Št. 349.
V Ljubljani, četrtek dne 16. februarja 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnin3 znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto ttloletno K 18'—, polletno K 9’—, četrtletno K 4 50, Resečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. s	TeleSon Številka 118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
:	Izven Ljubljane in Trsta 8 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStv« Nefrankiranz pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsia lt> v..osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Ali smejo?
Leta 1848. so se Jzačeli po vsej Evropi in tudi v Avstriji veliki nemiri po mestih in med ljudstvom po deželi. Izbruhnila je na vseh krajih dolgo skrivaj pripravljana revolucija. Ideje svobode, napredka in narodnosti ki so se širile po knjigah in so jih privrženci in branitelji starega sistema uničevali in tlačili s svojim policijskim režimom, so naenkrat zmagale nad zastarelo reakcijonarsko silo in so prevele mahoma vse sloje. V Franciji, v Nemčiji, v Italiji in v Avstriji se je začel naenkrat boj, ki se je že dolgo pripravljal proti staremu absolutističnemu vladanju v Evropi. Ideje narodnosti, napredka in svobode so bile pri nas izražene v besedi »konstitucija* ustava. Ta ustava je imela dati osebno svobodo, zajamčiti enakopravnost ljudi in narodov te države in priznati, da vsa sila države izhaja iz ljudstva. To je bil torej ideal, za katerega je šla v boj revolucija 1848. boja. In to je ta revolucija tudi dosegla.
Ko so nastali nemiri na Dunaju, so na cesarskem dvoru komaj slutili
o	njih, ker so se čutili varne pod varstvom Metternichovega sistema, ki se je imenoval kučar Evrope. In tako so se že polnile ulice z nemirnim ljudstvom, že so se valile mase proti cesarskemu gradu in krik in vpitje je bilo tolikšno, da se je slišalo tudi v notranje dvorne prostore. Cesar Ferdinand je slišal ta krik in vpitje in je vprašal, kaj pomeni, odgovorili so mu, da ljudje delajo revolucijo in da zahtevajo konstitucijo. »Diirfen sie denn das?* je vprašal cesar v svojem pristnem dunajskem dialektu. Ali smejo ? »Ali smejo-zahtevati ?“ je vprašal cesar 1. 1848. ko še ni vedel, da je ljudstvo podlaga in sila cele države in je mislil, da jo drže le Metternichovi policaji, cenzorji in vojaštvo. Ali smejo? Cesar ni vedel, da smejo, niti si ni mogel misliti, da smejo. Ni bila navada, da bi bili zahtevali odločno, brezobzirno, brez odlašanja. Metter-nich je seveda rekel, da ne smejo in je spustil nanje vojake, puške in kanone. Toda to je malo pomagalo. Narodi so dosegli, kar so hoteli, ker je bila pravica na njih strani, in so torej smeli zahtevati; dosegli so, ker so vedeli da smejo, umaknili so se oni, ki niso vedeli, da smejo.
Takrat so narodi vedeli, kaj smejo zahtevati, na Dunaju tega niso vedeli, danes na Dunaju vedo, kaj smejo narodi po ustavi zahtevati, toda narodi ne vedo.
\ Vprašajte našega kmeta o raznih naših potrebah in zahtevah in vprašal vas bo : ali smemo ? Vprašajte ga, zakaj to in ono ne zahtevajo naši poslanci in vprašal vas bo: Ali smejo? Mi se vkljub temu, da živimo že čez 60 let v ustavni državi še vedno ne zavedamo, kaj smemo in kaj ne smemo. Mi še vedno mislimo, da je vse kar dobimo in dosežemo le dar, ki ga nam dajo po milosti na Dunaju, pozabimo pa, da smo enakopraven na-
rod države, da plačujemo davke in dajemo svoje moči v službo države, da imamo torej pravico zahtevati.
Ali smejo?
Tako bi se morali tudi mi vprašati, kadar posega vlada po naših narodnih pravicah, po naši lasti, do katere nima druge pravice nego, da na-pram nji izpolnjuje svoje dolžnosti, kakor jih mora narod izpolnjevati na-pram državi. Ali smejo torej nas po-nemčevati na Koroškem z nemškimi šolami in uradi, s izzivajočimi uradniki in učitelji, ali smejo nam odrekati naše srednje šole in vse one kulturne zahteve, ki so nujna potreba naše narodne kulture, ali sme proti nam množiti potujčevalne sile v naši domovini. Ali smejo?
Mi tega ne vprašamo, komaj si upamo vprašati, ali smemo zahtevati. Niti ne vemo, kaj smemo zahtevati, kaj smemo in kaj moramo!
Naš človek niti ne ve, ali smemo zahtevati pravico? Kako vprašanje: zahtevati, kar nam gre. In morda niti ne vemo, kaj nam gre. Zato ne vemo, kaj smemo. Klerikalci imajo po deželi lahko delo: naš kmet ne ve, kaj sme in kaj smemo, niti ne ve, kaj smejo njegovi poslanci, da, niti tega ne ve, kaj morajo. Zato je z nami lahek posel:	poslanci imajo lahek
posel z narodom, in vlada s poslanci. Zato gre tako slabo z našimi kulturnimi zahtevami in pojde tako dolgo? da bo narod vedel, kaj sme.
Amerikanerije.
Afera amerikanskega advokata in bankir-časnikarja, — oba slovenske narodnosti, — je in mora biti nerazumljiva vsem, kateri ne poznajo političnih in družabnih razmer obstoječih v Združenih državah ter od-nošajev, v katere pridejo oni priseljenci ali immigrantje (emigrant = izseljenec, immigrant = priseljenec), kateri pripadajo tako zvani inteligenci.
Inteligenca evropskih izseljencev se more razvrstiti v dve vrsti. Eno tvorijo oni, kateri so se učili malo časa v šolah, nakar so se učili kakega rokodelstva ali pa obrti. Oni imajo sicer malo književnega poduka, zato pa jih odškoduje večja življenska praktičnost in dejstvo, da dobe vsaki čas — izvzemši v prav neugodnih splošnih industrijalnih krizah — delo v svojem rokodelstvu ali obrtni stroki, v kateri so se izvežbali. To tudi, če ne razumejo prav niČ angleško, vsaj pri takih mehaničnih delih možgani in njih tolmač, jezik, igrata le pasivno podrejeno ulogo' Ako tak malo šolan emigrant poseda še nekaj navadne konjske pameti — kakor pravi Ameri-kanec če dalje vstrajno dela par let, potem se prav lahko denarno tako povzdigne, da postane neodvisen v socialnem oziru, z drugimi besedami, ustavi se kot salonar (krčmar), lastnik časnika ali pa prodajalec vožnjih pa-robrodnih listkov in pošiljatelj denarja v staro domovino »po najbolj sigurnem in cenem potu“. Dobro! Le-te
stopinje je dosedaj doseglo več sto Slovencev v Ameriki, — onih Slovencev, katere smo orisali kot inteligenco, malo šolano, veščo kakega ročnega dela in po materi naravi obdarovano z navadno več ali manj konjsko pametjo.
Med temi stotinami Slovencev oziroma Hrvatov, kateri so dosegli tako socijalno stališče, kakor smo prej omenili, je pa nekoliko individuvov, kateri se povzdigne čez ta nivo ter postanejo prave »dike* pasme iz katere so izšli. Salonar, kateri toči pristno domače vino, sveže pivo, prodaja unijske smodke, postavi na mizo sem-tertja prost prigrizek — free lunch — v podobi šunke ali pečenega janca, ter ima navado pogostega »tretanja* (dati pivcem pijačo zastonj, namreč, če se k odhodu pripravljajo, da s tem zopet zbudi njih žejo) — le-tak salonar začne kmalu obračati nase oči svojih rojakov in je na poti, da postane dika in čast naroda. To ime pa se ga prav gotovo prime, če plača za precej velik oglas v tem ali drugem »Glasu* in če nastopi kot kandidat pri kaki volitvi, n. pr. kot občinski svetovalec. Kako to pride?
Oni amerikanski gospodje, kateri nekoliko tednov pred političnimi volitvami nosijo cilindre sviteče kot soln-ce, v srajcah na prsih demante in zlate verižice pri žepnih urah kot palec debele, niso zastonj že'dolgo opazovali, da poseta lokal našega salonarja veliko rojakov, med katerimi je dosti volilcev. Navadno jih imenujejo ti gospodje politikarji »dirty Pollaks ali damned dagos* — prav nič lepe besede to! Ko pa volitev pride se ti »umazani Polaki* in prokleti — »psi* spremene iz »neglegible quality* v »faktors of political potence*. Da si prisvoje to politično silo v svoje namene, se približajo ti gospodje ministru salonkeeperju ter ga z lepimi besedami in obljubami pripravijo h temu, da postane kandidat za »aldermana* (mestnega svetovalca) v tem ali onem volilnem okraju in da svoj vpliv med rojaki-volilci ukorjsti v prospeh bodisi republikanske ali demokraške stranke.
Da, lepih besed in še lepših obljub je treba, da se Janez, kateri je pred par leti še doma delal v hosti ali na polju ali kaki delavnici odloči, postati svetovalec mesta v ponosni republiki of the „proud and free* — ponosnih in slobodnih državljanov. S temi mesti v majhnih mestih ni zvezana nobena plača, nesejo pa odbor-niška poslovanja in kontrakti, kateri čakajo rešitev skrbnih mestnih očetov. Novi mostovi, nov vodovod, nove šole, novi parki, nova mestna hiša it.d. se bodo zidali, ta ali druga kompanja hoče graditi elektrarno, poulično železnico, ta ali druga tovarna ali železnica bi rada dobila v svojo last kos občinske zemlje za nič ali pa za skledo leče, — vse to bo vestnim — jako širokovestnim — svetovalcom neslo lep »boodle" — podkupnino — in naš mister salonar odštejo 500 dolarjev ali pa še več v žepe svitlih gospodov politikarjev, da bo smel nastopiti kot kandidat mestnega očeta ter glasovati
za zidanje šolskege poslopja, katero bo vredno en milijon dolarjev, požrlo pa bo dva ali celo tri.
