Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
t gld., za en mesec 1 pld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta S sld., z» četrt leta I fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več ija leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspadicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
^tev. 155.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat; 16 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
"Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak daii, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. julija 1892.
Letnik XX.
V Ljubljani, 11. julija.
Danes se je v državnem zboru pričela debata o vravpavi valute. Debata utegne trajati več dnij, ker so se iz vseh klubov uglasili govorniki. Predloge bodo skoro gotovo sprejete z malimi premembami. Prvo branje v zbornici ni pustilo v javnosti dobrega vtisa, od vseh stranij čuli so se pomisleki proti zlati veljavi. Tekom posvetovanja v odseku pa so se nasprotja polagoma ublažila, razpršili so se mnogi pomisleki, in kakor poročajo listi, je večina za valuto zagotovljena, tudi če se Mladočehom in nemškim nacijonalcem pridružijo nekateri nemški konservativci.
Nemška levica je upala, da bode od vlade dobila kako odškodnino za svoje glasove, toda previsoko je cenila svojo moč. Najbrž nobeden levičar ne bode glasovtl proti zlati veljavi, glasovanju se utegneio odtegniti le nekateri člani levice. Poslanec Neuwirtb, ki je v odseku najhuje nasprotoval nekaterim določbam vladne predloge, je že odšel na dopust, da mu v zbornici ne bode treba govoriti in glasovati proti valuti. Postopanje Neuwirthovo, katerega je „N. Fr. Pr." nedavuo grozno ošibala, zdi se marsikomu nedosledno. A kdor poznä, njegove nazore, razume njegovo postopanje.
V odseku se je posebno poganjal za to, da bi se določila ugodnejša relacija za kapitaliste. Prepričal pa se je, da v tem oziru ničesar ne doseže, in odtegnil se je obravnavi v zbornici. Ravno isti krogi, ki so ga poslali v boj v odseku, so mu sedaj namignili, naj gre na dopust.
Konservativni klub se je v petek posvetoval o valutnem vprašanju. Kakor poroča „Couservative Correspondenz", bil je razgovor miren in stvaren; posvetovanja se .je udeležil tudi poljedelski minister grof Falkenhayn. Klub je sklenil, da prepusti članom prosto glasovanje. Proti predlogom bodo glasovali, kakor se čuje, štajerski in nekateri tirolski konservativci, gorenje-avstrijski konservativni
; poslanci se bodo odtegnili glasovanju. Iz konserva-| tivnega kluba bodo govorili za predlogo grof Sylva-Tarouca, prof. S u k 1 j e in baron Leonhardi; proti predlogom Gasser, M o r -sey in Dipauli.
j Škofovska ¿Oletnica sv. odeta.
Velepomenljiva slavnost, kateri bode predmet I „divina favente gratia" prevzvišena velečestita oseba sv. očeta Leona XIII., vršila se bode po širnem krščanskem svetu prihodnje leto povodom škofovske i petdesetletnice n&šega papeža.
V dan 19. februvarija i. 1893 dovrši namreč I sv. oče petdeseto leto svojega škofovanja; 19. febr. , vrne se petdesetič dan, ko je v starodavni cerkvi sv. Lovrenca v Pane e Perna kardinal Lambruskini sedanjega papeža Leona XIII. posvetil za škofa. I Da se pa ta dan dostojno proslavlja, ustanovila se je v Rimu komisija — z odobrenjem sv. očeta — (Oom issione centrale esecutiva) pod predsedstvom papeževega tajnega kamornika msgr. Radini-Tede-schi-ja. Ta komisija ima nalog, da prireja po vsem Laškem za to slavnost potrebne priprave, kar 8e tiče ostalega katoliškega sveta, prepušča se posamičnim deželam, da srečni ta dogodjaj praznujejo na primeren način in v sporazumljenju z dotičnimi višjimi pastirji. Da se uvede v to katoliško manifestacijo nekaka celota, predlaga komisija kot glavne točke te slavnosti:
1. Poseben denarni dar ali prispevek kot ustanova za jubilejsko mašo sv. očeta; 2. Ol-ganizovanje veličastnega romanja v Rim meseca febr. 1. 1893; 3. v vsaki škofiji ali vsaj v vsaki deželi založba ustanov ali štipendij v pedagogiške ali gospodarske svrhe; tem ustanovam bodi ime: Leona XIII.' V Rimu naj se pod tem imehom založi dijaški katoliški penzijonat in patronat za deklice.
Vrh tega ima izročiti kot jubilejski dar cerkev sv. Joahima, koja se sedaj gradi in bode dovršena
do te dobe v mestnem oddelku „Pratidi Castello"; ta cerkev bode zajedno središče mednarodne „molitve v dosego miru". „Comissione centrale esecutiva" stoluje v Rimu: Via Torre Argentina 76, in izdaje od dn<š 19. februvarija t. 1. do 19. febr. 1893 pod zaglavjem „Leone XIII." glasilo, koje objavlja samo poročilo glede na ta jubilej.
Poseben vspored za Laško je že dovršen in ga je odobril sv. oče. Brez dvojbe se bo i ostali katoliški svet v pajvečjih razmerah udeležil te proslave, kakor smo to tudi pri nas često doživeli, da se s tem dokaže, kak6- neprestano med nami narašča čut vzajemnosti s papeževim prestolom.
Da bode udeležba slovanskega sveta, osebito | slovenskega, ob tej petdesetletnici velikanska, smo i že naprej uverjeni. Slovenski narod je vendar par | eiellence katoliški narod, in ta okoluost navdaja nas J z nddejo, da bodo dotičui pojavi še posebnega po-i mena.
| Slovenski narod bil je že od nekdaj navdušen ! za pojave nravne velikosti in vzvišenosti, in tak je | baš sv. oče Leon III. Sedanji naslednik sv. Petra j v Rimu bo uvrščen med najslavnejše glave katoliške | cerkve. Slaboten je sicer telesno, toda s kako mo-
1 gočno in velikansko duševnostjo se odlikuje sv. oče! ■ Ni je stroke, ne vprašanja verskega, cerkvenega, j politiškega, socijalnega, da i vednostnega, da bi ga on ne proučil s svojim sijajnim iu nedosežuim umom in duhovitostjo.
Sv. oče Leon je pojav, kateri je svete in večne tradicije sv. cerkve uvedel v sporazumnost z duševnimi pridobitvami in nazori moderne dobe; on z modro previdnostjo gradi mostove med tradicijami minolosti in terjatvami sedanjosti, on se popenja kot prvi apostol Gospodov med vsem živobitjem modernega človečanstva, oznanjujoč s svoje vzvišene visokosti ljubezen božjo, resnico in pravo svobodo.
On se ne umika, da, z eneržijo silnega duha poseza v razprave socijalnega vprašanja, ter svoje misli iu nazore o njem izraža v znani okrožnici
LISTEK
Sreča v nesreči.
