PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini A.bb. postale I gruppo
Cena 50 lir
MED RAZPRAVO V SENATU
Leto XXIII. St. 79 (6663)
TRST, torek, 4. aprila 1967
Ostre obtožbe o poneverbah pri volitvah
v kmetijske bolniške blagajne
Parlament pričel delo po daljših počitnicah - Pripravljalni sestanek za konferenco o zaposlenosti in brezposelnosti - Teroristični napad v Burgeisu Štirideset obtoženih zaradi gradbenega škandala v Agrigentu
RIM, 3. — Senat in poslanska zbornica sta danes pričela delo po daljšem počitniškem premoru. V obeh delih parlamenta so bili na dnevnem redu odgovori na vprašanja poslancev odnosno senatorjev.
V senatu se je razvnela dokaj ostra debata na zahtevo senatorjev KPI in PSIUP, pa tudi nekaterih drugih skupin v zvezi z volitvami v odbore kmetijskih blagajn. Skupina KPI je obdolžila federacijo bolniških blagajn nezakonitih postopkov ln pravih volilnih poneverb, zaradi česar so zanikali veljavnost 'ridov zadnjih volitev ter zahtevali, da se volitve prekinejo, dokler ne bo izglasovan nov vo-'blni zakon. Pri tem je komuni-stična skupina pozitivno ocenila stališče PSU, da je treba pri volitvah uvesti proporcionalni si
stem.
Socialist Battino Vittorelli je ponovil podobne obtožbe in ugotovil,
,a je v veljavi «Frankov» volilni sistem, tako da je čudno, da bono-mijanci sploh izgube v kakšnem
kraju volitve, in da tej organizaci-1* se ni uspelo zavojevati vseh u-Pravnih svetov brez izjeme. Tudi ?n je govoril o volilnih poneverbah ln dejal, da gre za sramoto italijanske demokracije. Za demokrist-Jane_ pa je sen. Torelli pobijal vse aotozbe, češ da je vse v najlepšem ^u, in se je zagovarjal, da gre za «škandalozno kampanjo* iz raz-ogov «politične konkurence*, benat bo jutri nadaljeval razpra-°. ki se v bistvu nanaša na odnos uo Federconsorzi, glede česar ni dogovorov med socialisti in demokristjan1: Zato je tudi razumljivo, da je Prišlo do dejanske povezave stališč ®ed komunisti in socialisti. Jutri bo “ogovoril minister za delo in social-J*? skrbstvo Bosco. V poslanski zbor-Pa bodo jutri razpravljali o na-■uuajih za zdravstvene delavce bolnišnic, o nadaljnjem dnevnem redu ™ se bodo dogovorili na sestanku Predsednikov skupin.
.Na pobudo ministra za proračun p načrtovanje Pieraccinija je bil Popravljalni sestanek za tristransko “Prerenco o zaposlitvi, na katerem ”, bili prisotni vidni predstavniki Prizadetih ministrstev, sindikalnih oj^PPizacij delavcev in sindikalnih , Sanizacij delodajalcev. Na sestan-n-,So soglasno odobrili predlog mi-, istra Pieraccinija, da sestavijo pet °Pusij, ki bodo proučile podatke j. brezposelnosti in ki bodo izdelale onkretug predloge, o katerih bodo zpravljali na konferenci.
Da . zaposlenosti in brezposelnosti Sp Je obširneje govoril minister Bo-A ki je ugotovil sicer ugoden go-mdarski razvoj, istočasno pa je do stalnega zmanjševanja šte-P zaposlenih. Bosco je tako na-
je bila napovedana seja - e francoske skupščine, za kate-
■	—■»vu.ini, onujiociiie, /.u navc
?°liS V*at*al° vel*ko pričakovanje.
zvoljen r _
predsednika, ki je
ie't‘“l0>n pa je uspelo doseči, da banS izvoljen njihov kandidat Cha. „ °'uebnas za predsednika, ki je
Ski km mestu že od leta 1958. Kan-
»•»!
levice Gaston Defferre je do-več i . glasov, in sicer 22 glasov
ca ’ .kakor jih ima združena levi-v skupno s komunisti.
Za zvezi z U Tantovimi predlogi je ."Potek pogajanj o Vietnamu la “rudno glasilo v Honaju objavi-te članek, v katerem zavrača kliče iloKe in poudarja, da je sta-žil ejbapojske vlade jasno obrazlo-njp/iošinunh v svojem odgovoru Dcwi„ dniku Johnsonu. Ameriški an-fredsednik Humphrey pa je po starki televiziji ponovil ameriško “osti«* ° tak° imenovani «reciproč-
čak ®5?lJi se ie vladna kriza kon-teij' Novo vlado je sestavil vodi-Kal .desničarske radikalne zveze lastil .ulos’ ki ga je kralj poob-pij “■ da razpusti parlament in raz-6 nove volitve.
pi^eriški podpredsednik Hum-v ji je prišel v nedeljo iz Italije Vari°ind°n> kjer se je včeraj pogo-n Ja*. z zunanjim ministrom Brow-sm. In s Predsednikom vlade Wil-tj 'e?1- Kakor v Italiji so bile pro-PJentu tudi v Londonu demon-Y 'je zaradi vojne v Vietnamu.
Hannovru se je začel kongres pjpadnonemške liberalne stranke, ral sed"ik Mcnde jc ostro kritizi-v»ii s,ta,'šče, ki ga je nedavno za-P*1 blagajnik stranke Rubin, ki je Ul d. “I priznanje meje na Odri ke n* *er vzhodnonemške republi-pJ Rubin pa je izjavil, da vztraja rj, tem, kar jc rekel in pisal, »tip ^denu se nadaljujejo neredi in p??P®di med britanskimi četami in \ baibiiki osvobodilnega gibanja.
di so se začeli ob prihodu po-pjii^ga odposlanstva OZN, ki pro-pjjjJe stanje v tej britanski kolo-
Cm Rekingu se že tretji dan zapo-firnif*1* nadaljujejo demonstracije beip kiu Sao Ciju. Vedno vztraj-Žpp Se zahteva njegova odstavitev. Prot- se začela kampanja tudi j.1* zunanjemu ministru Cen Jiju. skeii n?n*stiena sekcija na Tirol-htevi v ®v°ji izjavi podprla zabrni«. za ®'rSo avtonomijo južno-k«nui iKa Prebivalstva. Avstrijska trehn n stična stranka poudarja podenji zavezništva z naprednimi in ecUnp ratičnimi silami v Italiji kot nih ‘r,Pot za varovanje pravic juž-sou Drolcev, Pri tem odločno ob-ločit«^rorlzcm in zahteva popolno bJentov V8el1 neonac>*Hčnlh elc-
vedel, da se je v petletnem razdobju 1962-66 število zaposlenih znižalo od 19.950.000 na 18.884.000, medtem ko je delež zaposlenih na prisotno prebivalstvo padel od 40.35 odst. na 36.37 odstotka.
Med razlogi za brezposelnost je minister navedel krizo gradbeništva, medtem ko je globlji razlog v procesu tehnološke modernizacije, za kar gredo razpoložljiva investicijska sredstva, medtem ko se ne investira za ustvarjanje novih delovnih mest. Petletni načrt predvideva u-stvaritev 1.400.000 novih delovnih mest zunaj kmetijstva. V tej zvezi je minister predlagal uvedbo vrste ukrepov, kot ureditev strokovnih nazivov, okrepitev gradbeništva, o-lajšave za nova delovna mesta in podobno.
Predsednik poljske republike Edvard Ochab bo prispel v Italijo v četrtek, 6. aprila na uraden obisk,
s čimer vrača obisk predsednika Saragata, ki je bil na Poljskem oktobra 1965. Ochab bo na uradnem obisku pri Saragatu do sobote, nato pa bo več dni na potovanju po Italiji.
Teroristi so v noči med soboto in nedeljo postavili v lino za odtok vode kostnice pri Burgeisu (Burgu-sio) 15 kg donarita, s katerim so podrli velik del zgradbe. V kostnici je 200 posmrtnih ostankov italijanskih vojakov, ki so umrli med prvo svetovno vojno v jetniških taboriščih. Notranji minister Taviani je odredil, da se takoj prične delo za obnovo spomenika, kar so pričeli že danes zjutraj.
Preiskovalni sodnik dr. Mazzeo je danes v zaporu zaslišal bivšega predsednika «Banco di Sicilia* dr. Bazana. O rezultatih zaslišanja ni nič znanega. Za danes je bil predviden ogled banke s strani sekcije komisije parlamenta o mafiji. Ogled pa je odpadel zaradi bolezni demo-kristjanskega člana.
Javno tožilstvo v Agrigentu je obdolžilo okoli 40 oseb v zvezi z zna-
ilillllliiinililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiinitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituuiiiiiiiiiiiiii
KONGRES NEMŠKIH LIBERALCEV
Polemika okoli predloga za priznanje meje na Odri in Nisi
Mende obsoja politiko socialdemokratske stranke
BONN, 3. — Danes se je začel v Hannovru 18. kongres zahodnonem-ške liberalne stranke, že v začetku kongresa so nekateri člani mladinske liberalne organizacije razdelili navzočim prospekte, v katerih branijo »revolucionarno tezo« blagajnika stranke Rubina in načelnika tiskovnega urada Schollwerja (priznanje meje na Odri in Nisi in vzhodnonemške republike).
Kongres se je začel z govorom predsednika stranke Mende j a, Ki je ostro kritiziral politiko socialnodemokratske stranke. Dejal je, da je ta stranka vstopila v koalicijo z demokristjansko stranko in je pri tem opustila smotre, za katere se je v 17 letih opozicije borila. Mende je dejal, da bi morala socialnodemokratska stranka v trenutku krize uveljaviti svoje pravice in prevzeti vodstvo vlade, namesto da bi se zadovoljila vladati na postranskih položajih. Mende je dodal, da bodo prihodnje volitve pokazale, ali je bila odločitev socialnodemokratske stranke koristna.
Zatem je Mende polemiziral z voditeljem socialnodemokratske parlamentarne skupine Schmidtom, ki pravi, da je liberalna stranka odveč. Pripomnil je, da je odprava manjšine »jasen znak fašistično-komunističnih teženj«.
Zatem se je Mende Izrekel za začetek pogajanj z Vzhodno Nemčijo na vseh ravneh m tudi z vlado. Pripomnil je: »Pripravljeni smo politično spoštovati drugo Nemčijo z vseh vidikov, ne da bi to pomenilo priznanje še ene nemške države.«
Glede meje na Odri in Nisi je Mende mnenja, da te meje ni moč priznati pred podpisom mirovne pogodbe.
Zatem je Mende obžaloval, ker ni noben zahodnonemški zunanji minister našel časa, da bi šel v Moskvo po Adenauerjevem obisku leta 1955. Erhard. je dejal Mende, ne bi smel napraviti svojega prvega obiska v tujini, s tem da je šel v ZDA. temveč bi moral iti v Pariz in Moskvo. Tudi Kiesinger ne more uiti očitkom, ker ni mogel pojasniti sovjetski vladi pravega pomena svoje politike do vzhodne Evrope.
Mende je nato izjavil, da odnos! med Bonnom in Washlngtonom niso povsem zadovoljivi, ter je pozval sedanjo vlado, naj izkorišča izboljšano ozračje v francosko-nemških odnosih, da omogoči sprejem Velike Britanije v skupno tržišče.
Blagajnik stranke Rubin je v odgovoru na očitke Mendeja izjavil, da vztraja pri tem, kar je nedavno rekel in pisal o nemškem vprašanju. Izjavil je, da njegovi predlogi niso plod »zarote« v liberalni stranki, kakor mnogi trdijo. Dodal je, da ni hotel napadati svoje stranke, temveč poskrbeti, da bi se »velika koalicija« zavedala svojega neuspeha na tem področju.
Glede priznanja meje na Odri in Nisi je Rubin priznal, da gre glede tega dlje od Mendeja, dodal pa je, da ni edini v stranki, ki misli drugače kakor predsednik. Pripomnil je: »Sicer je meja na Odri in Nisi za ves svet priznano dejstvo.« Pripomnil je, da je velika koalicija dala razumeti v svoji vladni izjavi, da zagovarja rešitve, ki bi bile prva oblika mirovne pogodbe. Dejal je, da zaradi tega ni moč trditi, da «vlada s takimi izjavami brani pravna stališča, o katerih trdi, da jih liberalci opuščajo«.
nim usadom in gradbenim škandalom- Med obdolženimi so kar trije bivši župani (vsi demokristjani), občinski funkcionarji, člani raznih gradbenih komisij, bivši načelnik u-rada za javna dela, nadzornik urada za starine in druge osebnosti. Večina obtožencev se bo morala zagovarjati zaradi korupcije v javni službi, izkoriščanja javnega položaja in kršitve urbanističnega zakona.
Chaban-Dalmas izvoljen za predsednika francoske skupščine
PARIZ, 3. — Danes je bila prva seja narodne skupščine, ki je bila izvoljena 5. in 12. marca. Za predsednika je bil ponovno izvoljen go-list Jacques Chaban-Delmas. Zanj je glasovalo 261 poslancev, za kandidata opozicije Gastona Defferra pa 214 poslancev. Absolutna večina je znašala 243, ker sta bila odsotna dva poslanca. Drugih pet glasov je dobil bivši predsednik vlade Pleven, ki ni kandidiral.
Jutri zjutraj bodo izvolili člane tajništva, in sicer 6 podpredsednikov, 3 kvestorje in 12 tajnikov V sredo bodo imenovali člane 6 parlamentarnih komisij in izvolili niih predstavnike.
Pri današnjem glasovanju je Chaban-Delmas dobil 16 glasov več, kakor jih štejejo golistična skupina m z njo povezane skupine. Gaston Defferre pa je dobil 22 glasov več kakor ji štejeta zveza levice in ko-I munistična skupina. Chaban-Delmas je predsednik skupščine o decembra 1958, t. j. odkar se je de Gaul-le vrnil na oblast, že dvajset let pa. je tudi župan v Bordeauxu
V pariških političnih krogih' so mnenja, da bo de Gaulle kmalu sestavil novo vlado in da ji bo prav gotovo predsedoval Pompidou
Turški predsednik na obisku v ZDA
WASHINGTON, 3. — Predsednik turške republike Cevdet Sunay je prišel sinoči v ZDA na dvanajstdnevni uraden obisk. Nocoj je pred turiškim poslaništvom v Washing-tonu eksplodirala majhna bomba, ki pa ni napravila nobene škode. Poškodovan je bil samo avtomobil v bližini. V trenutku eksplozije je bil turški predsednik v Filadelfiji.
Levstikove nagrade
LJUBLJANA, 3. — Mednarodni dan mladinske književnosti so proslavili danes z izročitvijo tradicionalnih Levstikovih nagrad. Levstikove nagrade založbe Mladinske knjige za literarna dela in ilustracije so dobili Branka Jurca, Jože Cijuha, Lidija Osterc in Aco Maver. Mladinska knjiga bo z nagrajenimi deli sodelovala na veliki mednarodni knjižni razstavi v čast 50-letmci oktobrske revolucije julija v Moskvi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmuiin,mi,l||l„„„||l|„„|||„|,m
HUMPHREY PRISPEL IZ ITALIJE V ANGLIJO
Tudi v Londonu demonstrutije proti umeriškemu podpredsedniku
Po televiziji je Humphrey ponovil glede Vietnama ameriško tezo o «recipročnosti»
LONDON, 3. — Ameriški podpredsednik Humphrey je prišel sinoči v Veliko Britanijo in je prespal v rezidenci predsednika vlade Wilsona v Chequersu, davi pa je prišel v London, kjer se je takoj sestal z zunanjim ministrom Brovvnom. Govorila sta o Vietnamu, Evropi, NATO in razorožitvi. Pozneje sta bila skupaj na kosilu. Nocoj pa je bil Humphrey na večerji z Wilsonom,
Sinoči so se po zidovih blizu Chequersa pojavili številni proti-ameriški napisi. Med drugim: «Humpbrey morilec« in «Sestanek vojnih zločincev«. Tudi danes se Je zbrala večja množica demonstrantov pred ameriškim poslaništvom s protestnimi transparenti proti Vojni v Vietnamu.
Nocoj so se v Dovvning Streetu ponovile protiameriške demonstracije, ko sta Humphrey in njegova žena prišla na večerjo k Wilsonu. Demonstranti so kričali proti Hum-phreyu in proti vojni v Vietnamu.
Davi je Humphrey izjavil funkcionarjem ameriškega poslaništva, da potuje po Evropi, zato da zve za mnenje voditeljev posameznih držav. Pred odhodom iz Italije je izjavil, da je s člani italijanske vlade «odkrito in prijateljsko izmenjal misli«. Dodal je, da se mu je med pogovori ponudila priložnost spozijjjti stališče italijanske vlade o vrsti važnih vprašanj.
Humphrey Je po angleški televiziji izjavil, da bi ameriška vlada «zelo želela imeti priložnost imeti s hanojskimi voditelji pogovore o ustavitvi sovražnosti, o večjem ali omejenem zmanjšanju sovražnosti, ali pa o načinu, ki naj omogoči organiziranje konference za Iska-
nje mirne rešitve v Vietnamu«. Ponovil je, da so ZDA ((pripravljene ustaviti bombardiranje, ko bodo dosegle dejanje recipročnosti s strani Severnega Vietnama«. Dodal je, da ameriška vlada «ne predvideva morebitne vojaške rešitve v Vietnamu«, temveč je mnenja, da je potrebna politična rešitev.
Zatem je Humphrey izjavil, da je sklenitev pogodbe proti širjenju jedrskega orožja za ameriško vlado ((življenjski korak na poti miru«.
Glede Nemčije je Humphrey izjavil, da bodo morali zadevo »mirno rešiti narodi Evrope ob sodelovanju ZDA« in da bo po njegovem mnenju prišel dan, ko bo o-militev napetosti med vzhodom in zahodom omogočila neko obliko nemške združitve.
Glede morebitnega sprejema Velike Britanije v skupno tržišče je Humphrey izjavil, da ZDA ((iskreno želijo, da bi Angležem skupno z njihovimi prijatelji na celini u-spelo pripraviti sprejem v skupno tržišče.«
Aretiran tretji pajdaš Cimina
Prijeli so ga s prijateljico v Atenah
RIM, 3. — V Atenah so aretirali Francesca Mangiavillana, katerega dolže, da je sodeloval jpri umoru dveh bratov zlatarjev skupno s Ci-minom. Mangiavillano je baje famozni ((Frangois«, o katerem so v zadnjem času pisali vsi listi. Prijeli so ga v Atenah najbrž po pri-
javi kakega policijskega vohuna. Aretirali so tudi njegovo prijateljico Anno De Meo, ker jo dolže, da je zločincem po roparskem umoru pomagala pri skrivanju in jim je nosila hrano.
Mangiavillano Je zbežal iz Italije že 10. marca in se je v začetku nekaj časa skrival v Švici, kasneje pa je z vlakom (po drugih vesteh pa iz Izraela) preko Jugoslavije dospel v Grčijo, kjer ga je 27. marca obiskala De Meo, ki je prispela naravnost z letalom iz Rima. Mangiavillano je v Atenah slučajno dobil sobo pri nekem taksistu, kjer so ga aretirali grški policijski kapetan po nalogu Italije v okviru sporazumov o policijskem sodelovanju. V ta namen je prišel v Atene dr. Raione, ki je sodeloval pri aretaciji. Sedaj se je začel postopek za izročitev obeh obtožencev.
2e pred dnevi je Mangiavillano verjetno slutil, da mu je policija za petami, zaradi česar je poklical svojega odvetnika Tirinata, ki mu je že prej pomagal in ki ga je obiskal v Atenah. Odvetnik pravi, da mu je izjavil, da nič ne ve o ropu in da ni pri njem sodeloval niti ni skrival oropanega zlata.
HAAG, 3. — Minister za obrambo v prejšnji nizozemski vladi admiral Plet De Jong je danes sestavil novo nizozemsko vlado. Gre za koalicijsko vlado katoličanov, liberalcev, zgodovinskih kristjanov in kalvinistov. Vladna kriza je trajala 47 dni. Novi predsednik vlade pripada katoliški ljudski stranki.
Podkancler Bock pride jutri v Jugoslavijo
BEOGRAD, 3. — Avstrijski podkancler dr. Fritz Bock, ki bo na vabilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta Jakova Blaževiča od 5. do 9. aprila obiskal Jugoslavijo, je v izjavi Tanjugu ocenil svoi obisk kot izraz zavzemanja avstrijske vlade, da se po obisku predsednika Tita v Avstriji opravi podrobna in konkretna izmenjava misli o dvostranskih gospodarskih vprašanjih. Bock je Izrazil mnenje, da bodo njegovi razgovori z Blaževičem in drugimi zastopniki jugoslovanske vlade prispevali k nadaljnji krepitvi in napredku blagovne izmenjave, industrijske kooperacije, transporta in turizma. Po besedah avstrijskega podkanclerja so avstrijska podjetja zelo zainteresirana za sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji tako pri uresničenju jugoslovanskih gospodarskih načrtov (graditev energetsko-plovnega sistema na Donavi, modernizacija in elektrifikacija železnic) kakor pri skupnem nastopu na drugih trgih. Avstrijski gospodarski krogi se prav tako zanimajo za povečanje trgovinske izmenjave z Jugoslavijo, ki je lani z obojestransko uvedeno liberalizacijo dobila novo spodbudo. Podkancler je posebno opozoril na velike možnosti, ki jo za intenziviranje gospodarskega sodelovanja daje turizem, ki predstavlja neizčrpen vir za plodno in uspešno sodelovanje. Dr. Bock je na kraju izrazil mnenje, da mu bo obisk Jugoslavije omogočil, da se v razgovorili z vladnimi zastopniki seznani z jugoslovanskim stališčem do evropske integracije in mednarodnih gospodarskih odnosov.
Nove demonstracije v Adenu
Številni spopadi z angleško vojsko ■ Nadaljuje se protestna stavka
Angleške čete so začele množične aretacije med domačim prebivalstvom. Slika kaže skupino domačinov, ki so jih Angleži aretirali
.......iiii,n,iii"iiii"iiiiiiiiiuiiiiiuiumiininimmuHiniiiiMiimmNiiii(iiMiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiniiHiiuniii>uiiniiiiiiiiniiii
HANOJ ZNOVA KRITIZIRA U TANTOVE PREDLOGE
Tudi v Pentagonu dvomijo o učinkovitosti napadalne vojne
Zelo visok borbeni duh osvobodilnih sil - Bombniki «B-52» so bili včeraj premeščeni na tajsko ozemlje
HANOJ, 3. — Severnovietnamsko uradno glasilo «Nan Dan« obsoja danes zadnje U Tantove predloge za mir v Vietna. mu. List pravi, da predlagati ustavitev sovražnosti, kakor je storil U Tant, še pred začetkom pogajanj, pomeni dejansko zahtevati od vietnamskega ljudstva, «naj pojoži orožje in opusti borbo proti ameriškim napadalcem, medtem ko je okoli 500 tisoč ameriških in satelitskih vojakov še vedno na vietnamskem ozemlju. To pomeni spod. bujanje za napadalce«.
List pravi, da U Tantov predlog za splošno ustavitev sovražnosti, kateri naj bi sledili pripravljalni pogovori in zatem sklicanje ženevske konference, postavlja na isto raven žrtev napada in napadalce.
Poleg tega, dodaja list, iskati rešitev problema brez priznanja narod, noosvobodilne fronte, ki nadzoruje štiri petine dežele in dve tretjini prebivalstva, pomeni ne priznavati stvarnosti.«
List pravi zatem, da U Tant ne omenja v svojih predlogih, da bi morali Američani najprej ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama, in dodaja, da je severnovietnamsko stališče za politično rešitev jasno obrazložil predsednik Ho-šiminh v svojem odgovoru Johnsonu. če hočejo ZDA res mirovne po. govore, dodaja list, morajo predvsem brezpogojno ustaviti bombardiranje in vsa druga vojna dejanja proti Vietnamski demokratični republiki
Ameriški demokratični senator John Stenis, ki je predsednik senatnega pododbora za «vojaške priprave«, je pozval Johnsona, naj do-voli bombardiranje pristanišča Haj. fong in oporišč letal Mig blizu Hanoja. Dalje je izjavil, da bo za «po-mirjenje« v Južnem Vietnamu skupno z vojnimi operacijami ob delti reke Mekong, ki je pod nadzorstvom osvobodilne vojske, potrebno zvišati število ameriškega vojaštva ki naj bi se dvignilo na 500.000 še letos.
Proti zaostritvi vojne pa se je izrekel bivši poslanik v Indiji Kenneth Galbraith, ki je sedaj predsednik liberalne skupine ((Američani za demokratično akcijo«. Galbraith je izjavil, da vojna v Vietnamu «ni potrebna« in da bi njeno trajanje več let moglo dejansko pomeniti »smrt in pogreb demokratične stranke«. V soboto se je ta skupina izrekla za brezpogojen sprejem U Tantovih predlogov.
Zadnja številka ameriške revije «Newsweek» piše, da nekateri ameriški funksionarji dvomijo o delovanju ((programa za pomirjenje v Vietnamu in bi bili pripravljeni na umik iz vojne v dveh letih. Revija piše, da nekateri visoki funkcionarji Pentagona privatno zelo dvomijo, da bi mogel program «o pomirje-nju« delovati v Vietnamu. Glavni funkcionarji ne vidijo nobenega bližnjega konca vojne, «razen če se Vietnamci sami ne potrudijo in če si ne pridobijo naklonjenosti prebivalstva«. če ne bo v dveh letih nobenih znakov v tem smislu, se v Pentagonu vedno bolj krepi težnja, da se prizna neuspeh Sajgona in da zapustijo Vietnam. Revija trdi zatem, da bo predsednik Johnson v kratkem ukazal, naj ameriški bombniki bombardirajo električne centrale na področju Hajfonga.
Preteklo noč so ameriški bombniki «B 52» bombardirali nekatera osvobojena področja v Južnem Vietnamu. Letala so zadnjikrat odletela z otoka Guama na Pacifiku. Danes so jih namreč premestili v oporišče Utapao nad Tajskem.
Ameriški predstavnik je danes sporočil, da je od 30. marca v teku 70 kilometrov severnovzhodno od Na Traga operacija iiSumme-rall«, ki jo vodi 101. ameriška padalska divizija. Do danes pa ni bilo večjih spopadov. Danes se je
ranje riža ob obali Srednjega Vietnama.
Agencija ((France Presse« piše, da je borbeni duh osvobodilnih sil zelo visok, kljub hudim izgubam. A-meričani pa priznavajo, da se jim ni posrečijo odkriti njihovega glavnega štaba, o katerem menijo, da bi moral biti nekje na tako imenovanem področju C.
Severnovietnamska tiskovna agencija javlja, da sta bili danes sestreljeni nad Severnim Vietnamom dve ameriški letali; druga štiri so bila sestreljena nad Severnim Viet. namom od 26. do 30. marca. Do sedaj je bilo sestreljenih nad Severnim Vietnamom 1748 ameriških letal.