In kmalo se čita v slovenskih ali hrvatskih ameriških listih: »Naš čislani in za občni blagor mnogo zasluženi rojak Janez Zavšečar, je bil pri zadnjih volitvah v Kalamucu izvoljen mestnim svetovalcem. Res ponosni moremo mi Slovenci v Ameriki biti na take značaje, kateri so dika našega naroda. Živio gospod Janez Zavšečar!*
Angleški list »The Herold of Truth* v Kalamucu prinese notico, da je med uspešnimi kandidati tudi John Zajiser, »a prominent, much respeeted Citizen*, kateri je prišel pred toliko leti iz Avstrije v Ameriko, ter je med prebivalci mesta splošno znan pod i-menom »The Slavonianking*.
»Slavonians* navadno pravijo A-merikani Slovencem v Ameriki.
Vroči in svetli žarki dike ali celo kraljeve svitlosti so pa tako močni, da segajo celo čez atlantiško morje in tako se pripeti, da najde Janez Zavše-sar, dika in mestni svetovalec v Kalamucu, pot tudi v predele kakega ljubljanskega lista. Slavno uredništvo pristavi opazko: »Res je veselo opazovati, kako se politična zrelost naših rojakov razvija na svobodnih tleh ame-rikanske republike.*
Janez Zavšesar postane čislan merodajen občan amerik. mesta, šola, most, bolnišnica se je zidala, tovarna je dobila lep kos občinskega prostora, pod pogojem da ga sme 999 let rabiti, potem pa napraviti na tem mestu bolnico za bolne na pljučih, nova konkurenčna elektrarna je uničila staro ter računa 1000 električnih jednot 50 centov več kot prejšna in to za to, ker je tona premoga za deset centov poskočila — vsaj tako pravi »The Herod of Truth*. (Oznanevalec resnice.) Ko se je vse to zgodilo, je Janez Zavšečar kupil nasproti svojega salona dve stabišči, zgradil je 7 nadstropno hišo, na kateri je tabla z besedami »Hotel Liberty\ na šipah v pritličju pa se blišči v zlatih črkah »Buffet — Restaurant*. Janez sam pa prelesketa-va vse, v širokem oprsju njegove trdo poštirkane srajce se šopirijo kar trije demanti, veliki ko lešniki, on pa pravi, če se poniža zameniti kruljevo njegovo angleščino s slovenščino: vse bi bilo dobro, ko bi me le želodec vedno ne bolel.
Malo šolanje, znanje praktičnega dela, »navadna konjska pamet* in precejšna porcija prefriganosti, so postavili Janeza socijalno nad druge rojake
— tako se v Ameriki »sreča* naredi
— Janez Zavšesar pa se otrokom in velikim postavlja kot izgled kremenitega značaja, vstrajne delavnosti iu zmernosti.
Iz slovenskih krajev..
Iz Št. Petra na Krasu. Kako dobro se razvija naše sokolsko društvo vkljub vsem intrigam našim nasprotnikov, bilo je razvidno na dobro obiskanem I. občnem zboru dne 15. januarja t. 1. Udeležilo se ga je čez
40 članov. Predsedstvo je prevzel brat Ivan Cvetnič, ki je poročal o ustanovitvi Sokola v preteklem letu, o delovanju društvenega odbora, ter o blagajni. Od 9. oktobra pr. 1. do 15. januarja t 1. bilo je dohodkov 922 K 38 vin., stroškov, pa 871 K 78 vin, torej prebitka 50 K 60 vin. Nabavilo se je orodje: drog, bradlja in konj. Društvenih sej je bilo šest, katerev so odborniki prav pridno obiskavali. Članov šteje društvo 87 in sicer: 4 usta-novnike, 21 izvršujočih in 62 podpornih članov. Zastopano je bilo društvo na šestih izletih v lepem številu, ter na župni seji po bratu načelniku Hugonu Tureku in bratu tajniku Ivanu Cvetniču. Nato je poročal brat načelnik o delovanju v telovadnici. Telovadilo se je skupaj 62 ur. Skupna udeležba 359 telovadcev, povprečna udeležba 12 telovadcev, Nato se je volil odbor, pri katerem so bili razen dveh novih izvoljeni stari odborniki. Razen tega se je volil tudi pripravljalni odbor za župni zlet, v katerega je bilo izvoljenih 17 odbornikov. Pri tem se je živahno debatiralo, nakar se je občni zbor zaključil. — Dne
2.	svečana je priredil naš Sokol svojo prvo veselico, katera je v vsakem oziru nad vse pričakovanje dobro uspela. Udeležba je bila uprav sijajna. Zlasti pa se moramo zahvaliti vrlim bratom iz Postojne in Ilirske Bistrice, ter našim zavednim naprednjakom iz Št. Petra in okolice. Vsa hvala gre tudi našim narodnim damam za njih trud in požrtvovalno delo, tako pri nabiranju dobitkov, pri prodaji šopkov in razglednic, kakor tudi vrlim kuharicam, katere so nam v prvi vrsti pripomogle do tako sijajnega uspeha. Hvala gre tudi hrastovskim dekletom za njih trud pri krašenju veseličnih prostorov. Da so se vsi prav imenitno zabavali, je pa dokaz, da je bila prostorna plesna dvorana nabito polna in da so se veseli parčki ob zvokih vrle postojnske godbe sukali do belega dne. Posebno priznanje je žel kvartet gg. uradnikov za njega krasne pesmice. Kakor je veselica splošno dobro izpala, je bil tudi gmotni dohodek prav izboren. Čisti dobiček znaša 430 K Zahvalimo se še enkrat vsem udeležnikom, ter jim kličemo do veselega svidenja na enaki prireditvi v Št. Petru. — Na zdar.
Splošni pregled.
Razmerje med univerzami In prebivalstvom v raznih državah kažejo sledeče številke. Švica ima 7 univerz, ena pride na 500.000 prebivalcev, Belgija ima 4 univerze, era pride na
1.600.000 prebivalcev, Italija ima 21 univerz, ena pride na 1,600.000 prebivalcev, Španija ima 11 univerz, ena pride na 1,700.000 prebivalcev, Francija ima 16 univerz, ena pride na 2,400 000 prebivalcev, Danska ima 1 univerzo za 2,600.000 prebivalcev, Anglija ima 16 univerz, ena pride na
2.600.000 prebivalcev, Grška ima 1 univerzo na 2,600.000 prebivalcev
BnuTumi
LISTEK.
MICHEL ZfiVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benctek.
Roland je pričel dolbsti ta rov, ki je imel voditi poševno proti desni navzgor. Kadar bi pridolbel nad površje vode, bi mu bilo treba samo še napraviti luknjo, skozi katero bi se spustil v kanal. Tako bi prišel naravnost pod Most Vzdihljajev.
Dne 12. decembra 1. 1510. je Roland v severnem kotu svoje temnice pričel borbo s kamenom, na kraju, ki ga še dandanašnji kažejo redkim obiskovalcem — to je. na poldrugo leto po dnevu, ko so ga bili zaprli.
Sicer pa on sam ni poznal tega datuma, ki je prišel le čisto slučajno na dan. Ne samo, da je bil izgubil natančno mero za čas, nego tudi tisti trije meseci, ko je bil blazen, so mu vzeli možnost, zavedati se, koliko tednov ali mesecev je že prebil v svojem podzemljstem grobu.
Njegovo edino orodje je bil košček razbitega vrča. In način dela je bil tako počasen, da bi bil pač vsakdo drugi izgubil pogum. Izpraskaval je malto kroinkrog kamena ter jo prestregel drobec za drobcem in jo razsipal po tleh svoje temnice.
Rabil je štiri meseca neprestanega dela, preden je izdolbel prvi kamen. Kolikokrat je med tem zagriženim delom opešal in prenehal v hipnem obupu, podprl si glavo z rokami ter čepel v kotu po cele dolge ure ter plakal tihe, bridke solze! ... A nato se mu je vselej bliskoma obrnila misel, in je skočil pokoncu ter se z novim upanjem polotil dela.
lu ko se mu je naposled posrečilo, da je z okrvavljenimi prsti izdrl prvi kamen u njegove lege, je bil ves dan kakor pijan od neizmerne radosti.	...	, *-i
Porinil je kamen pod svojo posteljo ter se lotu naslednjega.
Delo je postajalo lažje.
S časom si je pridobil spretnost, ki je v začetku m imel.
Po izdrtju prvega kamena je dospel Roland do plasti na-
teptane zemlje, pomešane z malto in manjšim kamenjem. Ta plast je ležala med dvema navpičnima stenama, ki sta sestojali obedve iz debelih kosov granita. Ako bi bil Roland prekopal to plast tik pred seboj in predrl nato še drugo steno, bi bil priše! naravnost pod kanal.
Toda on je jel kopati poševno navzgor; izprva je hotel prodreti pod kanalovo strugo, nato pa tik nad površino vode.
