožje 130 poštnih uradnikov in uslužbencev. Mnoge, ki so bili pozvani pod orožje, se je pa pustilo v poštni službi, ker je njih prisotnost nenadomestljiva. — Iz mestne bolnišnice je moralo pod orožje 21 zdravnikov in med temi celo 4 prima-riji, potem 10 težakov, 3 bolniški postrež-niki in 2 nadpostrežnika in 8 uradnikov. V norišnici je od štirih zdravnikov ostal sam ravnatelj dr. Canestrini, a od postrež-nikov v norišnici jih je moralo pod orožje 32. Od okrajne bolniške blagajne j« moralo pod orožje 22 zdravnikov, 17 uradnikov, 4 kontrolorji in en postrežnik. — Tudi trije mestni svetovalci so bili vpoklicani in sicer: dr Pueeher, dr. Brocchi in Prešel. — Od mestne plinarne je bilo pozvanih pod orožje 150 delavcev in 7 uradnikov; istotako je moralo vsled mobilizacije zapustiti delo preko 100 delavcev občinskega vodovoda. — Tudi tramvajska služba mnogo trpi vsled mobilizacije. Tržaška tramvajska družba ima zaposlenih 350 u-službencev, a od teh jih je bilo 130 pozvanih pod orožje, torej skoraj 40%. Vsled ega se je moralo službo jako omejiti: najbolj je tramvajska služba omejena na progi Rojan-ul. Sette fontane; na tej progi je vedno vozilo po 8 tramvajskih vozov, a sedaj vozijo sami trije. Na občinski tramvajski progi Trst-Sv. Sobota vozi sedaj le 5 vozov, mesto 8, kakor navadno, ker od 65 uslužbencev je bilo 20 pozvanih pod orožje. — Od občinskih redarjev jih je bilo 23 pozvanih pod orožje, a za 20 njih je magistrat izposloval, da se jih je pustilo v njih službi, dokler se jih ne nadomesti. Od gasilcev jc šlo pod orožje 39 oseb, in siccr trije častniki in 36 podčastnikov in gasilcev. Ostala sta le poveljnik in en častnik s 50 podčastniki in gasilci. Vsled tega so gasilci v permanentni - službi, a gasilsko postajo pri Sv. Jakobu so morali zapreti. Predvčerajšnjim se je na Senenem trgu vršil nabor konj, avtoiyobi!ov in aeropla-nov. Pridržanih je bilo veliko število konj in mnogo motornih vozov. Na nabor je prišel tudi edini aeroplan, ki se je nahajal v Trstu, to je aeroplan Ivana Vidmerja. Ta aeroplan je vojaška oblast pridržala. — Vsi šoferji avstrijski državljani, ki so služili pri vojakih, so pozvani, da se dne 30. t. m. ob 3. uri pop. predstavijo v vojaškem skladišču v ulici Carducci. Pri tem pa morajo biti popolnoma opremljeni, kakor zahteva njihov poklic. >> V zadnjem hipu smo izvedeli, da je v zaporih ostalo v službi le 8, ne pa 12 čuvajev, dočim so morali vsi drugi pod orožje. Z današnjim dnem se jenja škropljenje ulic in cest, ker je vojaška oblast rekvirirala vse dotične vozove za prevažanje vode. — Včeraj predpoldne se je zglasilo v vojašnici v Rocolu kakih 100 Istranov, ki so prišli pod orožje, ne da bi bili pozvani. Ustavljeni slovenski listi. Državna oblast je ustavila izdajanje ljubljanskega dnevnika »Dan «. Dalje je ustavljeno izdajanje sledečih ljubljanskih listov: »Zarja«, »Rudar« in Glas Juga«. Ravnateljstvo tržaškega ravnateljstva državnih železnic naznanja, da se v smislu nabitih naznanil, na njenih progah dosedaj še ni omejil niti civilni, niti osebni, niti blagovni promet. Tudi promet s spalnimi in