Včeraj so bile v Južnem Vietnamu krajevne volitve v manj kot polovici vasi in zaselkov. Volitve so bile v 1262 vaseh in 5487 drugih zaselkih. Južni Vietnam ima skupaj 2552 vasi in 17.784 zaselkov. Po uradnih podatkih nadzorujejo sile osvobodilne fronte 318 vasi in 3967 zaselkov. Druga naselbina so na področju «brez gospodarja«. Ameriški funkcionarji menijo, da živi okrog štiri milijone prebivalcev Južnega Vietnama na ozemlju, k: je pod nadzorstvom osvobodilne fronte. Na tem ozemlju in na ((negotovem« ozemlju ni bilo volitev.
Kanelopulos sestavil grško vlado
ATENE, 3. — Grški kralj je pooblastil Panaiotisa Kanelopulosa, ki je voditelj «narodne radikalne zveze«, naj sestavi novo vlado s pravico razpustitve parlamenta in razpisa novih volitev. Kanelopulos je takoj sestavil vlado, ki je popoldne prisegla. V vladi je 16 ministrov, ki pripadajo vsi desničarski radikalni stranki. Kanelopulos je prevzel tudi zunanje ministrstvo.
Kralj je za danes predlagal konferenco voditeljev strank, toda voditelj zveze centra Papandreu je izjavil, da se konference ne bo udeležil. Zato Je kralj odpovedal konferenco in pooblastil Kanelopulosa, naj sestavi vlado.
Izključeni iz ZK trije podpisniki «DekIaracije»
BEOGRAD, 3. — Univerzitetni komite Zveze komunistov zagrebške univerze je izključil danes iz Zveze komunistov Miroslava Brandta, dr. Iva Frangeša in dr. Ljudevita Jon-keja, ker je dokazano, da so neposredno sodelovali pri pripravi in sprejemu deklaracije. Z zadnjim o-pominom pred izključitvijo sta bila kaznovana Miroslav Vavpotič in Josip Pupačič.
KP Avstrije o Južni Tirolski
DUNAJ, 3. — Komunistična sekcija na Tirolskem je posvetila posebno sejo južnotirolskemu vprašanju. Po seji je objavila izjavo, ki pravi, da avstrijski komunisti podpirajo pravične zahteve za širšo avtonomijo južnotirolskega prebivalstva. Izjava dodaja, da avstrijska komunistična stranka vidi
vanje pravic Južnih Tirolcev. Poleg tega zahteva odločno akcijo, da se zatre terorizem, in popolno ločitev od vseh neonacističnih elementov.
Garrisonova preiskava
COLUMBUS, 3. — Gordon Novel je bil aretiran v Columbusu v državi Ohio na podlagi zapornega povelja, ki ga je zahteval Jim Gar-rison, ki vodi preiskavo o umoru predsednika Kennedyja. Novel je obtožen, da je zapleten v zaroto za umor Kennedyja. Garrison pravi, da je Novel zelo važna priča, in ga želi zaslišati. Novel pa je svoj čas izjavil, da je Garrisonova preiskava «sleparija» in da noče biti zaslišan. Pred dnevi je izjavil, da se bo vrnil v New Orleans, samo če se Garrison obveže, da ga »ne bo nadlegoval«.
Ko so ga aretirali, je izjavil, da se noče vrniti v New Orleans in da je mnenja, da Garrisonova preiskava nima trdne podlage.
Kmalu po prihodu na policijo je Novel izročil časnikarjem pisano izjavo, v kateri izjavlja, da se bodo njegovi odvetniki zavzemali, da ga ne bi poslali v New Orleans, in da se bodo ob potrebi obrnili tudi na vrhovno sodišče.
V Dallasu pa so danes aretirali na Garrisonovo zahtevo predstavnika kubanskih beguncev Arcacha,
ADEN, 3. — Davi so bili v Adenu novi spopadi med britanskimi četami in pripadniki osvobodilnega gibanja. Velika množica več ti-toč ljudi je demonstrirala proti navzočnosti odposlanstva OZN, ki proučuje stanje v tej britanski koloniji. Angleški vojaki so ob podpori oklepnih vozil množico razgnali. Sledili pa so številni incidenti, med katerimi je bil en Arabec ubit, 10 pa jih je bilo ranjenih. Aretirali so 70 ljudi.
Na vsem ozemlju se nadaljuje tridnevna splošna stavka, ki so jo razglasili včeraj iz protesta proti navzočnosti odposlanstva OZN. Naloga odposlanstva naj bi bila, najti način, da se ozemlje zveze Južne Arabije mirno pripelje do neodvisnosti. Člani odposlanstva so se davi sestali z britanskim visokim komisarjem.
Poveljnik angleških sil v Adenu je nocoj izjavil časnikarjem, da bo sprejel najstrožje ukrepe.
Incidenti so se ponovili med se-stankorri britanskega visokega komisarja s člani odposlanstva OZN. Med številnimi spopadi je bilo ranjenih XI angleških vojakov in 12 arabskih.
Tridnevno stavko sta razglasili obe nacionalistični gibanji, in sicer «FLOSY» (Fronta za osvoboditev zasedenega Južnega Jemena) in «NLF» (Narodnoosvobodilna fronta). Organizacija «FLOSY» je objavila danes po jemenskem radiu poziv na stavko, na demonstracije in na dejavnost proti angleškim četam in napravam. »NLF« pa poziva v svojih letakih, na celotno uveljavljenje resolucij OZN o Adenu, preklic izjemnega stanja in «konec saudskega prevrata na tem ozemlju«.
PEKING, 3. — že tretji dan zaporedoma so bile danes v Pekingu demonstracije proti predsedniku republike Liu šao Ciju in drugim voditeljem. Po ulicah so šle dolge vrste demonstrantov, ki so vzklikali «Dol šao či». Podobne demonstracije so bile včeraj tudi v drugih kitajskih mestih. Po mnenju opazovalcev v Pkeingu je ta obnovljena kampanja proti predsedniku republike uvod za njegovo popolno odstavitev.
iiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ČEZ TRI LETA SERIJSKO IZDELOVANJE
Umetno srce na prodaj za približno 300.000 lir
Umetne obisti, «ki se bodo odvrgle po uporabi» Predlog za (tcelično banko» • Ministrstvo za zdravstvo v Rimu odbilo registracijo preparata «ONT»
BAD-NEUHEIM, 3. — Prof. Wil-1 udaril, da so že sedaj zanesljive hem Kolff iz Clevelanda (ZDA) je | tehnike za gojenje človeških celic,
zaključila operacija «Adams», ki se usmeritvi k zavezništvu z napred-Je bila začela 26. oktobra lani, in nimi in demokratičnimi silami v katere namen je bil braniti pobi-Italiji edino mogočo pot za varo-
na zdravniškem kongresu nemške družbe za raziskovanja o krvnem obtoku in obistih sporočil, da bodo v treh letih lahko serijsko izdelovali umetna srca in da jih bodo prodajali po približno 300.000 lir. V soboto je prof. Kolff izjavil, da bodo v letu 1970 že prodajali umetne o-bisti, ki jih bo moč «odvreči po u-porabi*.
Umetna srca, ki jih bodo izdelovali serijsko, bodo nekoliko večja od naravnega srca in jih bodo namestili v prsnem košu. Pogonski e lement, ki bo velik kakor listnica, pa bo zunaj prsnega koša. Zdravnik pa ni povedal kaj več o tem. Izjavil je samo, da bi električni motor razvijal preveč toplote in bi zavzemal preveč prostora.
PALM BEACH (Florida), 3. - Na znanstvenem kongresu, ki ga je organizirala ameriška družba za proučevanje raka, je dr. Leonard Hay Flick predlagal, naj bi vsakemu človeškemu bitju ob njegovem rojstvu odvzeli nekaj kožnih celic, ki naj bi jih umetno gojili in jih hranili za nedoločen čas v »celičnih bankah*, kakršne so krvne banke ali banke za oči, da bi jih nato uporabili, ko bi bilo potrebno cepljenje kože.
Vsaka oseba bi na ta način imela «osebno zalogo« kožnih celic, ki bi jih lahko naglo uporabili z vso zanesljivostjo v primeru hudih opeklin ali drugih ran. Dr. Flick je po-
dokler se ne dobi tkivo debelo kakor list papirja. Zadostovalo bi nato, da te «kose kože* obdržijo ob nizki temperaturi v stanju «suspen-diranega življenja*.
RIM, 3. — Posvetovalna komisija za zdravniške specialitete pri ministrstvu za zdravstvo je proučila prošnjo, ki jo je predložil «Istituto Farmacoterapico Italiano* za registriranje zdravila «ONT», ki naj bi med drugim služilo kot pripomoček za zdravljenje tumorjev. Komisija je prošnjo zavrnila.
Odkritje novega zdravila je uradno javil 15. januarja predsednik o-menjenega zavoda dr. Alecce. Izjavil je, da v laboratorijih zavoda proučujejo novo zdravilo, ki naj bi «odločilno prispevalo v boju proti tumorjem*. Dodal je, da se je odločil to sporočiti, zato da prenehajo indiskrecije, ki so že več časa krožile v zdravniških krogih. Dodal je, da je novi preparat v laboratorijskih poizkusih, ki so jih delali več let, dal izvrstne rezultate.
V zvezi s sporočilom ministrstva za zdravstvo, ki zavrača registracijo, je predsednik izjavil, da je zelo presenečen, ter je ponovil, da so poizkusi pokazali, da je preparat «izredno učinkovit pri vseh vrstah raka*. Nato je dodal, da je zavod pripravljen dati na razpolago preparat vsem zavodom za proučevanje raka na svetu, ki naj bi izvedli klinične poizkuse.
Vreme včeraj: najvišja teroperatc-
ra 12.4, naj n ižja 6.1, ob 19, url 9.« stopinje, vlaga 58 odst,, zračni tlak 1015,9 pada, nebo pooblačervo, morje mirno, temperatura morja 10.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes. TOREK, 4. aprila
Izidor
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 18,36. Dolžina dneva 12.55. Luna vzide ob 3.56 in zatone ob 12.55.
Jutri, SREDA, 5. aprila Vinko
VPRAŠANJE GRADNJE NAPRAV ZA PREDELOVANJE SMETI PRI OREHU
Odklonilno stališče miljske občine spravilo v zagato tržaške upravitelje
O tem vprašanju bo moral razpravljati tudi tržaški ob-činski svet na osnovi vprašanja svetovalca Gaspara
Miljska občinska uprava nam je poslala celotno besedilo resolucije proti izgradnji naprav za sežiganje in predelavo smeti in odpadkov pri Orehu, ki jo je soglasno odobril miljski občinski svet na svoji seji 29. marca. O zadevi smo sicer že pisali in poudarili, da so spričo poročila posebne delegacije, v kateri so bili miljski župan in dva tehnika, miljski občinski upravitelji ter prebivalstvo upravičeno zaskrbljeni zaradi posledic, ki bi jih delovanje takega obrata pri Orehu povzročilo na tistem področju. Nato smo objavili tudi nasprotna mnenja predstavnikov tržaške občine in podjetje za javno čistočo. Stališča so popolnoma nasprotna. V
Umrla je igralka Ema Starčeva
žalostna vest o smrti Eme Starčeve nas je našla nepripravljene. Res je, da smo če več časa vedeli za njeno bolezen, toda kot se vedno dogaja, si nismo mogli predstavljati, da se bo njena življenjska ura tako naglo iztekla.
Pred seboj imamo njene življenjske podatke. Reprodukcije njenih slik, posnetih na najrazličnejših odrih m še ne moremo misliti, da se sedaj poslavljamo od nje za vedno — raje mislimo, da sestavljamo vprašanja za prijeten razgovor.
Zadnjič sva si tako sedela nasproti ob njenem poslovilnem večeru v sezoni 1960-61, ko je igrala Starko v Ionescovih «Stolih». Pogovarjala sva se takrat o marsičem in le del najinega razgovora je ostal napisan v Gledališkem listu. Dodati tistim vrsticam, tistim njenim stavkom, navedenim v narekovajih, le še besedico, se mi zdi odveč!
Po rodu je bila Sežanka. Kot otrok se je s starši preselila na Vi-pavsko, pozneje na Štajersko Po očetovi smrti je morala kot najstarejša pomeriti svoje sile z življenjem in njegovo trdoto.
H gledališču je prišla čisto po naključju, ko ji je bilo 25 let. Nagnjenje do te čudovite umetniške zvrsti je kajpada tiho gojila v sebi, saj je nastopala na diletantskih odrih, vendar so se ji Talijina vrata odprla po nekem slučajnem «vskoku». Igralec in režiser Železnik jo je pozneje poklical v Maribor, kjer se je uradno pričela njena umetniška pot. Tu je igrala od sezone 1924-25 do sezone 1940-41 ter odigrala preko 90 vlog. «Da», bo pozneje priznala, «delo v gledališču je bilo naporno, ker je bilo v njem le malo igralk. Tako smo morale igrati tudi po kakih deset večjih vlog na leto. časa za štu-
tem vprašanjem, če je prišlo do razgovora z miljsko občino, da se poiščejo rešitve, ki naj pomirijo prizadeto prebivalstvo Milj in Trsta glede jamstev o higieni, ter če občina misli na drugo rešitev, če ne bo mogoče rešiti spora. Poleg tega svetovalec vprašuje odbornika, ali misli odbor na kako začasno rešitev, da se prepreči nadaljnje okuževanje kraških dolin z odlaganjem smeti.
C Danes, 4. aprila ob 20.30, bo v krožki: «Zvezda» v Podlonjerju predavanje o temi: «Za boljšo šolo za naše otroke«. Govoril bo univerzitetni asistent Stellio Spadaro. Predavanje organizira KPI.
Trstu zagotavljajo, da ne bi bilo neugodnih posledic (smrad, dim, muhe, itd.), v Miljah pa se odločno upirajo izgradnji takega obrata pri Orehu prav na podlagi poročila in ugotovitev njihove delegacije, ki si je ogledala ne samo podobne obrate, ki so jih zgradili občine Lucca, Rovigo in Vicenza, ampak tudi bližnjo okolico, kjer ti obrati delujejo.
Kakor pravi resolucija miljskega občinskega sveta, je delegacija ugotovila, da je zaradi sežiganja, dima in smradu iz fermentacije odpadkov skoraj nemogoče bivati na področju v razdalji 1 km od obra ta, da se poleti grozno razmnožijo muhe, da na vso okolico pada prah, da del odpadkov ne sežigajo, ampak jih puščajo, da fermentirajo, kar povzroča neznosen smrad. O-brat pri Orehu bi imel štirikrat večjo kapaciteto, v neposredni bližini so naselja in državna cesta z mednarodnim turističnim prometom, v načrtu pa je gradnja velikega obrata Fiat - Grandi Motori.
Skoraj vse naokrog je gričevje, zaradi česar bi prišlo do stagnacije dima, smradu itd. Razen tega pa bi umazana voda potoka Osp kvarila obalo ter morsko dno pri izlivu. Zaradi vsega tega bi tak obrat pri Orehu povzročal veliko škodo prebivalstvu, kmetijstvu, industrijskemu in turističnemu razvoju vse občine. Občinski svet odločno zavrača ta predlog in pooblašča župana, da se z vsemi sredstvi upre izgradnji tega obrata v miljski občini.
Ugovori miljskega občinskega sveta proti gradnji naprav za predelavo smeti v organsko gnojilo in za sežiganje pri Orehu, bodo goto-to izzvali tudi v tržaškem občinskem svetu obširno razpravo. Za to daje povod vprašanje, ki ga je demokristjanski svetovalec Gaspa-ro poslal odborniku za javna industrijska podjetja.
Svetovalec pravi, da je vest, da je miljski občinski svet izrekel negativno mnenje o namestitvi naprav za uničevanje smeti pri Orehu, povzročila v mestu precejšnjo zaskrbljenost. Ker se to vprašanje bliža rešitvi in je bil že sestavljen zadevni načrt, pravi svetovalec Ga-sparo, lahko stališče miljske občine zaustavi to pobudo, ki je življenjskega pomena za Trst.
Zato svetovalec vprašuje odbornika, kako je pravzaprav sedaj s
ll|UlllllllllllllHIIII|imi||||||||||||||lllimilllIlllllIimiintllllllllll||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllillllllltlimi
OB 15-LETNICI INŠTITUTA ZA MEHANIKO
Ugleden romunski znanstvenik predavatelj na naši univerzi
Prof. Onicescu je član romunske akademije
znanosti in strokovnjak za mehanične vede Imel bo serijo desetih predavanj
Konferenca o električni energiji v naši deželi
Kakor napovedano, bo jutri, 5. aprila ob 9.30, v kongresni dvorani tukajšnjega centra zavoda za industrijsko obnovo IRI za strokovno izobraževanje (CIFAP), posebna konferenca o električni energiji v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki jo organizira IRI v sodelovanju z ministrstvom za industrijo.
Kakor znano, predvideva zakon št. 1643 z dne 6. decembra 1962, s katerim je bila uresničena ustanova za električno industrijo, prirejanje periodičnih konferenc v posameznih deželah
Jutrišnji konferenci bo predsedoval dr. Vito Antonio Di Cagno, predsednik ENEL, ki bo podal daljše poročilo o dejavnosti ustanove v državnem merilu in v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Dr. Di Cagno bo ob tej priliki orisal tudi načrte, ki jih ENEL namerava uresničiti v prihodnjih letih na našem področju, nadalje razvoj odnosov med ustanovo ENEL in krajevnimi ustanovami ter med ustanovo in zasebnimi potrošniki električne energije. Nadaljnja točka dnevnega reda se nanaša tudi na elektrifikacijo v kmetijstvu.
NA SEDEŽU NOVINARSKEGA KROŽKA V MILANU
Dr. Savona in Nafti prikazala značilnosti cvetlične razstave
Doslej prispelo že 30 filmov s cvetlično tematiko za mednarodni kinoamaterski natečaj v okviru razstave
Na sedežu novinarskega krožka v Milanu sta včeraj predsednik pokrajine dr. Savona, ki je tudi predsednik ustanove za kmetijski preporod, in ravnatelj omenjene ustanove Bruno Natti imela tiskovno konferenco, na kateri sta prikazala značilnosti in namen 12. mednarodne razstave cvetja, sadja in povrtnine, ki bo v Trstu od 22. aprila do 7. maja. Mednarodna cvetlična razstava se je polagoma zelo razširila in je pridobila mednarodni značaj. Začetek je bil v Ljudskem vrtu, nato je bila razstava na Pomorski postaji, pri Sv. Justu, v miramarskem parku itd.
Na razstavišču tržaškega velesejma so včeraj začeli s pripravljalnimi deli na podlagi načrtov, ki sta jih izdelala arhitekta Celli in To-
iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
DANES DOPOLDNE SEJA DEŽELNEGA SVETA
Še 11 govornikov v razpravi o osnutku zakona o ustavi za razvoj kmetijstva
Delo stalnih komisij deželnega sveta -ki so utrpele veliko škodo za
nam,
Jutri bo zopet seja deželnega sveta. Na njej se bo nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o deželni ustanovi za razvoj kmetijstva. Temu osnutku so bile posvečene že tri seje, na katerih sta podala poročili poročevalca večine in manjšine ter Je spregovorijo v razpravi 17 svetovalcev, če se ne bo nihče premislil, jih je na vrsti še enajst, zaradi česar se lahko pričakuje, da bosta splošni razpravi posvečeni vsaj še dve seji. K temu je treba dodati odgovore pristojnega odbornika ter obeh poročevalcev in razpravo o posameznih členih. Zato bo pač ta zakonski osnutek na dnevnem redu še ves ta teden. Kot smo že večkrat poudarili, je ta osnutek važen predvsem iz političnih razlogov, saj spada v programske zadolžitve večine, to je odbora leve sredine, v katerem so zastopani demokristjani, združeni socialisti in republikanci. V doseda-
Ob 15-ietnici ustanovitve inštitu ta za mehaniko na znanstveni fakulteti naše univerze je sinoči kot gost rektorja prof. Agostina Origo-neja profesor Octav Onicescu z univerze v Bukarešti začel vrsto desetih predavanj o temi «Splošna mehanika«, ki jih bo imel v Trstu Prof. Onicescu je znan znanstvenik in član romunske akademije znanost'.
Navzočim je prof. O. Onicescuja predstavil ravnatelj inštituta prof. Luigi Sobrero, ki Se je predavatelju zahvalil in ga pozdravil tudi v imenu predsednika debilnega sveta j dr. de Rinaldinlja in župana inž. Spaccinija. Zatem
la na omenjenem gradbišču. Ker pretorja niso našli bodo šli danes k njemu po omenjeno dovoljenje. Poleg_ tega bo občina takoj vprašala deželno odborništvo za urbanistiko za dovoljenje, da se porušijo tri nadstropja, ki so bila protizakonito sezidana.
Obvestilo
pedagoškega odseka Sindikata slovenske šole
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole obvešča začasne učite-
je na kratko o-
vecnn vioa na teiu cusu cu. olu- men11 petnajst let dejavnosti inšt.i- ....	....	,	....
dU ie bilo malo Prav študija pa tuta ter njegove pridobitve na pod- Ue. da bo priredil pripravlja ni te-
stransko izobražen.»
Leta 1941 se je Starčeva umaknila pred okupatorjem z nekaterimi drugimi igralci iz Maribora v Ljubljano, kjer so jih v Drami honorarno zaposlili. Tu je odigra la le malo vlog, komaj šest, saj se je kmalu povezala z osvobodilnim gibanjem. Septembra 1943 je odšla k partizanom. Tu je najprej nastopala na osvobojenem ozemlju s skupino, ki je prirejala mitinge. Pozneje pa se je ukvarjala z otroki in iih pripravljala za razne nastope. Po osvoboditvi je Ema Starčeva kmalu prišla v Trst, kjer je postala redna članica Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Slovensko Primorje.
V	štirinajstih sezonah je v preko 60 premierah ustvarila celo galerijo igralskih likov, ki bodo še dolgo ostali gledalcem v spominu.
Štirinajstega oktobra 1951 je slavila Ema svojo 25-letnico gledališkega delovanja v drami Miroslava Krleže «Gospoda Glembajevi«; šest let pozneje pa je zapustila tržaško gledališče, se preselila v Ljubljano in pričela novo življenje upenzionirane dramske umetnice«. Pa kako naj človek, po tolikih letih dela povsem počiva! Ema se vsekakor ni mogla sprijazniti s tem! Iskala in našla je novo pot do odra. Nastopala je zdaj tu zdaj tam, predvsem pa v ljubljanskem mladinskem gledališču.
Delo in še delo, rahlo zdravje, leta in nenadoma — konec. Taka je pot naše dolgoletne članice, naše kolegice.
V	misli se nam vračajo vse tiste številne ure na bralnih vajah, aranžirke, nastopi na najrazličnejših odrih, mraz, in še prijetne ure ki so kronale mesece požrtvovalnega dela in iskanja. Nova praznina se je odprla . spet e-den! In lista še živečih pionirjev Slovenskega gledališča v Trstu je vedno manjša. Vendar mi vsi: njeni starejši kolegi, naš mlajši rod, njeni številni gledalci jo bomo še vedno imeli živo pred očmi. Njene vloge in njen svetal zgled tihe slovenske umetnice nas bo podpiral pri našem delu, ki kljub vsemu mora naprej!
ADRIJAN RUSTJA
fakultete in obogatili študente našo univerze z dragocenim znanjem.
Zatem je prof. Onicescu na kratko spregovorit, pozdravil rektorja in akademski svet ter dejal, da je zelo zadovoljen, da lahko prispeva k razširitvi znanja o predmetu, ki je tako koristen, t.j. o teoretski mehaniki. Nato je spregovoril rektor Orlgone, ki Je omenil znanstveno delo prof Onicescuja ter njegove zasluge pri organiziraniu romunskih univerz. Končno je Onicescu predaval o omenjenem predmetu, pri čemer je omenil tudi povezavo med mehaniko in relativnostno teorijo. Po predavanju so mu živahno ploskali.
V OBČINSKEM SVETU
Vprašanje Rinaldija (KD) o protizakonitih gradnjah
Načelnik demokristjanske skupine v občinskem svetu Rinaldi je naslovil na župana vprašanje, v katerem želi vedeti, v zvezi z vestmi, da je občina odredila ukrepe o prekinitvi gradnje dveh zgradb v Ul. del Ca-stagnetto, ki jih gradi podjetje Zini, in glede rušenja treh nadstropij dveh zgradb, ki so bile zgrajene protizakonito, ter glede dolžine dveh zgradb, ki merita 70 metrov, kar je prepovedano po novem regulacijskem načrtu, sledeče:
1. ali je omenjeno podjetje po odloku občine prekinilo z deli; 2. ali je podjetje Zini na osnovi urbanističnega zakona začelo rušiti protizakonito zgrajeni del zgradb; 3. ali je v nasprotnem primeru občina vprašala deželno odborništvo za urbanistiko dovoljenje za rušenje nedovoljenih del zgradb na stroške podjetja in ali je bilo to dovoljenje izdano; 4. ali so sodne oblasti na o-snovi prijave občine začele kazenski postopek proti kršitelju na osnovi obstoječih urbanističnih zakonov. Glede omenjenega vprašanja so
pisalo šolsko skrbništvo v Trstu. Predavanja bodo dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Prvo predavanje bo danes, 4. aprila.
Vpisovanje za ta tečaj bo pred začetkom prvega predavanj«
Odbor
Popravek
Na nedeljski 3. strani smo pod sliko mladinskih zborov napačno na pisali, da gre za zbor. ki ga vodi Majda Hauptman. V resnici predstavlja slika združene mladinske zbore Glasbene matice pod vod stvom Nade terjalove in ob klavirski spremljavi prof. Erminija Am-brozeta na zaključni prireditvi šole GM v Kulturnem domu.
Prizadetim se za pomoto opravičujemo.
nji razpravi so se zato kresala tudi različna politična stališča do osnutka, ki so bila odvisna od strankarske pripadnosti svetovalcev. Tako očitajo komunisti na primer socialistom zlasti, da so popustili demokristjanom pri formulaciji zakona, češ da so jim demokristjani popolnoma vsilili svoja gledišča, da bi odvzeli osnutku ves njegov napredni pomen. Socialisti pa so odgovarjali, da je prišlo tudi. v tej, kakor pač v vsaki politični akciji do kompromisa med stališči strank, ki sestavljajo levo sredino.
Na dnevnem redu današnje seje so tudi vprašanja in Interpelacije
Ta teden so tudi na vrsti seje dveh stalnih komisij deželnega sveta, ki proučujeta dva važna zakonska osnutka, katera je predložil deželni odbor. Peta komisija za javna dela, urbanistiko, prevozništvo in turizem se je pod predsedstvom svetovalca Ribezzija sestala že včeraj popoldne, prva komisija za zadeve predsedstva, finance in proračun pa se sestane danes popoldne pod predsedstvom svetovalca Oo-ciannija.