Kmalu je mogel stati pokoncu v^ svojem rovu, nakar je pričel kopati v namerjani poševni črti. Čim je izpodkopal gručo zemlje nad svojo glavo, je moral vedno nazaj iz svojega rova; zdrobil je odkopane grude ter jih razsul po tleh svoje temnice, ki so postajala na ta način čimdalje višja in višja.
Kakor hitro je začul v bližini vrat le najmanjši šum, je Roland pričel brezumno kričati in divjati ter se delati, kakor da ga zopet lomi besnost. Natanko je poznal trenotek, ko so mu prinašali hrano, in kadarkoli je ječar odprl mrežo na vratih, je vselej zagledal izkrivljeno obličje in divje se leskečoče oči svojega jetnika. Sicer pa je bila mreža tako napravljena, da jetnik ni mogel doseči ječarja, tudi če bi bil iztegnil Toke. Tako je bil ječar varen pred vsakim poizkusom zoper njegovo življenje; ravno zato pa mu je bilo tudi zelo otežkočeno, zasledovati jetnikovo početje v temnici.
Ko so minila tri leta, je bil Roland takorekoč pozabljen. Dasi so včasih če slišali njegovo tulenje in kričanje, vendar se nihče ni nič menil zanj. Samo ječar, ki mu je bila posebej poverjena številka 17, je mašinelno nadaljeval svoje opravilo: vsaka dva dni je prinašal novega kruha in sveže vode. Odprl je o-mrežje, ozrl se na svojega jetnika, tuintam je tudi izpregovoril kako besedo, a nato je vedno odšel, in Roland je imel zopet dva dni mir.
Z gorečnostjo se je zopet ločil dela. Spal je jedva pet ur na dan. Zadobil je bil svoje posebne navade in ši razdelil svoj čas; jedel je ob določeni uri, in včasih si je privoščil celo četrt ure odmora. Toda ti trenotki odmora so mu bili strašni. Kajti kakor hitro njegove roke niso imele več opravka, in kakor hitro se njegov duh ni več napenjal proti večni misli na osvobojenje, so ga vznemirjali in morili spomini, ki so ostajali živi v njegovem srcu. In v takih trenotkih se je po navadi bridko razjokal.
Nato je napočil dan, ko so mu celo solze usahnile.
Kdor bi bil tiste čase videl Rolanda, bi se ga bil pristrašil. Bil je nenavadno shujšan. Njegovega lica je bila zgolj kost in koža. Trde gube so mu orale čelo. Oči so mu gorele z neznosnim žarom. Bil je takorekoč nag; samo par brezobličnih cunj je še viselo na njem. Kadar je prišel iz svoje luknje, pokrit s prstjo in prahom, z obrazom kakor divjak, je bil ves podoben živali iz prazgodovinskih Časov, napol človeku, napol zveri.
Koovi vrča, ki so mu služili za orodje, so bili že zdavnaj porabljeni. Toda Čim je njegovo delo napredovalo, je nahajal v prsti vsakovrstne kosce kremena in drugačnega kamenja, ki jih je zbiral in urejal ter se posluževal tega za dleto, drngega za kladivo, in tako dalje.
Čim je prihajal više, je delal v svojem rovu zaseke, kamor je postavljal noge. Tako je stal pri delu po cele ure, dolbeč nad svojo glavo in naslonjen s stopali in s koleni, podoben bajčni podzemeljski živali.
Nekega dne, ko je praskal nad seboj, se je njegov kremen dotaknil nečega trdega, kar ni bilo niti prst, niti malta ... Izprva je menil, da je zadel ob kak velik kamen, kakršnih je bil našel že več, in je grebel dalje. Toda čim več je odgrebel, tem širji je prihajal ta kamen. Ves dan je grebel Roland okrog tega kamena.
Drugi dan je nadaljeval svoje delo, in po večih urah se mu je razodela resnica v vsej svoji strahotnosti:
Ta kamen je bila široka tlakova plošča, in okrog nje so se nahajale druge: Nesrečnež je zavzdihnil v neizrekljivem obupu: njegov rov se je končavsil pod drugo, jetniško celico!
Roland se je počasi vrnil iz svojega rova, ki je bil takrat okroglo petintrideset čevljev vfsbk. Legel je na tla svoje ječe, zakril si glavo z rokami, ter poizkusil premisliti svoj položaj.
Prvi napor dobro urejenih značajev je spričo katastrofe ta, da ukrote obup in uravnajo svoje misli. Kakor hitro je poprav-Ijena notranja nesreča, je mogoče popraviti tudi zunanja.
V	Rolandu se je vršila kriza, podobna tisti, ko je trepetaje od groze premagal in zatrl svojo blaznost. V življenju nekaterih ljudi nahajamo neurja, ki se napravljajo in razsipajo z isto sil-nostjo, duša pa se pred njim potuhne, čakajoča udarca, ki jo ima streti pod seboj.
--------------------------------- (Dalje)
Nemčija ima 22 univerz, ena pride na
2.700.000 prebivalcev, Rumunska ima 1 univerzo na 2,900.000 prebivalcev, Avstrija ima 8 univerz, ena pride torej na 3,270.000 prebivalcev, Bolgarija ima
1	univerzo na 4,000.000 prebivalcev. Avstrija je torej na zadnjem mestu pred Rusijo in ima med srednjeevropskimi državami razmeroma najmanj univerz. Kar se tiče narodnosti, imajo Nemci 5 univerz, ena pride na
1.800.000 Nemcev, Poljaki 2 univerzi, ena na 2,100.000 prebivalcev, Čehi eno univerzo na 6,000.000 prebivalcev, Slovenci nobene.
Slovanski poslanci o laški fakulteti. Pod tem naslovom prinaša milanski »Secolo* pogovor s poslancem Biankinijem, ki se je izrazil, da bo provizorična rešitev laškega vse-učiliškega vprašanja postala stalna, kakor je to v Avstriji navada. Dalmacija je bila pred 43 leti provizorično priklopljena k Avstriji in je definitivno ostalo tako. Reka je bila provizorično pred 43 leti priklopljena k Ogrski in je tudi do danes ostala, ravno tako bo provizorična laška fakulteta tudi po 4 letih na Dunaju ostala kot stalna. Zato bi bilo po mnenju poslanca Biankinija najbolje, ako bi se Italijani zadovoljili s kakim mestom na južnem Tirolskem. Po njegovem mnenju bi bil Trient najprimernejši. Isti list prinaša intervievv s poslancem Tresič-Pavičičem, ki pravi, da osebno ni proti italijanski fakulteti v Trstu. Toda vlada je proti in vse one stranke, ki se hočejo vladi prikupiti. Taktika Slovencev proti laški univerzi je bila skozinskoz zavržena; bila je brez povoda in je Slovencem prinesla le nasprotnike, pa nikakih koristi. Po mnenju Tresič-Pavičiča v Trstu ne bo nikoli laške fakultete, ker so proti nji vlada, nemški radikalci, krščanski socijalci in Slovenci. Tudi on je za Trient. V splošnem želi Tresič-Pavičič sporazum-ljenje Italije in Avstrije.
Garibaldi pojde v Albanijo. Italijanski republikanski listi so priobčili poziv mladega Garibaldija na italijansko mladino, da naj se dvignejo čez morje in zasedejo Albanijo. Spomladi baje odide večja četa prostovoljcev v Albanijo, kjer bodo skušali priboriti Albanijo Italiji.
Med Rusijo in Kitajsko je razmerje vedno bolj napeto. »Novoje Vremja* piše, da so razmere postale zelo resne in da je položaj podoben kakor 1. 1900., za časa vstaje boksarjev. Da bo Rusija pripravljena za vsak slučaj, mora pomnožiti svoje čete in pred vsem zavarovati železnico, ker bi se razvnel boj pred vsem ob železnici.
Nemško-ruska pogajanja so še
v teku in vendar pišejo o njih. Med točkami o pogajanjih baje ni omenjena niti kanikinška železnica, niti maloazijske železnice, niti bagdadska, ampak le severoperzijske in se po-vdarja status quo v Orientu. Vendar se z gotovostjo ne more verjeti tem poročilom, ker bodo pogajanja trajala še par tednov.
Revizija Durandovega procesa. Sporočali smo o bojih, ki so nastali proti francoski justici, ker je obsodilo sodišče Duranda zaradi tega, ker je razburjena množica umorila nekega stavkokaza. Kakor poroča »Agence Havas* se bo komisija za revizijo procesa sešla v najkrajšem času in bo odločila vse potrebno.
Proces proti 101 ruslnskim študentom v Lvovu zaradi udeležbe pri vseučiliških nemirih meseca julija pro-šlega leta, se je začel včeraj. Proces bo trajal 6 tednov. Porotna dvorana je bila nalašč prirejena za to veliko število obtoženih in sicer tako, da bodo študentje sedeli tam, kjer je bil
E rej prostor za občinstvo. K obravnavi o vstop dovoljen le malemu številu poslušalcev. Senatu bo predsedoval Berotynski, obravnavalo se bo rusin-ski. Obtoženi so 101 študenti na zločin javnega nasilja, na zločin težke te-
MALI LISTEK.
Klasični ali moderni styl?
Proti moji kritiki o »Mariji Stuart* se je oglasil v daljšem feuilletonu g. M. Skrbinšek in razvil svoje misli o načinu igranja klasičnih iger. Ker podlistek na nekaj mestih apostrofuje poleg moje kritike tudi mene samega, je zelo primerno in dostojno, da posvetim izvajanju g. Skrbinška kratko repliko.