Pred nekaterimi leti je živel v Parizu brusilec dijamantov, ki si je bil po nesreči pridobil veliko premoženje. Montin je bil izvrsten delavec, pošten človek, imel je le eno napako: vina ni mogel videti.
Nekega dne dobi Montin v brušnjo in vgladbo dijamant „najčistejše vode". Reče mu njegov gospod, dragocenar: „Zanašam se na vašo spretnost. Imeti ga moram do 15. t. m. če me ukanite, vedite, da ste dobili zadnje delo."
Montin obljubi delo točno izvršiti, a prosi, kakor navaduo, plačila nekaj naprej. Moutinova ročnost mu je dajala zmeraj več leska, zmeraj večo vrednost. Se nekaj ur je bilo treba, in dijamant bi bil dovršen biser, kralj med dragimi kameni. — Nenadoma se oglasi človek pri Montinu, njega tovariš, ljubi prijatelj, ki ga že davno ni videl. Nič narav-nišega, kakor da se poveselita pri kozarcu dobrega vina. V prijaznem pogovoru pohajal je čas, in Montin ni mislil več na nestorjeno delo.
Zjutraj pride dragocenar k Montinu pogledat, kako delo napreduje. Vratar mu pove, da je brusilec ravnokar izšel, da pa se v kratkem povrne, in
da bo gladba skoraj dokončana, ker Motin dela že več dnij zaporedoma.
V dveh urah je dragocenar zopet tu, a Montina ne najde; vedoč pa, da se zadržuje v krčmi, pošlje ponj. Montin res pride, nekam nejevoljen, pa gre v delavnico. Ko pričenja glajenje, izdere se mu dijamant. Lovi ga tresočih rok, zadene obenj, in dijamant pade skozi okno !
Grozen primerljaj! Hipoma se iztrezni. Oka-menel stoji pri oknu. Bledih usten šepeta: Izgubljen! Celo uro je tako stal. Iz mrtvila ga prebudi dragocenar.
„Kaj tako delate, Montin? Že trikrat sem povpraševal po dijamantu, a vi posedate po krčmah! Dajte mi kamen, obrušen ali neobrušen."
Montin ga izbegano pogleda, kakor podivjan.
„Kaj vam je? Čemu ne odgovorite? Ali ste za-pili vse misli ?"
Brusilec se napenja govoriti. Jezik mu ne dii. Naposled si pokrije z rokami obraz mrmrajoč:
„Izgubil se je."
„Kaj govorite?"
„Drkuol skozi okno."
„Kaj? človek 1"
„Da, kamen."
„Recite mi, kaj je?"
„Dijamant mi je skočil skozi okno."
Dragocenar se čudi. Besen zakriči:
„Ne verjamem besede! Dijamant ste mi prodali, da poplačate svoje pijanske dolgove!"
Te besede so strašno zapekle Montina. Onesvesti se ter pade dragocenarju pred noge. Ves zdivjan je bil, ko se zave. Dragocenar je videl, kakošna čustva burijo v Montinovem srcu. Zato pravi, da ga umiri:
„Res je velika nesreča, vendar ni uenadomestna."
„Po takem ne mislite, da sem ga prodal," po-prijema Montin.
„Ne mislim. Rekel sem razburjen. Iščimo po-močka, da škodo popravimo. Dijamant velja 5000 frankov. Če delate redovito, zaslužite na teden 75 do 100 frankov. Povrniti mi imate polovico vrednosti. Če ste pride n in trezen, poravnate v kratkem ta dolg."
„Odslej hočem delati neprestano," pravi solzni Montin. „Videli bote, moj gospod, da nisem tat, četudi sem pil."
„Verjamem vam," odvrača dragocenar. „Vem, da ste izveden delavec; dati vam hočem dela in zaslužka; moje zaupanje imate; v nekaterih letih ste brez dolga. Ali ste zadovoljni?"
„O, moj gospod, kako ne bi bil? Le recite še enkrat, da kamena nisem prodal?"
„Rekel sem bil v prvi jezi. Prepričan sem, da

„Rerum novarum" iz maja meseca I. 1891.; papež Leon XIII. z bistrim očesom motri nemile pojave med francoskimi katoliki, in že tu s svojo vzvišeno strogostjo izjavlja sodbo svojo o konstitucijalnosti sedanje vladne oblike in si s tem pridobiva spoštovanje francoske republike! On se zamakne v tajnosti prekrasne poezije Dantejeve in Mihelangelove; zanima se in občuduje svetlobo, kakor se nam pojavlja v fotografovanju, ter razodeva čute svoje o nji v pesni „Ars photographica".
Skratka: sv. oče papež Leon XIII. je jeden največjih naslednikov sv. Petra in petdesetletnica njegovega škofovanja bode izvestno tako sijajna, kakor to zaluži sedanji namestnik Kristusov v Rimu, dostojna pa tudi slovenskega narod», stoječega na prednji straži vsega slovanstva.
Sv. Ciril in Metod sta umrla, toda njiju spomin živi in bode živel v naših srcih. Da še več, nego samo spomin ostal nam je po slovanskih bla-govestnikih. Kaj nam je ostalo? To nam priča in pove sv. oče Leon XIII. v svoji okrožnici „Grande munus". In tako tudi Slovenci, ki slavč in spoštujejo odlične svoje može, ki so posvetili življenje svoje v narodov prospeh in blaginjo, nad vse spoštujejo in čislajo spomin onih, koji so mu dali vero in ohranili z vero d j. h narodnost, v prvi vrsti, sedanji sv. oče. Ta ljubezen in spoštovanje, katero narod naš neguje do sv. očeta, diči narod naš nad vse!
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. julija. [Notranje dežele.
Češko. „T. B. Ztg." se pritožuje, da so nekateri nemški podložniki, ki bivajo na Češkem, dali svoje posle za Cehe vpisati in da se ti nemški podložniki boje prihajati k nemškim političnim shodom iz strahu, da bi jih ne iztirali iz Avstrije. Z drugimi besedami bi se reklo, ta list se jezi, ker ti tujci ne marajo za nemško - narcdno stranko delati tlake. Pa še več, ta list se tudi huduje, da sploh Nemci v Podmoklem še prijazno občujejo s Cehi. Z žalostjo smo že doživeli, — pravi ta list, — da so Nemci in Cehi vkupe volili v protiliberalnem zmislu. V tem pač tiči glavni uzrok temu jadikovanju. Ce se mej Cehi in Nemci napravi mir, potem bodo gotovi krogi ob veljavo. Zaradi tega je pa treba vedno hujskati. Iz pisave tega lista je jasno, kdo ovira spravo na Češkem. Dokler vlada v nemških liberalnih krogih tak duh, na kako spravo ni misliti.