Peta komisija proučuje zakonski osnutek o ukrepih za pospeševanje nakupa površin, namenjenih za graditev cenenih ljudskih stanovanj ter za sestavljanje urbanističnih načrtov, ki jih predvideva državni zakon št. 167 iz leta 1962. Gre za deželni zakonski osnutek, ki teži za tem, da bi pospeševal urbanistično dejavnost, ki je obvezna za občine na podlagi omenjenega državnega zakona. Dežela bo pri tem posegla vmes na dveh osnovnih sektorjih urbanistične dejavnosti: t-o je glede nakupa stavbišč za ljudske gradnje ter glede urbanističnih načrtov, za katere morajo poskrbeti občine ali konzorciji občin.
Zakonski osnutek, s katerim se ukvarja prva komisija, pa se tiče vrste dopolnilnih norm k deželnemu zakonu št. 6 iz lanskega leta, ki vsebuje določbe o deželni podpori občinam, da se olajša breme njihovega finančnega primanjkljaja. Dežela bo dajala prispevke v višini 4 odstotkov za posojila, ki so Jih občine s primanjkljajem najele v le tih 1962-1965 za razna nujna javna dela,	—---------
Dorini odbor odobril prispevke gostinstvu
Na predlog odbornika za prevozništvo in turizem Giacomettija je deželni odbor, ki se je včeraj sestal pod predsedstvom dr. Berzant:-ja odobril načrt za razdelitev prispevkov gostinstvu in turizmu 1z sklada, ki ga določa zakon št. 16 iz leta 1965.
Odbor je ugodil 136 prošnjam od skupnega števila 331, ki jih je prejel v predpisanem roku. Prosilcem bodo razdelili skupno za 1 milijardo 384 milijonov lir prispevkov, število dospelih prošenj dokazuje, na kako ugoden sprejem je naletel zakon. V zvezi z odobritvijo Izdatka Je dr. Giacometti izjavil, da nadaljuje odborništvo za turizem z spodbujanjem gostinske in turistične dejavnosti
Po posameznih pokrajinah znašajo prispevki: obratom v tržaški pokrajini 284 milijonov, v videmski 893 milijonov in v gorlški 206 milijonov.
gnoni. Za ureditev gredic, miniaturnih parkov itd. bodo porabili nekaj sto tovornjakov zemlje in peska. Na tej razstavi bodo letos razstavljali tudi sadje in povrtnine. Razen o-menjene ustanove in pokrajine sodelujejo pri pripravah tudi dežela, vladni komisariat, Selad, tržaška občina, turistična ustanova itd. Na tajništvo razstave prihajajo vsak dan pisma razstavljavcev, ki poročajo o rasti cvetlic in okrasnih rastlin, s katerimi bodo sodelovali na razstavi. Kakor smo že poročali bo na razstavi sodelovalo več sto razstavljavcev iz 50 držav vsega sveta.
Tudi v okviru te razstave je bil razpisan nagradni natečaj med ki noamaterji za filme s tematiko cvetja in kmetijstva. Do sedaj je prispelo 30 filmov, ki so okusno in tehnično dobro izdelani. Italijanski a-materji so poslali šest filmov, dva filma pa je poslal Inštitut za zunanjo trgovino. Svoje filme sta poslala tudi dva Tržačana, in sicer Franco Farolfi (Pomlad na Krasu) in Adolfo Verzier (Cvetje na Krasu) Nemški kulturni inštitut v Trstu je poslal 3 filme, USIS pa štiri. Iz Washingtona so poslali kar osem 18-milimetrskih barvnih filmov, iz Norveške tri, iz Minneapolisa pa kar 35-milimetrski barvni cinemascope film «Moj japonski vrt«. Prav tako so poslali filme iz Pariza, Nemčije, iz Bukarešte in s Kube. Posebna komisija bo ocenila in nagradila najboljše filme, vse pa bodo v dobi razstave tudi predvajali.
Obvestilo izletnikom v Budimpešto
Vse čitatelje, ki so se vpisali za izlet v Budimpešto prosimo, da uredijo veljavnost potnega lista za Madžarsko. Raztegnitev veljavnosti potnega lista na Madžarsko mora biti urejena do konca mese aprila.
Kdor sam ne utegne tega storiti, naj se obme na potovalni urad «Aurora» v Ul. Cicerone 4, in sicer od ponedeljka, 3. aprila dalje.
Se enkrat prosimo vse izletnike, na.) ne čakajo zadnjega trenutka, temveč naj takoj poskrbijo, da bo njihov potni list v redu, saj bo tre. ba kasneje vse potne liste poslati še v Rim.
Prosimo tudi, da poravnate — kdor še ni — četrti obrok vpisnine.
UREDNIŠTVO
iiiiiiiimimmiiiiiiii 1111111111111111111111111111 mn iiiitiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiuiiiifmtiiiiiiifiimiiimmiiiiiiiiiiu
POL LETA PO SPLAVITVI V TRŽIŠKI LADJEDELNICI
Posebni prispevki obči-časa osvobodilnih borb
Zbiranj« podpisov za mir v Vietnamu
Na sedežu Odbora za mir in neodvisnost Vietnama se nadaljuje zbiranje podpisov na vsedržavni peticiji za mir v tej deželi.
Sedež odbora je začasno v Ulici S. Nicolb 11/11.. tel. 29-403.
Podpise zbirajo tudi na sedežih sledečih organizacij:
CGIL, Ul. Pondares (v uradnih urah).
PSIUP, Largo Barriera Vecchia 11/1. (od 16. do 19. ure vsak dan).
Krožek «Rinaldi», Ul. Madonnina 19 (od 19. do 21. ure).
KPI, Ul Capitolina 3 (od 9. do 13. in od 15.30 do 19.30).
Ljudski dom v Miljah.
ANPI - ANPPIA, V. Zonta 4.
88.700-tonska «Santa Vaieria» slovesno izročena naročnikom
Ladja je namenjena za prevoz tekočih goriv in blaga v razsutem stanju, je najmodernejša te vrste in ima 52 mož posadke
V soboto so predstavniki držav- di veliko telovadnico, ki se po po-nih ladjedelnic (dtalcantiep« izro- trebi lahko spremeni v kinemato-čili komitentom 88.700- tonsko iad- grafsko dvorano, jo za prevažanje tekočih goriv in Pogonski stroj, nameščen na zad-drugega blaga v razsutem stanju njem delu ladje, sestavlja dvotak-«Santa Valeria«, ki so jo zgradili ten motor Diesel-CRDA-FIAT tipa v tržiški ladjedelnici in ki so jo 9010 S, z 10 valji, s premerom 900 spustili v morje 8. oktobra lan- mm, ki rabi kot gorivo lahko go-skega leta. Ladja, ki jo je naro- sto gorilno olje vrste Bunker C čila pomorska družba «Armatrice ali pa navadno Dieslovo olje. Pri Santa Teresa« iz Palerma, je prva 122 obratih na minuto posreduje iz serije dveh enakih enot, kate-
rih osnovne značilnosti so naslednje: dolžina 238 m, širina 38,39 m, višina 18,80 m, ugrez pri polnem tovoru 12,75 m, prostornina suhih skladišč 46.000 kub. metrov, prostornina skladišč za tekočine 99 tisoč 500 kub. metrov, moč pogonskega stroja 21.000 KM na vsaki osi, preračunana hitrost pri polnem tovoru: 16,8 vozla.
Slovesnosti izročitve sta med številnimi povabljenimi gosti prisostvovala tudi delegirani upravnik «Italcantieri» dr. G. Cortesi in predstavnik palermske družbe dr, F. Cameli. Ladjo so v Italcantleri zgradili po normah RIN, Lloyd’s Register of Shdpping in American Bureau of Shipping, predvidenih za ladje naj višjega razreda, namenjene za prevažanje petroleja in rudnin. Po svojih tehničnih svojstvih uSanta Valeria« ustreza zakonskim določilom Italijanskega pomorskega ladjevja in Londonske konvencije iz leta 1960.
Po sredi ladijskega trupa si sle- i dl devet skladišč za suhi tovor,' medtem ko so namenili petroleju sedem skladišč globoko v notranjosti trupa ter enajst nadaljnjih rezervoarjev tik ob bokih. Posadka ladje bo štela 52 mož, katerim so pripravili 5 apartmajev in 43 kabin. Poleg običajnih skupnih prostorov so na ladji opremili tu-
stroj vsaki osi 21.000 KM, kar o-mogoča ladji, da pluje s hitrostjo 17 vozlov.
V četrtek na OPČINAH PARTIZANSKO SREČANJE
Pokrajinski odbor partizan skega združenja ANPI priredi v četrtek, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Ljudskega doma (Ul. Ricreatorio 1) na Opčinah izredno srečanje vseh bivših partizanov s Tržaškega.
Na dnevnem redu: diskusija o mednarodni manifestaciji odporniškega gibanja,
pojasnila glede kvalifikacije
partizana,
sporočila in razno.
Vabimo vse bivše partizane, da se udeležijo srečanja.
Odbor
Včeraj-danes
KOJSTVA. SMRTI IN POKOKE
3, aprila 1967 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa Je 18 oseb.
UMRLI SO: 75-letna Glustlna Fer. luga vd. Kopun, 52-letna Pierina ller-netti por. Benci, 45-letna Carollna Circota por. Blagi, 53-leln! Giorgio Rebek, 80-letna Vanda Cadorini vd. Buttignonl, 78-letna Regina Dllena,
67-	letn! Angelo Botteri. 91-letna Angela Frausin, 76-letna Ada lacuzzi,
68-	letni Augusto Cernlgoi, 69-letna Maria Memon por. Dragossevich, Sile tn a Rosa Gandolfo por. Furlan, 76-letnl Vittorio Semich, 69-letm Luigi Arcurla, 50-letna Glusepplna Kirn por. Calzzl, 61-letnl Evelino Timeus, 58-1 etni Carlo Naccarl, 61 -letni Gia cotno Colombln,
Pomol VII v gradnji v novem pristanišču. Objekt gradi milansko podjetje Farsura, ki opravlja na na-
nam sporočili, da so mestni redarji jem področju še drugo veliko jav-včeraj šli k pretorju, da bi od nje- no delo, namreč obvozen predor, ga dobili dovoljenje, da ustavijo de- ki bo povezoval Industrijsko pod-
ročje in operativna središča na južni strani mesta z železniškim vozliščem pri Barkovljah. Družba Je pred časom naročila nekemu podjetju iz Pavie, naj pripravi krajši film v barvah o napredovanju de-
la pri gradnji
bodo zavrteli v
velikega pomola Film bodo zavrteli v dvorani novi narskega krožka jutri ob 19. uri Pred tem pa bo kratko spregovo ril tehnični ravnatelj delovišča ing Giuseppe Mulas.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
Gostovanje BRANKE VERDO-
NIK RASBERGERJEVE, članice reške Drame in bivše članice mariborske Drame
IVAN CANKAR
GOSPA JUDIT
(umetniška beseda)
V vlogi gospoda nastopa JOŽKO LUKEŠ
Režiser Edo Verdonik
V	četrtek, 6. aprila ob 21. uri (premierski abonma Al in A3)
V	petek, 7. aprila ob 20. uri (študentovski abonma)
V	soboto, 8. aprila ob 21. uri (abonma prva ponovitev BI in sindikalni abonma Gl)
V	nedeljo, 9. aprila ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski Dl)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
obvešča cenjeno občinstvo, da bo v sredo, 12. aprila ob 17. uri gostovalo v Kulturnem domu v Trstu Pionirsko gledališče z Reke z baletom
SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV
Vstopnina: 500 lir odrasli, 300 lir otroci.
Vstopnice bodo v predprodaji v Tržaški knjigarni od sobote, 8. aprila dalje.
Gledališča
VERDI
Simfonični koncert
V četrtek ob 12. uri se bo v gledališču Verdi začela spomladanska simfonična sezona 1967. Orkester gle. dališča Verdi bo dirigiral Franco Caracclolo, ki je našemu občinstvu dobro znan že z njegovih prejšnjih gostovanj v Trstu. Kot solistka se bo po mnogih letih vrnila na oder Verdija pianistka Lya de Barberis.
Program bo v celoti obsegal dela italijanskih avtorjev: Scarlatti-Tom masini — «Le donne di buon cuo-re» — suita petih sonat (novo za Trst); Martucci — Koncert za klavir in orkester; Boccherini — Simfonija op. 37; Casella — «La giara« — suita lz baleta (novo za Trst). V tej, skladbi bo solist tenorist Giuseppe Botta.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
TEATRO STABILE
Teatro Stablle je včeraj zvečer za čelo v Avditoriju ponovno uprizarjati Camusovo dramo ((Pravični«. Predstave bodo trajale do 9. t.m., tako da si jih bodo lahko ogledali vsi abonenti. Režija Giuseppe Maffioli, scene Giuseppe Zigaina. Informacije i,n rezervacije vstopnic v galeriji Prot-ti.
Izleti ' * i
. Kr •
SPD Trst organizira spomladanski izlet na devinski Kras. Odhod v nedeljo 9.t,m. ob 10. uri iz glavnega vhoda železniške postaje z vlakom v Vižovlje, nato peš na Devinske skale, v Kohišče, na domačijo devinskega sholarja, na Grmado, v Cerovlje in nato nazaj v Vitovlje, kjer bo družabni večer s «Fantt izpod Grmade«.	* * *
SPD Trst javlja, da bo za dvodnev ne prvomajske praznike organiziral izlet v Dolomite za turiste, smučarje ir. alpiniste Podrobnejše Informacije v Slovenskem klubu.
VABILO BIVŠIM ČLANOM MLADINSKEGA DRUŠTVA PROSVETA — SV. JAKOB
Člani bivšega mladinskega društva Prosveta pri Sv. Jakobu v Trstu priredijo v soboto, 8. aprila družabni večer v prostorih prosvetnega društva Ivan Cankar v Ul. Monterchi 5. Bivši člani društva, ki iz kakršnih koli razlogov niso prejeli vaolla. so vabljeni, da se udeležijo družabnega večera, k! se bo /ače ob 20.30.
Pri redite) Ji-«Prosveta* » * * •
Združeni baletni Soli PD Barkov-IJe In Dijaškega doma s sodelova njem učencev Glasbene matice v Tr slu priredita v nedeljo 9 aprila t.l ob 17. uri v prostorih Marijinega do ma v Rojanu javni nastop, ki bo obsegal 7 baietmh in 7 glasbenih točk. Vabimo k udeležbi!
• • *•
Krožek absolventov STA vabi člane in prijatelje na pomenek, ki bo 6. aprila ob 20.30 v baru Kulturnega doma, o bodočem delovanju.
• • *
Prosvetno druitvo v Skednju sklicuje sejo odbora v četrtek, 6. aprila 1967 ob 20.30. Zarad, važnosti seje prosimo odbornike, da se Je gotovo udeležijo.
Danes,
4. aprila ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu
MILAN LJUBIC, filmski režiser iz Ljubljane o temi
«Siovenski film v luči 14. festivala jugoslovanskih filmov v Beogradu*
Na zanimivo predavanje, ki nam bo pomagalo spoznati razvoj slovenskega filma, vljudno vabimo vse, ki se za filmsko ustvarjalnost zanimajo.
Nazionale 15.30 «Grand Prlx» Metro color James Garner. Eva Mari« Salnt, Yves Montand Francois« Hardy, Antonio Sabato. Toshirc Mifune.
Excelsior 15.00 «La bisbetlca doma ta» Technicolor. Richard Burton. Elizabeth Taylor.
Fenice 15.30 »Tobruk« Technicolor. Rock Hudson, George Peppard, Ni-gel Green.
Eden 16.00 «Io e 1’amore« Tecbnlco-lor. Brigitte Bardot. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30 «La Bibbia« Technicolor. Michael Parks, Ulla Bergrjd. John Huston, Stephen Boyd.
Ritz (Ulica San Francesco 10)
15.30	((I lunghi giorni della ven-detta« Technicolor. Luciano Gem-ma.
Alabarda 15.30 «La contessa dl Honf Kong« Technicolo . Zadnji Chapl'-nov film. Sophia Loren, Mario*1 Brando.
Filodrammatico 16,30 «La garconiere* Eleonora Rossi Drago, Raf Vallont. Prepovedano mladini pod 16. lotom.
Moderno 16.30 «La battaglia del giganti« Todd A-0 70 mm. Technicolor. Henry Fonda, Pierangell, Robert Ryan.
Cristallo 16.45 «Non per soldi... m* per denaro« Jack Lemmon.
Garibaldi Danes počitek. Jutri 0"
16.30	«La storia del Dottor Was-sel« Gary Coopc-.
Aurora 16.30 «Tre uominl in fuga*
Capitol 16.30 «Un fiume di dollari* Technicolor Tab Hunter.
Impero 16.30 «L’estate» Prepovedano mladini pod 18. letom
Vittorio Veneto 15.00 «Scust lel * favorevole o contrano« Alberto Sor-di, Anita Ekberg, Bibi Anderson. Giulietta Mašina.
Ideale 16.00 «11 messaggio del rinnf gato« Glenn Ford, Rhonda Fleming.
Astoria tniira /.uniiti tiiuniis si 16.00 «Pugni pupe e pepite« Tech nicolor. John Wayne, Capucine.
Astra 16.30 «11 castelilo dei morti vi' vi«.
Abbazia 16.00 «Quel treno per Y0' ma« Glenn Ford, Van Heflm.
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji J!
odprta razstava umetniških del slikat .ja. Lojzeta Spacala.
V	foyerju balkona Kulturnega d*1
ma je še vedno odprta razstava naj novejših del slikarja prof. Avgust* Černigoja.
V	galeriji Rossoni na Korzu It*' Ha 9 razstavlja od 1. do 10. april* slikar Carlo Mazzoieni.
Redni dijaki in privatisti, ki želiJ* delati znanstveni ali klasični zrelostni izpit na Državnem znanstven«19 liceju v Trstu, naj vložijo prošnj* do 8. aprila 1967.
Razna obvestila
V soboto, I. aprila ob 20. url 89
v društvenih prostorih redni ' zbor društvene gostilne na Prosek11’ Na dnevnem redu: poročilo upravnf ga odbora, poročilo nadzornega °r' bora, odobritev bilance za leto 19“’ In razno.
Mali oglasi
ORIGINALNI nadomestni deli za *5 spodtnjske stroje Via Mantegna *' 3 — tel. 734221. skladišče
SOŽALJE
Prosvetno društvo «Ivan Cankuf* izreka globoko soalje svojcem nenadni in prerani smrti igral** Eme Starčeve, svoje bivše člani1* in neutrudne prosvetne delavke reiserko društvene otroške d ran1' ske skupine.
3. t. m, je preminila naša drag* mama in nona
Marija, vd. Corefti
(po domače Jucka)
Pogreb bo danes ob 17 uri cerkve v Ricmanjih.	,
Žalostno vest sporočalo: smo' Bruno in Oskar, hčeri Valerija , Angelina, snahe, vnuki in dr»t sorodniki.
pr7. ni Torrp R‘qne« ?R	^
■m
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AJla Baslltca, Ul. S. Glusto 1; Bu solini, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzont. Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA 1EKAHN (od 19 30 do 130) AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Marehlo, Ut. Gmnastica 44; Mlanl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje).
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA '/.» poklir v prazničnih duel s primeru, če m mogoče nalil dr« gega zdravnika je treba telefon’ rati na štev. 90-235.
V Ljubljani Je včeraj umrla
EMA STARČEVA
gledališka igralka
Danes ob 11. uri bodo njene posmrtne ostanke odpeljal) v Maribor, kjer bo jutri, v sredo, ob 15. url pogreb.
Vsem, ki so Jo spoštovali, cenili in ljubili kot umetnico in kot nesebično prosvetno delavko, sporoča žalostno vest
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Andričeva spoznana za krivo detomora in obsojena na pet let zaporne kazni
Obsodilo jo je tudi na dosmrtno opravljanje javnih služb ■ Sodniki niso upoštevali navedb zagovornika
Porotno sodišče je sinoči spoznajo Nado Andrič za krivo detomora in jo obsodilo na pet let zapora ter dosmrtno prepoved opravljanja javnih služb.
Sodna razprava se je nadaljevala tudi popoldne, ko je odvetnik Ko-storis. v svojem obrambnem zagovoru predočil porotnemu sodišču svoje zahteve. Branilec se je skliceval na to, da je Andričeva v trenutku Poroda mislila, da je dete mrtvo 'n ga zato odvrgla skozi okno. Prav zaradi tega naj bi sodišče upoštevalo možnost spremembe obtožnice iz detomora v nenamerni detomor. Nadalje je tudi skušal prepričati porotnike, da Andričeva tedaj ni bila prisebna.
Po govoru branilca je prevzel be-»edo javni tožilec in vztrajal pri zahtevi, da je treba žensko kaznovati, ker je dobro vedela, da je skozi okno odvrgla živo dete. Torej bila je prisebna in je imela namen Ubiti otroka. Pravilno je torej, da jo kaznuje, zato je ponovil svoje zahteve, ki jih je izrekel pri dopoldanskem delu razprave: 9 let zapora.
Porotno sodišče se je nato umaknilo v posvetovalnico, kjer se je za-uzžalo uro in 35 minut. Pri sestavi razsodbe je sprejelo tožilčeve zahteve in Andričevo obsodilo na že o-nienjeno zaporno kazen.
Včerajšnja razprava se je začela s pričanjem dr. Nejedlyja, znanega tržaškega specialista za ginekologijo.
Kot smo že svoj čas poročali, je porotno sodišče poklicalo dr. Neje-dlyja na pričanje, da bi pojasnili nekatere okoliščine v zvezi s pregledom Nade Andrič, ki je obtožena detomora.
Najprej je predsednik sodišča dr. Rossi vprašal dr. Nejedlyja, naj pojasni zdravniški izraz «pluripara». Pri tem je šlo za vprašanje, če je Andričeva že prej rodila kakega o-troka. V bistvu je zdravniški izvedenec dejal, da je nemogoče ugotoviti, če je kaka ženska rodila enkrat ali večkrat. V vseh teh primerih se morajo zdravniki zadovoljiti z izjavami prizadetih.
V nadaljevanju svojega pričanja je dr. Nejedly pojasnil, kako se obnaša novorojenček, ko pride na svet. Od trenutka, ko se prekine krvna zveza z materjo, mine nekaj sekund preden otrok začne dihati s svojimi pljuči. V prvem trenutku seveda vdihne zrak in potem ga izdihne. Pri tem navadno bolj ali manj glasno zaveka. Če ne zaveka, pomeni, da obstaja nevarnost zadušitve.
Sodišče je preiskovalo te okoliščine, ker je hotelo ugotoviti, kaj se je v resnici zgodilo 11. marca 1965
Ul|iliiillllliiinili, „,i, im, im, m, iiiiiiiiiiummaimniiiniHHmiimumimmmntniHtmMiMmmmMmm
PO DRAMATIČNEM LOVU PRED USTJEM TILMENTA
Finančni stražni čoln zajel tihotapsko ladjo na morju
Na ladji so bili štirje stoti inozemskih cigaret, ki so jih naložili tihotapci na Reki - Trije tihotapci aretirani, ladja zaplenjena
Finančni stražniki tržaškega pohorskega poveljstva so v noči med soboto in nedeljo na odprtem morju Pred izlivom reke Tilment ustavili ribiško motorno ladjo «Medieis», ki je prevažala štiri stote pretihotapljenih cigaret ameriške, švicarske ln nemške izdelave. Financarji so aretirali poveljnika ladje 55-letnega hionella Perinija in dva člana posadke Silvana Camuffa in Paola Do-rio, vse iz Chioggie. Obenem so zaplenili ladjo, ki je plula pod panamsko zastavo in ves tovor cigaret, ki so bile spravljene v podpalubju v velikih škatlah iz lepenke.
Bilo je nekaj minut po polnoči, ?° so financarji, ki so z motornim čolnom krožili ob obali, v temi zagledali 50-tonsko ribiško ladjo, ki J® plula proti obali z ugaslimi luč-jPi. Vidljivost ni bila prav dobra, toda v nočni tišini se je dobro slišalo brnenje motorja in pluskanje vode. Finančni stražniki so ladji uka-?aU, naj se ustavi, toda poveljnik, je uvidel, da so ga odkrili, je httro menjal smer in z vso naglico Japlul proti odprtemu morju. Hitrost ribiške ladje je bila precejš-hja, ker so jo financarji morali zasledovati nekaj več kot tri milje, Preden so se ji približali. Medtem ?e Je posadka skušala znebiti tihotapskega tovora in začela metati v Ptocje škatle s cigaretami, ki so jih aasneje financarji, čeprav mokre, Rignili na krov svojih motornih čolnov.
, Financarjem je končno uspelo do-piteti ladjo. Tudi poveljnik Perini ■® nazadnje le uvidel, da se ne bo ptogel izmakniti zasledovanju in je ‘adjo ustavil. Financarji so z orož-*®nn v roki stopili na krov in v v°dpalubju našli tihotapsko blago, pplenili so ladjo in blago, aretira-P1 vse tri člane posadke in jih pod “trogim nadzorstvom pospremili v tfSt, kjer se je ladja zasidrala ob Pomolu »Fratelli Bandiera«.
Tam so nnancarji raztovorili cigarete, Perinija, Camuffa in Dorio Pa odpeljali v urade, kjer so jih Uslišali.
Kot je bilo mogoče zvedeti, je ■rojica tihotapsko blago natovorila ha Reki in odplula proti italijanski °bnli, kjer je blizu izliva Tilmenta oziroma Ugnana mislila izročiti pre-uhotapljene cigarete pajdašem, ki Pa so tam zaman čakali. Po zaslišanju so financarji člane posadke tadje «Medicis» odpeljali v koronej zapore. Po uspeli nočni akciji jn zaplembi tihotapskega blaga in 'adje se preiskava še nadaljuje. Financarji iščejo lastnika ladje in možne pajdaše omenjene trojice, ki so bili domenjeni, da sprejmejo pretihotapljeno blago. Preiskavo so raztegnili do beneške pokrajine, ker Je zelo verjetno, da je prav tam center tihotapskega delovanja.
žalo na tleh. Po ugotovitvah sodnega zdravnika, je Orel izdihnil pred približno dvema tednoma. Njegovo truplo je sedaj na razpolago sodnim oblastem.
Pri prečkanju ceste jo je podrl z avtom
Ko je včeraj zjutraj 44-letna gospodinja Giustina Schetizza por. Decarli iz Ul. Puccini 8 blizu kina «Lumiere» na zebrastem prehodu prečkala Ul. Flavia, jo je z avtom TS 92663 podrl 40-letni duhovnik Mario Latin iz Ul. delle Rose 7, ki je vozil proti žavljam.
Pri nesreči se je Schetizzova ranila in pobila po levi nogi in stegnu. Na opazovalnem oddelku bolnišnice se bo morala zdraviti 10 dni.