Rad pritrdim g. člankarju, da je eden glavnih predpogojev za dovršeno uprizoritev klasične igre predvsem enoten sty 1; pritrdim tem rajše, ker s tem ponavljam samo svoje mnenje, izraženo v predmetni kritiki. Saj sem vendar konstatoval, da je bilo včasih skoro mučno gledati na odru — večkrat celo v eni in isti sceni
—	različno stylizovane figure! — Mojo zahtevo glede igranja klasičnih iger v klasičnem stylu wei-marske perijode je treba samoobsebi
lesne poškodbe in za prestopek proti orožnemu patentu.
Študentski nemiri na ruskih univerzah so se pojavili letos zopet, kakor vsako leto. Povod je dala k temu smrt Leva Tolstega, toda nemiri bi bili kmalu utihnili, ako bi se ne bila vmešavala vlada v dijaške razmere in posegla po vseučiliški avtonomiji. Dijaški nemiri se pojavljajo na ruskih univerzah že od 1. 1858. vsako leto. Od leta 1890. imajo bolj-inbolj političen značaj. Med dijaštvom so vse struje od najradikalnejših do najreakcijonarnejših. Profesorstvo je v večini nazadnjaško in podpira vlado pri njenem delu. Brzojavi poročajo: v Tomsku so sklenili študenti, da začno štrajkati. V Petrogradu se pojavljajo nemiri, nekateri profesorji ne predavajo, dvorane, kjer se vrše predavanja, stražijo vojaki. Toda predavanja so slabo obiskana. Med policijo in dijaštvom je prišlo do spopada. 80 dijakov je bilo zaprtih. V Varšavi so prosili profesorji za odpust.
DNEVNE VESTI.
Klerikalce smo zadeli na pravo mesto! Kakor pobesneli so klerikalci, ker smo dokazali, da so samo oni in oni sami zakrivili konkurz pri »Glavni*. Ali ni mar revizor Jošt sedaj njihova gospodarska kapaciteta? Ali ne sedi revizor Jošt v klerikalni gospodarski organizačiji kot ravnatelj? To je tisti revizor Jošt, ki je skozi leta in leta revidiral »Glavno posojilnico*. To je tisti Jošt, ki je zlorabljal svojo uradno moč kot oblastveni revizijski organ v to, da je prikrival falzificlrane bilance in da ni niti zadružnikov, niti oblasti opozoril na dejansko slabo stanje »Glavne posojilnice*. Ne samo to, revizor Jošt je, potem ko je že vedel, da je »Glavna posojilnica* pred kon-kurzom, Izvabil z napačnimi poročili na Štajerskem ogromna posojila. Ne samo to, zadnje posojilo, ki ga je on dobil na Štajerskem za »Glavno* je znašalo čez 300.000 kron. In od tega posojila je on, dasi revizor dobil mastno provizijo. Jasno je torej, da spada najprvo pod ključ človek, ki je sedaj med klerikalci prvi v veljak in najuglednejši klerikalec. Če bi revizor Jošt pravočasno obvestil zadružnike in oblast kaj se dela v »Glavni*, bi ne bilo sedaj toliko in toliko žrtev. Klerikalci so sedaj povrh še nesramni in bi radi glavnega krivca obesili drugim na vrat. To pa delajo samo zato, da ne bi ljudstvo videlo, kaki ljudje obstoje na čelu klerikalnih gospodarskih organizacij. V interesu vsega slovenskega gospodarstva je, da nemudoma upelje državno pravdništvo preiskavo tudi proti Joštu, bivšemu revizorju »Glavne posojilnice* in sedanjemu ravnatelju klerikalne »Gospodarske Zveze*.
Klerikalni učitelji »Slovenec" in »Domoljub*. Že dlje časa priobčujeta »Slovenec* in »Domoljub* naravnost trapaste čvekarije o naprednem učiteljstvu: Pišeta pa to v takem tonu, kakor smo ga bili vajeni v časih najhujše klerikalne nizkosti in frivolno-sti. Ne vemo, kdo je tisti, ki plačuje primanjkljaj, ki ga imata lista. Saj nazadnje nas ta stvar tudi ne briga; kdor hoče denar ravno proč metati v obliki tega neumnozlobnega papirja, svobodno mu; to je njegova stvar. Toda škandal pa je, da daje Katoliška tiskarna, ki jo podpirajo klerikalni učitelji takim ljudem potuho in zaslombo. Kadar bodo prišli klerikalni učitelji zopet s svojo kulturno kramo na dan in vpili o nravni vzgoji, naj jim vsak zabrusi ta dva škandalozna lista v obraz. To nam lahko služi v najboljši dokaz, s katerim to klerikalno učiteljsko hinavščino razkrijemo. Našim ljudem pa svetujemo, liste, ki se tiskajo pod to streho, s »Sloven-
—M—■—W—H
umevno, razumevati cum grano salis.
V	tem pogledu je moje mnenje takšno: Igralska umetnost je postala realistična v enaki meri, kakor so sčasoma postajali realistični tudi novi pesniki-dramatiki. Do tedaj pa je vladala na vseh odrih tradicija, da se vedno stylizuje; z večjo ali manjšo umetnostjo, ne pride v poštev. Paziti je bilo treba na pozo, na lepoto geste, besede in organa. Ta manira je ustvarjala — naravno — umetnost velikega govora, lepega, umetnega odhoda itd. Te, nekako rekel bi, zunanjosti, sem imel in sploh mogel imeti v mislih, ako sem zahteval klasični weimarski s t y 1, kakor sem stavil zahtevo po realističnem igranju le in edino glede na inter-
f> r e t a c i j o psihičnih procesov, zraz ,weimarski styl* naj namreč po-menja nekakšen stopnjevan klasičen s t y 1, tudi z onimi velikimi gestami in tiradami, brez strahu pred vsem specifično teatralnim, p a th etičnim in d ek la mat or-skim. Kar se tiče teh čisto zunanjih in pravo psihološko igro le spremljajočih znakov in atributov, pripadam po svojem prepričanju meiningenski
cem“, Domoljubom*, »Slov. učiteljem* in »Vrtcem* vred nazaj poslati, tja, od koder so prišli. To je edina metoda, katero klerikalec razume in občuti 1
Neka stara teta, ki iz Trsta vedno laja na Ljubljano, se posebno rada zaletuje v »Jutro*, to pa zato, ker ga imajo tržaški Slovenci rajše kot njo. Nedoslednost nam očita klepetava teta, ker smo slučajno drugače ocenili v nekem uvodniku tržaško politiko, kot jo je ocenil dopisnik iz Trsta, ki voditelje tamošnje slovenske politike gotovo bolje pozna kot mi in smo mu pustili prosto besedo, ker naš glavni urednik ni nikak Cotič, da bi črtal iz manije kar po vrsti tuje rokopise. — Teta naj molči, ker drugače ji bomo začeli čitati in citirati gorostasne neumnosti, ki jih najdemo v njej vsak dan v vsakem drugem sestavku. Za danes pa — punctum!
Radi ,živio“-kllcev srbskemu kralju pravi »Slovenec*, da bi mogli čutiti Slovenci še slabe posledice in nam očita, da smo o tem poročali. Mi pa pravimo, da bomo čutili Slovenci — in že čutimo slabe posledice izdajalske klerikalne politike. Odločnih mož so se na Dunaju vedno bali in se jih bodo tudi v bodoče, izdajalcev pa ne, ker jih lahko kupijo, kadar hočejo. Italijani so klicali vedno razne »evviva* in so dobili skoraj vse, kar so zahtevali, tudi pravno fakulteto, Slovenci smo pa dobili s svojim naravnost vsiljivo naglašanim patriotizmom vedno — figo.
Kdo je jezuit Rakovec? Pred kratkim je prikolovratil na gimnazijo v Kranju neki jezuit — Rakovec po imenu. Pater je nastavljen kot pomožni učitelj verouka. Rakovcu menda še sedaj ni znano, da so časi, ko so izvrševali jezuitje svojo šolsko metodo po gimnazijah, že zdavno minuli in da se bo tudi on moral privaditi polagoma duhu modernega časa. Jezuit Rakovec hoče čisto enostavno s pre-tepavanjem ubiti gimnazijcem v glavo svoje jezuitske nazore. Poživljamo vse prizadete dijake, naj take slučaje takoj po stariših naznanijo sodniji.
Volilcem in volilkam šentjakobskega okraja. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj ima razpoložene volilne imenike za prihodnje občinske volitve v Ljubljani danes v četrtek 16. februarja v gostilni pri Briskijuv Florijanski ulici vselej od 5. do 8. zvečer. Ker so imeniki skrajno pomanjkljivi, pozivajo se gg. vo-lilci in volilke, da se pridejo prepričat, če in kako so vpisani v njih, da se v slučaju napačnega vpisa ali izpustitve napravijo dotične reklamacije!
Dvorski okraj. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v četrtek, dne 16. svečana 1.1. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »pri Marčanu* na Rimski cesti št. 19 javen shod. Na shodu bode govoril g. Adolf Ribnikar o političnem položaju s posebnim ozirom na predstoječe občinske volitve. Volilci in volilke, udeležite se shoda polnoštevilno, da izveste za preteče vam lopovske klerikalne nakane.
—	Odbor.