Nemška napredna stranka. Liberalizem in demokratstvo več ne vlečeta, to so liberalci in demokratje skusili pri zadnjih volitvah na Dunaju. Zaradi tega so pa zdaj sklenili oboji se spojiti, stranko preustrojiti in pred vsem dati jej novo ime vsaj za Spodnje Avstrijsko. To se je zgodilo na shodu, ki je bil te dni v Hitzingu na Dunaju. Govorile so na tem shodu prve korifeje liberalne stranke in tožili, kako reakcija napreduje baš na Dunaju. Sklenili so, da nova napredna stranka osnuje po vseh okrajih odbore, ki bodo v zvezi z osrednjim odborom na Dunaju. Ti odbori bodo neprestano delovali in o vsem poročali osrednjemu vodstvu. Levičarski listi ta preustroj svoje stranke zmatrajo za jako važen političen dogodek. Ce ga morda previsoko ne cenijo, to bodo pokazale prve
volitve na Dolenjem Avstrijskem. Kristijanski socija-listi tudi sedaj ne bodo držali križem rok, to si lahko mislimo.
Ogerska. Madjare jako jezi, da rumunsko vprašanje na Ogerskem noče utihniti. Mislili so, ko so preprečili, da se ogerska deputacija na Dunaju ni vsprejela, da so udušili za zmiraj rumunsko gibanje, ali s tem so ga le spravili v tir. Začeli so se mej drugim oglašati cerkveni dostojanstveniki. Metropolit v Sibinji, Miron Roman, in pa grško-katoliški nadškof v Blaževem sta se izrekla, da obžalujeta razpor mej Rumuni in Madjari. Ta razpor je pa prouzročilo le to, da se narodna jednakoprav-nost ne izvede. Rumuni imajo pravico zahtevati, da se ne ovira njih kulturni razvoj. Teh glasov ne bodo mogli popolnoma prezirati v Budimpešti. To tem manj, ker gibanje ima slab vpliv na vnanjo politiko in Rumunijo odganja od tridržavne zveze. Rumunija je po svoji legi velikega pomena, posebno če pride do kakih prekucij na Balkanu. Zaradi tega pričakujemo, da višji krogi, katerim je v prvi vrsti blagor monarhije pri srcu, opomnijo Madjare, da je pravičnost najboljša podlaga državi.
Viianje države.
Nemčija in Vatikan. Nemški zastopnik pri Vatikanu, pl. Schlozer, je odstopil in na njegovo mesto najbrž ne bode imenovan nobeden drugi. Odnošaji mej Nemčijo in Vatikanom so se zadnji čas nekoliko ¿hujšali in zaradi tega misli nemška vlada, da je| zastopnika ni več treba. Schlozer je bil jako nadarjen in delaven diplomat in zgodovinar. Bivanje v Rimu mu je bilo posebno prijetno, ker se je v tem mestu jako lahko bavil s svojimi zgodovinskimi študijami. Zadnji čas tudi v Vatikanu neso prav zadovoljni z vodjami katoliške stranke v Nemčiji. Vsaj „Moniteur de Rome", ki ima zveze z Vatikanom, precei ostro obsoja barona Schorlem-merja, ki se je preočitno izjavil za zvezo z Italijo. Seveda tako napete pa razmere mej nemškimi katoliki in Vatikanom neso, kakor jih slikajo liberalni listi. Nasprotja se tičejo le manj važnih stvarij, ne pa načel. Včasih tudi v Rimu neso povsem odobravali postopanje pokojnega Windthorsta, ali v kakem ostrem nasprotju mej njim in rimsko stolico nikakor ni moglo biti govora.
Italija. V Bologni je umrl kardinal Frančišek Battoglini. Pokojnik je bil zaradi svoje dobrotljivosti priljubljen v vseh krogih. Nekateri so celo govorili, da bi on bil bodoči papež, ako bi mu bilo dano daljše življenje. Želel je posebno, da se Italija spravi s Vatikanom, ker je dobro čut i, da njegova domovina more procvitati, Če živi v miru s cerkvijo.
Bolgarija in Rusija. „Svoboda" razpravlja vprašanje, ali je „Slavjanskoje Blagotvoritelj-noje Obščestvo" privatna ali državna naprava. Na čelu temu društvu so državna svetnika Ignatjev in Pobjedonoscev, tajni svetnik Sabler, vseučiliška profesorja Lamanski in Solovjev. Blagajnik in tajnik društva je pa državni svetnik Aristov. Vsi ti so državni uradniki. Temu društvu so se prepustili denarji, katere je Bolgarija plačala Rusiji kot okupacijske stroške. Te denarje sedaj društvo porablja za zarote proti Bolgariji. Ta list je dobil iz Rusije natančno poročilo o tej stvari. Natančno navaja svote, ki so se porabile za posamične zarote. Društvo baje vsako leto predloži vnanjemu ministerstvu račune o porabljenih denarjih. Bolgarski list /č povedati, da je 1881. leta to društvo od vlade bilo dobilo denar, da bi podpiralo vstajo v Bosni in Hercegovini in je po Bolgariji iskalo prostovoljcev.
Turčija in Srbija. Oblastva so izvedela, da v Makedoniji živeči Srbi snujejo neko zaroto in je zatorej bilo več hišnih preiskav ter so več osob za-
ste poštenjak. To vam dokazujem s tem, da vam izročam več dela."
„Res je, kar govorite; jaz pa obečam, da se niste motili. Napako hočem popraviti; veljaj, kar hoče; moram."
Montin je ostal pri dani besedi. Zjutraj je vstajal zgodaj, podnevu je delal neutrudno. Izgubljeni dragi kamen je bil z drugim nameščen. Zvest svoji obljubi ni stopil Montin v nobeno krčmo več; postal je vzgled stanovitnosti, rednosti, marnosti.
Preteklo je 16 mesecev. Lepega jutra v maju stoji pri oknu, gledajoč čolne in ladije na Seoi, kar mu obtiči oko na starem dimniku, na kraju, na svetli točki. Gleda in gleda, pa vidi, da je njegov polu oglajeni dijamant, ki mu je bil zdrsnil skozi okno. Bal se je, da ne bi ga vetrič odpihnil v vodo, in vendar je bil toliko mesecev tu, v viharju in nalivu, viseč med nebom in zemljo. Ta pogled ga je tako pretresal, kakor tisti, ko se mu je izgubil. Ni si upal pogleda drugam obrniti, boječ se, da ne bi ga izgrešil. Koliko solza je bil zanj prelil, in zdaj ga ima pred seboj I
Ta hip vstopi dragocenar v njegovo sobo.
„O, moj gospod, tam je!" d4 Montin.
„Kdo? Kaj?" —
„Moj dijamant, vaš. Res, isti je, ki nam je prizadejal toliko muke. Kako ga dobimo?"
„čakajte ! vem, kako ga bomo."