jedilnimi vozovi ostane normalen. Najemninske napovedi. Vsled oznanila c. kr. davčnega upravništva I. od 1. julija Sluga |e prinesel kovčec. napravljen izaica majjjKa«. Tankred je za trenotek premišljeval in je nadaljeval potem. »Markiza pozna moje nagnenje za tako blesteče kremenje, ki so za-me živi opomini iz minolosti. Markiza ve to, povedal sem jej mnogokrat ... ni me hotela uža-titi 7 nbvešrentem o izgubi, ki se jej je zdela nenadomestljiva! . . . Uverjen bodite, uuspoj vojvoda, da ni nobenega drugega razloga za njen molk«. »Utegnete imeti prav«, je odgovoril starec, in ta občudovanja vredna diskrecija je v Čast srcu gospe markize«. »O!« je zaklical Tankred ognjevito, »srce moje žene je zaklad, ki vsebuje vse čednosti.... neusahljiv vir je vseh čistih, vzvišenih čutstev.... Gospa d' Herouville je angelj, prisezam vam; večkrat se mi dozdeva, kakor da nosi na svojih belih ramenih peroti, a da jih skriva iz gole skromnosti. ...« »Sprejmite torej zopet, kar je njeno«, je rekel gospod de Laroche-Lambert, »in«, je dostavil smehljaje, «ker angelji, ki jih imamo na tem svetu, nosijo dijamante, vrnite jih temu angelju«. Tancred je vzel zapestnico in je odgovoril toplo: »Tisočera hvala, gospod vojvoda; markiza d* Herouville bo srečna ne le radi povrnitve n?e zapestnice, atrmak zato, ste mi v? prihranili veliko v I rs tu. dne 29. julija 1911. 19M št. 72\U. opozarj?/* ^e uavkoplače-vi !ci ; i dolžnost predložitve najemninskih napovedi] glede onil' poslopij, katera so podvržena najemninskemu in 5/£ davku. Za poslopja v mestnih okrajiii: 1., 2., 3-, 4. in v davčni občini Skorklja morajo se od-da«i napovedi za leti 1915 in 1916 najdalje do konca augusta 1.1. pri c. kr. davčnem upravništvu Trsti za ona poslopja v predmestnih okrajih: Sv. Ivan (davčni občini Vrdefa in polonja) Rojan (davčna občina Rojan). Barkovlje (davčni občini Barkov-ije in dreta K v davčni občini Lonjer in v kmečkih okrajih: Prosek (davčne občine Prosek, Kontovelj, Sv. Križ) in Opčina (davčne občine Opčina, Bane, Bazovica, Oropada, Padrič in Trebič) je treba oddati napovedi in sicer samo za leto 1915, najdalje do konca septembra t. I. pri c. kr. davčnemu upravništvu 1. pismeno pa pri dotičnih okrajnih predstojnikih pismeno ali ustmeno. Tiskovine za najemninske napovedi se dobivajo po 6 vinarjev pola pri c. kr. finančnem ekonomatu, Piazzetta iella Chiesa evangelica 2, v pritličju. Velika nemška križarka Goeben, ki se nahaja pred Portorose, pripluje danes v aaše pristanišče. Prošnja do usmiljenih src. Slovenka, ■nati petih nedoletnih otrok, ki ima moža *e dalje časa v bolnišnici, in je brez vsa-lih sredstve, se obrača do usmiljenih src i prošnjo, naj bi ji prihiteli s kakim da-•om na pomoč. Darove sprejema naše u-»ravništvo. EDINOST« it. 179 Stran III. Promet i vojsko. C. kr. namestništvo nam je doposlalo ledeči razglas: 1 Za posredovanje poštnega prometa z ojsko (armado) na bojnem polju se posta-ijo vojni poštni uradi. 