K požaru v dr. Tavčarjevi hiši pripomnimo še sledeče: Gospa dr. Tavčarjeva ni bila rešena po požarni brambi, temveč kakor smo že poročali, potom privatnih oseb, ki so v naglici prinesle potrebne lestve iz Salendrove ulice, po katerih je gospa dr. Tavčarjeva mogla dospeti na tla in se tako rešiti. Na isti način se je potem tudi rešila kuharica. Zgodilo se je to prej, predno je prišla požarna bramba. Med reševalci so bili sledeči gospodje: Ivan Meglič, ključavničarski mojster; Josip Lončar, trgovec, Ceu-ko ml., Josip Mulaček, uradnik c. kr. kmetijske družbe, Klauer ml., Ivan Michler, uslužbenec mestnega magistrata in še dva delavca.
in imrniisMn—tt ——— itj: iL:ini::aariSi
šoli, ki zahteva v tem oziru zvesto kopiranje historičnega. Da pa v izražanju d uše vn i h p ro ce so v danes ne moremo več z zgodovinsko zvestobo slediti weimarskim maniram, je tako razumljivo, da je v tem pogledu nepotrebno zgubljati besede. Na kratko: klasična Igra se igraj klasično na zunaj, na znotraj pa z vso potrebno realistiko! Kakšne so takšne idealno-klasične predstave, nam kaže vsaka klasična uprizoritev na dunajskem c. kr. dvornem gledališču.
Zadnje očitanje g. Skrbinška obstoja v tem, da mi jemlje za zlo, ker sem zagovarjal tisto pretežno večino igralcev, ki niso zadeli klasičnega styla, s preobilno zaposlenostjo in premalo časom za študiranje klasičnega styla. Ta zagovor mu ne ugaja; ker je to nazadnje čisto stvar okusa vsakega posameznika, se mi ne zdi, da bi reagoval na takšno očitanje.
Ono dociranje končno o razliki kreacije Henschla oziroma Caesarja je bilo sigurno namenjeno zelo naivnemu delu občinstva, kajneda g. Skrbinšek?
Slavko Naglič.
»Prosveta* je ustanovila v letošnjem poslovnem letu tri javne ljudske knjižnice, in sicer: v Beli cerkvi pri Novem mestu, v Notranjih goricah pri Brezovici in v Tolstem vrhu na Koroškem. Odboru prihaja vedno več prošenj za ustanovitev knjižnic, posebno iz obmejnih krajev. Društvo pa zaradi pomanjkanja zadostnih sredstev ne more vsem tem prošnjam ustreči in zato se obrača na vse rodoljube s prošnjo, da ji darujejo bodisi primernih, posebno mladinskih spisov ali pa ji pomagajo s prispevki v gotovini.
»Prosveti* so darovali do konca januarja: g. Fr. Breskvar, knjigovez, 25 K; g. dež. poslanec dr. K- Triller 20 K; po 10 K gg.: dr. Fr. Munda, Jos. Smolej. Jos. Poklukar, dr. Bretl; po 5 K gg.: dr. J. Tičar, dr. Štempihar, Luka Svetec, L. Schwentner, O. Ploj, E. Josin; 4 K g. prof. R. Peru-šek, po 3 K gg. prof. J. Breznik in Fr, Stupica, po 2 K gg. Ant. Trevn in And. Oset (najemnik Tolstovrške slatine za poslanih 10 listkov te slatine). Odbor se vsem darovalcev iskreno zahvaljuje. Vivant sequentes!
Ljubljanske dame in gospodične
imajo svoj sestanek v svrho dobrodelne prireditve za »Domovino* v petek, 17. t. m. v »Narodni kavarni*. Vabljene so na ta sestanek brez izjeme vse dame in gospodične, ki kažejo količkaj simpatije do »Domovine*. Ker je še do prireditve le malo časa, je želeti točne in številne udeležbe, da se vse podrobnosti prireditve končno urede. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Srbski kralj na Zidanem mostu. Iz Zidanega mosta nam javljajo 15. t. m.: Točno ob 6. uri 5 minut včeraj je došel dvorni vlak, tiho kot bi vozil po blazinah. Ker je vsled znane nerodnosti zveze obeh prog moral vlak obrniti, je pripeljal na postajo kot prvi oni voz, ki je bil prej zadej: Spalni voz internacionalne družbe. »Eine alte Schachtel*, je zinilo za menoj naduto nemčurče. Ko pa ste se prikazala zala dvorna voza temnordeče pobarvana s srbskim orlom in srbskimi napisi, briljantno razsvetljena ter dragoceno opremljena, ni bilo čuti nobenega zabavljanja. Prvotno ni bilo dovoljeno stopiti na peron. Ko pa je vlak ustavil, je hipoma hitelo vse iz čakalnic in restavracije tja, da je bilo precej napolnjeno. Kralj je sedel v prvem (Tsp 1) civilno oblečen — kakor so bili sploh vsi visoki potniki — s cilindrom na glavi. Njemu nasproti je sedel znatno močnejši drugi gospod, ki se je ž njim razgovarjal. Kralj je ves čas sedel obrnjen k oknu tako, da ga je lahko vsakdo uzrl — saj je stal vlak 12 minut. Ko se je jel vlak pomikati, bi marsikdo rad zaklical kralju »živio*, ali — no, saj veste g. urednik, kako je!
Žirovnikove narodne pesmi IV. zvezekima v zalogi konzorcij »Slov. Branika*. Pesmi so posebno pripravne za male zbore in za družabno zabavo. Vezani zvezki imajo majhno obliko. — Naročajo se po slovenskih knjigarnah in pri upravništvu »Slov. Branika*. Cena 1 K.
Odbor slovenskega akademič-nega društva »Slovenije" na Dunaju se je na zadnjem občnem zboru rekonstruiral tako-le: Predsednik iur. St. Virant; podpredsednik iur. R. Brenčič; tajnik iur. R. Prešeren; blagajnik med. B. Klissel; knjižničar med. Lojze Zbačnik; gospodar phil. J. Rus; arhivar phil. Lav. Čermelj; namestnika iur. Kaisersberger in agr. Wissiak; pregledniki med. Vek. Zalokar, phil. Fr. Vrhovnik in iur. Iv. Sajevic.
Za »Sokolski dom* na Vrhniki se je nabralo v mesecu januarju t. 1. po nabiralnikih v sledečih gostilnah: pri »Jurci* 3 22 K, pri »Kočevarju* 24 63 K, pri »Korenčanu* 7 K in pri »Mantovi* 335 K-
Redni občni zbor telovadnega društva »Sokol* na Vrhniki se vrši
Smeh.
Rusko spisal Leonid Andrejev. Prevel P. Pamidor.
1.
Ob polsedmih sem bil trdno prepričan, da bo prišla, in bilo mi je zelo toplo pri srcu! Ljubil sem kakor še nikoli. Površnika si nisem zapel; mrzli veter je pihal notri, vzdigoval ga je in me ovijal z njim, kakor se mu je ljubilo. Toda jaz nisem čutil mraza — sploh nisem mislil na to. Glavo sem nagnil ponosno nazaj, čepico sem si potisnil globoko na tilnik in moškim, ki so me srečavali, sem pošiljal izzivajoče zapovedajuče poglede — a ženskam poglede polne nežnosti: že cele štiri dni sem ljubil samo njo edino — toda bil sem mlad in moje srce še tako bogato, da prisotnost drugih žensk name ni mogla ostati brez vpliva. In moji koraki so bili urni in prožni.
Ob tričetrt na sedem sem si zapel dva gumba na površniku in sem opazil od mimoidočih samo še ženske, toda gledal sem jih zdaj brez izzivanja, samo malo nežno še in z lahnim znakom vstajajoče razdraženosti . . . tako Čisto v splošnem.
v nedeljo, dne 10. t. m. vob dveh popoldne v prostorih »Čitalnice* na Vrhniki.
Velika maškarada postojnskega
»Sokola" se vrši v nedeljo, dne 26. februarja v prostorih Narodnega hotela ob 8. zvečer. Kakor čujemo, je zanimanje za to prireditev vsestransko in je tudi že priglašeno lepo število mask, tako da ne bo bržčas v ničemer zaostajala za lansko. Kdor je torej brhkih nog in veselega značaja, kdor ljubi prijetno in zabavno družbo, naj pohiti na to veselico, od koder bo odnesel — o tem naj bo prepričan — najlepše spomine. Na zdar!
Zabavni večer s plesom priredi v soboto, dne 18. februarija v restavracijskih prostorih »Narodnega Doma* v Ljubljani tehniško osobje »Učiteljske tiskarne*. Začetek ob 8. zvečer. Vstop 50 v za osebo.
To so vojaki, korenjaki! V neki gostilni na Poljanski cesti se ga je bil neki domobranski prostak preveč nalezel. Gostilničarka ga je opozorila, da je zanj najboljše, če gre domov spat. O, to je bil ogenj v strehi! Začel je razgrajati ter zbadati druge civilne goste, ojunačil se je celo tako daleč, da je razbil več kozarcev. Komaj pa je slišal besedo policaj, jo je junak popihal na cesto. Šele na Eli-zabetni cesti se je zavedel, da je bila s tem zajčjim maršom pravzaprav užaljena njegova vojaška in junaška čast. Potegnil je bajonet ter začel mahati okrog sebe ter se pri vsakem mimoidočemu skušal z golim bajonetom v roki pridobiti za tako junaštvo potreben »rešpekt*. V veliko srečo za pasante ga je kmalu zalotil neki narednik, ki je občinstvo rešil te junaške vojaške more.