Dragocenar hiti iz sobe; prinese mrežo (sak), ki jo imajo otroci, da lové metulje. Previdno jo podstavi.
Montin si ne upa dihati. Zdaj ga imata.
„Tu je dijamant, Montin!" vsklikne dragocenar. „Voščim vam srečo, da ste ga dobili. Zdaj sem jaz vaš dolžnik; dolgujem vam skoro 2500 fr. Kaj boste s to svoto?"
„Puščam jo v vaših rokah, moj gospod, da jo hranite, če vas je volja."
„Prav rad", odgovarja dragocenar. „Ce boste varčevali, kakor dozdaj, prištedili si boste lepega premoženja."
Tako se je pričelo Montiuovo premoženje. V nekaterih letih je postal dragocenarjev drug. Pozneje mu je izročil dragocenar še svoje hčere roko in vso svoj o trgovino. Montin je postal izmed najbogatejših meščanov, najimenitniših, pa tudi naj-plemenitiših, ker je po drugih mnogo delil siromakom. Bivši sam siromak, je vedel, kako peče ta nadloga, kako ovira človeka, sileča ga pogosto ua pota nevarna. Ta poteza njegove plemenite duše je tem zanimivejša, ker se neredko dogaja narobe, ali kakor govori priprosto ljudstvo: če iz berača postane gospod.	V—ski.
prli. Najbrž je došla oblastvom kaka ovadba od grške ali pa bolgarske strani, ker se makedonske narodnosti tako sovražijo mej seboj. — Iz Belega Grada je pa odšel turški poslanik, ker je Uvedel, da ga hočejo Srbi ubiti, da maščujejo v Prištini ubitega srbskega konzula Marinkoviča. Sedanji radikalni vladi poslanik ni zaupal, da bi mu mogla dati varstvo. To so gotovo dogodki, ki ne bodo utrdili dobrih odnošajev mej Srbijo in Turčijo. Tega razpora so pa pač najbolj veseli v Sofijš kjer gotovo pričakujejo, da se sedaj bolj utrdi bolgarstvo v Makedoniji.
Rusija. Zasebno poročilo o nemirih v Astra-hauu se glasé malo drugače, nego vladna. Nemir je provzročil gubernator, ki je ukazal kaznovati s knuto nekaj trgovcev, ki se neso pokorili vladnim zdravstvenim naredbam. Ljudstvo se je zaradi tega jelo zbirati pred bolnico in jo je skoro razrušilo. Zdravnika je baje ubilo. Oblastva neso- mogla ni-česa storiti proti razgrajalcem. Vojaki so zavarovali banko, da je neso oropali. Sploh pa poročila neso j posebno jasna. Toliko je gotovo, da so nemiri bili j jako resni. Tudi v Baku-u so že bili neredi. : Anglija. Do sobote zvečer je bil v Londonu j znan izid 400 volitev. Voljenih ja bilo 187 konser-; vativcev, 28 unijonistov, 158 gladstonovcev, 23 I protiparnellitov in 4 parnelliti. V petek je vladna j stranka pridobila 20, opozicija pa 50 sedežev. Sedaj j morajo liberalci oridobiti še štiri mandate da j imajo večino. Vladni listi sami že obupujejo, da bi se obdržal Salisbury. Odločile bodo irske volitve. Ce bode liberalna večina majhna, bode vlada skušala od nje odcepiti parnellite in pa delavsko stranko, da se tako obdrži na krmilu. Velika večina najbrž ne bode na nobeni strani in nova zbornica ne bode posebno sposobna za velike reforme. Gladstone bode z irsko avtonomijo le s težavo zmagal, ker mu bode tudi gorenja zbornica delala ovire. Mogoče je celo, 1 da bodo v kratkem nove volitve, ker nobena vlada
ne bode mogla vladati z novo zbornico, i ----
Izvirni dopisi.
Iz Konjic, 9. julija. Rajni župnik Verlič šel je ! v novo zdravišče Judendorf nad Gradcem zdravja iskat, a našel je tam naglo smrt. Že poprej par-krat od mrtvouda oplazen umrl je za srčno kapjo. Rodil se je bil pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah dné 3. oktobra 1826, v mašnika bil je posvečen dné 20. oktobra 1849. V Stranicah pastiroval je 24. leto z vso gorečnpstjo. Za tamošnjo župnijo postal je velik dobrotnik. Naj počiva v miru I
Od Sv. Križa na Murskem polju, dné 7. julija. (Posvečevanje župnijske cerkve.) Kdor hoče ginjen in navdušen oni krasni slavospev slovenski domovini zapéti, v katerem se pravi:
„. . . Cerkve bele, kjer gtojéI" . . . naj gre h Kapelam pri Radgoni. Vrh prijaznega grička, krog in krog s plemenito trto obsajenega, stoluje v tihem veličastvu kapelska cerkev, zroč daleč, daleč tja doli po slovenski zemlji, pozdravljajoč svoje bele sestrice, ki pričajo v obilnem številu o pobožnem duhu slovenskega ljudstva, i Ta cerkev, leta 1885 prav ukusno prenovljena in posebno lepo slikana, še ni imela v sebi tako odličnega vernika v tej novi obleki, kakor letos 5. julija, ko jo je obiskal premil. nadpastir, knezoškof lavantinski.
j Ker je po vsej župniji razširjena med otroki neka bolezen, ni mogel premil. vladika deliti sv. birme. Vkljub temu so vrli župljani svojo cerkev okinčali, in visoki maji, prepleteni s pisanimi venci, okoli cerkve so pričali, kako vdani, s celim srcem vdani, so preljubljenemu vladiki pobožni verniki kapelski.
Popoldne ob 3. uri podal se je med milim petjem zvonov in burnim gromom topičev premil. knezoškof proti sv. Križu. Med potjo videt sem po vseh vaséh pri lepo ozaljšanih kapelicah mnogo-brojno zbranega ljudstva množice, ki so radostno pozdravljale visokega kneza.
V Moti obiskal je vladika rojstno hišo prevzvi-šenega knezoškofa ljubljanskega, s katerim se sme pred vsem svetom ponašati ta tako prijazna in čedna vas. „Ohrani Bog prevzvišenega knezoškofa še mnogo let v slavo in blagor predrage domovine . . .!" klicali smo z našim vladiko v hiši, v kateri je tekla zibelka odličnega cerkvenega dostojanstvenika. Slava mu! Komaj smo se ločili od tega doma, prihité nam nasproti v dolgi vrsti „banderjaši" na čilih konjih. Z vojaško spretnostjo obdajo knezovo kočijo, in kot bi jih nosil veter na lahnih perutih, drveli' so ponosni sinovi te prekrasne okolice. Narodna noša, slovenski traki preko prs plapolajoče zastave, ... o, kako nepozabljivo mi ostanejo v srcu!