V filobusu je padel
Zaradi nenadnega zaviranja filo-busa proge štev. 15 in istočasnega sunka je včeraj popoldne 80-letni upokojenec Carlo Trampuš iz Ul. Stuparich 4 padel v notranjosti fi-lobusa in se pobil po glavi in desnem sencu. Nesreča se je pripetila v Ul. Besenghi, na vogalu Ul. Romanin, ko je filobus vozil proti Sv. Andreju. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico in ga s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek.
zjutraj, ko je Andričeva porodila v Franichevem prenočišču v Ul. Roma otroka, ki ga je potem odvrgla skozi okno v stranišču na niže ležečo stekleno streho. Ali je šlo za otroka, ki je bil že mrtev ali za o-troka, ki je bil sposoben živeti?
Dr. Nejedly je na vsak način izključil možnost, da bi kaka ženska zamenjala porodne bolečine z navadnimi trebušnimi motnjami.
Sledilo je pričanje dr. Niccolinija, ki je opravil obdukcijo telesca novo-rojenke. Policijski zdravnik je predvsem trdil da je popolnoma prepričan, da je bil porod v skladu z vsemi naravnimi zakoni, in sicer da je Andričeva rodila otroka v 9. mesecu nosečnosti. Zdravniški izvedenec je podprl to svoje mnenje z raznimi dokazi, ki zadevajo rast novorojenčka. Gre za razne podrobnosti, ki zadevajo stopnjo zraščanja pri lobanjskih kosteh ter pri pišča-lih. Te ugotovitve so zanimale sodnike, ker je obstajala možnost, da je prišlo do poroda pri 7. mesecu nosečnosti.
VELIKA ZADOLŽITEV KRAJEVNIH USTANOV NA GORIŠKEM
Skoro 13,5 milijarde so dolžne državni blagajni pokrajinska in občinske uprave
Od tega odpade 4,5 milijarde na pokrajinsko upravo - Sovodnje dolgujejo 106,8 milijona, Doberdob 104,7 in Števerjan 82,2 milijona lir
Krajevne uprave na Goriškem dol- To bremeni letno vsakega občana
gujejo Centralnemu kreditnemu zavodu javnega značaja «Cassa Depo-siti e Prestiti» nič manj kot 13 milijard 495.283.147 lir. To se pravi, da pade na vsakega prebivalca goriške pokrajine približno 100.000 Ur dolga za javne namene. Ti podatki pa niso dokončni. Potrebno bi jim bilo dodati še dolgove, ki jih imajo pokrajinska uprava in razne občine pri drugih, v glavnem krajevnih bančnih zavodih, od katerih se posojila dobijo z večjo lahkoto, pa je treba plačati višje obresti.
Od celotne vsote, ki smo jo zgoraj navedb, je ena tretjina dolg
... .	.. .	. ,	goriške Pokrajinske uprave (4 mili-
, Nato.,Je. spregovoril javni tožilec i jarde 5j4.441.8O6 lir), ostali dve tre-
dišče Spozna Andričovo M krivo ter tji“ pa spadata P°d kompetenco naTloTbsodi na 9 1et0z5ora zara Petindvajsetih občinskih uprav. 2e di detomora. Dr. Ballarini je ute- i omenJe™ dolgovi se nanašajo na meljil svoje zahteve trdeč, da je stanje 31. decembra 1966. Prav
Andričeva premišljeno ubila otroka s tem, da ga je odvrgla skozi okno
v tem času razne občine sprejemajo svoje proračune za leto 1967, defi-
v stranišču (otrok je namreč živel I citne so skoro vse občinske uprave
še nekaj ur, čeprav je ležal na hudem mrazu več ur).
Zagovornik dr. Kostoris je izpod bijal te tožilčeve trditve, ker je menil, da je treba upoštevati razne
in tako se dolg nenehno viša. Ker je stanje enako, oziroma še slabše v drugih pokrajinah in deželah ita-Ujanske repubbke bo nujno, da izvedeta vlada in parlament tobko let
subjektivne okoliščine: ženska je bi-; zahtevan0 reformo finančnega po-
la prepričana, da je bil otrok ob porodu že mrtev in še, da v trenutku poroda ni bila prisebna.
Nalezljive bolezni
V tržaški občini so v razdobju od 20. do 27. marca zabeležib naslednje število primerov raznih nalezljivih obolenj: škrlatinka 7, ošpice 1, norice 35, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne sbnavke (mumps) 115	(2 izven občine), nalezljivo
vnetje jeter 5. Smrtnih primerov zaradi teh obolenj ni bilo.
S plinom se je zastrupil
Na drugi medicinski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne nujno sprejeli 40-letnega Giuba Giassija iz Ul. del Bosco 6, ki se bo moral zdraviti 5 dni zaradi lažje zastrupitve s plinom. Giassija je v bolnišnico spremljala 32-letna žena Maddalena Kermavner s Trga Garibaldi 6. Ta je povedala, da je malo prej našla moža nezavestnega v kuhinjici gostilne «Aurora» v Ul. del Bosco, ki jo sam upravlja. Kermavnerjeva ni znala obrazložiti, kaj se je zgodilo z možem, s katerim živita ločeno pribbžno 6 mesecev in ki prenočuje kar v kuhinji gostilne.
Obesil se je
V hlevu svojega bratranca Franca Semca v Prečniku št. 5 se je predvčerajšnjim zjutraj obesil 32-letni Angel Hlad iz Sežane. Nesrečnik je dopoldne s prepustnico prišel čez mejo in odšel na obisk k sorodniku. Zadržal se je nekaj časa v hiši, potem pa se je oddaljil. Odšel je v hlev, kjer je nategnil vrv in se obesil. Obešenca so našli okrog poldne in hitro obvestili karabinjerje z nabrežinske postaje. Po opravljenih formalnostih so Hladovo truplo odnesli v kapelico na nabrežin-sko pokopališče. Niso znani razlogi, ki so Hlada privedli do tega, da se je odločil za usodni korak.
SIKITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Nesreča mladega nogometaša
Ko je v soboto 13-letni učenec Valter Viani s Kontovela 67 na nekem travniku blizu Kontovela igral nogomet, se je spotaknil, padel in si verjetno zlomil desno koleno.
Spočetka je mislil, da ne bo hudega, toda bolečine niso prenehale in sinoči je v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 9 do 30 dni.
IIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIMMIIIIIMIIIIIIimillllllllltrMliUllllllIlllllllillllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIII
V NEDELJO NA TRBIŠKI CESTI
Pri dveh trčenjih avtov 11 oseb lažje ranjenih
Prva nesreča se je pripetila pri Proseku, druga pa pri Banih
V nedeljo sta se na trbiški cesti pripetili dve avtomobilski nesreči, pri katerih se je ranilo enajst oseb. Okrog 15. ure je 21-letni uradnik Vincenzo Gentile iz Ul. Rossetti 12 vozil avto TS 44768 proti Sesljanu. V avtu sta se peljala tudi zakonca Marcon, 20-letni Walter in 18-letna Nadia Perossa iz Ul. Romagna 2. Ko je Gentile privozil do križišča proti Proseku, je začel zavijati na levo, ker je bil namenjen na Prosek. Prav tedaj je za njim z avtom fiat 14 TS 89066 privozil 36-letni Giuseppe Mingolia od S.M.M. Spodnje 1999 in z vso silo treščil v Gen-
Mrtev je ležal v svojem bivališču
V mrtvašnico so včeraj okrog V5- ure prepeljali truplo 7'6-letnega Justa Orla Kukanja, ki je izdih-nu zaradi srčne kapi pred približ-nQ 15 dnevi v nekakšni baraki na notranjem dvorišču stavbe v Ul.
Giullani 5.
Stanovalci v stavbi že več dni hso videli Orla, ki je navadno v,sak dan prihajal iz svojega bivaka. Zaskrbljeni so odšli na komisariat Stare mitnice in obvesti-U agente. Ti so prišli v Ul. Giulia-jU in ugotovili, da so bila vrata Orlovega bivališča zaprta od znotraj- Potrebna je bila pomoč gasilcev, da so odprli vrata, v notranjosti pa so preiskovalci našli' je ranilo pet oseb. Okrog 20.30 jl truplo nesrečnega Orla, ki Je le- 46 letni Marino Kalik s Trga Carlo
tilejev avto. Pri nesreči sta se poleg Gentileja, Marconovih in Min-golie ranila tudi Mingoliev 8-letni sin Marino in 27-letni prijatelj Vincenzo Recchia iz Nolija pri Bariju, ki sta se vozila v Mingolievem avtu.
Vseh šest ranjencev so odpeljali v bolnišnico, kjer so jih sprejeli na zdravljenje s prognozami okrevanja od 4 do 8 dni.
Kmo .|KIS» PBftSEH
predvaja danes, 4. t. m. ob 19.30 Cinemaskope barvni — briljantni film:
0GGI, D0MANI, D0P0D0MANI
(Danes, Jutri, pojutrišnjem)
Igrajo: VIRNA LISI, MARCELLO MASTROIANNI, CATHERI-NE SPAAK in drugi
Vstop mladini pod 1*. letom prepovedan
Alberto 2 proti Opčinam vozil avto TS 87105, v katerem so se peljali 20-letni Arles Brovia z Obrežja Ot-taviano Augusto 20, njegova 17-let-na žena Arma Dollenz in 17-letna prijateljica Marina Kastner iz Ul. Scorcola 14. Pri nadvozu pri Banih je Kalik treščil v avto TS 52796, ki ga je pred njim vozil 42-letni Oto-maro Dani iz Ul. dei Leo 13, zraven katerega se je peljala 50-letna Stanislava Počkar por. Sgter, ki stanuje prav tam. Pri nesreči so se ranili vsi potniki v obeh avtih, razen Kalika. Tudi te ponesrečence so odpeljali v bolnišnico, kjer so jih sprejeli na zdravljenje s prognozami okrevanja od 8 do 10 dni.
Trčenje avtov na križišču
Na vogalu Ul. Filzi in Ul. Rossini je predvčerajšnjim prišlo do trčenja dveh avtov. 47 letni Lionello Dri iz Ul. Madonnina 31 je po Ul. Rossini proti Obrežjem vozil fiat 600 TS 29599, na omenjenem vogalu pa je treščil v avto TS 48989 ki ga je vozil 39-letni dr. Mario Bross iz Ul. Imbriani 2. Pri nesreči sta se poleg Drija ranili tudi 36-letna Elisabetta Inserra iz Ul. Baiamonti 56-13, ki se je peljala v Drijevem avtu in 37-letna Lucia Allegretti s Scale Sante 4-1, ki se je peljala v Brossovem avtu. Vse tri ponesrečence so odpeljali v bolnišnico, kjer so Dtija sprejeli na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi udarcev po prsih in verjetnih zlomov levih reber. Na nevrokirurški oddelek so sprejeli Al-legrettijevo, ki se bo morala zdra viti 6 dni zaradi udarcev po glavi in desnem kolenu. Mesec dni pa se
slovanja krajevnih uprav, ki bi odpravila ali vsaj omilila sedanje težko stanje.
Vrnimo se k našim številkam. Največji dolg v absolutnem merilu ima goriška občina, ki ima skoro tretjino prebivalcev v pokrajini (43 tisoč 600 od skupnih 140.367). Pri državni blagajni v Rimu je goriška občina zadolžena za 2.582.531.127 lir. Sledi ji občina Tržič z 1.333.099.637 lirami dolga. Sledijo občine Gradež (887.444.819 lir), Krmin (696 milijonov 757.969 lir), Gradiška (430 milijonov 587.201 lira), Ronke (436 milijonov 487.956), Skocijan ob Soči (276.473.103), Mariano (234 milijonov 239.946) in druge. Najmanj je zadolžena občina Dolenje, in sicer «le» za 37.212.670 lir.
Poleg goriške in drugih občin, kjer v manjšini prebivajo Slovenci, bodo naše bralce gotovo zanimali podatki o zadolžitvi treh čisto slovenskih občin. Doberdob je zadolžen za 104.723.394 lir, Sovodnje za 106.840.906 lir, Števerjan pa za 82.254.177 Ur.
Te številke so vredne, da se ob njih ustavimo. Ni danes občine, ki ne bi bila zadolžena. To je tudi nujno, kajti za gradnjo in modernizacijo šol, cest, vodovodov, bolnišnic in vseh drugih služb, ki so danes nujne za moderno in udobno življenje, so potrebne velike vsote denarja, ki jih občine nimajo, dela pa je treba opraviti. Zato so občine primorane, da se zadolžijo. U-speh je že če ta denar dobijo od Cassa Depositi e Prestiti, ker so tu tako obresti kot odplačilni roki zelo ugodni. Pri nekaterih javnih de-Uh pa tako država kot tudi dežela prispevajo del denarja, da se razbremeni občina celotnega stroška.
Ni pa rečeno, da občine dobro gospodarijo z denarjem, ki ga dobe iz raznih posojil. Videli bomo tu pa tam nepotrebne javne zgradbe, ki so jih zgradiU le iz kampanili-stičnih razlogov. Zaradi razdrobljenosti občin bi bilo treba včasih uvesti konzorcije za razne javne službe. V tej smeri so se nekatere občine tudi na Goriškem že usmerile.
, Nekatere občine uporabljajo denar, ki ga dobe iz posojil, za gradnjo novih objektov, druge pa najemajo posojila za čisto navadno u-pravljanje, to se pravi, da posojilo ne bo prineslo nikakršnega izboljšanja v življenju prebivalcev občine. Čestokrat imajo preveUke upravne izdatke in izdatke za osebje, ki stane — zaradi ugodnih plač, ki jih imajo uslužbenci krajevnih ustanov — občinsko upravo lepe denarje. Imamo primere ko redni dohodki občine ne zadostujejo za plače u-radnikom. Upravitelji teh občin bi morali o tem vprašanju razmisUti ln ne dajati še nova delovna mesta svojim poUtičnim privržencem, kot se čestokrat dogaja. Na tak način se občinski deficit vsako leto dviga in ni upanja, da bi se izravnal.
Poglejmo sedaj drugi zanimivi podatek, ki kaže zadolžitev naših občin ne le z absolutno vsoto marveč zadolžitev istih občin v zvezi s številom prebivalcev. Goriška občina plačuje te omenjeni Cassa Depositi e Prestiti 94.148.520 Ur za vsakoletni obrok glavnice in obresti za svoj dolg, ki presega, kot smo
za 2.159 lir. V Doberdobu in Sovod-njah je položaj skoro enak. Doberdob plačuje letno 2.869.458 Ur glavnice in obresti; to pomeni 2.088 Ur na prebivalca. Sovodenjska občina pa plačuje letni obrok 4.159.686 lir, kar pomeni 2.332 Ur na prebivalca, še hujši pa je položaj v občini števerjan, kjer se plačuje letni obrok 3.119.658 Ur glavnice in obresti; to pomeni kar 3.589 Ur na prebivalca.
Slednja številka postavlja štever-jansko občino v nezavidljiv položaj, da so njeni prebivalci najbolj zadolženi na Goriškem, kar se tiče dolgov njihove občine, števerjan je tudi edina občina, kjer je vsak prebivalec — od dojenčka do najstarejšega občana — zadolžen z nad 3.600 lirami letno. Sledi ji namreč občina San Pier dTsonzo, kjer je zadolžitev na prebivalca 2.960 Ur.
Večina ostaUh občin ima letno zadolžitev na prebivalca od 1.000 do
2.300 Ur. Naj omenimo še nekatere: Krmin 2.397 Ur, Dolenje 1.326, Tržič 1.160 in Ronke 1.175 Ur.
Ti podatki se zdijo na prvi pogled zelo skopi, a so v resnici zelo zgovorni. Povedo nam namreč kako občinski možje in župani u-pravljajo svoje občine. Dovolj nam je, da se ozremo okrog po teh občinah in ko izvemo za njihove dolgove in obremenitve na posameznega prebivalca lahko ugotovimo, kdo bolje in kdo slabše upravlja javni denar, denar ki ga plačujejo z davki vsi občani in ki ga bodo plačevali tudi jutrišnji občani, ki bodo moraU plačevati dolgove, ki jih delajo današnji upravitelji. Mislimo, da ni odveč, če še enkrat podčrtamo načelo, da so dolgovi upravičeni ko gre za koristne investicije, ne bi jih smelo biti, ko gre za navadno upravljanje, ki ne prinaša v občino nobenih izboljšav.
MARKO VVALTRITSCH
S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Poseben pododbor bo proučil probleme industrijskih konzorcijev
Maja bo v Gorici manifestacija ((prijateljev vina»
Na zadnji seji upravnega odbora trgovinske zbornice je njegov predsednik Bressan najprej izrekel do-brodošUco novemu odborniku Nilu Forcessinu, ki je prišel v odbor ker so uvedU za trgovino dva odbornika, in sicer za notranjo in za zunanjo trgovino. Novi odbornik je zagotovil, da bo sodeloval po svojih močeh.
Odbor je nato razpravljal o industrijskih področjih na Goriškem, ter o konzorcijih, ki ta področja upravljajo in v katerih ima tudi trgovinska zbornica svoje zastopnike. Govora je bilo o finančnih obvezah, ki jih je v zadevi prevzela trgovinska zbornica in o delu, ki je bilo do sedaj opravljeno v posameznih konzorcijih. Iz svoje srede so nato izvoUU poseben pododbor, ki naj bi proučil vse strani tega važnega problema.
Proučili in odobrih so tudi obračun stroškov za leto 1966 pri upravi proste cone, na osnovi katerega morajo zahtevati prispevek pristojnega ministrstva za kritje teh stroškov.

Predsednik je tudi poročal o svojem razgovoru z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino, ki ima nadzorstvo nad trgovinskimi zbornicami; na osnovi pojasnil, ki so izšla iz tega razgovora, je odbor odobril nekatere ukrepe upravnega značaja, kjer so obstajala še nejasna tolmačenja. Odobrili so nadalje nekatere prispevke in sprejeli sklep glede organizacije vsedržavnega zborovanja «prijateljev vina», ki se bo vršil prihodnjega maja na področju naše dežele, s posebno manifestacijo tudi v Gorici. Prav tako so odobrih obračun stroškov za leto 1966 za tiskanje ((Gospodarskega ve-stnika» in ((Seznama meničnih protestov«.
Na koncu so sprejeli še nekaj u-krepov v korist uslužbencev in za opremo uradov.
Z OBČNEGA ZBORA PR0 L0C0
Gorica je izhodišče proti vzhodu in vhodna vrata proti zapadu
Zato je treba okrepiti njene turistične naprave, da se uveljavi na tem področju
V prostorih bara Ferigo v Ul. Ro-1 Ločnika in goriške godbe ob pro-
ma v Gorici je bil te dni občni zbor goriške turistične ustanove Pro lo-co. Poročilo je podal predsednik dr. Carlo Pellis. V njem je navedel najznačilnejše stvari iz delovanja ustanove v lanskem letu, ki je bilo leto reorganizacije. Med raznimi manifestacijami in prireditvami je navedel razstavo pahljač in razstavo slovenskega slikarja Vilharja, ki je prav lepo uspela v goriški pasaži. Omenil je nadalje gledališke prireditve na goriškem Gradu, ki jih je organizirala in deloma finansirala Pro loco ter nastop folklorne skupine iz
slavah ob obisku skupine pobratim, skega mesta Venloja. Tudi mednarodno filatelistično in numizmatično razstavo je organizirala Pro loco.
Dr. Pellis je v svojem poročilu zagotovil, da bo Pro loco skušala prepričati politične in upravne organe v Gorici o veliki važnosti in vlogi turizma. Gorica mora storiti vse, da se vključi v turistični tok, ki ima v tej organizaciji najbolj vnetega pobomika.
Zato je potrebno pridobiti še nove člane ter pripraviti še tiste os-
muiiiiiuiiiHiitiiiiiiimiiHimiiiiimiuiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiifniiiiiiiiiittniiiniHtiimniniiilimft
RAZPRAVA NA ZBOROVANJU PSU
O ESAG, finančni družbi in drugih deželnih problemih
V deželni kmetijski ustanovi je treba namestiti tudi izvedence in uradnike z znanjem slovenščine
Na sedežu mestne sekcije PSU v Gorici je bil v nedeljo dopoldne sestanek članov, na katerem so obravnavali delovanje deželne uprave s posebnim ozirom na probleme go. riške pokrajine.
Poročilo je podal podpredsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine odv. Cesare Devetag, s posebnim ozirom na deželno ustanovo za razvoj kmetijstva, in na deželno finančno ustanovo.
Govornik je poudaril, da so se socialisti odločno borili za izvedbo teh in drugih ustanov za poseg javne uprave v gospodarstvo. Prav tako je njihova zasluga, da bo imela deželna ustanova za razvoj kmetijstva svoj sedež v Gorici in bo od tu upravljala vso deželno področje. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ESAG), bo lahko s sredstvi, ki jih ji daje ustanovni deželni zakon, učinkovito posegla v kmetijsko dejavnost, njegovo pre-osnovo, modernizacijo in okrepitev, vključno živinorejo, konserviranje in predelavo pridelkov itd. Ustanova ima možnost oprostiti male kme. te, najemnike in delavce kvarnega vpliva raznih špekulantov in izkoriščevalcev, ki s svojim rovarjenjem samo zavirajo razvoj kmetijstva. To je bilo očitno tudi v debati v deželnem svetu, kjer so nasprotne sile skušale ovirati koristno delo in sklepe. Dejstvo, da je določena Gorica za sedež ustanove prav na zahtevo socialistov, pa je nujnost, saj je bila doslej Gorica edini pokrajinski sedež v deželi, ki je bil brez kakšnega važnega osrednjega urada pokrajinske uprave.
Kar se deželne finančne ustanove tiče, pa je odv. Devetag poudaril,
_ da pomeni osnovo, preko katere bo že videli, dve milijardi in pol lir.' lahko deželna uprava dosegla veli-
Nedeljskemu nastopu dramske skupine p. d. «Ivan Cankar« iz Trsta z Verčevo dramo »Kocke v kocki« v Prosvetni dvorani, je prisostvo-bo morala zdraviti Inserrova, ki si 1 valo lepo število ljudi, ki so bili z nastopom mladih tria,kih ama-je zlomila desno ključnico.	*	terjev zelo zadovoljni
ka kapitalna sredstva, ki so potrebna za izvedbo deželnih javnih del za harmoničen m učinkovit razvoj splošne dejavnosti na industrijskem, trgovskem, kmetijskem, turističnem in na drugih področjih.
Sledila je debata, v katero je posegla cela vrsta članov, ki so obravnavah najrazličnejše probleme, kmetijskega, gradbenega, šolskega in drugih področij. Med njimi naj o-menimo prof. Stefana Bukovca, ki je poudaril, da so na Goriškem med kmeti v velikem številu tudi Slovenci ter bi zato bilo potrebno, da bi med tehnično osebje ustanove za kmetijstvo pritegnili sorazmerno število tehničnega osebja, ki je vešče slovenskega jezika. S tem bi kmetijstvo, zlasti po slovenskih občinah, samo pridobilo v splošno korist.
Nato je govoril še deželni odbornik za zdravstvo dr. Nardini, ki je razpravljal o problemih svojega resorja, s posebnim ozirom na poseg deželnega odbomištva za zdravstvo na področje bolnišnic in splošne zdravniške pomoči, ki naj omogoči tako pomoč vsemu prebivalstvu. Omenil je pomoč, ko je deželna uprava zagotovila pokrajinski umobolnici v Gorici, za njene zdrav stvene raziskave in poizkuse, ki so postavili ta zavod na prvo mesto v vsej državi; omenil je nadalje zakon za pomoč telesnim in umskim pohabljencem ter napovedal nove pobude in ukrepe, ki jih pripravlja deželna uprava za rešitev krajevnih problemov.
Dve prometni nesreči v Podgori
Včeraj popoldne nekaj pred 15. uro so sprejeli v goriško civilno bolnišnico za 10 dni na zdravljenje 34-letnega Franca Morsana, iz Pod gore Ul. Avelllno 27. Morsan se je malo prej peljal s kolesom po Ul. Cotonlflcio v Podgori. Pred njim se je peljal z alfa romeo 36-letni Olivo Roje iz Gorice Ul. Monache 11, ki Je hotel zaviti v tej ulici proti hiši št. 2. Morsan tega ni pravočasno opazil ter je trčil s kolesom v avto in padel. Pri tem se Je ranil nad desnim očesom, na desni rami ter si pretresel tudi možgane.
Prejšnjo noč ob 1.30 pa sta trčila dva avtomobila v Ul. Cuneo, v bližini mostička preko Soče. 20-letni Marino Michelus iz Gorice Ul. Giu-stl 14 se Je peljal z avtom alfa romeo po Ul. Cuneo v smeri proti Grojni; za njim je vozil fiat 850 25-Ietni Elio Tomizza, ki stanuje blizu novega jezu ob Soči, kjer Je za čuvaja. Michelus je hotel s svojim vozilom zaviti na levo v trenutku, ko ga je Tomizza hotel prehiteti. Obe vozili sta trčili s precejšnjo silo
novne naprave, ki bodo Gorici pripomogle, da se uveljavi kot trgovsko, turistično in kulturno središče. Gorica je, je poudaril govornik, ne samo izhod proti vzhodu ampak je tudi vhod proti zapadu.
Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal Nardini ter tajniško poročilo Simoneja. Pri debati se je oglasilo več odbornikov, ki so med drugim predlagali naj bi občina dala večji prispevek, ker je prav ona najbolj zainteresirana pri turističnem razvoju mesta in ima od njega največjo korist.
Na koncu so soglasno odobrili vsa poročila ter tudi spored prireditev Pro loco za 1967, o katerem smo že pisali. Prav tako so odobrih obračun za 1966 in proračun za 1967.
Interpelacija deželni upravi
Deželna svetovalca Bergomas in Jarc sta poslala predsedniku deželnega odbora interpelacijo, v kateri ga vprašujeta, če je pri izdelavi urbanističnega načrta deželna uprava upoštevala zahtevo občin tržiške-ga področja za izdelavo medobčinskega regulacijskega načrta za to področje.
Upokojenci protestirajo
Na sedežu sindikata CISL v Gorici je bilo včeraj popoldne zborovanje upokojencev. Ob zaključku zborovanja so soglasno odobrili resolucijo, v kateri navajajo svoje zahteve po povišanju pokojnine. Poslali so jo goriškemu prefektu ln predsedniku vlade v Rim.
Prvomajske proslave v Števerjanu
Prosvetno društvo «Briški grič» iz števerjana je za svojo prvomajsko proslavo določilo naslednji spored:
1.	V soboto, 29. aprila ob 20. uri otvoritev vinske razstave, sledi ples.
2.	V nedeljo, 30. aprila ob 16. uri tekmovanje v briškoli. Prva nagra da bo tele ah krava, tudi ostale nagrade bodo bogate. Od 20. ure ples.
3.	V ponedeljek, 1. maja ob 16 uri koncert: sodelujejo 60-članska godba na pihala ter harmonlka-ški ansambel s 35 godci. Ob 20. ure dalje ples.
4.	V četrtek, 4. maja ob 18. uri tekmovanje mladinskih ansamblov «beat» za nagrade; sledi prosta zabava.
Prireditelji opozarjajo vse prijatelje prijetne zabave ob kozarcu dobrega in pristnega vina, naj se odzovejo temu vabilu.