O Vrba, srečna vaš domača! Kaj bi bil Prešeren rekel o svoji rojstni vasi, če bi bil v sredo dopoldne pri vzklicnem senatu. Razpravljalo se je o nositeljicah njegovega imena, Mariji in Frančiški Prešeren iz Vrbe. Po maši na Marijin praznik dne 8. decembra pr. 1. je prišla Frančiška Prešeren v vežo samostoječe hiše sorodnice Marije Prešeren ter isto pozdravila: »Marijine družbe k..-. a, veš, danes je Marijine družbe praznik. Nastal je vrišč in prepir, ki je dovedel iz gorenjega nadstropja tudi Egida Dobida. To je Frančiško Prešeren šele lepše pozdravil, kot ona malo preje Marijo Prešeren, in sicer; »Hudičeva k . .. a, glej da se izgubiš, ni*si vredna pol hudiča.* Za take pozdrave sta bila oba obsojena na 8 dni zapora. Pritožba na deželno sodišče jima ni nič pomagala. Šele ko bosta obsedela tistih 8 dni, bosta lahko pozdravila Vrbo, svojo srečno vas domačo.
Ona hoče dobiti pravico. Marija Vrhovec iz Dragomera je ljubljanskemu sodišču jako dobro poznana ženska. Vsaki dan jo vidite lahko ali okoli sodišča kolovratiti, ali pa po hodnikih se sprehajati. Išče namreč pravice v Ljubljani. V zadnjem času se je skregala s svojim sorodnikom Lovrencom Vrhovcem, ki ga med drugim tudi dolži, da jo je nekoč pri sodišču sunil pod rebra. Ko sta v sredo prišla pred okrajnega sodnika, je le ta staro znanko takoj opozoril, naj se dostojno vede, drugače jo pošlje na hodnik. Pa Marija Vrhovec, ki išče pravice, je glede sunka pod rebra ni dobila tudi to pot ne. Zakaj, vse priče so izpovedale, da je toženi ni sunil, temveč le od sebe seganjal. V dolgem
—	po rdečem nosu soditi — precej duhovitem govoru je sodniku dala na znanje, da ona mora pravico dobiti,
magari V Ljubljani je sicer res
težko dobiti pravico, a še težje je bo dobila ta ljuba Dragomerčanka, ker ona sama nima tako dobre pravice, da bi z njo še boljše iskala.
»To je tisti gauner.* Nekoč okoli
3.	ure zjutraj je praporščak 27. pešpolka Gustav Jager spremil svojo prijateljico Gizelo Pogačnik domov. Ko
Mene je zanimala zdaj samo ena ženska — ta pa najbrže ne bo prišla
—	in druge se gredo zastran mene lahko solit: bile so mi odločno na potu, kajti s svojo dozdevno podobnostjo z ono edino so povzročale, da je moja hoja dobila izraz neke neodločne omahljivosti in moje kretnje znak zmedenosti.
Pet minut pred sedmo mi je postalo vroče.
Dve minuti pred sedmo mi je postalo mrzlo.
Natančno ob sedmih, se mi zdi, sem se udal prepričanju, da zdaj pač ne bo prišla.
In ob pol devetih sem bil najbolj pomilovanja vreden stvor na zemlji božji. Površnik sem si že davno zapel z vsemi gumbi, ovratnik si zavihal visoko čez ušesa, čepico si potisnil čez nos, ki je postal že višnjevo na-dahnjen; lase na sencih, brke in obrvi mi je pobelilo ivje, in zobje so mi šklepetali neusmiljeno. Po opotekajoči se hoji in vsled stisnjene sklonjene postave bi se me lahko prištelo še dovolj trdnemu starcu, ki se vrača po mali partiji pri prijateljih nazaj v svoj brlog.	(Dalje.)
prideta do hotela »LIoyd* naletita na nekega človeka, v tistem hipu so tudi padle besede: „To je tisti gauner". Teh besed praporščak baje ni slišal, ker ga je nanje opozorila še le njegova spremljevalka. Praporščak je stavil dozdevnega žaljivca na odgovor, a oni mu je odgovoril, da ne razume nemški. Stvar je prišla dvakrat pred sodišče in obakrat je bil oni dozdevni žaljivec (od neke druge strani smo izvedeli, da je bil to neki Antončič. Opomba uredništva) obsojen na 20 K globe. Pri drugi razpravi se je pokazalo, da sta si priči gčna. Gizela Po-pačnik ter pravnik Poženel v nasprotju. Prva priča trdi, da takrat razun onega ni bilo nikogar na cesti. G. Poženel pa izpove, da je bilo takrat več ljudi tam okoli. Priča g. Poženel je tudi izpovedal, da se je o temu praporščaku za časa demonstracij govorilo, da je s sličnimi žalitvami praporščak obdolžil več civilistov, dočim jih je naj-brže sam izgovoril. Sodišče je verjelo prvi priči.
Če kaplan nima deklet rad — ali pa če so ljudje tako pijani kot krave, potem se zgode križ kraž pri-smodarije, kot so tele, med katerimi so in bodo se imeli Hotederščani, Lo-gačani in Vrhničani svoje posebno do-padajenje. Mi smo jih iz dolgotrajne razprave pred vzklicnim senatom deželnega sodišča tako razumeli: Dne 21. novembra p. 1. so se imeli Loga-čani v hotelu Veršici tako imenitno, da so priče n. pr. glede trgovca Jurija Mravla izrekle, da so ga morali na voz prenesti in da je tam na potu proti Logatcu obležal »pijan kot krava". Na tem vozu se je peljal tudi Jakob Šenčur, katerega je Mravel baje nazival za „0 b e r č u k a“ i t. d. Spotoma se je Mravel streznil in ko je slišal svojo tovaršijo govoriti o »farjih" posebno pa o kaplanu T u r š i-č u (preje v Logatcu, sedaj na Vrhniki) je tudi Mravel o tem kaplanu izrazil svojo sodbo rekoč, da je »kaplan kurbir". In sedaj pazite, kaj je iz tega vse naraslo. Ta kaplan Turšič je onemu dozdevno z „Oberčukom“ naziva-nemu gospodu Šenčurju že preje naročil, da naj pazi kaj bodo ljudje o njem govorili po odhodu iz Logatca. Naravno torej, da je Šenčur takoj šei kaplanu sporočiti, da je Mravel njega {kaplana) nazival za kurbirja. To je čenčur pozneje tudi pismeno in sicer sklicuje se na ustmeno poročilo potrdil. Mravlu je šel izraz kurbir nemalo po glavi, šel je h kaplann ga prosil za odpuščanje ter plačal 16 K za klerikalne namene. Prišli pa so navskriž tudi Šenčur in oba zakonska Mravel med seboj. Gospa Ema Mravel je g. Šenčurju nekaj natihoma rekla, Šenčur pa je njej nekaj bolj glasno odgovoril. On, g. Mravelj pa je g. Šenčurju v prodajalni očital, da nima niti toliko, da bi pri njem hlače plačal. Začeli so se tožiti kar vsi navskriž. V Logatcu so bili tako sojeni, da je Šenčur dobil 5 dni zapora, a oba Mravel sta bila oproščena. Proti tej razsodbi se je Šenčur pritožil na prizivno sodišče v Ljubljani. In tako sta sredo dop. na zatožni klopi sedela ga Ema /Mravel ter Šenčur, g. Mravla ni bilo. Oba Mravla je zagovarjal dr. Švigelj, a Šenčurja dr. Pegan. Sodišče je po 3 ure trajajoči razpravi razsodilq v tem smislu: i. Priziv J. Šenčurja glede oprostitve ge Eme Mravel se kot neutemeljen zavrne, ker mu je gospa Mravel kar mu je takrat rekla, le na tihotna rekla. II. Prizivu glede oprostitve g. Mravla se deloma ugodi. Juri Mravel je tedaj kriv, da je v svoji prodajalni trdil, da Šenčur svojih hlač ni plačal. Obsodi se na 30 K globe. III. Prizivu, s katerim je bil Šenčur krivim spoznan in obsojen na 5 dni zapora, se deloma ugodi rn sicer: o-prosti se, da bi bil on kaplanu Turšiču očital, da je kaplan kurbir, kajti kaplan sam mu je naročil, naj mu sporoča kaj ljudje o njem govore. Šenčur pa je kaplanu le to povedal kar je Mravel izjavil in o čemer tudi priče Apolonija in Frančiška Čuk pripovedujejo, da je Mravel večkrat se izrazil, da ima kaplan iz Vrhnike dekleta rad. Obsodi pa se na 30 K globe, ker je g. Emi Mravel preveč glasno povedal, kar ji je povedal, IV. Juri Mravel se zopet oprosti obtožbe glede očitanja »Oberčuk" napram Šenčurju, ker tega ni mogla nobena priča potrditi, pač pa so potrdile, da je bil Mravel takrat še »p i-jan kot krava" dočim se je takrat že iztreznil, ko je kaplana ozmerjal kot kurbirja. Mravel pa se je o tem s kaplanom že poravnal. Tak torej je konec posledic one vožnje iz Hotederšice v Logatec, ko so bili nekateri tako pijani kot krave. Ni pa ta konec pojasnil, ali ima kaplan iz Vrhnike dekleta rad, ali pa imajo dekleta njega rade.
Pameten konj. Dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer pripeljal se je dosedaj še neznan človek na lestvenem vozu na Javornik. Mesto, da bi konj spečega gospodarja peljal dalje po državni cesti proti Jesenicam, zavil je na prelazu pred postajo Javornik na železnični tir, ter z noči primerno resnostjo korakal mimo čuvajnice in po-
staje do Save. Za njegov junaški čin ga je baje voznik večkrat pohvalil, najbrže v spanju z običajnim »Hi*. Postajenačelnik Anton Hlebec je hitro poslal čuvaja za štirinogato lokomotivo, katera je pa še v pravem času krenila s tira na državno železnico, kajti za petami je bil že osobni vlak. Da se ni pripetila kaka nesreča, je predvsem zasluga službujočega uradnika, g. Lapajneta in skrbnega g. načelnika. Predrznega voznika je še tisti večer ujel g. župan s Koroške Bele.