Dam je „Jupiter pluvius" izlival na nas vso svojo jezo in na stežaj odprl menda vse zatore
na nebu, nadaljevali smo v urnem begu svojo pot. Hipoma se vendar začne jasniti, oblaki spreleté, in glej ! že se zablišči zvonik sv. Križa.
Pozdravljen mi Sv. Križ! Naša škofija naj z zlatimi črkami zapiše v svojo kroniko to župnijo, ker jej je dala že toliko izbornih duhovnikov.
Ne vém, ali se more katera druga ž njo meriti v številu duhovnih rojakov?
Ko smo dospeli v vas, bila je vsa v prazničnem svitu. Obilno ljudstva spremilo je v cerkev knezo-vladiko, kjer so venci, šopki in dolge kite oznanjevale, da se ima vršiti izvanredna slovesnost.
Iu res, — slovesnost seje drugi dan, 6. julija, izvršila jako lepo. Bilo je posvečevanje prenovljene cerkve.
Najboljše znamenje pobožnega duha med ljudstvom je gotovo to, da si dajo zidati nove cerkve. Pri Sv. Križu bila je sieer že iz davnih stoletij častitljiva cerkev, ki je pa bila sedanjim razmeram veliko premala. Na gorečo željo pobožnih in za božjo čast vnetih župljanov napotil se je sedanji velečast. gosp. župnik Lacko, prenovit in povečat župnijsko cerkev. Z velikimi težavami in preobilnim trudom začel je delo, katero je z božjo pomočjo tudi dovršil.
Cerkev, razven presbiterija vsa nova, bo zavzemala odlično mesto med cerkvami naše škofije. Zidana je v čistem gotičnem slogu, tako lepo in pravilno, da bo z zadoščenjem navdala tudi najbolj kritičnega arhitekta. Pričala bo vek in vek o požrtvovalnosti blagodušnih Križevčanov, posebno pa tudi o navdušenosti za sveto reč velečast. gosp. župnika Lacko-ta.
Po prelepi cerkveni slovesnosti zbralo se je odlično število gôstov krog mize velespoštovanega župnika, med drugimi velečast. g. dr. Križanič, rojak križevski, kanonik mariborski, in preblag. g. okrajni glavar ljutomerski, grof Attems.
Izmed napitnic ne smem pozabiti ono premil. knezoškofa, ki je v globok» v srce segajočih besedah g. župniku Lacko-tu izrekel svojo nadpastirsko zadovoljnost in častitko na srečno dovršenem delu, slednjič pa je med s p 1 o š u i m p 1 o s k a-njem in odkritosrčnim odobravanjem imenoval gosp. župnika knezoškofij-skim svetovalcem. Bodi mu to odlikovanje nekoliko plačilo za njegovo občudovanja vredno požrtvovalnost in vstrajnost pri skoro dovršenem delu 2ivio !
Dné 7. julija delil je premil. knezo vladika zakrament sv. birme, katerega je prejelo 681 otrôk iz križevske in tudi nekaj iz soseduih župnij.
Iz Čemšenika, 6. julija. Redki so Vam dopisi iz našega gorskega zakotja, pa saj tudi ni čuda; življenje pri nas je kaj jednolično, gibljemo se vedno v istem tiru in le redkokdaj zgodi se kaj, kar bi zanimalo širje občinstvo.
Tak izreden dan bil je v nedeljo 26. junija t. 1., ko se je vršilo blagoslovljenje dveh novih stranskih altarjev. Že v predvečer pripeljal se je pre-častni g. Tomaž Kajdiž, dekan moravski, ne mené se za daljno pot, da je opravljal imenovani dan slovesno službo božjo.
Mnogo pred določenim časom bila je prostorna župna cerkev do poslednjega kotička napolnjena domačega in tujega občinstva. Točno ob 10. uri stopi prečastni gospod dekan na lečo ter opisuje v prelepih besedah pomen katoliškega altarja, kakor tudi življenje sv. Sebastijana in sv. Frančiška. Precej za propovedjo vršilo se je slovesno duhovno opravilo; Blavnost poveličevali so s svojo navzočnostjo sosedni gg. župniki: Brce iz St. Lamberta, Gross iz Zagorja, Piskar iz Št. Ožbalta, Poč z Vač, Šlakar iz Št. Gotarda, Vilman ii Kolovrata in umirovljeni župnik Jeršič iz Izlak; vsem gospodom bodi na tem mestu izrečena presrčna zahvala na njihovej prijaznosti.
Nova altarja izdelal je uprav krasno podobarski mojster gosp. Fran Osolé iz Kamnika ter se isti z mirno vestjo priporoča vsem častitim cerkvenim predetojništvom za izvršitev jednakega dela. Imenovani mojster pri solidoih cenah svoje delo res moj-stersko izvršuje.
Glavna zasluga pa, da je dobila naša župua župna cerkev ta novi okras, gre našemu obče ljubljenemu Č. g. župnemu upravitelju Josipu Zelniku. Dasiravno je imenovani gospod še le nekaj nad dve leti med nami, vendar je v tem času pokazal, kako mu je srce vneto za čast božjo in lepoto hiše Gospodove. Izdal je v tem primerno kratkem času nad 1500 gld. za razne cerkvene popravke, ne da bi bil
župljane radi tega čutno obremenil. Omenim naj le, da je v kapelah, kjer stojita nova altarja, dal narediti novi izpovednici, s kakoršnima se mora ponašati le malokatera župna cerkev. Ne bom našteval še drugih potrebnih stvarij, katerih smo mnogo let pogrešali, sedaj pa nam jih je trudoljubivi gospod župni upravitelj oskrbel, rečem le samo, da naši župljani z veseljem pomagajo svojemu dušnemu pastirju pri izvrševanju njegovih načrtov, in da ima vsa župnija čemšeniška le jedno željo, namreč:
Bog nam ohrani ljubljenega duhovnika še mnogo mnogo let zdravega in zadovoljnega v našej sredi!