2. Po vojni pošti se pošiljajo: A. Službene (uradne) pošiljatve, ki jih ddajo poveljstva, vojaška in civilna obla-tva, vojaški in civilni uradi in zavodi in icer do vojske (armade) r.a bojnem polju i od nje: Navadne in priporočene vsakovrstne pi-mene pošiljatve (pisma, dopisnice, tisko-ine, časopisi, vzorci blaga, opravilne litine), pisma z napovedano vrednostjo in eketi (zavoji) z napovedano vrednostjo in rez napovedane vrednosti. SJužbeni paketi ne smejo prisezati posa-sezne teže 5 kr, in ne zavojnega obsega ko!i 60 cm v vsaki razteznosti. Ta omejitev pa ne velja za službene pa-ete z cstalino tistih, ki so padli v vojni, ki fi odpošiljajo poveljstva nadomestnim krde-jm. Največja teža teh poŠiljatev pa vendar e sme presezati okoli 10 kg za vsak paket. K službenim pošiljatvam spadajo tudi po-iljatve v stvareh prostovoljne zdravstvene iužbe. Pošiljatvam pridevati povratnice ni do-ustno. B. Zasebne pošiljatve in sicer: 1. K vojski na bojnem poiju: a) Navadna (ne priporočena) pisma do osamezne teže 100 g, vojnopoštne dopis-ice (napravljene) so na rožnobojnem pa-irju, brez poštnih vrednotnic, z napisom Feldpost-Korrespondenzkarte", oz. .Tabori esial levelez5l*p*) navadne (uradno in za-ebno založene) dopisnice, tiskovine, časo-•isi. vzorci blaga in opravilne listine in b) pisma z napovedano vrednostjo do 000 K. 2 Od vojske na bojnem polju: a) Vojnopoštne dopisnice (napravljene so a rožnobojnem papirju, brez poštnih vred-otnic, z napisom „Feldpost-Korrespondenz-arte", oziroma „Tabori postal Ievelezfclap*), b) navadne (uredno ali zasebno založene) opisnice, c) navadna, nezaprta pisma, d) denar — v znesku do 1000 K — se me pošiljati samo po predstojnih poveljstvih iblastvib, zavodih) v pismih z napovedano rednostjo. 3. Zasebne pošiljatve od vojske ali do nje e ne smejo priporočiti (rekomandirati). Ekspresne pošiljatve ali pošiljatve proti oštnemu povzetju niso dopustne niti pri službenih, niti pri zasebnih poŠiljatvah. Poštne nakaznice, poštni nalogi in plačilne nakaznice poštnohn-nilničnega urada se ne pošiljajo z vojno pošto. Vročitev „v svoje roke" je izključena. Se li smejo in p*>d katerimi | og »ji se smejo k vojski na bojnem polju poš i jati zasebni paketi, to se šele pozneje določi in razgiasi. Vojnopoštne dopisnice (napravljene so na rožnobojnem papirju, brez poštnih vrednotnic, z napisom „ Feldpost-Korrespondenz-karte", oziroma „Tabori poslal levelezolap ) se brezplačno oddajajo vsem vojaškim in civilnim osebam vojske na bojnem pofjn, vojne posadke utrjenih krajev in mornarice pri vseh vojnopoštnih uradih in vojaških poveljstvih (oblast vh, zav<«cth). Razen tega se vojaške esebe v mobilizacijskih postajah obdare z vojm»poštnimi dopisnicami. Pr: državnih poštnih uradih se izdajajo vojnopoštne dopisnice vsakemu po 1 h za vsako dopisnico. 