Opozarjamo na naš inserat nove trgovine bratov Vokač.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
,Hausbal‘ pri Schwarzu.
Doletela me je — kakor so bralci »Jutra" že na kratko zvedeli — čudna in nepozabljiva čast: bil sem v soboto pri Schwarzu, pardon — pri gospodu deželnem predsedniku baronu Teodorju Schwarzu na njegovem »Haus-balu", ali kakor pravijo odlični gospodje: na elitnem reprezentacijskem domačem plesu. In čisto slučajno sem prišel tja. Namenjen sem bil nekam v Vodmat na »domačo plesno veselico" vrgel sem se zato v frak, lak-čevlje in cilinder, kar sem vse dobil na posodo za dve kroni šestdeset vinarjev na starini, in ko tako lepo korakam od pošte doli po Prešernovi ulici — pa srečam kočije in celo procesijo slavne mestne straže v paradnih uniformah. »Kaj pa imajo?" vprašam enega mimoidočih. »Hausbal pri Schvvar-zu!“ je bil kratek odgovor. »Ta je pa dobra," si mislim, »kar na bal k Schwarzu! V Vodmat greš lahko tudi pozneje". Rečeno storjeno, in kmalu sem stal na široki, lepo od plinovih svetilk in policijskih mesecev ter lune razsvetljeni, lepo snažno pomedeni Bleiweisovi cesti pred palaro deželne vlade. Brez velikih ceremonij odložim zgornjo suknjo v garderobi in romam po stopnjicah v prvo nadstropje. »E-ha!* se zadere za lakaja preoblečeni kočijaž baronov, »bohin gens den?" ,V Bohinj ne grem, ampak na bal" se moško odrežem. »Tos get net! Zinds angladen?" »O, seveda," se brž zlažem, »gospod baron so me včeraj sami ekstra prišli vabit!" »Majn komplement" se zdaj prikloni skoro do tal lakaj »nur vajter špaciren!" — in stopil sem v dvorano. Tam je bilo že prav živahno vrvenje. Godba je prav pridno svirala ravno veselo mazurko. Velika res ni bila ta godba, ampak zalegla je pa precej, posebno trobentači so se zelo trudili v potu svojega obraza — zastonj seveda ne: vsak je imel na tleh zraven svojega stola vrček penečega se piva. Kakor sem pozneje zvedel, je bilo to tisto pivo, ki je preostalo ranjkemu Koslerjg.
Razsvetljena je bila dvorana res lepo in tudi čedno dekorirana z raznim zelenjem, kar ga je ob tem času ravno dobiti na prostem. Veselo so se sukali pari, med katerimi je bilo mnogo ve-leodlfcnih gospodov. Opazil sem med drugim: knezoškofa, ki je izpodrecan, da bi mu predolga kiklja ne nagajala, ravno prav temperamentho plesal z globoko dekoltirano damo, dalje dr. austeišiča, ki se je istotako sukal veselo, potem deželnega finančnega ministra, ki je neutrudno rajal itd. itd. Baron Schwarz ni plesal, ker ga je trapilo veliko kurje oko na mezincu desne noge. Ampak ples tudi mene ni preveč zanimal, kajti začelo mi je
— kakor marsikateri odlični osebnosti
— kruliti v želodcu in zato sem se silno razveselil, ko je stopila na stol sredi dvorane debelušna Schvvarzova kuharica in naznanila z resolutnim glasom: »Slavna gospoda, miza je pripravljena !“
In ponehal je, kakor bi odrezal, ples in slavna gospoda se je zapodila v jedilno dvorano, kjer je bilo res že lepo pogrnjeno — in jedi so jele romati na mizo. Najprej v treh velikih skledah prežgana župa z jajcem, potem so prišla domača prešičeva rebrca s kislo repo, potem smo imeli pečene oslovske jezike z motovilcem, nato pohane žabe in slednjič — kot močnato jed — kuhane macafizeljne s kozjo smetano. Nazadnje je prišla Knajpova črna kava. Mnogo se je vsestransko opažalo, da je baron Schwarz ves večer izpil samo eno veliko latvico kislega mleka, ki so ga zanj nalašč kisali cele tri tedne v kleti — kislo mleko je namreč zoper nervoznost.
(n takrat se je vzdignil baron in je takole pozdravil navzoče (seveda v nemškem jeziku): »Slavna gospoda 1 Cenjene dame! Ljubi gospodje! Prav iskreno vas vse skupaj in vsakega posebej pozdravljam! Veseli me, da vas, drage svoje prijatelje v težkih in ve-
selih urah, tukaj vidim. Težavni so bili boji, ki smo jih roko v roki bojevali proti našim nasprotnikom. Niso še dobojevani: čakajo nas še volitve v ljubljanski občinski svet . . . Pozdravljati imam čast v prvi vrsti našega dičnega knezoškofa (hoch-klici) ki je prvi povzdignil svoj energični glas za našo veliko dobrotnico Kranjsko šparkaso, pozdraviti moram vele-blagorodnega gospoda deželnega glavarja Šukljeja — pardon — plemenitega Šukljeja, ki že toliko časa v našo popolno zadovoljnost vodi naš deželni zbor in ki si pridobiva vsepovsod čimdalje večji ugled, dalje prejblago-rodnega gospoda poslanca dr. Šušteršiča, ki je rešil pravkar slovensko vseučiliško vprašanje naravnost briljantno, velecenjenega deželnega finančnega ministra dr. Lampeta . . .“ — Tu mi je postalo — najbrže vsled prežgane župe — slabo in dirjal sem od mize, tako, da žal ne morem povedati, kaj vse je povedal baron Schwarz. Ampak na vsak način je moralo biti imenitno. Komaj sem prišel na sveži zrak, mi je tdkoj odleglo, toda nazaj na Schvvarzov »Hausbal" se mi ni hotelo — odšel sem v Vodmat, kjer sem se prijetno in neprisiljeno zabaval do ranega jutra. Bav-bav.
Ljubljanske mode.
(Emona-Ljubljana)
Moda in kuhinja sta bistveno zelo združeni in sta obe značilni za kulturo. Obe kažeta okus družbe; čim večja, čim višja kultura, tem finejši okus — s tem še ni rečeno, da bi ta okus ne mogel preiti v skrajen ekstrem kar kaže prenasičenost, ki meji na perverznost. Kadar kultura doseže ta višek, se družba navadno vrne k prirodi, k priprostosti in zmernosti. Obleka in jed sta nekaka znaka kulture svoje dobe. Pri priprostem človeku ostane kultura dolgo časa na enem mestu, ne izpreminja niti svoje hrane, niti obleke tako hitro, kakor meščan. V zadnji dobi, ko je upliv mesta na deželo čim dalje večji vidimo da se tudi moda na deželi bolj hitro izpreminja. Priprosta kmečka kultura se zadovoljuje s priprosto hrano in s pri-prosto obleko, dočim višji svet išče v modi in v kuhinji vedno kaj novega. To smo morali najprej povedati, da vemo prav presoditi pomen mode za kako kulturo.
Ker hočemo govoriti samo o modah od Emone do Ljubljane se ne moremo zanimati za ljubljanske mode pred Emono. Kakšni so n. pr. bili Ar-gonauti ki so nesli ogromno ladjo čez te kraje? Po vsem soditi so bili prav taki, kakor so jih naslikali in izklesali razni stari in novi slikarji in kiparji in po našem mnenju niti figovega peresa niso imeli, ker takrat še ni bilo na svetu katoliške cerkve, da 'bi varovala javno moralo in tudi lex Heinze še ni vršil svoje kulturne naloge. Zato moremo z gotovostjo trditi, da so bili Argonauti brez obleke in se torej o modi pri njih ne da govoriti. Enako ne more biti govora o modi starih mostoviščarjev, ki so pred Rimljani bivali na ljubljanskem barju. Po vsem soditi so se oblačili v medvedje in druge kože in se ne da o njih nič posebnega povedati, dasi so imeli svoje okraske, kakor kažejo izkopnine. Z Emono se torej začne na tleh sedanje Ljubljane prvo zgodovinsko kulturno življenje in od tu se lahko začne tudi zgodovina mode. Emona je nastala 1. 34. po Kr. kot rimsko vojaško mesto in nanjo je prišla rimska kolonija z rimsko modo. Ob tem času je bil Rim na vrhuncu svoje moči in slave, cel tedanji svet se mu je klanjal, življenje v Rimu je bilo razkošno, bogato, veselo. In iz Rima se je razneslo to življenje v province in tudi v taka mesta, kakor je bila Emona, kajti Rimljan je hotel povsod ostati Rimljan in je hotel že s svojo zunanjostjo kazati svojo kulturo celemu svetu, Citali ste o bogatih pojedinah rimskih cesarjev o krasnih rimskih heterah, o matronah, o lesku in blišču tedanjega svetovnega mesta. Cel svet je služil s svojimi zakladi temu razkošju. In E-mona je bila deležna te kulture in njenega sijaja. Ponosni centurijoni, rimski lahkoživci, ki so bili sem v provincijo alpsko izgnani za kazen, veseli vojaki, poleg tega pa tudi neizogibno ženstvo,' vse to je tvorilo prebivalstvo Emone.