Iz Rožne doline na Koroškem, 9. julija. Velika vročina zadnjih krasnih poletnih duij je jako neugodno vplivala na itak „in rebus slovenicis" pre-občutne možgane nam nasprotnih krščenih in ne-krščenih, nemških in ponemčenih „šornalistov". O tem nam priča kukavično jajce, katero je neki zakotni pisač iz beljaške okolice znesel v „slavnozna-nih" celovških „Freie Stimmen". Z nenavadnim pa-tozom in natančno skrbjo za naš slavni „koroški mir" poroča o „Hetzapostel jenseits der Karawan-j ken", ki v svoji „hudobiji" ljubim Korošcem ne dado miru. Porabili so, kakor vi gosp. poročevalec lista „Freie Stimmen", tudi minuli praznik sv. Cirila in Metoda (sie!) v to: „nicht etwa das Evangelium der Liebe und Eintracht unter den Slovenen Kärntens zu predigen, wohl aber die Fackel der Z w ietrach t und des H a s ses gegen die Deutschen in die von Slovenen bewohnten Gaue Kärntens zu schleudern." — Probatum est — ka-li?? V dokaz posledic navedenega dogodka dne 5. julija navaja re-porter celovškega laži-lista dva dogodka iz meseca — juni ja! (sie!) Namreč: domačo veselico, ki se je dne 21. junija vršila na Malem Strmču v proslavo rojstvenega dne velezaslužnega podpredsednika našega „Katol. polit, društva", g. Vek. Legata, in podružnični shod v Dolinčicah dne 29. junija. Da se nasprotni nemčurski listi ob vsaki priliki zaganjajo v g. V. Legata, je stara stvar; saj ima imenovani gospod neizbrisljiv „madež" na sebi, da je „od onestrani Karavank", ki so po naših nem-škutarjih že davno proglašene kot neprehodne za vsakega, ki na kranjsko-koroški meji noče sleči svojega slovenskega prepričanja. Kajti to, da je na Kranjskem rojen, bi nemčurska klika tudi imenovanemu gospodu še blage volje odpustila, da bi le ] maral hoditi za njo čez drn in strn I A da se i na ! Koroškem zaveda slovenske svoje narodnosti in za slovensko-katoliško stvar tudi neutrudeno deluje ter za njo daruje čas in tudi zdravje, to je v očeh združenih naših laži-liberalcev „neodpustljiva predrznost", katero po njih misli treba ob vsaki priložnosti postaviti na nemški „sramotilni oder", alias : do dobrega raztrgati ga v „Freie Stimmen", kar pa imenovanemu domoljubu izvestno ne krati dobrega spanja! — Poleg g. Legata si je hotel dopisnik „Fr. St." svojo srbečico ohladiti tudi še nad veleč. g. župnikom v Skočidolu. Prišel je ta obče-spoštovani duhovni pastir pri „Fr. St." v nemilost, ker je dovolil, da so na dan sv. Petra in Pavla peli v Skočidolu pri sveti maši člani pevskega društva „Lira" iz Kamnika na veliko veselje vseh faranov, j ki se niso mogli dosti načuditi prekrasnemu petju ! Če je dopisun zloglasnega lista mislil, da bode s svojim natolcevanjem škodoval ugledu slovenskih rodoljubov, grozno se moti; le-ti se pač malo zmenijo za to, kar o njih blebeta kak zakotni pisač; zlasti pa naj si zapomni, da si slovenski duhovniki prav nikoli ne bodo iskali pri „Freie St." pouka, kaj jim je v časni in večni blagor svojih vernikov ukreniti! — Da so „Freie St." z označenim dopi- | som prišle z zdravo logiko in kronologijo močno navskriž, temu se ob tej hudi vročini ni čuditi, saj sploh teh gospodov „doslednosti, temeljitosti" itd. ne smemo meriti s prestrogim merilom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. julija.
(Presvetli cesar) je daroval za zvonove pri župnijski cerkvi v Kostrivnici v ptujskem okraju 60 gld.
(Za prvi razred) tukajšnje nižje gimnazije se je doslej oglasilo 136 učencev; za prvi razred na višji gimnaziji nekaj nad 80.
(Spinčič in Slovenski poslanci.) „Slov. Narod" v svoji 151. številki z dne 6. julija konštatuje, da se ui nobeden slovenskih poslancev po-
. tegnil za tovariša, slovenskega poslanca Spinčiča. „Narod" je pozabil pa še nekaj dru-zega konštatovati, kar je veliko zanimivejše od prvega. Znano je in je bilo tudi v „Narodu" z nekakim zadoščeujem povedano, da se je osnovala jugoslovanska zveza, kateri so pristopili poslanci Spinčič, Lagiuja, Biankini, Perič in DapBr. Ta zveze imela je torej prvo dolžnost potegniti se za svojega člana. Ali kaj se zgodi ? K o n-štatujemo, da od teh gospodov pri Spin-čičevi razpravi razven Spinčiča samega ne enega še na Dunaju ni bilo. Dr. L a g i n j i, ki je celo ožji rojak Spinčičev, se j je sicer pravočasno telegrafovalo, da se prične raz-I prava o Pacakovem predlogu, ali d r. L a g i n j a j ostal je vPulju.Perič inDapar pav Dalmaciji. Spinčič sam o svoji stvari ni mogel ; govoriti ali sklepati, zato tudi njega v dotični seji ! ni bilo, ampak se je bolj zanimal za razpravo pri i državnem sodišču, ki se je vršila istega dn6. č e | se torej ožjim zaveznikom Spinčič e-v i m ni zdelo vredno in potrebno priti na Dunaj k dotični razpravi in povzdigniti 8 v o j g 1 a j za somišljenika in prijatelja, neverno, kako bi se moglo v greh šteti slovenskim poslancem, 1 da se nobeden izmed njih ni oglasil? Menda jim je bila prva skušnja in zahvala dovolj in si niso hoteli naklanjati zopetnega takega pri-i znanja kakor pri prvotnem zaporedovanju. — Pa tudi to moramo konštatovati, da Spinčič ni slovenski poslanec; on je sicer izvoljen tudi od slovenskih volilcev, ali njegov politični program ne pozna Slovencev, ampak le Hrvate in njih hrvatsko pravo, kateremu pa noben slovensk politik pritrditi ne more. če bi šlo po tem programu, ostanemo Slovenci v sredi med Nemci in Italijani osamljeni, njim prepuščeni na milost in nemilost. Spinčič in Laginja tudi ne skrivata svojih veliko-hrvatskih načel in le tedaj pravita, da sta slovenska poslanca, kadar njima kaže, sicer pa zmerom z nekakim ponosom povdarjata, da sta hrvatska poslanca. Vsled tega tudi s slovenskimi poslanci nimata nobene zveze, ampak hodita svoja hrvatska pota. Sicer se nam pa z Dunaja poroča, da se snide imunitetni odsek v torek 12. t. m. v pretresanje Pacakovega predloga. Izmed slovenskih poslancev sta v tem odseku dr. Ferjančič in pl. Gl o bočni k.
(Pomenljiva razsodba.) Naši čitatelji se morda še spominjajo, da je podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico dne 25. oktobra 1891 imela shod na Ledenicah v Rožni dolini. Dan pred shodom je pa okrajno glavarstvo prepovedalo poučni govor, deklamacije in gledališko predstavo prizora „Svoji k svojim" ter dovolilo samo načelnikov pozdrav in slučajne predloge. To prepoved sta pozneje potrdila tudi koroška deželna vlada in notranje ministerstvo, češ, da je podružnica s tem vsporedom prekoračila svoj delokrog. Podružnično načelništvo se je pritožilo na državno sodišče ter se sklicevalo na § 3. svojih pravil, po katerem so dovoljeni poučni govori, deklamacije itd. Pritožbo je zastopal dr. L e-noch, vlado pa ministerski podtajnik Simone Iii, obravnava se je vršila dn6 7. t. m., razsodba je bila razglačena v soboto. Državno sodišče je razsodilo, da prepoved ni bila opravičena, ker se je v tem kratila društvena pravica in podružnici omejilo po pravilih dovoljeno delovanje, kajti dotične prepovedane točke vsporeda so sredstva v dosego društvenega namena.