4. O pristojbinah za vojnopoštne pošiljatve veljajo i astopna določila: a) Službene (uradne) pošiljatve in pošiljatve v stvareh prostovoljno zdravstvene Službe so v istem ob egu poštnine proste kakor v notranjem poštnem prometu. b) Pismene p šiljatve, ki so nam- njene vojnim ujetnikom ali ki ih vojni ujetniki odpošiljajo, so tako v deželi. kj*r se od dado, kakor v deželi, kamor so namenjene, in tudi v vmes ležečih deželah proste vseh poštnih pristojbin. c) Vse v vojni od vojaških in civilnih oseb (Vstevši osebe, ki se nahajajo v službenem ali pogodbenem razmerja pri vojski na bojnem polju, pri vojni posadki utrjenih krajev in pri mornarici) vojske na bojne« polju, vojn** /usadke u vloge na dvamesečno odpoved po 47*7«, vloge na Šestmesečno odpoved po 57«, l proti poroštva um zadolinleo (menjice so izključene), aH p« u oboja prati odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. UrmdmM mm wmmM tfofarral* cd 9. 1 TDflflUriV DPKIV Bnže (km Iz odmnvne trgovine drot so doseile dosedaj vsepovsod nalbollšl sloves. - naročajte imiuvui rmii M Prt ^ B m w tonKnrenčnlb taj. Apollonlo & Gianl, Trst VU Vašari l" Tel. Nro. H MMntti pm qrz Hamt« Ja||a flflSMMS\ PNZZI OČIM Urnimi; iBiMuwa m štv I Strcn IV. »EDINOST« St 179. V Trstu, dne 29. fulffa 1914. lui vP 11 >a lel n \ e ra predvčerajšnjim popoldne, potcm. e l il preje že v mnogih družili — po-v gostilno »A!!a Ferovia dello Stato* ri <'r/.avni žekznici ). V tej gostilni je la škodo kuharice Marije K obar ukra-ccl salam, vsled Cesar »e bi! aretiran nlveden v zapore. Aretirani žepni tat Včeiaj ob štirih jutraj je bilo v ulici delia Sanita slišati pitje: »Držite taia! Držite tatu!^, ki je rihajalo izpred kavarne »Al fedel Trie-tino«. Evo. kaj se ie bilo zgodilo: Mornar van Tirrabuna, doma nekje iz Istre, je H prisu! v Trst, ker je moral pod orožje. *er je bilo pa še prezgodaj, se je bil stavil v rečeni kavarni, kjer je bil za-remal. Med dremanjem je ^a, kakor v anjah, čutil, kakor bi n* nekdo brskal o žepih: odprl je oči * *e:n trenotku 2 viJel človeka, ki je I-jžal iz kavarne, bencin je pa konstatiral, da nima več ovčarke, v kateri je imel 25 kron denar-i. In zato je skočil po koncu in vpil za ežečitii: » Držite tatu!c In res je neki re-ar viei in aretiral tatu: bil ie to 22ietni otlar Vikor Smonich, doma iz Trsta in tanujoč v uiici Sv. Marka št. 16. Benečan, zasačen na tatvini. Neki Ber-ard Oiurco, stanujoč v ulici delJe Bar-era vecchia št. M, ima v novi svobodni jki pri Sv. Andreju barako, v kateri pro-iija delavcem razna jedila in pijačo. 'redsm>čniim je pa redar našel okno ba-ake o Iprto, a poznalo se je, da je bilo dprto na nasilen način. Med tem, ko je el redar okoli barake, ie pa zagledal v aljavi ležečega človeka. Redar je šel a/ si k okrni in pogledal v barako posve-iv>i -i z žepno električno svetilko: in es je naštl v Ki raki človeka, ki je na re-arjev poziv priiezel iz barake, bil je to /leiui težak Adolf Rossetti. doma iz Be-etk in izgnan iz Trsta. V baraki si je bil e napravil culo, v katero je natlačil raz-ih jest vin za preko 40 kron in en dežnik. Umrli so: Prijavljeni dne 26. t. m. na lestnem fizikatu: Kariš Viktor, ieto dni, I. O. Caprin št. 8; Stnlle Ana, 5 let, ul. e! Molino Vento št. 51; Cristo Spiridijon, 8 let. ul. Barriera vecchia št. 27; Fon- ari Kvgen, 76 let, ul. D. Rossetti št. 41. - Prijavljeni dne 27. t. m. na mestnem izikaiu: Langher Josip, 5 mesecev, Ške-lej št. 736; Barone Marija, 63 let. uL Me-iia št. M; (iabrovic Ana, poldrugo leto, 1. A. Vittoria št. 2; Vrhovec Zelenika, fiesec dni. Sv. Ana št. 37; Fritz Karel, 3 nesece in pol. Rocol št. 5»62; Passioni \lozii. leto dni. ul. di Tor Cucherna št. 6; iiasuttt Antonija, 3 mesccc, u!. del Toro t. 6: Strašek Fran, 8 mesecev, Vrdela t. 514. — Prijavleni dne 28. t. m. na me-tnem fizikatu: Kuret Antonija. 