Na Oslavju so zopet izkopali orožj‘e
Izvedenci za orožje iz Trsta so včeraj odpeljali z Oslavja strelivo, ki so ga tam odkopali pri širjenju pokrajinske ceste blizu kostnice na Oslavju. Med najdenim materialom je 6 m dolga kovinska cev, v kateri Je bilo kar 15 kg želatine, dalje so našli 149 mm granato Italijanskega in eno ročno granato avstrijskega Izdelka; vse iz vojne 1915-1918.
Na srečo ni nič od najdenega eksplodiralo ln tako ni bilo nesreče, ki bt jo lahko povzročila zlasti želatina. Vsekakor priporočamo domačinom, naj bodo pri delu na polju previdni in naj vsako najdbo sporočijo karabinjerjem v Podgoro.
Občni zbor lekarnarjev
Pokrajinska zveza lekarnarjev v Gorici sporoča, da bo danes, 4. aprila ob 20.45 občni zbor članov zveze. Vršil se bo na novem sedežu v Ul. Codelli 9 (v poslopju Rdečega križa).
Dan avtomobilistov v nedeljo v Gorici
V nedeljo dopoldne se je na Trgu Battisti v Gorici zbralo precej avtomobilistov s svojimi vozili, da bi proslavili dan avtomobilistov.
Predsednik avtomobilskega kluba inž. Lodatti je imel ob tej priliki nagovor, v katerem je med drugim povedal, da smo imeli izmed vseh pokrajin v deželi največji prirastek motorizacije na Goriškem. Sedaj kroži po pokrajini 20 tisoč avtomobilov in 22 tisoč drugih motornih vozil. S tem v zvezi je priporočal, da bi morala država dati večji prispevek za vzdrževanje cest.
Sledila je nagraditev šoferjev veteranov, ki imajo vozno dovoljenje vsaj 50 let. Med njimi je najstarejši Giuseppe Hlede iz Gorice, ki ima vozno dovoljenje od 1912. leta, se pravi že 55 let. Razdelili so tudi nagrade tistim osnovnošolskim u-čencem, ki so se najbolj izkazali pri prometnih tečajih.
Manifestacije so se udeležili tudi predstavniki oblasti, med njimi podprefekt dr. Lorlcchio, župan Martina in deželni odbornik dr Tripanl.
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 9. aprila ob 16. uri in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13
LUIGI PIRANDELLO
SAJ NI ZARES
(Ma non e una cosa seria) komedija v treh dejanjih
Prodaja vstopnic v nedeljo od 9. do 12. in od 13. do 15. ure v kavami Bratuž ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
Motociklist iz Ronk se je zaletel v drevo
Prejšnjo noč ob 2,30 so sprejeli na zdravljenje v tržiško bolnišnico 20-letnega Giovannija Mattistello lz Ronk. Ko se je peljal z motociklom po Ul, S. Lorenzo Je Izgubil kontrolo nad vozilom ter treščil v drevo od cesti. Pri tem sl je zlomil desno stegnenico, se udaril na prsnem košu ter na lobanji. Pridržali so ga za 60 dni na zdravljenju.
Gorica
VERDI. 17.00: «Io, amore-i, B. Bar. dot in L. Tercieff. Francoski ld-nemaskope v barvah.
CORSO. 14.30, 18, 21.30:	«Dr. 21-
vago», Omar Sharif, Julie Cristle, v kinemaskopu in barvah, ameriški film.
MODERNISSIMO. 17.15—22.30: «A ciascuno il suo«, G. M. Volontč in Irene Papa. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. Danes zaprto. Jutri ob 17.15: «L’assassino conosce la mu. sica«, M. Schell in P. Maurisse; čmobeli francoski film.
VITTORIA. 17.15: «La dolce vita... non piace ai mostri«, F. Gwyne in Yvonne De Carlo; ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «11 fiume ros-so», J. Wayne in M. Clift. Barvni film.
EXCELSIOR. 16—22: «Wuatabanga Settimo Mlnor — carica«, A. Scott. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: ((Destlno sul-1'asfalto«, K. Douglas in B. Dor-vi. Kinemaskope v barvah.
/tonite
RIO. 19—21.30: «Veneri al sole«, Franco Franchi in Ciccio In-grassia.
EXCELSIOR. Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «SORANZO», Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
LEKARNA V TR2ICU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «S. Nicolo« dr. G. Olivetti — Ul. I Maggio 94 — tel. 73328.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan ln ponoči Je v Ronkar odprta lekarna «Alla Sta-zione«, dr. Matitti v Vermeglianu, Drevored Garibaldi 3, tel. 75046.
KDO BO NOSIL KRIVDO ZA PRELITO KRI
Britanci odHajajo z arabskega juga
Nenadna odločitev Londona: Južnoarabska federacija bo že novembra neodvisna? - Zakaj je Thomson odpotoval v Aden - Spopad ministra Browna s konservativci v spodnjem domu - Široka podpora ljudstva osvobodilnemu gibanju
Letos v začetku novembra bo oglašena neodvisna Južnoarah-:a federacija. To je izjavil Thom-■n, minister v Forreign Office, i tiskovni konferenci v Adenu, ikar je dva dni kasneje isto var pred parlamentom uradno itrdil George Brown, angleški nanji minister. Ta sklep ni pre-netil samo šejkov arabskega ju-i, marveč tudi njihove «prija-lje* v Britaniji.
Člani misije OZN so nenadoma ipravili svoje kovčke. Dobili so tmreč dovoljenje Londona, Kai-in Adena, da prouče teren in ično pogajanja o rešitvi tega 'lgotrajnega in mučnega spora.
Sestava komisije je zagotavlja-. da se bodo predstavniki Vene-ele, Malija in Afganistana ne-omno potrudili za dosega naj-jektivnejših informacij. London spočetka vso zadevo zavlačeval, tem se je trudil, da bi spreme-l smer potovanja misije (tako, bi se namreč obšel Kairo), ko t v tem ni uspel, je nenadoma slal na mesto samo, ministra lomsona, ki je po krajših po-etovanjih objavil sklep o neod-snosti. Tako je vlada v Londonu ed razgovori z misijo OZN dola v roke pomemben adut.
Spopadi britanskih vojaških enot pripadniki osvobodilnega giba-a so vse pogostejši. Sicer pa se danja vloga britanskih vojakov že predvsem v varovanju last-n življenj in pa življenj članov ojih družin. V nobenem prime-pa niso sposobni nadzorovati ložaja, kakor se tudi zaveda-da ne morejo ščititi položaja laboracionistov. Januarja in fe-uarja letos je bilo - po po-tkih, ki jih je bil prikazal mi-ster Brown — tu ubitih 44, a njenih 239 oseb, vtem ko je v tu lanskega leta bilo zabeleže-l 40 mrtvih in 542 ranjenih.
Konservativna opozicija ne mo-spremeniti sklepa vlade, pou-rja pa svojo skorajšnjo zvezo s nservativnimi silami Srednjega hoda. Po besedah bivšega mi-;tra za Commonvvealth, Dunca-Sandysa, bi morali Britanci m še ostati, okrepiti svoje eno-uničiti osvobodilno gibanje in jaško utrditi federalno vlado jkov. V svojem govoru o Ade-v spodnjem domu, je Sandys tro obtožil ministra Brovvna in emiera Wilsona, češ, da bo kri, se tu preliva, padla na njuni »vi. Predstavnik konservativcev obenem ponovno napadel tudi emiera Naserja, ki da je — po jgovem mnenju — «pobudnik te-rizma*.
Vlmister Brown pa je prvič v oji sedanji vlogi zahteval od ikerja spodnjega doma, da bede »spoštovanega gentlemana» lači kot žalitve. Pristavil je še, so prav konservativna vlada in m Sandys najbolj krivi, če se v Adenu prelilo toliko krvi, in er zaradi tega, ker da so na •dnjem vzhodu vodili docela ne-iumno politiko. Stališče konser-tivcev je označil kot željo, da se nadaljevalo s še bolj brez-zirnim terorjem. Brovvn je pred rlamentom izjavil, da je glede ena z Naserjem izmenjal ne-j pisem in da ni bil sklenjen jen dogovor. Sicer pa so pisma na bila napisana v korektnem prisrčnem tonu.
‘rav v zvezi s to izmenjavo pi-n ter omenjanjem Kaira kot ■ga od dejavnikov v adenski imi je zanimiva tudi misel leja laburista Michaela Foota. Ta ivi, da so konservativci še ob-leni od sueškega poraza in da nikakor ne morejo otresti pred-Ikov glede predsednika Naser-in vsega novega, kar se na ibskem jugu dogaja zadnje de-letje. Če pa ima poglavar Zvez-arabske republike toliko vpli-v Adenu, potem to samo potr-e njegovo stvarno moč.
/lorda so — menijo nekateri nentatorji uglednih časopisov res obstajale sile, ki so podpi-e osvobodilno gibanje, mu da-3 orožje ter urile diverzante, no pa je tudi, da je po drugi ani sedanja vloga Britancev bi-v varovanju položaja zaostalih dalnih šejkov in drugih kon-vativnih sil v tem delu sveta. 3 je videti tako, da bodo na itvah — če bodo te potekale v ektivnih pogojih — fevdalne si-južnoarabskih šejkov doživele •az. Osvobodilno gibanje uživa jširšo podporo in bi v resnici ko postalo vodilna sila bodo-neodvisne države. Tega pa se iservativci v Londonu boje in ■ičo tega postavljajo zahtevo, neodvisnosti odloži
do prihodnjega leta. Dotlej bi se baje, ob pomoči britanskih inštruktorjev, lahko pripravile vojaške enote federacije.
Laburistična vlada je, se zdi, pripravljena na kompromis tudi z voditelji osvobodilnega gibanja. Toda tudi med silami, ki so leta vodile ilegalno borbo za osvoboditev svoje dežele, ni enotnosti.
»Osvobodilno gibanje za osvoboditev južnega Jemena* vsekakor predstavlja vodilno politično skupino, ki se že leta upira kolonialni nadoblasti. Gibanje vodi Abdulah Asnaga, voditelj adenske Ljudske socialistične stranke in sindikatov, ki združujejo okrog 80.000 delavcev pretežno iz ladje-delniške industrije. To gibanje je prepovedano, njegov voditelj pa se nahaja v Jemenu.
»Nacionalna osvobodilna fronta» je prav tako prepovedana, številne teroristične akcije pripisujejo
prav temu gibanju, ki pa — razen izgona Britancev — nima kakega drugega dolgoročnejšega programa. Obe omenjeni gibanji uživata podporo Arabske lige, kakor, kakor tudi vlad ZAR in Jemena. Obstaja tudi «Južnoarabska liga», ki se finančno naslanja na Saudsko Arabijo. Ni pa ta doslej še ničesar storila za osvoboditev dežele.
V vsem tem predstavlja posebno okoliščino to, da je Aden bil izločen iz Južnoarabske federacije in da se bo moralo voditi računa o njegovi združitvi s to državno tvorbo. Za šejke je zanimiv, ker je najbolj razvit in bogat. Obenem pa se ga tudi boje, ker se v njem nahajajo najvplivnejše politične sile, ki ne sprejemajo fevdalne samovolje južnoarabskih miniaturnih šejkovskih držav, združenih v federaciji.
M. BALETIC
Ob obletnici žrtve openskih talcev in junaškega odpora v Lonjerju
F~~			Z g		
	j • ' | '		
i	* ■: • ■	.	,	v	:y v		.
-r	~Hg®--
Začasni spomenik 71 talcem na Opčinah

HUDO NEVARNA RAZVADA NA ŠVEDSKIH ŠOLAH
Uživanje mamil se je razpaslo že med dijaki nižjih razredov
Poziv šolskih in drugih oblasti - Brezvestni ljudje si sedaj ustvarjajo «kliente» za poznejšo dobo - Kaj povedo pisma zaskrbljenih deklic in dečkov
STOCKHOLM, 3. — Policije vseh bolj razvitih in organiziranih držav imajo oddelke, ki se ukvarjajo s pobijanjem podtalne trgovine z mamili. Tudi mednarodna policija — Interpol — ima poseben oddelek za to in je ta oddelek zelo aktiven. Posebno v zadnjih časih pogosto beremo, kako policija te ali one države zaloti tihotapce mamil. Posebno pogosto se to dogaja na mejah ali na letališčih mednarodnega značaja. In kljub temu se uživanje mamil vedno bolj širi in zavzema ponekod že nevaren, reči bi mogli celo alarmanten obseg. Porazne vesti glede tega prihajajo iz ZDA in Anglije, posebno zaradi* dej*' stva, da se tod uživanje mamil širi tudi med mladino. Še najbolj alarmantna vest pa prihaja iz švedskih šolskih krogov.
Tamkajšnje šolske oblasti so objavile alarmantni poziv, s katerim zahtevajo od odgovornih krogov, naj uvedejo stroge kazni proti razpečevalcem mamil med šolsko mladino, kjer so ugotovili že nekakšno toksikomanijo, torej že tolikšno razširjenost uživanja mamil, da jo lahko ocenijo kot — epidemično bolezen.
»To, kar še posebej spravi človeka v obup — je izjavil generalni direktor šolstva Hans Koew-beer, — je zelo visok odstotek uživalcev mamil med dijaki prvih, torej nižjih razredov srednjih šol. V zadnjih dvajsetih mesecih se je uživanje mamil, dražil, poživil in podobnih sredstev razširilo tudi med mladeniči in dekleti, bolje povedano med otroki desetih, dvanajstih let.»
Z zadevo, kot se zdi, se začenjajo ukvarjati že sami mladeniči in dekleta — sošolci neposredno prizadetih uživalcev, ki pišejo oblastem in tudi časopisom. Neka deklica, stara dvanajst let, je pisala stockholmskemu večernemu listu »Aftenbladet* med drugim naslednje:
»Poznam najmanj deset dečkov in deklic, ki uživajo mamila. Šest od teh so moji sošolci, dijaki mojega razreda. Ti potrošijo do tri tisoč lir za dva grama hašiša.»
Neki dijak iz Solna pa je pisal takole: «Hodim v šesti razred osnovne šole in med svojimi sošolci poznam dva mladeniča, ki sta že stara uživalca mamil. Eden uživa 'hašiš', drugi pa jemlje poživila. V sedmem razredu osnovne šole (kar bi ustrezalo drugemu razredu italijanske enotne srednje šole) pa neki dijak jemlje heroin kar z injekcijami.*
Že omenjeni šolski generalni direktor je glede tega rekel:,
«Gre za strahotno epidemijo. Kot vsako epidemijo, je treba tudi to zdraviti takoj in se je lotiti pri samem jedru. Moramo najprej ugotoviti, koliko mladine uživa mamila, stakniti moramo vsakega uživalca mamil med mladino. Hkrati moramo imeti na razpolago vsa pravna sredstva, da to mladino prisilimo, da se mamilom odpove. Še posebej pa moramo ščititi tisto mladino, ki se še ni okužila, ki torej še ni za-ni začela s
Erik Roos z zavoda za farmakologijo na univerzi v Gotheborg-nu rekel, da obstaja na Švedskem prava pravcata gangsterska organizacija, ki dobavlja mamila iz tujine in ki jih nato po zelo razpredeni mreži razpečava med uživalce, ne glede na njihovo starost.
»Kakor vemo, upošteva vsaka trgovska mreža obstoj tako imenovanega 'mladinskega tržišča’. 'Mladinsko tržišče’ upošteva tudi razpredena mreža razpečevalcev mamil, ki si hoče ustvariti 'kliente'. Ljudje brez vesti vedo, da če se bodo potrudili z razpečeva-
clgaretami "uživati 'haSiša’ 'alf TtCF' -njem mamil- med mlatimo;- si bo-vidimo, se • je problema s širšega vidika, hkrati pa je treba na vsak način ukrepati, da se prepreči dobavljanje mamil.*
»Ne smemo izgubljati časa in brez vsake milosti moramo nastopiti za. rešitev tega problema*
— je rekel minister za socialne probleme Sven Aspling, ki je še dodal, da predstavlja problem u-živanja mamil na Švedskem predmet podrobnega proučevanja že od leta 1965. ko je bila ustanovljena posebna preiskovalna komisija. Minister za socialne zadeve je še rekel: »Nadaljujemo z delom, da bi odkrili vire, od kod prihaiajo dobave mamil.*
S svoje strani pa je prof. Bjoern-
do s tem ustvarili solidne in gotove 'kliente' za drugo dobo. Ti brezvestni ljudje se zavedajo, da se jim izplača danes razpečevati mamila med mladino tudi po nekoliko nižji ceni, včasih celo pod ceno, ker si bodo s tem ustvarili 'kliente', ki bodo nekoč dali za mamilo vse.*
Da bi se tega problema lotili na čim širši osnovi in s kakršno koli možnostjo rešitve, so se šolske oblasti, ministrstvo za socialna vprašanja ter ministrstvo za sodstvo obrnili s pozivom na vse prebivalstvo, še posebej na starše doraščajoče mladine, naj sodelujejo pri iskanju razpečevalcev mamil in pri odkrivanju že zastrupljene mladine.
«iaiMiiiiMfiiMiiiiiiiaiiaiiaaMiaia>iiiiiii>>iiiiiiatAJi*i«iiia*aiiiiii«iiaiiiiaiMaaii>MtaMiMiaii>iiaitaai>aiiiiass«iiiiiMiiii»
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
F. Bubnich v «Rossoni»
Fiorano Bubnich spada med slikarje samouke, ki bolj poredkoma razstavljajo. Kot uradniku, trenutno namreč slikanje ni njegov glavni poklic, mu pa to lahko nekoč postane. O tem zgovorno priča ustvarjanje nekaterih tržaških slikarjev, ki so to resnično postali šele po svoji upokojitvi.
Bubnicheva razstava olj v Ros-sonijevi galeriji je menda njegova tretja osebna razstava v zadnjih petih letih. V tej dobi se njegovo nenavadno nanašanje barv ni mnogo spremenilo. V začetnih slikah bolj dolge navpičnice potez čopiča so se v svoji vzporednosti, ki je bila podobna tisti barvanih preprog iz bičevja, polagoma krajšale, kar moramo pripisati širjenju, oziroma bogatenju vsebinski različnosti slik. Kajti, ako je bilo vzporedno nizanje dolgih potez učinkovito pri slikanju
se sklep o
.....................i......................................................."...........................
Nadaljujte z že začetim delom,
)VEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte ohraniti položaj, ki ste si ga že i pridobili. Bodite bolj ljubeznivi lekim sosedom.
JIK (od 21.4. do 20.5.) Prišlo bo precejšnjega spora med vami in telavci. Skušajte bolj brzdati svoj ik.
1VOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vse jodke opazujte s kar se da kri-nim očesom. Posvetite se s po->no zavzetostjo proučevanju vpra-.j najmlajših.
tAK (od 22.6. do 22.7.) Odlične spektive za vse, ki so zaposleni področju zdravstva. Popolno ra-nevanje med zakonci.
.EV (od 23.7. do 22.8.)) Pripojiva je predvsem opreznost, zla-za tiste, ki delajo v trgovini, jšajte še enkrat proučiti svoje
HOROSKOP
stališče do nekega prijatelja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obnovite svoje stike z nekdanjimi sodelavci. Svojega ugleda si ne boste povečali z grobostjo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Razvili bodo svojo dejavnost vsi, ki se ukvarjajo z vprašanji filma in teatra. Zavrnite sleherno kritiko, ki ne bo izrečena na spoštljiv način.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne načenjajte vprašanja, za katero niste pripravljeni. Moralne škode, ki ste jo bili nekomu povzročili, ne boste z lahkoto popravili.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.)
vendar z največjo opreznostjo. Izredno moralno zadoščenje v zvezi z uspehom nekega družinskega člana.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dosegli boste prav lep uspeh na področju, ki vam je doslej bilo neznano. Še enkrat boste ponovili napako, ki ste jo v zvezi z ljubljeno osebo že storili.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svoje nezaupljivosti ne smete kazati preveč očitno, tudi če obstajajo razlogi zanjo. Nenadoma se boste znašli v novem okolju, priporočljiva je dokajšnja previdnost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne obračajte se do velikih osebnosti brez ustreznega posredovalca. Vsi družinski člani vam bodo odkrito priznali vaše zasluge.
tihožitij z vrči in slikami stavb, so se pa morale poteze nujno krajšati, brž ko je Bubnich prešel na slikanje širše zasnovanih pokrajin z mnogimi podrobnostmi. Tedaj je bilo opazno, da je začetni način omogočal pravilno podajanje lepotnosti le v omejeni vrsti primerkov. Bubnich pa si prizadeva v raziskovanju učinkovitosti svojega načina zajeti vanj čimveč podajanja svojega okolja.
Vendar pa ne moremo trditi, da je v tem tudi uspel. Doslednost vztrajanja pri izbranem načinu slikanja za poustvarjanje vsega, kar je oblikovno, pa ustvarja v nekaterih oljih hladno otrde-lost obledelih stenskih slik. Verjetno prav zato se je pričel Bubnich odmikati od vzporednosti daljših potez in jih postopoma skrajšal v skoro kvadratne dotike ploskih čopičev. Nastale so tako mozaično sestavljene pokrajine, ki so na razstavi dobro zastopane zlasti v slikah kraških hrastovih gozdičev, pa tudi v tistih s stavbami, kot na primer v olju s starinsko cerkvico vrh griča. Ugotavljamo pa, da ni Bubnich povsod uspel v tem načinu. Kljub temu mu moramo šteti v dobro tudi neuspehe, ko na primer podaja nekako kamnito morje ladjo pločevinastega jadra. V tem je namreč verjetno skrita kal nečesa novega, ki se bo mogoče z vztrajnostjo, ki je lastna tvorcu teh olj, lahko nekoč košato razrasla in rodila samolasten sad svojstvenega umetniškega priokusa.
MILKO BAMBIČ
NA SREČO SE JE VSE DOBRO KONČALO
Dolga dva meseca na samotnem otoku
Ko so živila pošla, so bili dobri tudi martinčki - Rešitev v zadnjem trenutku
DARWIN, 3. — Polna dva meseca je na več tako mlad francoski zakonski par preživel na nekem pustem otoku severozahodno ob Avstralije in se z otoka sam rešil, brez tuje pomoči. Jose in Henri Bourden sta odplula s svojo jahto iz Singapura z namenom, da bi plula proti svoji domovini — Franciji. Njuna jahta, ki je bila komaj nekaj nad 13 metrov dolga, pa je zašla v nevihto, ki jo je zanesla proti čerem otoka Buthurst, severozahodno od Avstralije. Nevihta ju je nosila proti skalovju, ob katerem se je njuna jahtica raztreščila, in sta se Francoza rešila le po naključju, skoraj bi rekli na čudežen način, saj so čeri zelo ostre in bi ju valovi mogli ob koralnih čereh ubiti. In vendar sta se zakonca rešila na otok, kamor so jima valovi odvrgli tudi nekaj desk in kak hlod z njene jahte. Na srečo so jima valovi »prinesli* še nekaj zrakotesno zaprtih zabojev z živili, radijski sprejemnik in transistorski gramofon z nekaj ploščami. Vsi ti predmeti so bili v zrakotesnih zabojih, da jim morska voda ni mogla do živega.
Prehrambenega blaga je bilo razmeroma malo, zato sta ga Francoza kmalu pojedla in se nato lotila tega, kar jim je pusti otok nudil in sicer raznih črvov, martinčkov in skromnih zelišč, kar sta jih pač na otoku našla. Na srečo je na otoku bil majhen »prirodni rezervoar* deževnice ,ki pa je bila vendarle dokaj slana.
»Živa sva ostala pravzaprav le po zaslugi Bacha in Mozarta — je izjavil Henri Bourden, ko so ju rešili. — Najin gramofon je bil ves čas zaposlen ves čas sva poslušala Bacha in Mozarta, katerih plošče sva vzela na pot, da bi nama krajšale čas med plovbo.*
Prvih nekaj dni sta francoska zakonca preživela na otoku v pričakovanju kakršne koli rešitve. Počasi sta drobila skromno zalogo živil in čakala, da bo priplula mimo kaka ladja. Da bi signalizirala svoj obstoj na otoku, sta po drevesih razvesila, kar sta imela na sebi. Poleg tega sta zakurila ogenj, ki ni ugasnil ves čas, ko sta bila na otoku. Ko pa sta opazila, da s te strani ne kaže pričakovati nikakršne rešitve, sta se lotila dela. Iz desk in hlodov, ki so jih valovi vrgli na otok, sta sestavila zelo skromen in nič kaj preveč trden splav in 31. marca s plimo potisnila splav v vodo. Morski tok ju je kmalu zanesel na široko morje. Dva dni zatem je kapitan avstralske obalne plovne enote «Betty Jane*, ki služi za povezavo centrov severozahodne Avstralije, o-pazil v daljavi nekaj, kar se mu je zdelo kot tarča za vaje vojne mornarice. Kljub temu, da je kapitan ladje mislil, da gre za vojaško tarčo, je ukazal moštvu, da zapluje proti »tarči*. Ko so se približali splavu, so med na pol potopljenimi deskami in hlo-
di opazili moškega in žensko, ki sta se preplašena stiskala drug k drugemu, kajti okoli splava je bilo zelo veliko morskih psov, ki so komaj čakali, da se splav sesuje in da si ju privoščijo.
Samo ob sebi se razume, da sta bila Francosa do skrajnosti izčrpana, saj sta že z otoka odplula sestradana, poleg tega pa sta bila že tretji dan na morju brez hrane in pijače. Za nameček pa so bili tu še morski psi, ki so jima vzbujali neznanski strah.
Kapitan ladje je francoska zakonca potegnil na krov in nato poskrbel, da so ju spravili v bolnišnico v Danvinu.'
«Izgubila sva vse, prav vse. Nimava niti vinarja, nimava niti krpe, da bi se v njo zavila. Kljub temu pa naju prihodnost ne skrbi. Samo ob sebi se razume, da bova prve čase odvisna od dobrih ljudi. Toda Henri bo napisal knjigo, da bi prikazal bralcu našo prigodo in prepričana sem, da bo za knjigo našel založnika* — je rekla Jose Bourden.
Kolikor bi francoska zakonca ne mogla izplavati iz sedanjih težav s knjigo, ki jo je treba šele napisati, bosta prav gotovo prišla do kruha drugače: Vse svoje premoženje sta vložila v jahto, ki jima je šla po zlu, toda Henri Bourden je pilot za potniška letala in je bil dolgo let v službi pri neki potniški družbi, kjer so ga smatrali za odličnega in zelo spretnega pilota. Ker se v Avstraliji civilno letalstvo zelo naglo razvija, mu verjetno ne bo težko najti zaposlitve.
Že dolga leta zapovrstjo proslavljamo številne obletnice dogodkov in dejanj, ki kot kamenčki v mozaiku sestavljajo zgodovinsko podobo za gotovo in neizpodbitno enkratnega napora, ki ga predstavlja boj na življenje in smrt vsega naprednega človeštva v spopadu s silami nacifašistič-nega nasilja, hegemonije in totalnega razčlovečenja.