(Umrl) je včeraj v Ljubljani gospod Albert Ramm, senijor kranjskih lekarjev, v 80. letu ! svoje dobe. Pogreb bode jutri popoludne ob 6. uri.
(Osebna vest.) Nadinžener pri deželni vladi i kranjski, g. J. Ey p er t, je povodom svojega umi-i rovljenja dobil naslov in značaj stavbenega svetovalca.
(Cerkvene vesti.) Včeraj sta slovesno nastopila svoji župniji č. g. Mihael Zupan v Sostrem in č. g. Jos. Lažni k v Polhovem Gradcu. I (Ljnbljanska velika gimnazija) završila je — | Kakor smo že poročali — v soboto svoje šolsko I leto 1891/92 s slovesno božjo službo v stolni cerkvi. Tiskano letno izvestje, jako nadrobno in vestno delo, katero pričenja z nemško razpravo (konec): „Der PHichtenstreit der Agamemnonskinder in Sophokles' 1 Elektra in seiner Lösung" od g. prof. Hin tu er j a, — nam pove, d» je gimnazija imela koncem šol-
sbga leta 564 učencev in dva privatista. Od teh je dobilo 80 prvi red z odliko, 369 navadni prvi red, 41 drugi red, 14 tretji red ali trojke, 58 dovoljenje, dit smejo izpit iz po jednega predmeta ponoviti, 1 ni bil izprašau radi bolezni, 1 pa je iz-vanredni učenec. — Šolnine so učeuci vplačali 8250 gld., vzprejemnine in prispevkov za učila pa
954 gld.; --
dijakov je dobivalo ustanove v
skupnem znesku 8644 gld. 2 kr. Razven tega se je učencem razdelilo iz podporne zaloge 472 gld. 71 kr. za oblačila in učila. Za učila in druge šolske potrebščine dala je kranjska hranilnica posebej še prispevek 200 gld. Revni dijaki so dobivali tudi brezplačno hrano v ljudski in dijaški kuhinji, pri uršulinkah, usmiljenih sestrah, očetih frančiškanih, v semenišču, Alojzijevišču in drugih zasebnikih. — PoUk v obligatnih predmetih je oskrbovalo 27 učnih močij, mej temi je 5 suplentov in dva pomožna učitelja, proste predmete je poučevalo 7 učiteljev. — Po narodnosti je štela gimnazija 430 Slovencev, 125 Nemcev, 6 Italijanov, 2 Ceha in 1 Poljaka; po veri 557 katolikov, 2 protestanta in 3 Žide. Izmej Nemcev se je ufeilo 81 slovenščine kot prostega predmeta. Med šolskim letom sta umrla dva dijaka in sicer sedmošolec Fr. pl. Poka in drugo-šolec Leop. Kovačič — in umirovljeni prof. g. K. Grünewald. — Javna knjižnica z letno dotacijo 1200 gld. (kustos g. dr. Muys) brojila je koncem šolskega leta 1891/92: 34.529 del, 52.017 zvezkov, 5717 sešitkov, 1944 listov, 420 rokopisov in 238 zemljevidov. — Za zdravstvo.se je skrbelo z drsanjem kopanjem in primernimi igrami za mladino pod milim nebom, koje je vodil prof. Gratzy. — Šolsko leto 1892/93 se začne dne 17. septembra 1892. I. s slovesno sv. mašo.
(Učiteljske premembe na srednjih šolah.) Premeščeni so gg.: Protešor Nikodem Donniller iz Novega Mesta v Ried, profesor Adolf Gstirner iz Krumave v Beljak, pravi učiteli Karol Sega iz Novega Mesta ua višjo gimnazijo v Ljubljani. Imevo-vani so učitelji gg. suplentje: H. Bili v Celovcu za Kaaden, Al. Grillitsch v Celovcu za tamošnjo gimnazijo, dr. G. Pa m m er v Trstu za Novo Mesto, Martiu Petelin v Ljubljani za Novo Mesto in J. Süarbiua v Celovcu za Beljak.
(Družbi sv. Cirila in Meto,da) so poslali: Prva ljubljanska podružnica 93 gl., na branih ua dan sv blagovestnikov: g. J. Stanič, not. kon. v Brež cah, 16 gld. 50 kr. (4 gld. je zložila č. družba pri vrlem g. župniku v Artičih, 12 gld. 50 kr. pa so darovali breški rodoljubi); posojilnica v Sinči Ve si na Koroškem 10 gld.; g. Fran Silvester v veseli družbi v Vipavi ua-braue 4 gld, 20 kr.; g. Alojzij Sorč, c. kr. poštar v Bjvcu, in njegova soproga Miroslava 2 gld. in g. A. Svigelj, pravnik v Borovnici kot dodatni donesek tamošnjega posestnika, ki se ni mogel osebno udeležiti kresa na čast sv. Cirilu in Metodu. — Bog povrni vsem blagim darovate-Ijem, ki tako slave imeudan naših blagovestnikov.
Vodstvo sv. Cirila in Metoda.
(S Koroškega) z dne 10. t. m.: Pokojuemu knezoškofu krškemu, dr. Petru Fundru, bodo — ba e že v jeseni letošnjega leta — postavili v Grei-fenburgu ua Zgornjem Koroškem spomenik. Izdeluje ga kipar g. Jakob Wald. Značilno za koroške razmere je, da so v odboru, ki hoče postaviti spomenik, samo nemški liberalci, da doneske darujejo malone sann liberalci in da se o <-tv«ri govori jedino le po nemško - liberalnih koroških listih.
(Sklep II. mestnega slov. otroškega vrtca) v Ljubljani bode dne 13. julija t. 1. s svbto mašo ob 7,10. uro v stolni cerkvi, potem pa mala skušnja in razstava raznih ročnih del do 6. ure popoludne v Poljskih ulicah št. 10, I. uadstropje.
(Z Rovtarskega) se nam piše: V četrtek se je vršilo tnkai peto glavno zborovanje „društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega". Udeležilo se ga je do 30 gospodov in gospodični. Vspo-
red je traja) tri ure. B,1 je prav živahen. Po zborovanju je bil skupen obed „pri Petru". Tu je bilo vse živo in veselo v priletnem soglasju. Najlepši sta bili napitnci g. Benedeka in Nemanjiča na čvrsto slogo duhovščine in učiteljstva. Vreme je bilo krasno. Na svidenje k letu pod Snežnikom!