2 meseca, ^ocol št. 16; Nordio Zorka, 2 leti, ul. del Jozzo št. 16; Turk Josip, 30 let, Kolonja t. 3*7: Battista Viktor, leo dni, zagaa Ma-inelia št. 3. — V mestni bolnišnici dne 25. . m.: Ziskl Ivan. 5 ur; Motta Josip, leto Ini. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Mag-laleni dne 23. t. m.: Zerchini Amadej, 2 eti; \ idiiak Lidija, poldrugo leto. — V lolniiiiici pri Sv. Mariji Magdaleni dne T7. t. m.: Matijašič Alojzija, 2 leti. neredna delcusKn organizacija. Ustanovni občni zbor podružnice NDO )ri Sv. Ivanu se je vršil v soboto zvečer >ri veliki udeležbi. Za predsednika je bil zvoljen tovariš Kariš. Po izčrpanem dne-/nem redu je govoril strokovni tajnik ov. Brandner. V imenu Narodno-soci-alne mladinske organizacie pa je pozdravil občni zbor njen predsednik tov. Po-iar. Občni zbor je krasno uspel. Posredovalnica dela za pekovsko obrt ;ačne redno poslovati v soboto, 1. avgusta. Brezposelni pekovski pomočniki laj se osebno zglase v uradu, ul. sv. Frančiška št. 2. od 10 do 12 dopoldne in od 5 io 10 zvečer . Veselica pri Sv. Ivanu se v nedeljo ni -nogla vršiti, ampak je bila vsled mobilizacije pi^nešena na poznejši Čas. Godba NDO. Oodbeno društvo NDO naznanja tovarišem odbornikom, ki niso šli še pod orože, da se udeležijo danes zvečer ob 8. uri važne seje, ki se bo vrii-ia v društvenih prostorih. Ker je dnevni red jako važen, ter se največ tiče članov, ki so šli pod orožje, vabi odbor na mnogoštevilno udeležbo. Odbor. sramotno staro navado. Potem pa: ^fe i-' mate kak občinski nasad? Kje kak prostor za sprehajanje? In vendar ima ravno Ko-' per najlepše prostore, ki ležijo tu, kakor-1 I Libijska puščava, brez drevja in stez. j Res, da ni beneška Šega in navada, spre-i hajati se pod drevjem in v čistem zraku, i amapk presedati po kavarnah, ali pa po ulicah; ampak, pomisliti treba, da je usahnil tisti sijajni vir dohodkov, ki ga je imel skoraj vsak pravi Benečan nekdaj pri nas. Sedaj se moramo zanašati le še na obrt in trgovino. Obrt in trgovina- v mestu pa cveteti ne moreta, ako se ne bo privabljalo tujce, kajti meščani pač ne morejo vzdrževati tolikih obrtnikov; okoličani pa si otvarjajo v vsaki mali T že svoje trgovinice in obrtniki se iii. > tudi tam. Poglejmo Izolo! Iz polporušenega mesteca, ki nima niti enega urada, ali šole ali druzega zavoda, ki jih ima Koper vse polno. je vzrastlo vsled pametnega občinskega vodstva cela mestna moderna naselbina lepih dvorcev in lepih ravnih ulic. Tam pa neštevilo tujcev, ceste se ravnajo. nasta\ Ijajo se klopi in počivališča, tujce se respektira. In vendar narava Izole ni niti blizu toliko obdarila, kakor ravno naš Koper. Ne samo mi, ampak tudi vsi tujci, ki so bivali mej rami, vsi smo zaljub-i Ijeni v to romantično lično mestece, ki pa j ima gori navedene odbojne nevrline. Zga-j ni