A med tisočere kamenčke tega mozaika, ki predstavljajo prispevek slovenskega ljudstva k monumentalni podobi občečloveškega boja za svobodo in enakopravnost, prištevamo tržaški Slovenci med drugimi tudi obletnici krvavega pokola 71 talcev na Opčinah 3. aprila 1944 in junaškega spopada skupinice partizanov, pripadnikov sabotažnega bataljona, 21. marca 1945 v Lonjerju.
Tedaj so bili nacifašizmu dnevi sicer že šteti, toda spopad zaradi tega ni bil nič milejši. Nasprotno, zdelo se je, kot da so nacifašisti od prejetih udarcev pobesneli. Vrstile so se ofenzive proti partizanskim enotam, represalije proti neoboroženemu prebivalstvu, mučenja, deportacije, streljanja talcev. Toda, namesto da bi odpor svobodoljubnih ljudi ponehal ali se vsaj zmanjšal, se je še povečal.
Eno od akcij, spričo katere je okupator naravnost pobesnel, je predstavljal tudi atentat v openskem kinematografu, naperjen proti nemškim vojakom in oficirjem. Njihov odgovor na udarec je bil strahoten: 71 ustreljenih talcev. Enainsedemdeset človeških življenj je bilo 21. marca 1944 pokošenih na openskem strelišču. Enainsedemdeset ljudi je prenehalo živeti, ker se je zavezalo, da bo izpolnilo svoj dolg do lastnega naroda in do človeštva. In med temi ni bilo malo takih, ki so živeti pravzaprav šele začeli, ki so v sebi nosili številne upe, načrte in slutnje o lepotah življenja, o sreči ustvarjanja, o velikih dosežkih človeka na njegovi večni poti k popolnejšemu, pravičnejšemu in lepšemu. Njihove žrtve ni in ne bo nikoli mogoče oceniti. Pred njo lahko ostanemo samo nemi, majhni in neznatni, edinole izpolnjeni z občutkom velike hvaležnosti, občudovanja in spoštovanja pred to nadčloveško samoodpovedjo. Ni je dragocenosti na svetu, ki bi jo s tem sploh smeli primerjati. Tudi v tem našem čez mero zmaterializiranem svetu mora vsakogar, ki se vanjo zmore poglobiti, spreleteti srh skorajda nekakšne pobožne ljubezni do teh ljudi
In to velja tako zanje kot za tisoče drugih, ki so prej in kasneje trpeli, padali, umirali. Ki so se navzlic svoji veliki želji po življenju vsakodnevno poslavljali od njega in se ga obenem veselili. Tako, kot n.pr. tisti mladi pripadniki sabotažnega bataljona, ki so se leto kasneje v Lonjerju na življenje in smrt spoprijeli z neprimerno močnejšo fašistično tolpo in — zmagali. Zmagali z močjo svojega osebnega junaštva, temelječega na široki in splošni zavesti o nalogah, ki morajo biti izpolnjene, ter o žrtvah, ki morajo biti storjene. V okoliščinah, ki bi za kogar si bodi bile vprav nevzdržne, so izdani in v bunkerju obkoljeni ne samo sprejeli neenak boj, marveč so se odločili, da se — navzlic tveganosti svojega dejanja — z orožjem prebijejo skozi sovražni obroč
Trije so pri tem padli, poleg številnih sovražnikov, a njihova imena so se za vedno pridružila sto-tisočem drugih, kolikor se jih je v tem edinstvenem zgodovinskem obdobju za večno poslovilo od življenja zato, da bi bodoči rodovi lahko živeli.
Vsi so zaslužili najmanj to, da trajno s hvaležnostjo mislimo nanje
Slovenska popevka za «Gran Prix Eurovision 1967»
Na Dunaju bo v soboto 8. aprila tradicionalni «.Gran Prix Eurovision 1967», ali mednarodno tekmovanje za nagraditev najboljše popevke. Letos je to tekmovanje na Dunaju, ker je lani na tekmovanju v Luksemburgu zmagala avstrijska popevka. Slovenska popevka (Mojmir Sepe «Brez besed*), s katero se je predstavila Jugoslavija, pa je bila na 6. mestu. Mednarodnega tekmovanja na Dunaju se bo udeležilo 17 držav: Anglija, Španija, Norveška, Mon-tecarlo, Jugoslavija, Irska, Holandska, Luksemburg, Avstrija, Francija, Italija, Portugalska, Švica, Švedska, Finska, Nemčija in Belgija.
Italijo bo zastopal Claudio Vil-la s popevko «Non pensare a me», s katero je zmagal na festivalu v Sanremu, Jugoslavijo pa Lado Leskovar s slovensko popevko dr. Urbana Kodra «Vse rože sveta» (besedilo sestavil Milan Lindič). Ta popevka je bila izbrana na jugoslovanskem izboru v konkurenci 15 popevk. Dr. Urban Koder je član plesnega orkestra RTV — Ljubljana ter vodi Ljubljanski jazz ansambel, za katerega je pripravil že več kompozicij, ki jih je ansambel izvajal na festivalih jazza na Bledu. To je njegova prva popevka, sicer pa komponira scensko glasbo za radijske in TV igre ter filme. Vsebina popevke «Vse rože sveta» je protestnega značaja proti nesmiselnosti vojne. Besedilo se glasi:
VSE ROŽE SVETA
Strel samo za pozdrav in za slovo je planil v noč!
Sredi trav pokopan tu leži kjer je pal brez besede na ustih.
Jaz pa čakam pomladi,
slutim nežne dlani moje drage, čutim božanje las in besedi dve brez besed sredi trat ko pomlad bo tu.
Parlapjlp:, Zakaj me ta beseda trobente spominja na tiste, ki nimajo na ustih pravih besed?
Le zakaj vse te rože sredi polja ležč in trohnijo?
Da bi vsi ti ljudje zaslutili čas in pomlad, ki za vse je enkrat samo!
M1 LAN LINDIČ
MOSKVA, 3. — V ukrajinskem mestu Permu so začeli izdelovati cel sistem elektronskih naprav, ki bodo služile avtomatičnemu vodenju proizvodnje avtomobilov »mos-kvič* v tovarni, ki jo gradijo v Iževskem. Z elektronskim sistemom, ki ga sedaj pripravljajo v Permu, bodo mogli z enega mesta nadzirati vso proizvodnjo, vštevši razne kalkulacije, ritem proizvodnje in sam tekoči trak. Seveda bo to olajšalo delo delovnim silam, tehnikom in vsemu strokovnemu osebju.
PREJELI SMO
LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Ras-
segna bibliografica mensile. N. 204. Anno XIX. Febbraio 1967. Presidenza del Consiglio dei Ministri. Servizi Informazioni e Proprieta Letteraria. Roma.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Zvočne razglednice - 12.00 Iz slovenske folklore -12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Ansambel Franca Russa - 17.20 Italijanščina - 17.30 Glasba za transistor-nik - 18.15 Umetnost in prireditve ■ 18.30 Moški zbor »Prosek-Kon-tovel* - 18.50 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja - 19.30 Zvoki, uglašeni na tčmo - 20.00 Šport - 20.35 Masca-gni: «Prijatelj Fritz* - v odmoru: Opera, avtor in njegova doba -22.35 Motivi, ki vam ugajajo • 22.45 Jazzovska revija.
Trst
12.05 Pacchiorijevi solisti - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box -
14.40	»Cappella Monacensis*.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 10.35 Romantične skladbe -
11.00	Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Uspeli motivi • 12.00 in 13.00 Glasba po željah -
13.40	Operna panorama - 15.00 Za oddih in razvedrilo - 14.45 Slov. narodne - 16.00 Za mlade poslušalce - 16.20 Skladatelj V. Lovec -
17.00	Tretja stran - 17.45 Prijetha glasba - 17.40 Vrstijo se pevci -
18.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Lyman - 22.15 Orkester RTV - 22.35 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 —
TOREK, 4. APRILA 1967
Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe
-	9.10 9.10 Zvočni trak - 10.05 Operetna glasba - 10.30 Šola 11.00 Triptih - 11.30 Mozart, Rossini itd.
-	13.30 Pisana glasba - 14.40 Italijanske pesmi - 15.45 Nove plošče
-	16.00 Spored za mladino 16.30 Nove francoske plošče - 17.20 Pogovorimo se o glasbi - 18.15 Lahka glasba - 19.25 Ženska v demokraciji - 20.20 G. Bandini: «11 guerriero scomparso* - 21.25 Lahka glasba - 21.45 Simf. koncert.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester 9.40 Glasbeni album - 11.90 Filmske novosti - 11.45 Pesmi desetletja -
14.00	Juke box - 14.45 Glasbeni koktail - 15.00 Vrtiljak pesmi -15.15 Kitarist Andres Segovia -
16.00	Rapsodija - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Enodejanka: »Con un po’ di paura* - 18.35 Enotni raz red: Kaj je matematika 20.00 Pozor na ritem • 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Jazz - 21.50 Plesna glasba.
III. program
18.30 Lahka glasba - 18.45 New Orleans — un’opopea, una leggen-da - 19.15 Koncert - 19.15 Koncert - 20.30 P. Chand: »Giocatori di scacchi* - 21.00 Glasbena improvizacija.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Gozd - 9.25 Slovenske narodne -9.40 »Pomlad trka na duri* - 10.15 Odlomki iz popularnih oper - 11.00
Turistični napotki - 11.15 Plesni zvoki - 12.00 Na današnji dan -12.10 Ansambel M. Hočevarja -
12.30	J. Kregar: Vrt v aprilu -12.40 Koncertni inštrumenti - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Ciril Cvetko: Dežek - 14.25 Veliki zabavni orkestri 15.20 Zabavni in termezzo - 15.40 V torek na svi denje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Orkester RTV Ljubljana
18.00	Aktualnosti 18.15 Iz naših relejnih postaj 18.50 Na medna rodnih križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene raz glednice • 20.00 Koncert učitelj skega zbora - 20.20 N. V. Gogolj A. Adamow: Mrtve duše - 21.26 Pesem godal - 21.35 Iz fonoteke radia Koper - 22.15 Jugoslovan ska glasba - 23.05 Orkester Stan Kenton,
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Sola 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mla dino 18.45 Glasbeni spored 19.15 Poljudna znanost 19.45 Športni dnevnik in ital kronike
20.30	Dnevnik 21.00 Film «Po zabljeni* - 22.50 Pojdimo v kino
23.00	Dnevnik
II. kanal
18.30 Francoščina ■ 19.00 Nikoli ni prepozno 21.00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik - 22.00 Slovstvo in umetnost 22.30 Koncert: »I vir tuosi di Roma*.
Jug. televizija
18.25 Poročila - 18.30 APZ «Tone Tomšiča - 19.00 Aktualni pogovori: O našem gospodarstvu 19.40 Obzornik - 20.00 Koplji pod brezo — slov. film - 20.40 Dialogi o filmu - 21.40 Poročila.
- 5 -
4. aprila 1967
V OKVIRU PRVENSTVA III. AMATERSKE KATEGORIJE
Don Bosco prisilil Breg na neodločen izid
Vsi navijači Brega so po hitri in lepi tekmi z Muggesano mislili, a bo sedaj zavel drugačen veter v igri slovenske ekipe, a zelo so se potili. Ponovila se je tekma z istimi značilnostmi kot smo jo z« videli proti Virtusu. Vsa ekipa je igrala nesmiselno, brez glave, javdan. Obramba je zagrešila nekaj začetniških lukenj, medtem ko
™ bil napad sposoben v celi tekmi---------------------
Praviti skupaj niti ene dostojne “acije, Ce vsemu temu dodamo še nemogočega sodnika in ravno ta-slabe nasprotnike si lahko mi-rvrit0 kak užitek so imeli navijači A tekme. Breg je s to tekmo še 11»^ dokazal, da igra brez vo-. da nima pravilne uspostavlje-' 5 5re; ter da veje v vsej ekipi ne-are? pdividualizem, ki ruši skup-ioroi ciie, ter prisili še tako dobre da igrajo slabo. Ponovno nlin- opar '* med igralci nedisci-tAni,ran°st ter neresnost. Cernu vse v.j" . °ram° iskati vzroke med sla-šf.rfurenZultat* zadnjih nedelj, ali pa o.e Je temu kriv slab trener? dn,ar*se mora čimprej razčistiti, it«v > vbo moral Breg končati že na »"aP° Prvenstvo zelo neslavno, zadnjih mestih lestvice.
don bosco — breg i-i (o-o>
Bosco: Gašperini; Signoret-j,.-’ UaPas; Kiren, Tamborin, Petro-Vatl ,ross8tti, Destradi, Cuttazzo, vatta in Flego.
m*11?51 Sosie; Kozina, Opara; Sva-jcl’/:oct'bi, Maver; Raiča, Bubnich, abjan, Bertesina in Grahonja;
)e začel tekmo z namenom, km , ro povede v vodstvo. To bi uspelo Bubnichu v 2’, ko je vtn ugodno priložnost za las vali' Napacii plavih so se nadalje-voln,a brez uspeha, ker se je v j, K° akcij vmešal sodnik ter jih -enega ali drugega vzroka načrt-Jnst,?rekmjal. Veliko ve o tem ,n’ kateremu je v teku tekme iP iS?1. vsaj tridesetkrat off-side, če n “i1 in sa ni bilo... V 16’ je bil p-vič zaposlen Sosič, ki je brez te-v resd svoja vrata. Le 1’ kasne-t.,,™, le po lepi izmenjavi Ralca-,,Ap‘ch dobil žogo Raiča ter iz sfp-5n?ea Položaja streljal, a Ga-v mu Je žog0- ki je že bila odbil v polje. Sodnik gola veda ni priznal in v 20’ je ponov-Iri ?pravH v nevarnost Gasperinija '■labjan. ki je z glavo poslal žogo in°^' Plavi 80 vedno bolj pritiskali u Don Bosco se je le s težavo bra-”u- V 25’ je Bubnich zaključil osebji0 akcijo z ostrim strelom, ki pa J?u ga je vratar lepo ubranil. Do °nca polčasa se je nato igra od-jala, ali bolje motovilila na sre-,„bi igrišča ne da bi bila vratarja skš?) ena- Sodnik je še nadalje pl-al izmišljene prekrške, tako da Je
spravil ob dobro voljo gledalce in igralce.
V drugem polčasu se igra obeh moštev ni veliko izboljšala. Vseeno pa je Don Bosco zaigral veliko bolj prodorno in v 14’ je Cutazzo lepo prodrl po desni ter nato poslal žogo prod vrata, kjer pa ni bil nihče pripravljen in je tako končala v outu. Breg se je nekoliko ove-del in vedno neutrudni Raiča je v hitrem protinapadu močno streljal, a vratar Gašperini mu je z lepim posegom odbil žogo v kot. Don Bosco je začel ponovno prevladovati in Petronio je v 23’ prisebno izkoristil napako obrambe, prodrl brez ovir v kazenski prostor ter s točnim strelom premagal Sosiča, ki ni mogel ničesar napraviti, Gol je bil za Brežane kot mrzla prha in Bubnich je že v 28’ po osebni akciji z ostrim diagonalnim strelom ponovno izenačil. Spodbujeni so plavi vztrajali in v 33’ je sodnik dosegel višek: Kiren je z roko ustavil žogo v kazenskem prostoru, Bubnich je zahteval enajstmetrovko in sodnik ga je izključil... Brežane je
stvar precej ujezila in pričeli so besno napadati, Klabjan v 43’, nato-pa še Grahonja v 44’ sta si zapravila dve ugodni priložnosti in tekma se je tako končala neodločeno.
Od igralcev je zadovoljil po vnemi in po prikazani igri samo Raiča, ostali so popolnoma razočarali, kljub temu, da so se Švara in ostali
v obrambi precej potrudili.	Vratar Don Bosca je bil hitrejši od napadalca Brega Klabjana
......................................miimiiiimiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilimiilllliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
ESPERIA - UNION 0:0
Kljub najboljši postavi le točka zaPodlonjerce
ESPERIA: Fragiacomo, Pregarz, Treu, Kaluža, Frincival, Pistilli, ■ Kmalu zatem mora zopet poseči,
mi VPtrTlPPTinssi ArmiPti fliliririi n TVTiTvinol	fnVrat no TTalnnnaff!iatT cfrol in»
Trani, Verzegnassi, Amueti, Giuricin, Mininel.
UNION: Furlan, Morabito, Camassa F., Gombač, Devescovi, Bisulli, Nadlišek, Cok, Crevatin, Falconetti, Camassa A.
KOTJE: 8-2 (2-1) za Union.
Izidi nedeljskih tekem II. KATEGORIJA SKUPINA L *urisina — Coop
SKUPINA M Lampanelle — Rosandra virtus — s. Sergio ~sPeria — Unione "Jdggesana B — S. Anna Don Bosco — Breg
JUNIORJI £rDA - S. Anna £°nziana — Triestina *?• Giovanni — Breg Arsenale — Roianese union — Primorje "Unsina - Libertas Edera - S. Sergio
»., NARAŠČAJNIKI Triestina — Libertas
1:0
4:1
0:0
1:0
1:1
2:0
3:1
3:1
2:2
1:5
4:3
1:1
		
iiiiiiiiiimniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimunminimimiiiiniiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiimmiiimimiiiimiiiii
ROSANDRA ■ CAMPANELLE 0:1 (0:1)
Velikan je klonil
Dve zastreljani enajstmetrovki
ROSANDRA Z.: Karlicek, Žafran, Lombardo, Capriglione, Bertoia, Vignali, Bazzara, Ceppa. Parovel, Kocjančič, Denich.
CAMPANELLE F.: Batich, Ruvoletto, Ceglar, Race Z., Favretto, Pri. mosi, Longo, Coinz, Race A., Bidussi, Bellanova.
Po 34 prvenstvenih tekmah, med katerimi Rosandra ni nikoli okusila grenkobe poraza, je morala tokrat enajsterica v beloplavih dresih položiti orožje. Poraz, ki ji ga je zadalo moštvo Campanelle Fides, je pravo presenečenje, ki je prišlo prav v trenutku, ko je bila Rosandra v res odlični kondiciji. Vzroke tega spodrsljaja je treba pripisati raznim činiteljem: odsotnosti igralcev kot so Giovannini, Santelli in Gracogna, zastreljani enajstmetrovki in končno dve prečki z že premaganim vratarjem. Vsi ti elementi so pripomogli' k presenetljivi zmagi Campanelle, katere igralci so se borili kot levi, da so naskok ohranili do konca>> Ta tekma bi morala dati Rosandri, seveda v primeru zmage, obe točki, s katerima bi se z matematično gotovostjo uvrstila v finale za prestop v višjo kategorijo. To je sedaj odloženo na kasneje, ko se bo morala Rosandra spoprijeti z Muggesano v Miljah in z Esperio v Boljuncu, medtem ko bodo igralci v beloplavih dresih imeli prav v zadnjem kolu prvenstva odmor.
Začetek je pripadal enajsterici Campanelle, ki je s hitro akcijo že po 30 sekundah prisilila domačine v kot. Takoj zatem je Coinz usmeril žogo z glavo proti mreži, vendar je bil Karlicek na mestu in se je zopet rešil v komer. Rosandra se je podala v protinapad, vendar precej zmedeno, tako da je imela obramba moštva v čmordečih majicah lahko delo. Prve strele na vrata je za domačine izvedel Denich in takoj zatem je A. Race imel izredno priložnost, da povede enajsterico v vodstvo. Race se ni umiril in je s šestih metrov poslal žogo visoko nad prečko. V 22’ je Capriglione rešil položaj, eno minuto kasneje
pa je padel jol, ki je prinesel zmago Campaneui. Coinz je prodrl po desni, podal na sredo, kjer je Lombardi odbil žogo z roko. Enajstmetrovka. Bellanova je z močnim strelom premagal Karlicka, ki se je zaman pognal za žogo. Rosandra je nemudoma jezno odgovorila, vendar so se nasprotniki umaknili v obrambo in vzdržali vse napade. V 26’ je Parovel poslal žogo do prečke. Isti igralec je še večkrat izvedel strele, toda Batich mu je v 37’ s pestjo odbil posebno nevarno žogo. V 39’ je sodnik prisodil Rosandri kazenski strel. Kocjančič -je predložil Bertoji, ki je streljal proti vratom, vendar, mu je obramba odbila žogo z rokami. Enajstmetrovka, ki jo je Bertoia po diskusijah in protestih na igrišču končno streljal, a mimo vratnice. V nadaljevanju je Campanelle ohranila o-brambno taktiko in se je samo posluževala protinapadov. Rosandra je bila stalno v napadu, vendar ni nikoli resno ogrožala Baticha. Proti koncu je tekma postala še bolj razburljiva. V 37’ je Kocjančič u-smeril žogo z glavo v mrežo, vendar tudi tokrat mu je vratnica odbila žogo. Dve minuti kasneje druga enajstmetrovka za Rosandro. Medtem ko se je Batich pripravljal, da pošlje žogo v polje, mu jo je Bazzara «odnesel» in jo podal Denichu, ki jo je poslal v nezavarovan kot. žoga pa ni šla čez belo črto, ker se je branilec Campanelle pognal za njo in jo odbil z roko. Enajstmetrovka, ki jo je tokrat streljal Ceppa, mimo vratnice na isti način kot Bertoia. Veselje v vrstah Campanelle in obup pri Rosandri, ki je zaman skušala izenačiti.	S.B.
Tokrat Je Union šel v goste k le nekoliko boljšemu nasprotniku. Spoprijel se je namreč z Esperio, ki ima le točko prednosti v splošni lestvici. To je bilo zadnje izmed lažjih srečanj, saj se bo Union odslej moral spoprijeti z moštvi kot Flaminio, Breg, Virtus, s katerim se bo srečal dvakrat.
Toda vseeno se Unionu ni posrečilo, da bi odnesel celoten izkupiček. Proti vsem pričakovanjem je naletel na žilavega in odpornega nasprotnika, ekipo Esperie. V tekmi, kjer ni praktično prevladovala nobena ekipa, se je bolje izkazal gostitelj, kj si je zaslužil izenačenje in bi lahko zmagal. Po tej tekmi so Podlonjerci obsojeni na zadnje mesto v lestvici, s točko manj kot nedeljski nasprotniki. Pri tem pa moramo pripomniti, da bi ekipa lahko več dosegla ne samo v tej tekmi, pač pa v celotnem prvenstvu. Toda le neresnost nekaterih igralcev, ki jih je pravzaprav največ, se mora zahvaliti, da je do sedaj zabeležila' trinajst porazov, tri izenačenja in nobene zmage. Zmagati ji menda niti ne bo uspelo v letošnjem prvenstvu. Nekaj dobrih ljudi je, toda trije ali štirje požrtvovalni igralci HiSo"dovolj;"da Bi kaj napravili. Ostali pa so prepričani, da so «asi», nočejo nasvetov ter delajo, kar se jim trenutno zdi. Tako je le malo manjkalo, pa bi zgubili še proti Esperii, eni najslabših ekip.
Pri Unionu se je izkazal le Devescovi, najboljši izmed triindvajsetih ljudi na igrišču. Bil je v obrambi, v napadu in sploh kjer je bil potreben. Pod formo pa je bil Camassa A., kar se je občutno poznalo. Popolnoma pa je razočaral Cok, ki ni uganil ene in je bil na igrišču le v napoto. Bolje bi bilo, ako bi na njegovem mestu igral kdor je ostal zunaj.
Kronika tekme je zelo skopa. V glavnem je neprepričljivo napadal Union, medtem ko je Esperia izvedla le nekaj protinapadov, iz katerih se ni nič izcimilo.
Takoj po začetnem žvižgu dobi žogo Camassa F., ki zaposli prvič Fragiacoma. Nato strelja Cok, vratar odbije, za žogo se borita Pregarz in Camassa A., nakar ta strelja, toda vratar končno ujame.
tokrat na Falconettijev strel. V 10’ zaposli s kazenskim strelom Pregarz Furlana, ki ujame v naročje. Minuto kasneje se spusti v napad Camassa F., toda ko strelja, .je preveč upehan in šibko zaključi. V 15’ strelja Camassa A. iz kota. toda žoge ne ujameta ne Cok, ne Nadlišek in 2oga konča v outu. Sodnik dosodi nato Unionu prosti strel, ki ga Crevatin zastrelja. V 21’ usmeri Pregarz Čokov strel v kot, od koder tolče Nadlišek, pa ne najde nikogar, ki bi nadaljeval akcijo. Union prevladuje, napada Devescovi, poda Nadlišku, ki strelja za las ven, ko je bil vratar že premagan. V 26’ drugi strel Esperie, Trani strelja toda budni Furlan z lahkoto ujame. V 29’ strelja Falconetti ven, nato poda Camassa F. Nadlišku, Kaluža pa reši v kot. Takoj nato zadene Nadlišek mrežo od zunaj. V 31’ lepa akcija Tranija, ki ubeži obrambi Uniona, toda naleti na Rurlana. Nato zadnji strel polčasa, ki ga Camassa A. tolče ven. V obrambi Uniona vse preveč lukenj, ki jih na. sprotni napad ne zna izrabiti. Furlan je brez dela in je v prvem polčasu le trikrat posegel v igro.
Potem ko se je ves prvi polčas v prazno vrtel po igrišču, je takoj v začetku drugega polčasa opomnjen Cok, nakar nadaljuje s svojim tavanjem. Union še vedno napada. V 2’ poda Camassa A. Crevatinu, toda - Fragiacomo-se -mu -vrže - pod ■ noge in prepreči strel. Pri Esperii se opaža zadovoljstvo z rezultatom. V 15’ ujame Fragiacomo prav na črti strel Camasse A. Ce bi bil kdo blizu, bi lahko realiziral. V 27’ izvede Camassa A. prosti strel, toda je predaleč od mreže in ni nevarnosti za vratarja. V 33’ ustavi Furlan Giu-ricinov strel, njegov kolega pa Čoka. V 37’ tolče Crevatin prosti strel z roba kazenskega prostora, žogo pa odbije prav Cok, ki se je postavil med nasprotne igralce. Takoj nato je izključen Falconetti, ki zaradi svojih izjav menda ne bo več Igral v letošnjem prvenstvu. V 44’ Izredna priložnost za Union: Cok je prost pred vrati, dovolj, da bi se dotaknil žoge, pa bi bil gol. Toda tedaj ko je bilo teže zgrešiti, kot pa zadeti cilj, je tolkel ven. Treba pa je pripomniti, da si je Esperia popolnoma zaslužila izenačenje in bi z boljšim napadom prav lahko zasluženo zmagala. Povrh tega na so še pravili, da je Union nastopil z najboljšo postavo, kar pa se med tekmo ni videlo.
Radi
fA
ŽENSKA B LIGA
Zmaga Bora v sloveaskem derbiju s šesterko Brega
Tretji set se je spet začel v stanju izenačenosti. Do pete točke je bilo stanje negotovo. Ko pa so borovke strle še ta odpor je bilo konec. Borovke so nadaljevale svojo igro, ki so jo apatične Brežanke le redkokdaj zaustavile. Ta set je pokazal že na končnega zmagovalca.