(Upravno sodišče) je razveljavilo odredbo notranjega ministerstva, da bolniške blagajnice neso doline, plačevati troške za svoje člane v blaznicah, ter odločilo, da morajo bolniške blagajnice plačevati za telesuo in duševno bolne člane.
(Mokronoška podružnica sv. Cirila in Metoda) ima v nedeljo, 17. t. m., v gostilni „pri Lipi" svoj letni shod. V spored: 1. Volitev novega odbora. 2. Volitev poslanca k skupščini v Postojino. 3. Petje.
(Kolera.) Tržaški listi poročajo, da so v Stor-jah pri Sažaui tri osebe zbolele za boleznijo „cho-lera nostras".
(Iz Postojine) se poroča, da bodo od 14. avgusta do 6 septembra zbrani pri vajah brambovski polki št. 3 iz Gradca, št. 4 iz Celovca in št. 5 iz Ljubljane.
(Prijeli) so v Trstu urarja Antona Dougana is Postojine, ker je zastavil ur, ki so mu bile izročene v popravo.
(Roparski napad) Z Mirne «e nam piše: Danes dpe 10. t. m. med prvo sveto mašo prideta dva našemljena rokovnjača v Mirnski grad ^er potrkata na vrata oskrbnikov« žene, ki je mislila v prvem trenotku. da si je kdo dovolil le šalo. Toda našem-Ijenca planeta v sobo, eden zgrabi puško, drugi Stopi k mizi in zahteva denar. Žena, ki je bila sama doma, zgrabi klečaluik in udari lopova po glaVi, drugi pa pahne ženo v stran. Ko žena začne klicati na pomoč, zbežita malopridneža v hosto ter odneseta seboj le puško. Naj ni pač strogo zasledovali in kaznovali take potepuhe!
Telegrami.
Dunaj, 11. julija. V državnem zboru se je pričela generalna debata o valuti; oglasilo se je 14 protigovornikov in 12 zagovornikov.
Dunaj, 11. julija. Namestništvo je razpustilo 16 dijaških društev, ker so s politiko prestopila pravila.
Budimpešta, 11. julija. Zbornica je pričela debato o valuti.
Bern, 10. jalija. V pristanišču v Ouchy-ju je počil kotel parnika „Montblanc" ; 10 oseb mrtvih, 30 do 50 ranjenih.
Montbrisson, 11. julija. Ravachol je bil zjutraj usmrtefi.
Katanija, 10. julija. Včeraj je ognjenik Etna metal lavo ter na polju naredil mnogo škode.
Christiansund, 10. julija. Včeraj je pogorela skoro polovica mesta.
V>«*i»i«>iiMko N|>oro«Ilo.
>
s
•S ° R
-g« «r<
* S
oo-o
10
7. u. zjut. 2. n. pop. 9 u. zveč.
737 1 735 3 735 1
2 08 2 84 2-03
si. vzh. si. jvzh m. zap.
jasno
000
srednja temperatura obeh dni 22"6° in 23 °, oziroma za 3 8" in 4 3° pod normalom.
Naročila na
južno sadje, zelenjavo, morske ribe in rake, ribice mnogovrstnih barev za olepšavo
sprejema	321 6 -1
Makso Lavrenčič, Corso Stadion št. 33 v Trstu.
Peter Stoger,
krojač v Postojinf,
priporoča se velečast. duhovščini v izdelavo
tolarjev, biretov, zavratnikov
itd. po najuiž|i ceni. Naročila izvršuie točno in natančno. SI. občinstvu pa se pr poroča v natančno in ira|iii) izdelavo vsakovrstne
leteiske, jesenski in zlile obleke
po najnovejšem iu sploh poljubnem kroju ter nizKi ceni.	320 3—2
Tinktura oper kurja očesa
Najvarnejše in najboljše sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, zagnanei in žulji. Na kurje oko ali na zagnanec se skozi 5—6 dni ta tinki.ura zjutraj s čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to preteče, si vzame mlačna kopel, poiun se kurje oko lehko z nohti izvzame. — Steklenica stane 25 kr., 10 steklenic 2 gld. 264 4
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
t Ljubljani. Dnnajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno Izvršujejo.
'YVVwi
324 1
Podpisani javljamo sorodnikom, priiat.eliem in zuaric-m pretnžno vest o nenadomestljivi izgubi našega prisrčno ljubljenega, predragega soproga, oziroma očeta, tasta iu deda, blagorod-nega gospoda
,T-i
lek&rničarja, hišnega in zemljiškega posestnika,
katerega je Vsemogočni danes v nedeljo, dne 10. jul ja, ob 3. uri pop ildne po doltii mučni bolezui, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v SOl^ini dobi k Sebi poklic») v boljše življenje.
Truplo blagega pokojnika hode v torek, dne 12. julija, ob 6. uri popoldne v hiš žalosti, Lončarska steza št. 10, slovesno blagoslovljeno, prepeljano k sv. Krištofu in nudi položeno v rodbinsko r-ikev k začasnemu počitku
S», maše zadušuiee brile se bodo v razn h cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 10. julija 1892.
Amalija Ramm roj. Schager, soproga; — Albert Ramm, iekanii.čar in veleposestnik v Ro/novu, siu; — Serafina Knapp. Qtilija Hrovath, Paulina nI. Klesewetter, Amalija Hohn, hčere. — Benedikt Knapp, C. k. gimnazijski ravnatelj, Blaž Horvath, e. k. šolski svetnik, ravnateli učiteli,ske in učiteljiščine pripravnice, Viljem Kiesewetter pl. Wisenbrunn, c. in k. major; Hugo Hohn, c. k. poštni kontrol r, zetje. — irena Ranim roi. Brandler, snaha. — Albert in Marija Ramm, Walter, Friderik, Hildegarda in Roza Knapp; Karol Kamus, Klara Kamus roj. Hrovath in Roza Hrovath; Edmund in Paula Hohn, vnuki in vnukinje.
X> m s s a j I.c n, I> o

a.
Ljubljanske srečke, 20 gld. ... . .	22 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17 „
Rudolfoe srečke, 10 gld. . . ...	$3 . „
Salmove srečke, 40 gid........G3
\Vindischgraezove srečko, 20 gld. ...	—
Akcije anglo-avstiijske banke, 200 gld. . .	151 „
Aktije Ferdinandove sov. želez. 1000 ¡rl. st. v.	2795 ,
Akcije južne železnice, 200 ¿M sr.	97
P i piroi roli^li ■ .... . .	1
Laških lir 100.........•» 0 „
Tis1: .Katoliške Tiskate«" v Ljubimni.
— kr.
50 „ čO , 50 „