se občina! Mi Slovani smo pripravljeni, sodelovati na olepšaniu pokrajine! Ne zapirajte se skitajskim zidom, da ne odbijete lepili dohodkov, ki jih dobivajo potem j konkurenčni kraji. A k. Gospodarska zadrga v Kopru, bivša na-| ša nada, da osvobodi narod prej neobhod- j ne prakse, da se zateka v trgovine rav-j no tistih, ki so nam nasprotni, ni nam mo-j gla služiti v namene, ki jih je imela. Naši i mali trgovci po vaseh so namreč radi malenkostnih koristi, ki so jim jih Lahi obiju-,j bili, zatajili svojo zadrugo in kupovali naj J debelo pri Lahih. Na drobno pa so proda-; jali blago po vaseh Slovencem in še kri-j čali o narodni nezavednosti, ako je kak kmetič posnemal -— njih izglede. Tako ne pridemo nikamor! Zadruga je torej morala opustiti trgovino na debelo, za na drobno j pa ni bil prvotni namen zadruge, ampak je na drobno prodaja bila le združena z glavnim namenom: na debelo. Kako je gospodarila naša zadruga, bomo slišali na občnem zboru dne 30. julija ob 2 popoldne v zadružni hiši. iinomni« Mizarska delavnica I Lovrenc Iuantič = Trst, «1. Mtk Mamoiii 3 H izdeluje vsakorotaa p obutvena in stav- — biaaka dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko poitistvo vseh slogov. — Osne zmerne. Selidb 800 kostanjevih sodov od vina enkrat rabljenih, doge 4 em jake, S žilUlllN obro- fev (glavna obroča 7 cm) dva Besana obroča, teža sodov 105 120 kilogramov, količina 7CO — 720 (HrOVy prodajna cena kron 34-—, pri nakupu 30 ali več sodov cena po dogovoru. Pisati na: PRVA PRIMORSKA PARNA PECARA Rijeka predal 43 iOAHMItiTratj - « • fNK z* - m t -fj. iiiica Bshodere 49 : TRGOVINA USNJA : v <*li vrst, črt.ib in barva-nih ter nadplutov z izde-lovalmco zgornjih če v je v. Velika - izbera potrebščin 7 a čevljarje in sedlarje Specijaliteta: poei^ol-? ! Z r!!< ! ! ! is MALI OGLASI □□ □D □□ se računajo po 4 sto t. besedo« Mastno ti-kane besede se vate-najo enkrat več. — M^p—ajh : pristojbina tnsža 40 stotina. : Divan steklena omara, o bedna mi>a in lonče vine sc prodajo v uL Gecilia «tv. 4 in 7. 895 GOSPO Skorklja- ififce službo v to bakarni, m ek»rn ali t gvvia: jestvin. Naslov: M a r u £ i č, -Coroneo št v. 706 886 HebliroM sobica vr tr. 32. odda se takoj, — Ulica Commerciale 9, pritličje. y v DfAflfl m ob progi Gorica Trst 'dvoree t. obzi-rUNIIl dami m zemljiščem. oda, kope^j, ribji lov.) — Za pojasnila pisati .Benetke S. M. 'co št. 2632. 774 Vesti iz Istre. Iz Kopra. Zadnja leta se nahaja poleti v Kopru vedno veliko tujcev, posebno Cehov. Res je Koper prav kakor ustvarjen za letovišče manje premožnim, uradniškim rodbinam. Tu se dobivajo postelje po K 1. za osebo, okrog mesta so kopelji, posebno pa so tu vspešne solnčne kopelji. Prve take letoviščarje je imel pred 7 leti posoiilniški tajnik. Bili so Cehi. Ti so potem j>oslali toliko prijateljev, znancev, da te posojilniški tajnik iskal po vsem mestu čistih stanovanj za nje. Ko pa je prišla v bližino kolera, izostali so vsi ti kopališč-niki in še drugo leto jih je bilo manje. Lani in leios jih je spet obilo. Kaj pa je preskrbljenega tu glede prometa s tulci? Razen narave