Rimska kolonija se je razvila in je padla kot žrtva tujih navalov, s čimer je izginila s teh tal tudi ona rimska kultura, ki smo jo deloma šele zadnja leta izkopali na razvalinah E-mone. Sicer se takrat morda ni bahala, da je mali Rim vendar kakor kažejo izkopnine, so hoteli nje prebivalci ostati zvesti sinovi cesarskega mesta.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Delegacije.
Budimpešta, 15. februarja. Na današnji seji vojnega odseka avstrijske delegacije se je nadaljevala debata o mornaričnem proračunu. Admiral Mon-tecuccoli je izjavil, da bo znesek 5 milijonov kron, ki je določen za gradnjo četrtega dreadnoughta sicer ostal v sedanjem proračunu, a se bo porabil za druge namene. Glasovanje o mornaričnem proračunu je predsednik odložil za toliko časa, da bo pod-komite izvršil svojo nalogo. Nato se je pričela debata o vojnem ordinariju. K debati se je oglasil tudi profesor Masaryk, ki je izjavil, da odklanja sploh vsak ordinarij.
Lukacsev poraz.
Budimpešta, 15. februarja. Ogrski finančni minister Lukacs je danes doživel hud poraz. Komisija, kateri so bili predloženi vsi akti glede afere o ustanovitvi samostojne ogrske banke, je poslanca Kossutha opravičila, o Lukacsu pa je izjavila, da je deloval samo bona fide. Ta dogodek se smatra kot njegov popoln poraz.
Potovanje kralja Petra v Rim.
Rim, 15. februarja. Pot kralja Petra od italijanske meje do Rima je bila podobna pravemu triumfu. * Množica je priredila kralju na vseh postajah viharne ovacije. Zvečer se je zbrala pred Kvirinalom več tisoč glav broječa množica, ki je gosta nestrpno pričakovala. Ko se je kralj Peter prikazal s kraljem Emanuelom na balkonu, ga je mnogobrojno občinstvo burno pozdravilo.
Nemški cesar v Rimu.
Berlin, 15. februarja. V visokih političnih krogih zatrjujejo, da bo cesar Viljem sicer potoval v Rim, toda obiskal samo kralja Emanuela, ne pa papeža. V Vatikanu so radi tega silno razočarani.
Ministerska kriza na Turškem.
Carigrad, 15. februarja. Poslanska zbornica je danes izrekla naučnemu ministrstvu in ministru za javna dela nezaupnico. Radi tega sta oba takoj podala svojo demisijo.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 15. februarja. Češki cesarski namestnik grof Thun je danes odpotoval na Dunaj. Njegovo potovanje je v zvezi z žalostnimi finančnimi razmerami na Češkem in pogajanji glede nadaljevanja češko-nemške narodnopolitične konference.
Obravnava proti 101 rusinskemu dijaku.
Lvov, 15. februarja. Obravnava proti 101 rusinskemu dijaku se je danes nadaljevala. Zagovorniki obtožencev so se brzojavno pritožili na justič-nega ministra radi tega, ker državni
pravdnik noče govoriti rusinski. Obtožnica se je najprej brala v poljskem jeziku. Obtoženci in zagovorniki so takoj zapustili dvorano in se vrnili šele potem, ko se je čitala obtožnica tudi v rusinskem jeziku. Ker je jutri pravoslavni praznik, se bo obravnava nadaljevala šele naslednjega dne.
Krakovski vseučiliški profesorji In govor grofa Sturgkha.
Krakov, 15. februarja. Izmed 120 krakovskih vseučiliških profesorjev se je zahvalilo grofu Sttirgkhu za njegov govor v zbornici le 75.
Nezgoda praškega pomožnega škofa.
Praga, 15. februbruarja. Na Rie-grovem nabrežju je doletela praškega pomožnega škofa Jarko velika nesreča, V njegovo kočijo je zadel električni voz. Voznik je padel takoj raz voz in obležal nezavesten. Splašeni konji so nato dirjali prestrašeno naprej. Ko so voz ustavili, so našli škofa popolnoma nezavestnega. Imel je zlomljeno levo roko, na desnem in levem sencu pa je bil nevarno ranjen.
Politehnika v Inomostu.
Inomost, 15. februarja. V političnih krogih se zatrjuje, da se v kratkem ustanovi v Inomostu politehnika za nemške alpske dežele. Politehniko so hoteli najprej ustanoviti v Solnogradu, a načrt se je vsled odločnega protesta koroških poslancev ponesrečil.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tisKarna", Ljubljana.
Mali oglasi
Lepu vila v bližini mesta Gradca, z vrtom in tramvajsko postaje v vrednosti 30.000 kron, se zamenja za hižo z vrtom v Ljubljani. Ponudbe pod „Vila 20“ na inseratni oddelek „Jutra“.	93 8—8
Lokal za pisarno ali prodajalno se odda. Pojasnila: Inseratni oddelek .Jutra". 94/10—7
Meblovanu mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda eni ali dvem osebama s hrano. Gradišče 13.	101/2—2
Gramofoti-avtomat skoraj nov se ceno proda. Več se poizve pri Ivanu Pogačniku,
Gornji Logatec.
Izvod samo 4 vinarje.
Diplomirani krojač
Anton Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
JULIJA ŠTOR —aSJŠL.
v’ j	~k*h	d
£p skih in otroških čevljev, čevljev
^I g°^ssers^^ gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev
35'
Naznanilo in priporočilo.
351»
G.*
« a#
i. -•
« 01 . V- MM
CS ^
N2S-
O) s g ■B«* c a c
u o — ■a je
■a -
S •
>
a'" •
eg ^ #
fli c
c -Si
v M U B •
Odlikovano
vrtnarstvo in semenska
trgovina
na debelo in na drobno,
edina na Kranjskem strokovno urejena.
Naznanjam, da je moj ilustrovanl cenik že 37. letnik izšel za leto 1911. in se ga na željo brezplačno dobi.
Za obilno naročbo se priporočaj odličnim spoštovanjem
•■Sff • 3jj[
• * 9?
0.2-
• r«
351.
ALOIS KORSIKA, Ljubljana,
v lastni hiši Bleiweisova cesta št i aii Vrtača.
351.
I • ■< >> k(>£ ^	*6	frfe	^	»5	^	^.:y}^S'jj*č ^4* &
&■ '■
a^g,
9&$£
SPJf^
^si*f "W
Garantirano pristne
Prodam popolnoma novo
specerijsko opravo
za prodajalno za zelo nizko ceno. — Vpraša in ogleda se pri
Simon Praprotniku
mizarskem mojstru,
Ljubljana, Jenkova ulica št. 7.
po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko.
Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno F. Scherag-a
ZALOGA IN
IZDELOVANJE
UlUBLJflNfl
DVORNI TRG 3
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. -
Naroča se:
Dunaj XV.,
Eiinfliausgasse štev. 5.
najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbeni tvrdki
Filip Supančič
Šubicova ulica 5.
Slovenci in Slovenke
Pri nakupovanju blaga za obleke zahtevajte povsod blago, ki ima napis
Zvezdna tkanina
in varstveno znamko zlate repate zvezde. Zvezdna tkanina je zanesljivo dobro in trpežno bombažno in platneno blago, za moške in ženske obleke, srajce, rjuhe in razno drugo perilo.
Zahtevaj vsak v lastno korist od vsacega trgovca le: Zvezdno tkanino z znamko zlate repate zvezde!
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov ■ ■	■	in	kopališč.	■■
Ponatis zanimivega romana
„Otroci papeža*
je izšel in se dobi pri uprav-ništvu „Jutra“ za 3-50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom posije tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja.
Pfeilg-asse 34. n i ........................i,.
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura \	K	4-—
Huzarska	,,	1	obstoječa iz čake, prsnega	,,	5'—
Planin, lovcev	„	f	oklepa,	sablje, patronske	,,	5*—
Dragonska	„	(	taške,	puške v najfinejši	,,	5*—
Ulanska	,,	\	izdeljavi	„	5-—
Telesne straže	,,	j	,,	6*—
Prekupovalcl specljalni cenik.	Razpošlljatev	po	povzetju
priporočam staroznano
kjer točim najboljša naravna vina, več vrst naj finejšega mošta: prosekarja, ljutomer-čana i, dr- od veleposestnika grofa Fr. Attemsa iz Spiel-felda (Štajersko),
Izborna domača kuhinja.
Cene najnižje.
Poročni prstani
močni v zlntu, na trpež-	4* j
nosti neprekosljivi
1 par od K 7*—
ruiprej	Jn
v moden ih fasonah—n/tv graviranje brezplačno |up»Sl JEn r eri	W\\
FR. ČUDNUffis-il
urarju in trgovcu v LJUBLJANI, samo Prešernova ulica št. 1.
— Ceniki s koledarjem zastonj tudi po pošti. Največja zaloga stenskih ur.
Wolfova ulica 14
odlikovani na mednaf. lov. razstavi na Dunaju 1910 priporočajo za zimsko sezono svojo
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni oeni.
(Mita t ralenin vlake.
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11,
nasproti hotela „UNION“. *
Kaiol Počivaunik.
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. «— Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
krema
• je suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema,
Skosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček U velja 1 krono 20 vin. % Po pošti franko 1 K | 30 vin. — Dobi se v
• glavni zalogi: Lekarna i; Trnkoczy, Ljubljana.
Tovarna vozov
Peter Keršič, Sp. Šiška
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
 .—: Sprejema S2 tudi les v žaganje na parni žagi. -. -
F. KER* id
Tovarniška znamka „IK0'
Za točno in solidno delo se jamči
Že rabljeni vozovi se jem-ljejo v račun.--------------------
Lastna tovarna ur v