Nismo se motili. V četrtem in zadnjem nizu je postava «plavih» takoj povedla in vodila z nenadomestljivo razliko (10:1). Brežanke se niso več protivile svojim nasprotnicam in dopustile spet gladko set
V nedeljo je bil na sporedu v dvorani stadiona «Prvi maj» derby slovenskih ženskih šesterk, ki nastopajo v B ligi. Na papirju so veljale za favorita Brežanke, a na igrišču so prevladale borovke. Te so zaigrale zelo umirjeno in gradile igro z dobrimi čekičimi, podajami, nato pa zaključevale z efektnim tolčenjem in dobro plasiranimi žogami. S to igro so popolnoma onemogočile svoje nasprotnice in "jim zadale najbolj pekoč poraz tega prvenstva.
Breg je v nedeljo proti koncu tekme popolnoma odpovedal, prej pa je uspešno gradil in tudi osvojil prvi set. A že v naslednjem nizu se je videlo, da Brežanke niso v najboljšem dnevu. Začeli so jim popuščati živci in poraz je bil tako neizbežna posledica. Zakaj to? Prvo podane žoge brežanske obrambe so bile zelo slabe in tako podaja-čica ni mogla zadovoljivo dvigati.
Posledice so se nato prenesle na napad, ki je- životaril. Ko pa je obrambi uspelo dobro podati na center je pa odpovedala tolkačica in žoga je skoro vedno obtičala v mreži. To pa ni opravičljivo za tako ravnanje na igrišču. Prišlo je do tega, da so spuščale na tla preproste servise, ki bi jih v drugih okoliščinah s svojimi odličnimi čekiči branile.
Prvi set tekme je bil zelo izenačen. Breg je stalno vodil z razliko dveh točk, le na koncu je uspelo borovkam nadoknaditi razliko in povesti s 14:13. Tu pa se jim je zataknilo in po večkratni menjavi servisa prepustile zaradi banalne napake na mreži niz Bregu.
V naslednjem setu so borovke bliskovito povedle z 8:0. To je bil prvi znak padajoče parabole brežanske. šesterke. ki si je v tem delu nabrala le pet točk.
Boru.
Pri Boru zaslužijo vsa dekleta pohvalo zaradi izredne borbenosti, ki so jo pokazale ob mreži. Upajmo, da bodo prav tako zaigrale prihodnjo nedeljo v Sacllu. Na strani Brežank bi lahko postavili nekoliko nad splošno sivino Divno Slavec in Miro čuk.
Izid
•Bor B — Breg	3:1
(14:16, 15:5. 15:8, 15:5)
BOR B: Silva in Sonja Pernarčič, Rauber, Bezeljak, Rogelja, Bandelj, Švab, Pahor.
BREG: Cuk, Bandi, Racman, Fo-rau, Slavec D., Slavec N., Sedmak,
K" p|
SODNIK: Treu iz Gorice.
f. v.
iiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiimimmiiHiimmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiniiiimiiiiiiiiiiittiimiiiiiiimiiimiiiimiiimmiiH
V ŽENSKEM PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Nepričakovan poraz na tujem in prepričljiva zmaga Sokola
Zmaga bazoviške Zarje v tekali s tržaško FARI
V soboto je bila po dolgem odlašanju tekma Corridoni-Sokol. Že dvakrat se je nabrežinska ekipa predstavila na igrišču v Šempetru ob Soči, pa ni bilo sodnikov. Obakrat je v prijateljski tekmi Sokol zmagal. V soboto so prišli sodniki,
Nabrežinke pa so — proti vsakemu
pričakovanju — izgubile.
M #

it
' *$§§$

r

S tekme Bor — Breg. Predstavnica Brega Mara Racman pomaga klubski tovarišici Miri Cuk na noge
ijUOVANNI - BREG 3:1 (2:1)
Mladinci Brega zopet premagani
t®muIladlncl Brega so morali ponovno premagani z igrišča In to kljub v d ’ da so zlasti v prvem polčasu zaigrali zelo lepo, medtem ko se boka? P0148-811 nikakor niso znašli. Nasprotno pa je S. Gtovanni mPr1 zares lepo Igro In povezane akcije ter zelo visoko osebno teh-len« ifralcev. Tekma bila zares -—-.
„ ifi UTev- Tekma je bila zares 111 n«Ltx>rbena- vendar jo Je mo-°btth«b?S?bnl sodnik, ki Je škodil blrni Pipama s svojimi neumest-b°razam e?i' Brež&ni so si s tem n°st z‘n zapravili vsakršno mož-•he$t p°svojltev enega prvih treh bost zA z ane pa & vedno mož-Jitev riH„I?stno uvrstitev in za osvo-CUsci pl inskega pokala.
Kotje^ANN1 - BREG 3:1 (2:1)
?ba) p>?yANNI: Cemlgol (Zacchl-Desaha., P°s. Montecalvo; De Pol, Truan? i ■ brancini; Truant R., - SRpv-,. ’Košir, Opattl, Busan. ^ovrlho ’ Dapotec; Bandi, HrvaUč; Mta*"^MetUka, Bordon: Veljak. a’ Rodella, Petaros, Cuk.
tskm?1nl!a'nnl Je takoj ob začetku I°ke te-i vzel vajeti Igre v svoje rJe vsilil presenečenim Bre-^ zarZV tel«Po. Že v 4’ Je sod-ftoru tf„al roke v kazenskem pro-«0, iti f„.Ka dosodil enajstmetrov-i ashelB°Je De Po1 realiziral. Le 2’ luknjo „Pa, so rdeče-črnl Izkoristili Je nJ?b^ambl Brega in Truant folago^1' rezultat. Breg se Je ^'adovatf osvobodil ter pričel pre-Pa so vztralni sIedlnl Igrišča, nato u °o svoff i1 Brežani začeli gradi-X 18’ ie hnnnv5dl akcijo za akcijo. kazen,®.?11 Bodel la grobo zrušen v
.‘žensk pri, twueua grobo zrušen v Posodi] ?L Prostoru, a sodnik ni
sprotna? že prepričane na-
^»rno namS^P'?11' da 80 prl6e11 napadati In Franclni je v
29’ poslal z roba kazenskega prostora silovit strel, ki pa se je odbil od vratnice in se vrnil v polje. Toda premoč domačinov je bila le začasna in Breg je ponovno vzel valeti v svoje roke. V 20’ sta dva Igralca ponovno podrla Rodello v Kazenskem prostoru. Tokrat Je sodnik brez oklevanja dosodil enajstmetrovko. Streljal Jo Je Petaros, a odlični Cemlgol mu Je z izrednim posegom odbil žogo v kot.
Drugi polčas je bil popolnoma nasproten od prvega. Domačini so brez težav prevladovali in Breg je skušal ogrožati nasprotnikove samo s streli iz daljave, ki pa so bili vsi zelo netočni. Nasprotno pa so bili igralci S. Giovannlja veliko bolj nevarni ln Rapotec je v 18’ lepo ubranil strel Traunta R. Lepo priložnost Je Imel 5’ kasneje Busan, ki se Je znašel sam pred vratarjem, a je zaključil v out. Brežani se nikakor niso znašli ln sredina igrišča je bila trdno v rokah Franclnlja in Traunta A„ ki sta lepo gradila akcije svojega napada. V 24’ Je moral Rapotec ponovno poseči, tokrat je odbil strel Opattija v kot. Vztrajno napadanje Je končno prineslo svoj sad ln v 26’ je Franclni dosegel v gneči pred vrati Rapotca tretji gol. Odgovor plavih Je bil medel ln brez volje, nekoliko se je potrudil le Petaros. ki Je gradil akcije, a njegov trud Je bil zaman in Izid se do konca ni več menjal. Tudi večjih akcij ni bilo.
Pri S. Glovannlju so se Izkazali vratar Cemlgol ter Franclni in Truant A., pri Bregu pa Rodella ln Metlika, proti koncu pa še Petaros. Ostali, zlasti Veljak in Lovrlha, pa so razočarali.
K. V.
JUVENTINA-AUDAX 1:2 (1:2)
Za Juventino resna nevarnost nazadovanja
JUVENTINA: Tomasin, Paškulin, Rosolen, Nanut, Costelli, Tabaj, Montico, Collini, Petejan, Ožbot Klaučič.
AUDAX: Odorico, Crismani, Valvassori, Bigotto, Gurtner, Olivier, Fomasir, Visentln, Gaggioli, Miani, Collenz.
STRELCI: Gaggioli, Montico, Collenz.
KOTJE 3:3.
Tekma se je začela ob 15.30, ker
je napočila pomladanska sezona in torej so bile vse tekme prenešene po odločbah FIGC na pol ure kasneje. Audax prične igro in jo tudi precej odločno vodi v svoj prid prav do 16’, ko Visentin z nevarnim prodorom strelja v vrata. Vratar Tomasin nima drugega izhoda, kakor da žogo ustavi s tem, da jo pošlje v kot. Izrabi ga z veliko naglico Gaggioli, številka 9 Audaxa, ki ga strelja s točnim strelom in realizira prvo točko tekme. Juven-tina se požene v protinapad in po nekaj minutah živahne igre se v 29’ porodi nov gol, tokrat za domače, iz akcije v trikotu Ožbot-Nanut-Montico. Slednji izenači rezultat na 1:1. Gostje niso pripravljeni ostati pri tem in se ostreje poženejo v boj. Večkrat se pojavijo pred nasprotnimi vrati in Tomasin se mora precej potruditi, da se jih reši. Tako dobro brani vrata v 31’, v 33’ pa številka 11, Collenz, zgreši za malo, kajti strelja le za las mimo vratnice. Pozneje reagira Juventina in v 35’ se Klaučič sam pojavi pred vrati Audaxa, a namesto da bi skušal vratarja izigrati, strelja usnje direktno vanj. Minuto kasneje nastane pred vrati Audaxa precejšnja zmeda. Petejan z glavo skuša vreči usnje na cilj, a vratarju uspe z roko doseči ln odbiti. Nagel protinapad Audaxa privede spet njegove napadalce na drugo polovico igrišča in zaradi napake Costellija uspe Collenzu nov gol. Tako je 37’ stanje 2:1 za Goričane.
Drugi polčas Je mnogo manj zanimiv in tudi stanje ostane nespre-i menjeno. Juventina si je v tem I polčasu zapravila mnogo priložilo-
BRAČAN-SOVODNJE lj2 (0:2)
Dve točki na tujem
STRELCI: v 19’ p.p. Cijalc (S), v 27’ p.p. Petejan (S), v 26' d p Liberale (B).
SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin, Fajt, čeme, Devetak, Ferfolja B., Marinič, Cijak, Ferfolja A., Petejan B., Slifigoj.
BRAČAN: Silvestri, Sfiligaj, Mongelli, Pascolat, Buiatti, Boraccia Venica, Polencig, Rivolt, De Sobota, Liberale.
Note: Vreme hladno z vetrom, igrišče v zelo slabem stanju, gledalcev stotina. Kotje 6:4 za Bračan. Sodil je De Bemardis iz Tržiča.
iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii Niii»iiunniiiiHiiiiiiniiii«iiiiiiiiniiiiiiiiniiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiniiiiin»iiimiiiiniMiniiiiiiiiiiiiiiiiimii||iiiiinmiiim„I„|lHl,|ll|l|l||I|llll,llllllllllll|l||((Ill|11|||1|||rfl|||||)||||llH||
V promocijskem prvenstvu
Breg - Corridoni 1:3
Breg — Corridoni 1:3 (15:4, 2:15, 15:12, 15:4)
V	tekmi za žensko promocijsko prvenstvo je Corridoni v nedeljo na domačih tleh premagal ekipo Brega s 3:1. Rezultat je popolnoma pravilen, čeprav bi lahko Brežanke tudi zmagale, če bi zaigrale bolj živahno. Pri Bregu smo končno opazili precejšen napredek v servisih, ki so jih tokrat igralke zgrešile zelo malo, poskusi skupne igre pa so se vedno zelo slabo končali, ker so igralke dokazale, da ne obvladajo dobro podajanja. Slabi so bili tudi čekiči ter neodločenost igralk na igrišču, zaradi česar je bila vsa obramba preveč statična, kar je seveda stalo tekmo. Nasprotno so bile zelo živahne nasprotnice, ki pa so zgrešile veliko servisov, medtem ko je bila njihova skupna igra boljša in bolj inteligentna. Največja prednost te ekipe pa je starost, ki je od 11. do 15. leta.
V	prvem setu so Brežanke povedle, a nasprotnice so jih ujele ter prihitele na 5.4, nato pa so samo s servisi odnesle set. Drugi set je bil verna slika prvega in Breg ga je osvojil samo s servisi, ki so jih nasprotnice slabo lovile. Najlepši je bil tretji set, ki je bil najbolj borben in živahen, ter so ga igralke Corridonija osvojile s precejšnjo težavo. V četrtem setu pa se je Brežank polastila nervoza in set je brez težav pripadel mladim nasprotnicam.
BREG: Rapotec, Petaros J., Peta. ros S., Petaros T., Kofol, Barut in Sedamk,
CORRIDONI: Bon, Cidin, Cristin, Germani, Gobbo, Matazza, Mene-guzzi, Montena, Trevisan, Visintin, Volpi.
SODNIK: Treu L.
K. V.
sti za izenačenje ali celo za zmago in vse po lastni krivdi. Jasen dokaz za to sta obe neizkoriščeni enajstmetrovki, ki ju je Juventini prisodil sodnik zaradi napake igralcev Audaxa. V 25’ je streljal Montico, brez preudarka in čisto v vra. tarja, ki je niti ni branil ampak enostavno prestregel z rokami. Deset minut kasneje se je enaka priložnost ponudila Costelliju, ki se je skušal izogniti napaki Montica, a je streljal previsoko, toliko, da se je žoga odbila od vratnice.
Po tem nesrečno končanem srečanju čakajo Juventino še štiri tekme. Ostala je pri svojih 16 točkah. Za njo le še Buttrio z 12 in Sere-nissima z 8. Ker čaka nazadovanje zadnji dve ekipi, je kar razumljivo, da je stanje Juventine resno. Ce nadaljuje na tak način, bo dovolj, da Buttrio zmaga na dveh tekmah, pa bosta na istem položaju. Nesreča pri vsem tem je, da se Ferfolja Ivič še vedno ni mogel udeležiti tekme, ker še ni ozdravel. Drugo breme za ekipo je eden izmed igralcev obrambe, Costelli, ki je bil včasih dober član moštva, sedaj je pa že precej tekem pokvaril po lastni zanesenosti in nesigumosti, kar se da razbrati iz avtogolov, ki jih je zakrivil ali iz prešibkih podajanj nazaj vratarju, iz katerih se je večkrat porodil gol za nasprotnike. Razen tega tudi večina ostalih igralcev včasih zadremlje na igrišču, ko bi bil Čas, da bi pokazali svoje zmožnosti. Treba je reči, da v vsej drugi polovici prvenstva Juventina ni zadovoljila svojih gledalcev, ki sedaj upajo na kaj boljšega. Vrfaj v teh zadnjih štirih srečanjih.
D. R.
V	nedeljo popoldne so sovodenj-ski fantje spet zaigrali po dveh tednih počitka. (Na Jožefovo je bil počitek vse ekip amaterjev teh skupin, naslednjo nedeljo pa so Sovo-denjci prišli do svojega počitka v prvenstvu). Igra ni bila povezana ne s strani Sovodenjcev ne Brača-na, ki je Sovodenjce gostila. Kljub slabi igri smo v prvem polčasu videli vrsto lepih akcij s strani So. vodenjcev, ki pa so v drugem polčasu popustili. V ekipi belih je bil odsoten Cotič, medtem ko so se igralci pritoževali nad zelo slabim igriščem.
V	začetku so Sovodenjci takoj napadli, a gostitelji so nevarneje odgovorili in že v 5’ resno ogrožali Ferfoljeva vrata. Protinapad Sovodenjcev se je zaključil s stre-lom Petejana, ki pa ga je vratar odbil z nogo ponovno na igrišče. V naslednji akciji pa se je vratar rešil v kot. Bračan je v napadu igral z dolgimi podaljški in per-
HA VANJI
LENINGRAD, 3. — Finalne tekme prvega dne plavalnega mitinga v Leningradu so se zaključile z zmagami Francozinje Benedicte Du-prezove, ki je na 100 m hbrtno (1’09”) premagala rojakinjo Caro-novo, Nizozemko Van Hemertove na 100 m prosto (1’03’’9) sovjetskemu plavalcu Suzdalcevu na 100 m metuljčka (59”7), Prokopenko sa 100 m prsno (1’08”8) in Iličeva na 100 m prosto (54”5).
fektnimi podajanji, a obrambe belih le ni prevaral. V 19’ prvi zadetek za Sovodnje; avtor gola je Cijak, ki je preigral tri branilce in streljal izven kazenskega prostora Strel je bil centralen, toda precizen in silovit, ki je zadel ob prečko in končal v mreži.
Po prejemu gola je Bračan reagi-ral, zato so pa akcije Sovodenjcev postajale tem nevarnejše. V 25’ je lepo podano žogo Petejan streljal, a vratar jo je odbil, Petejan je ponovno streljal in vratar je ponovno rešil, tokrat v kot. V 27' kros' Ferfolje z desne, ki ga obramba odbije v kot. Spet nizek kros z desne, ki ga vratar ne ubrani; na tega poseže Petejan, ki realizira. Nepomembne akcije so si nato sledile vse do konca prvega polčasa.
V drugem polčasu so Sovodenjci popustili in napadali neurejeno. Možnosti gostov za povečanje rezultata so bile le tri: najprej je priložnost zapravili Marinič, ki je slabo pogodil žogo, nato Petejan le za las mimo prečke, Ferfolja pa je streljal silovito, vendar vratarju prav v roke. Enako so zgrešili domačini, ki so v zadnjih minutah stalno napadali. Edino uspešno je bilo levo krilo, ko je zaigralo vlogo srednjega napadalca in v 26’ d. p. prevaralo Devetaka ter silovito streljalo mimo Ferfolje v gol. Omeniti moramo, da so domačini igrali zelo dobro, igrišče pa je bilo skoraj nemogoče. Med Sovodenjci sta se izkazala Marinič in Petejan Boris, medtem ko sta bila Kuzmin in Devetak v slabi formi.
J. V.
SMUČANJI
INNSBRUCK, 3. — Avstrijca Herbert Huber in Christl Ditfurtha sta danes zmagala v slalomu za moške in ženske tirolskega spomladanskega kriteriuma. V lestvici kombinacije je Huber prvi med moškimi, med ženskami pa je zmaga pripadla Avstrijki Eriki Schinegger-jevi.
O tekmi ni mogoče dosti govoriti. Ekipa Corridoni je pod vsako kritiko. Skoraj vse igralke so «nosile» žoge, delale prestope in se dotikale mreže. Vsega tega seveda sodnik «ni videl*. Čudno pa, da je videl vsako napako nabrežinske ekipe. Tudi publika je bila nemogoča, saj ni navijala, kot je to navada pri nas, ampak je izdajala nekake živalske glasove in z njimi preglasila celo sodnikov žvižg. S tem pa nočemo nikakor zagovarjati Sokola. Vse igralke so zaigrale zelo statično in nervozno. Sploh ne moremo govoriti o kaki skupni igri. Vse žoge so šle takoj čez mrežo in še tistih nekaj podaj je bilo zgrešenih. Poleg tega pa so Nabrežinke zgrešile tudi neverjetno veliko število servisov.
Nekaj_ kronike: v prvem setu je po daljših menjavah servisov Sokol povedel z 8:5. Nato pa je izgubil servis in tako tudi set. Drugi del igre je bil bolj uravnovešen in nabrežinska ekipa je po daljši borbi odpravila nasprotnice. Tretji set je bil v celoti ponovitev prvega. Bolj razburljiv pa je bil zadnji set, kjer so domačinke vodile z 11:6. Nabrežinke so nato trdo poprijele in povedle rezultat na 13:11 v svojo korist. Ob tem stanju pa so zaradi štirih zaporednih zgrešenih servisov prepustile zmago domači ekipi.
Ta poraz je vzbudil precej živahne diskusije. Tako so ga nekateri zagovarjali z odsotnostjo Kosmine, ki se zaradi službenih obveznosti tekme ni mogla udeležiti, in s poškodbo Nadje Filipčič, drugi pa so iskali opravičilo celo v neresnosti vodstva ekipe. Vendar pa je nedvomno edini razlog za slabo igro prepričanje v zmago. Ko so se igralke zavedle resnosti položaja, pa je bilo že prepozno.
V	nedeljo je ista ekipa odpotovala v Videm, kjer se je srečala z ekipo Porzio, ki je bila na drugem mestu v lestvici. Nabrežinke so zaigrale mirno in gotovo in s 3:0 gladko odpravile domačo ekipo. Sokol je nastopil s celotno prvo postavo, čeprav sta bili dve igredki poškodovani. To postavo je potem ohranil do konca tekme.
V	prvem setu so Nabrežinke povedle in dosegle pet točk prednosti. To razdaljo so potem ohranile do konca in zmagale s 15:9. Isti rezultat so ponovile v drugem setu. V tretjem setu pa je vse kazalo, da bodo zmagale domačinke, ki so že vodile z 8:3. Vendar so igralke Sokola trdo poprijele in tudi zmagale.
Tudi v tej tekmi je bil sodnik precej domač. Spregledal je, posebno v prvem setu, celo vrsto prestopov pri servisih in tudi servisov iz roke. Poleg tega je, zanašajoč se na _«nova pravila*, prepovedal na-brežinskim navijačem navijanje in zagrozil s tehničnimi točkami. Zaradi tega mislimo, da je skrajni čas, da tržaška federacija uredi svoje sodniške vrste. Glede na število slovenskih odbojkarskih ekip pa bi bilo primerno, da se tisti slovenski odbojkarji, ki se z odbojko aktivno ne ukvarjajo več, prijavijo na sodniške tečaje.
Tako se je zaključilo prvo kolo ženskega promocijskega prvenstva. Preostane le že tekma Sokol Zarja, ki bo na sporedu v nedeljo ob 10.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj*. Ta tekma bo odločala ne le o prvem mestu v lestvici, ampak tudi o tem, katera ekipa bo v prihodnji sezoni nastopala v B ligi. V primeru. da zmaga Zarja, ima le-ta skoraj zagotovljeno napredovanje, v nasprotnem primeru pa bo treba počakati do povratnega srečanja. IZIDA
Corridoni — Sokol	31
(15:9, 13:15, 15:10, 15:13).
SOKOL: Filipčič, Malalan, Knez, Caharija T. in M., Maganja, Faletič, Gabrovec, Cibic.
Sokol — Porzio	3-0
(15:9, 15:9, 15:12).
SOKOL: Cibic, Malalan, Gabrovec, Caharija T., Kosmina, Knez, Filipčič, Maganja, Faletič.
r-n
# # #
V prvenstveni promocijski tekmi je bazoviška ženska šesterka premagala drugo ekipo tržaške FARI s 3:1.
4. aprila 1W
A SKUPINA O!
IZIDI
LESTVICA
•Como — Trevigliese		2-1
Biellese —	•Cremonese	2-1
•Marzotto -	- Legnano	1-1
•Pro Patria	— Entella	M
•Rapallo —	Triestina	0-0
•Solbiatese	— Monza	1-1
•Treviso —	Mestrina	2-1
•Udinese —	CRDA	1-0
•Verbania -	- Piacenza	0-0
Prihodnje tekme (9. t.m.)
Triestina ■ Marzotto, CRDA - Cre-monese, Legnano • Monza, Piacenza Rapallo, Como - Solbiatese, Biellese - Treviso, Trevigliese -Pro Patria, Entella - Udinese, Mestrina - Verbania.
Como	27	15	9	3	42 16	39
Monza	27	15	8	4	39 14	38
Treviso	27	14	9	4	30 25	37
Udinese	27	12	9	6	38 27	33
Verbania	27	11	8	7	28 21	31
Biellese	27	11	9	7	28 27	31
Legnano	27	11	7	9	44 34	29
Rapallo	27	2	12	7	21 18	28
CRDA	27	6	13	8	16 24	25
Entella	27	7	11	9	19 23	25
P. Patria	27	9	7	11	31 35	25
Piacenza	27	8	8	11	22 26	24
Trevigliese	27	•	5	13	30 32	23
Marzotto	27	7	8	12	22 31	22
Triestina	7	1	14	9	17 30	22
Solbiatese	27	6	9	12	17 22	21
Mestrina	27	5	9	13	14 25	19
Cremonsee	27	5	4	18	22 50	14
sta mirno gradili igro ter iskali luknje na nasprotnikovem igrišču. Igra je slonela na nizko podanih in plasiranih žogah, Kar je bilo nujno spričo vetra ki je v prvih dveh setih motil potek igre. Kras si je v začetku nabral rahlo prednost in jo tudi obdržal do konca. V drugem
liiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
V SLOVENSKEM DERBIJU MOŠKE C LIGE
Kras nadigral goriško Olimpijo
3:1 za zgoniško moško odbojkarsko šesterko
V nedeljo je Kras iz zgoniške občine slavil na domačih tleh svojo tretjo zmago na odbojkarskem prvenstvu deželne C lige in to na škodo goriške Olimpije. Tekma je bila vseskozi zanimiva in je pokazala, da sta obe slovenski šesterki že prebredli najhujšo krizo.
Začetek tekme je potekal v znamenju izenačenosti in obe šseterki
RAPALLO-TRIESTINA 0:0
Tekma zapravljenih priložnosti
Največja priložnost za zmago je šla po vodi
RAPALLO: Rigamonti, Londrini, Vigano, Canali, Motto, Falco-mer, Rossi, Perego, Desio, Recagno.
TRIESTINA: Colovatti, Da Ro Id, Martinelli, D’Eri, Capitanio, Ferrara, Ridolfi, Scala, Ive, Beorchia, Gentili.
SODNIK: Cardelli (Florenca).
Približno 500 gledalcev. Sodnikje opomnil Tacettija zaradi prigovarjanja. Kotov je bilo 3:1 v korist Triestine.
Triestina je v nedeljo zamudila Izredno priložnost, da končno doseže prvo zmago na tujih tleh. Rapallo je namreč zapadel v tako slab dan, da je po začetnih desetih mi-r.utah zgostil svojo obrambno vrsto in pustil Triestini vsako pobudo. Do tega je verjetno prišlo tudi zaradi hladne prhe v 6’. Sodnik je namreč zaradi namernega Martinel lijevega prekrška v kazenskem prostoru dosodil domačinom enajstmetrovko, ki se je marsikateremu zdela prestroga. Na vsak način je Rossi streljal popolnoma napačno in Colovattiju sploh ni bilo treba poseči. To je potrlo že tako slabo razpoloženo moštvo, ki se je zmedlo in prepustilo gostom, katere je nasprotno ta dogodek ojunačil, pobudo. Tako se je zgodilo, da je Triestina napadala vseh ostalih 80’ in v številnih primerih prišla pred sama nasprotna vrata. Napadalci so bili precej razpoloženi in so večkrat preigrali domačo obrambo, žal pa je zmanjkal realizator, ki naj bi izrabil vsaj največje priložnosti. Ridolfi in Ive sta še enkrat poka-
sedno bojita golov, že v 9’ je Ive preigral z lepim predlogom prav pred vrata Rigamontija, toda Ridolfi, čisto sam nekaj metrov pred mrežo, ni znal izrabiti možnosti.