same, se ne zanima za to živa duša. Kakor sploh benečanska mesta, tako kaze tudi Koper le stare razpadajoče spominke slavnih prošlih dni. Obzidane, nedostopne lepe vrtove, zbirke in muzejem podobne shrambe, zaklenjene z žabami, s i :jake pod okni stanovanj in----še vedno tu pa tam na ulici otročje blato, položeno z odobravanjem poleg sedečih mater. Tu pa tam so ulice zasedene po množici Ijudij, ki se nečejo niti toliko izogniti, da bi vsaj posamezna oseba pasirala mimo brez čakanja. To se mora končati. Navada sem. navada tja. bodi beneško ali ne, tak običaj kvari dobro ime naših krajev, ki niso samo laški, ampak tudi slovenski. 2u-nansfvn! 7wni se vendar m odnravi to' Dohroliočo kavarna, ječa v Trstu, v sredini mesta, v najlepši In najživahneji ulici, proda se, ali da v najem (proti kavciji), radi preobilnega dela. Pojasnila pri Inseratnem oddelku Edinosti. 987 Znlota tfotarafiRskefa vino 12FIMP IVAN0SEVIĆ 0 lastnic prMeiki Iz Jesenic pri Bmift Ulice MttHve 1 J. iei. 1465. Premi na droba« ii h melo. - Cosffiae: JUT MriiT, bL Bum 13 bi sftstOfli-lofeef, Pisni tksmfM štev. 7, v katertu teci sfcjfi ¥iH3 mre vrne. i Je vrsta najfinejšega olj t kateremu dajo konsumenti prednost radi njegovega izbomega okusa, ki prekaša vsako drugo* Prodala se po K 1*12 liter samo v zalogi olja in jesiha Fran Coatanthi, Trs«, V. S- Laszara št. tS nasproti cerkve Sv. Aniona Novega. ttfittiiitfltt Zeleznoto Klna-oino f^ravam za bolehne in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačltl. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. Lekarna Serrouallo - Trst ■ "^'SfjfHH.v*?; '>vh- T***-**!JWH *tfu -: —■—■ i m H I Ljubljanska kreditna banka | Centrala : LJubtjai Podružnice: Split, Celovec, Sarajevo Gorica in Celje. podružnica v Trstu ulica Caserma iS. 11. Telefon: 5-18. IbRjHjl stotu* 9-12Vsin2Va-5 Delniika glavnica a K 8,000.000.— Rezervni xakladi: K 1,000.600__ Z monafohturlJtn s vešča, slovenskega in nemškega jezika, ▼ govora se te 14 dni .*:6 letni slaboumen mladenič iz Volčjedrada pri Komnn. — Mladenič je nizke, krepke postave, namišljen, govori malo Kdor bi kaj »edel o njem, je naproSen. da takoj javi to županstva v Komnu. 870 MlaA star gospod m želi seznaniti z goepo-ICft dično v svrho ženitve. Ponndbc pod naslovom »Lepa bodočnost" poitao ležeče Tnt X 879 drugi, Chiozza ftt 9 pri čev^janki 874 Transportni poslati ua žganjarno Robert rnb^eai, »koli 7U0 1 te raki. kupna — Ponudbe je DiehL Celj^ 857 Vnmtmm w odda ■ L novembrom kito s šti-IIIJCUI rimi prostori. 1500 sežnjev zemljišča, vrt in vinograd s vodnjakom. Naslov pove Ion odd. Edinosti pod it 847. M7 Vnfliom 80 zaradi starosti z 1. novem IHUCIII brom dobremu kmetovalcu hite hlev ra več glav živine in IOijO klaftrov dobro obdelane zemlje in vodo. Več ae izve pri I hite Greta zgornja it. 501 blizu hite Marg prosedko cesto. lastniku ni nad 781 takoj meblirana soba s dvema posteljama na žaljo tudi hrana. Ulica Con* merciale 9, pritličje. 800 DomiKBa ^.^.t?°idobiTnlicitMChe^ Hfifl s 4 prostori, vrt in dvoriftče »e takoj proda III« blizu postaje Vrdela. Naslov pove In-er. odd. Edinosti pod it. 845. 845 V dobroznani mesnici M® najbolje vre » butina straKa spadajoče tnnzakdje. ~ Vloge no Knjižite oDrestuje s netto i (rentni davek plača banka iz svojega). H M na tekači in žlro-račun nalDolje pa da$69oru. I Sprejemu borzna naročila m vse tu- in iRdzemske borze | Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. 11 3 Soi-' Novo pogrebi?© podletie Trst (vogal Piasza Ooldoni) - CORSO 47 - (Telefon št. 14-02) Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenostavnejših z enim konjem do najluksarijoznejsih in pompoznih s šestero konji. Prodaja najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih sveč lastnega izdelka. Najsolidnejša in točna postrežba. Najnovejša in modema po^bna oprava. Nočna nar čiia se sprejemajo v lastnih prostorih zaioge podjetja ul Te-a št. 31 tel 14U2 CENE ZTHERNE. CENE ZMERNE Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK. Opčine št 190; T. VITE7 v Nabrt ž ini (trg pri cerkvi i; A. JAMSEK, pri Orehu (Noghere). Podpirajte dražbo so. cimo in MetocUlfl v Ljubljani!! »»■■■iiiii s s *itjl K SVOJIM t ==. I Fertimd 9mM i I Tnt. riica lada a tcao (Bic«I) 251 S priporoča eeaj. obflnstvu svojo S 1 trsoolm icstvBi:: h I i tmmm: ww i S kmkt tmdi ŽGANJARNO. ■ k Blago wt&m tvde. - Postrežba na dem.---Cene zmerne In solidne J r —ii ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1913 K 456.949.184.97. Glavnica za zavarovanje življenja da« 31. decembra 1913: K 1.297.036.630.29. Plačana podvračlia od leta 1881 do 31. decembra 1913 K 1.163,920.163.67. S 1. januvarjem 1907. ]e društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti police: L Vettavaik takoj od izdaaia: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. služba, ako je vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec 1m/m od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka. IL Veljavalk pa preteka 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake tormalitete — potovati In bivati ne sama v ceh Evropi, ampak tudi v katerisibodl deželi tega sveta. (Svetovne poDee). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. IIL Vetfavalh pa preteku eaesa leta pe izdanju police: a) zavarovanec se oprasli plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za deftr. IV VaHeraifcpe a) Absolatna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskuicnega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju AY*%. Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje In u!om. SMSSS Anton Pečar, trst TET, ULICA FAIHETO 42 IzMuJe, popravlja, ilMe In rnemoje StosovtUe, pijanlne Itd. Bele solidno. Cene nizke. KESTflVKflCIJfi „(0L0MB0 TBT BlkaCemponlle Jtev. 13 (Oo$al Trsa Pooterosso). No^ri wodori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava Izborna dunajska in italijanska kuhi Maja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najbolj-m furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan istrsko, OooSa in OuantL PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino tajcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba. EDO*RDO COLORiBOt lastnik. it