Lahko torej rečemo, da je bila to za Triestino bolj izgubljena kot pridobljena točka. Napad je kakor že omenjeno, dobro deloval do vrat in popolnoma nadkrilil nasprotnike, ki so pokazali veliko pomanjkljivosti predvsem na sredini igrišča, kjer jim je manjkala podlaga za kakršenkoli napad. Nasprotno pa je bila obramba zelo gosta, kar je povzročilo že tako netalentiranim napadalcev Triestine, obilo preglavic. Najboljši je bil takrat Scala, ki je stalno spodbujal k napadu ostale. Sledil mu je Ferrara, na splošno pa so razen pred vrati zaigrali odlično vsi. Tudi pomanjkanje Sadarja, katerega je moral zadnji trenutek nadomestiti D’Eri, ni oslabilo obrambe.
Po prvih dveh akcijah, ki smo jih že opisali, je Triestina odločno prejela v roke vajeti igre in trma-zala, da se v zadnjih časih ‘dobe- sto pritiskala proti nasprotnikovim
vratom. V 13’ so Ridolfi, Ive in Gen-tih izvedli skupno akcijo, ki je zmedla vso domačo obrambo. Rigamonti je posegel napačno, tako da se je Gentili znašel pred praznimi vrati: zaman. V 21’ je Rigamonti odbil Ridolfijev strel, naslednji zaključek Scale pa je bil previsok. V 28’ je Triestina izvedla najlepšo akcijo: Ridolfi in Gentili sta preigrala vso obrambo in nato podala Iveju, ki pa je iz odličnega položaja streljal slabo. V 55’ je zaradi napake obrambe Ridolfi prisilil Rigamontija na izreden poseg, v 58’ pa je Rapallo izvedel edini protinapad tekme, toda Canali ni izrabil priložnosti. V 60’ je imel Ive znova priložnost, toda obramba je izrabila njegovo negotovost in v zadnjem trenutku rešila. V 81’ zad n ja priložnost za Triestino: tudi
	A
IZIDI	
•Fiorentina — Bologna	i-i
*Brescia	Atalanta	0-0
•Cagliari — Mantova	0-0
•Foggia — Spal	0-0
•Inter — Milan	4-0
•Juventus — Napoli	2-0
Torino — LR Vicenza	1-0
•Lazio — Venezia	1-1
•Lecco — Roma	2-2
LESTVICA
51 14 40 34 11 38 36 17 34 36 23 32 30 12 32 43 26 30 24 21 29 27 26 28
17	18 27 27 27 28 21 32 25
18	28 24 20 27 21 16 28 21 20 35 20 18 41 15 17 33 14 15 40 12
Prihodnje tekme (9. t.m.) Atalanta - Torino, Fiorentina-Milan, Foggia - Lecco, Inter - Bologna, Juventus - Roma, Lazio Cagliari, Napol! - Mantova, Spal-Vicenza, Venezia - Brescia.
BORIS VIŠNOVEC
Inter	26	17	6	3
Juventus	26	13	12	1
Napoli	26	14	6	6
Bologna	26	12	8	6
Cagliari	26	11	10	5
Fiorent.	26	10	10	6
Torino	26	7	IS	4
Milan	26	8	12	8
Mantova	26	4	19	3
Roma	26	8	10	8
Atalanta	26	8	9	9
Brescia	26	6	12	8
Spal	26	6	9	11
Lazio	26	4	13	9
Vicenza	26	5	10	tl
Venezia	26	3	9	14
Foggia	26	i	6	16
Lecco	26	1	10	15
tokrat Ive ni znal izrabiti dobre priložnosti.
Toliko smo čakali na pozitiven rezultat Triestine na tujem, toda tokrat nas tudi ta neodločen rezultat ne more zadovoljiti. Nasprotno se je v tej tekmi še enkrat pokazalo, da je Triestina popolnoma nezadostna v napadu, zaradi česar ne more upati na boljši položaj od tega, ki ga trenutno ima.
u. k.
setu je bilo ravnotežje sile tja do stanja 8:7 za Olimpijo. Ob tem stanju so goriški predstavniki odločno zaigrali, krasovci pa so se trenutno pod pritiskom nasprotnika zmedli, ko so se opomogli je bilo že prepozno. Isti fiziognomiji smo bili priča v tretjem setu, ko so ob stanju 8:7 tokrat krasovci pritisnili in lepo gradili akcije. Marsikatera izmed teh se je končala z zelo dobro tolčenimi žogami. V zadnjem setu pa so domačini predvajali lepo odbojko in s silo strli sleherni odpor goriške vrste, ki ni mogla več zajeziti napadov zgoni-ških odbojkarjev in upanje na ponovno izenačenje v setih je tako za Goričane propadlo.
O krasovcih lahko rečemo, da so v prvih treh setih predvajali tako igro, kakršne smo bili doslej vajeni: lepim akcijam so sledile začetniške napake in na igrišču je bilo precej negotovosti. V zadnjem setu pa so se domačini razigrali in pokazali svoje pravo lice. Vsakdo je bil na svojem mestu in lepo podajal na center, tolkači pa so na mreži pokazali svojo vrednost. Zato lahko mirne duše trdimo, da je v četrtem setu Kras predvajal najlepšo igro na letošnjem prvenstvu. Torej večja požrtvovalnost in medsebojno razumevanje med igralci sta že dali svoje sadove. Upamo pa, da bodo krasovci nadaljevali po tej poti, ki je edina prava.
O Olimpiji lahko rečemo, da je kljub porazu pustila dober vtis. Razpolaga namreč z zelo požrtvovalni!^ igralci, ki so se tu pa tam izkazali s poklopljenimi žogami, vendar so Goričani imeli svojo največjo moč v obrambnem ‘-istemu.
pijci s tako igro želi še marsikateri usph.
Izid
Kras — Olimpija (Gorica) 3:1 (15:11, 8:15, 15:10, 15:5)
KRAS:	Morpurgo (kap.), Škrk,
živec, Emili, Budin, Gruden, Vil-helm, Vojko, Zvonko in Boris Si-moneta.
OLIMPIJA: Spazzau, Leghissa K. in M., Valentinčič (kap.), Sussi, An-tonič. Kranner, Beličič.
Sodnik: Monreale iz Vidma.
—b?—
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
Tudi na ljubljanskih tleh zmaga vodilnega Sarajeva
Prvi poraz Maribora v II. zvezni ligi
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Ljubljanska Olimpija je po nedeljskem porazu zdrknila zelo nizko v lestvici. Res je, da je imela v gosteh vodilno enajsterico Sarajeva in čeprav je jesenske prvake na neodločen izid, ni mogla v nadaljevanju preprečiti drugega gola. Poleg
Sarajeva je zmago na tujem zabeležila le Vojvodina, medtem ko se je Rijeka vrnila iz Zagreba z dragoceno točko.
V	II. zvezni ligi je Maribor zabe-
...................................................................
V	MOŠKEM PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
ležil prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Vijoličasti so bili v gosteh Varteksa, kateremu so morali prepustiti, pa čeprav za razliko enega samega gola, kar obe točki.
KOŠARKA
Z nedeljsko zmago tretje mesto za Bor
IZIDI
Olimpija — Sarajevo Zagreb — Rijeka Velež — Radnički Hajduk — C. zvezda Partizan — Beograd željezničar — Vojvodina 0:1 Sutjeska — Vardar	1:0
Čelik — Dinamo	0:0
LESTVICA
1:2
0:0
1:0
1:0
1:0
BOR — LIBERTAS (Gorica) 60:53 (31:21)
BOR: Savo Spacal 19, Rudež 3, Ambrožič 9, Fabjan, Gergolet 3, Zavadlal 12, Carli, Čermelj in Lakovič 14.
LIBERTAS: Baum, Cosmini, Mariano, Cecovini, Falcone, Portelli, Ortalli, Doktoric.
SODNIKA: Furian in Fardini (Pordenone).
Borovci so v nedeljo zmagali in tako dokončno osvojili tretje mesto
v splošni lestvici. Nedeljski nasprotnik borovcev Libertas gotovo ni bil nepremagljiv in tako so plavi s sorazmerno lahkoto premagali Goričane, ki so ponovno klonili zaradi slabe atletske priprave. Kajti tehnično goriški predstavniki zares niso bili slabi. Igrali so z dvema centroma (ki sta bila obenem najnevarnejša v svojih vrstah), solidno so krožili z žogo okoli Borove obrambe in tudi v metih so bili precej točni. Toda vse te tehnične vrline niso mogli docela izkoristiti, kajti atletsko niso mogli vzdržati Zato smo prepričani, da bodo oiim- i ritma plavih. Počasi so se premi-
LEEDS, 3. — Vodstvo angleškega kluba Leeds United je danes potrdilo, da bo povratna tekma četrtfinala za pokal sejemskih mest med enajsterico Leedsa in Bologne 19. t.m.
V prvem srečanju, ki je bil v Bologni, je italijanska enajsterica premagala z Nielsenivim golom angleške tekmece.
lil,lil, ..Mili...,...n,m,<»<.»,.,»MM...  .... nul. i.i.iin.ii.i.............m,.»»>»....<.» iumii».ii»..ii>,<><.... n.i....m..niinii
V MOŠKI KOŠARKARSKI B LIGI
74:70 za Videmčane v tekmi z Lloydom
SNAIDERO (Videm) — LLOVD ADRIATICO 74:70 LLOYD ARDIATICO: Welker, Brumatti 17, Schergat 9, Goitan 4, Fortunati 13, Bianco 4, Bicci 3, Tarabocchia 14, Apostoli 6, Bernardini SNAIDERO UDINE: Paschini 11, Musetti 4, Cella 4, Fiorini 15, Tavano, Melilla 14, Poli 16, Porcell: 4, Triches 4, Bulzicco 2.
Sodnika Ulusig in Furlan (Tržič).
V nedeljo sta bila sodnika glavna
junaka tekme Lloyd Adriatico — Snaidero. Sodnika sta namreč s precej tveganimi posegi oškodovala domačo peterko, tako da je bila po tekmi reakcija domačih navija-
Fiorentina — Bologna (1-1)
Brescia — Atalanta Cagliari — Mantova Foggia — Spal Inter — Milan Juventus — Napoli Vicenza — Torino Lazio — Venezia Lecco — Roma Prato — Empoli Cesena — Perugia Bari — Barletta Cosenza — Taranto KVOTE
13 — 4.832.500 lir 12 —	210.300 »
(0:0)
(0-0)
(0-0)
(4-0)
(2-0)
(0-1)
(1-1)
(2-2)
(2-0)
(2-1)
(1-0)
(1-0)
X
X
X
X
1
1
2
X
X
1
1
1
1
			
u		tl; j |	B J
1. —	L	Spin Speed	2
	2.	Roquepine	1
2. —	1.	Short Stop	X
	2.	Qualto	1
3. —	1.	Lansing Hanover	1
	2.	Sagittaire	1
4. —	1.	Estrone	2
	2.	Oceano	X
5. —	1.	Villars	1
	2.	Ostrowno	1
6. —	1.	Tapri	2
	2.	Piek Up	1
KVOTE			
12 —	11.683.223 »		
11 —		166.903 »	
10 —		13.231 »	
Med njimi sta bila voditelja, dva največja moža norveške tgodovine Wilhelm Christie in Christian Magnus Falsen. Osnutek ustave so sprejeli in poslanci so prisegli zvestobo «tako daleč kot se razprostirajo gore Norveške)) sedemnajstega maja 1814 in ta dan se vsako leto praznuje kot narodni praznik — dan neodvisnosti.
Ustava je bila zelo demokratična in napredna. V njej so bile zapopadene ideje francoske revolucije, ideja samo-odločne in splošne volilne pravice. Branila Je interese kmetov in malih zemljiških lastnikov. Bogataši niso nikoli imeli velike vloge pri vodenju dežele. Že leta 1814 so odposlanci razpravljali da se ne smejo priznati novi naslovi in privilegiji. Pričela so se pogajanja s Švedi, katera je vodil Wilhelm Christie in Norvežani so sprejeli švedskega kralja, ki se je obvezal, da bo spoštoval norveško ustavo. Karl Johan je postal dober kralj Norveške. VVilhelm Christie pa prvi predsednik parlamenta — Stortinga. Njegovi člani so še dolgo sedeli na ozkih klopeh v improvizirani dvorani in parlament je dobil svojo zgradbo šele leta 1866. V prejšnjem stoletju se je pričela prava rast Norveške, dežele brez dvorcev in plemstva. Malokdo je tedaj poznal to revno deželo na severu in njen jezik. Se nihče ni odkril lepot gora in fjordov.
Vozimo se po ozki soteski ob reki. Vagon je zelo dolg
čev več kot živahna«, že v sredini drugega polčasa je moral Brumatti zaradi petih «sumljivih» osebnih napak z igrišča. Prav tako tudi Schergat in Tarabocchia. Skratka je v končnih kritičnih minutah popolnoma zmanjkala realizatorska moč domačinov, tako da je v končnem finišu edini Fortunati nosil celotno breme strelcev. Seveda, to pomanjkljivost so izvrstno izkoristili nasprotniki, ki so se dokončno oddaljili od domačinov in zmagovito zaključili srečanje z rezultatom 74:70.
Tehnično je tekma zadovoljila. Ekipi namreč razvijata različna načina igranja. Tržačani se še vedno najraje poslužujejo hitre, dinamične, fantastične igre; medtem ko so videmski predstavniki prikazali bolj organizirano igro. Pozna se Kristančičeva roka v tej ekipi. Slovenski mojster je namreč popolnoma spremenil fiziognomijo tega moštva, ki je še pred enim letom v glavnem slonelo na Porcellijevih osebnih podvigih. Letos pa se videmsko moštvo v večji meri poslužuje centrov in prav to je bilo v nedeljo usodno za Lloyd, ki je v odbitih žogah precej pomanjkljiv.
In vsi sedeži so obrnjeni v smer vožnje, le prva dva sedeža sta obrnjena v obratno smer, tako da se z njiju vidi celoten vagon Oddelek za prtljago. Oddelek za obleke z obešalniki. Pitna voda v avtomatu. Nekaj potnikov čita revije. Nekdo si prižge cigarete. Škot v krilu čita knjigo. Sprevodnik se sprehodi po vlaku. Stekleni senčniki, obešeni na dolge nastavke pa enakomerno nihajo. Ako kdo spregovori, vidiš le nemo premikanje ustnic. Mimo beže drevesa. Tedaj se vas polasti neko stanje, ki ga morda poznajo fakirji ali pa vesoljski potniki: Gibi lete se z veliko hitrostjo in istočasno popolnoma mirujete, tišina okolice pa se pretaka skozi vas kot neko nevidno meso pozabe. Dva mlada rdečelična nemška turista se skušata zabavati. Govorita namenoma glasneje in skušata prevpiti tišino. Smeh in beseda pa odskakujejo od tišine kot miljnati balončki od najtršega jekla in skoro, da fanta vzbujata vtis neuravnovešenosti. Ko utihneta, sploh ni čutiti da bi kdo govoril, besede so ostale brez sledu, kot ne bi bile nikoli izgovorjene. Tisti hip se vam zazdi, da tudi vi zraščeni s to deželo, da ste se ujeli v nevidni tok misli ljudi, ki molče poleg vas. Vživeli ste se v potnike v vagonu, v veter v gozdu, v vse ljudi, ki prebivajo na jasah sredi gozdov.
Med ličnimi lesenimi kmečkimi hišami opazite včasih temna poslopja iz grobo obtesanih brun, z majhnimi okni, streha pa je pokrita z rušo. Ponekod je tako poslopje pridruženo vzorni kmetiji in še vzdrževano. Mnogo teh starih zgradb pa že razpada. Srednjeveške lesene hiše, kakršne vidite v Ljudskem muzeju v Oslu ali pa v znani kolekciji v LillehammTU, še vedno stoje ob kmečkih poslopjih, stare cerkve še uporabljajo v odmaknjenih dolinah in predstavljajo živo knjigo kulturne zgodovine. Najstarejše kmečke hiše so bile zelo preproste. Imele so samo odprtino v strehi, skozi katero je uhajal dim na prosto. Ognjišče je bilo v sredini hiše, kasneje so ga postavili v kot, dim pa je še vedno uhajal skozi odprtino v strehi. V zelo oddaljenih dolinah so gradili take hiše še v prejšnjem stoletju. Uporabljali
Med posamezniki je v vrstah tržaške ekipe ponovno zablestel Brumatti, solidna sta bila tudi Schergat in Tarabocchia. V vrstah videmske ekipe pa se je tokrat uveljavil bivši igralec Ginnastice Poli, vedno učinkovit v protinapadih in v strelih, solidna Fiorini in Melilla.
Povprečen je bil Porcelli, ki je navadno vedno dobro zaigral v teh derbyjih.
Sodnika pa sta popolnoma razočarala.
REZULTATIB LIGE
•Ramazzotti	— Italsider			61:48
•Fides — Becchi				74:61
Snaidero —	Lloyd Adriatico			74:70
•Smeg — Algor				60:59
Faema —	•Elettroplaid			74:46
	LESTVICA			
Ramazzotti	16 13	3	1058	905 26
Becchi	16 12	4	1219	1050 24
Fides	16 10	6	1116	1001 20
Snaidero	16 10	6	1097	1094 20
L!oyd Adr.	17 8	9	1220	1184 16
Algor	16 8	8	1094	1043 J 6
Faema	17 8	9	1084	1141 16
Italsider	17 7	10	1031	1066 14
Benati	16 6	10	949	1131 12
Smeg	16 5	11	1052	1082 10
Elettroplaid	17 3	14	923	1127 6
PRIHODNJE TEKME
Ramazzotti — Elettroplaid Benati — Fides Snaidero — Algor Smeg — Lloyd Adriatico Faema — Becchi Italslder počiva
kali predvsem v obrambi in tako dovolili borovcem prodore, mete itd. V celotni tekmi pa Goričani niso izvedli niti enega protinapada. In to nam lahko jasno priča o slabi kondicijski pripravi domačinov.
Tudi plavi niso najbolje zaigrali. Zmagali so, ker niso ponovili velikega števila napak, ki so jih po navadi zagrešili. Povsem razveseljivo dejstvo pa je bilo to, da so k zmagi tokrat pripomogli skoro vsi v enaki meri. Torej borovci so končno le prikazali zadovoljivo skupno igro, kar je bilo tudi cilj trenerja Sava Spacala.
In statistična tabela, ki smo jo sestavili v teku tega srečanja, nam otipljivo dokazuje neko uravnovešenost rentabilnosti skoro vseh Borovih košarkarjev.
V	metih so dosegli 38 odst. (58
metov, 22 zadetkov). Posamezniki pa so bili tako uspešni: Ambrožič 57 odst. (7 metov, 4 zadetke), Zavadlal 44 odst. (9:4), Savo Spacal 43 odst (21:9), Lakovič 40 odst. (10:4). Torej že v metih je precej vidna sološna tpčnpsf. Tudi v odbitih žogah je bil Ambrožič najuspešnejši 10 v obrambi, 6 v napadu), sledi Savo Spacal (10, 1), Rudež (9, 2). V prostih strelih so dosegli procent 50 (28:1.4 — ni slabo). Posamezniki:	Zavadlal polnopro-
centen (4:4); Gergolet, Savo Spacal in Ambrožič pa 50 odst. (2:1). Borovci so v prvem polčasu dosegli 31 točk. v drugem delu igre pa 29, kar priča, da so skozi celo tekmo vzdržali skoro enak ritem.
Kljub dobri igri skoro vseh borovcev pa moramo vseeno pohvaliti zlasti Ambrožiča (57 odst. v metih), ki je bil vedno gotov v obrambi in tudi v napadu se je znal uveljaviti. Vse kaže, da je mladi Borov pivot postal samozavestnejši, značajen v igri. Nedvomno lepa na-da Borove peterke.
Kronika.
Prva peterka Bora: Savo Spacal. Ambrožič. Rudež, Zavadlal in Lakovič. V obrambi so plavi kot običajno igrali cono 2-3, v napadu pa z dvema centroma (1-3-1), in sicer Ambrožič zgoraj, Savo Spacal pa ob out-liniji. Domačini so začeli v obrambi s štirimi igralci v coni, eden pa na moža, v napadu kot borovci. Začetek je bil precej izenačen, nato pa so se plavi progresivno oddaljili od domačinov in zmagovito zaključili prvi del igre z desetimi točkami razlike. Serija rezultatov prvega pičasa Bor - Libertas (po 2’) 2:2, 4:5, 7:6, 9:6, 9:10. 17:12, 19:16, 2120, 27:20, 31:21.
V	drugem polčasu so domačini takoj znižali razliko in tako je bilo srečanje ponovno izenačeno. V vrstah Libertasa pa je utrujenost zajela večino igralcev in borovci so
nov in si tudi zagotovili zmago. Serija rezultatov drugega polčasa, Bor - Libertas 31:21, 31:25, 36:31, 39:34, 39:34, 39:39, 44:39, 48:42, 53:46, 53:48, 60:53. Borov trener je v drugem delu igre menjal več igralcev, in sicer Gergolet je prevzel mesto Ambrožiča, Fabjan pa Rudeževo, in nato Rudež Spacalovo mesto. Gergolet (53:46) in Rudež (59:53) pa sta morala predčasno zapustiti'igrišče zaradi petih osebnih napak.
—edson—
AVTOMOBUIZIM
Nedeljska spretnostna vožnja za «6. pokal Biancospino«, ki je bila v organizaciji tržaškega avtomobilskega kluba, se je zaključila z zmagoslavjem Maksimilijana Bizjaka, ki je imel poleg sebe za kronometri-sta Tullia Giannija. Bizjak, član kluba «Scuderia Trieste«, ki je nastopi! s fiatom 850 s, si je nabral le 7 kazenskih točk, drugouvrščeni Gandini Pietro (Scuderia Ostuni) pa 9.
GAND, 3. — Italijan Dino Zan-degu je v nedeljo zmagal v dirki po Franciji, kjer je pustil za seboj bolj kvotirane tekmece kot sta Meckk in Gimondi. Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1. Dino Zandegu (It.), ki je prevozil 245 km v 6.16”
Noel Fore (Bel.) z zaost.
Eddy Merckx (Bel.) 13”
Felice Gimondi (It.)
Barry Hoban (VB)
Willy Monty (Bel.)
Guldo Reybroeck (Bel.) 30”, itd.
(1:1)
(0:0)
(0:0)
(1:0)
(0:1)
(0:0)
31
27
2«
24
23
23
20
20
19
19
17
15
15
15
14
8
Pari prihodnjega kola: C. zvezda-
Olimpija, Sarajevo -Zagreb, Rijeka-Radnički, Beograd - Hajduk, Vojvodina - Partizan, Vardar - željezničar, Dinamo - Sutjeska, Čelik • Velež
II. LIGA (ZAHOD)
Sarajevo	20	13	5	2	32:15
Partizan	20	11	5	4	35:16
Dinamo	20	9	8	3	25:14
C. zvezda	20	9	6	5	37:32
Hajduk	20	9	5	6	30:17
Vojvodina	20	8	7	5	26:23
Radnički	20	9	2	9	22:22
željezničar	20	9	2	9	24:28
Velež	20	6	7	7	22:22
Vardar	20	8	3	9	29:32
Zagreb	20	6	5	9	24:36
Beograd	20	5	5	10	21:23
Rijeka	20	4	7	9	19:26
Sutjeska	20	5	5	10	18:36
Olimpija	20	5	4	11	20:28
Čelik	20	4	4	12	12:26
IZIDI Bosna — Šibenik	3:0	(2:0)
Lokomotiva — Istra	3:0	(1:0)
Borac — BSK	5:0	(1:0)
Borovo — Famos	1:2	(1:1)
Varteks — Maribor	1:0	(0:0)
Bratstvo — Segesta	5:2	(3:1)
Leotar — Aluminij	2:1	(0:0)
Sloboda — Rudar	3:0	(1:0)
Osijek — Trešnjevka	2:0	(1:0)
LESTVICA
36
29
28
27
25
25 24 22 22 21
26 19 19 19 18 16 15 11
Pari prihodnjega kola:	Osijek-
Bosna, Trešnjevka - Sloboda, B11! dar - Leotar, Aluminij - Bratstva Segesta - Varteks, Maribor - Borovo, Famor - Borac, BSK - Lokom0, tiva, Istra - Šibenik.
Maribor	22	15	6	1	36:10
Sloboda	22	15	3	6	37:19
Lokomotiva	22	11	6	5	40:25
Šibenik	22	11	5	6	38:28
Trešnjevka	22	9	7	6	28:20
Rudar	22	8	9	5	22:25
Osijek	22	9	6	7	32:27
Segesta	22	9	4	9	37:37
BSK	22	8	6	8	32:33
Famos	22	7	7	8	32:35
Borovo	22	5	10	7	35:30
Varteks	22	5	9	8	22:21
Leotar	22	5	9	8	25:33
Aluminij	22	7	5	10	23:32
Bratstvo	22	5	8	9	29:40
Borac	22	6	4	12	30:44
Bosna	22	3	9	10	20:30
Istra	22	2 • *	7	13	16:45
SLOVENSKA LIGA
IZIDI
Branik — Rudar	0:1 (0:1)
železničar — Ljubljana 1:3	(1:3)
N. Gorica — Slovan	0:1	(0:1)
Svoboda — Celje	1:0 (0:0)
Siavija — Mura	1:3	(0:3;
Triglav — Kovinar	1:1	(1:1)
železničar	LEjD 13	* A 8	V/T 2	8 3	31:14	18		LESTVICA					20
Mura	13	8	1	4	37:23	17	Hrastnik	13	9	2	2	35:14	
Siavija	13	8	1	4	24:20	n	Koper	13	8	3	2	31:15	n i« .s
Ljubljana	13	6	4	3	39:20	16	Ilirija	13	9	0	4	40:21	
Svoboda	13	7	0	6	35:28	14	Zagorje	13	6	4	3	27:25	
Rudar	13	6	2	5	21:23	14	Izola	13	5	5	3	33:19	12
Celje	13	5	3	5	23:16	13	Tolmin	13	4	4	5	17:20	U 13 12
N. Gorica	13	5	3	5	17:15	13	Kamnik	13	4	4	5	23:28	
Triglav	13	6	1	6	18:20	13	Primorje	13	5	2	6	19:31	n i i i
Kovinar	13	6	1	6	19:27	13	Tabor	13	5	1	7	21:25	
Branik	13	1	2	10	9:35	4	Jesenice	13	3	2	8	27:33	
Slovan	13 *	1 * •	2	10	11:33	4	Litija Svoboda S.	13 13	2 2	4 1	7 10	16:30 25:53	
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Ilirija — Koper	3:1	(3:0'
Primorje — Svoboda š. 4:1	(2:0)
Hrastnik — Zagorje	2:1	(0:1|
Tabor — Jesenice	3:1	(0:1’
Tolmin — Kamnik	2:1	(2:0)
Litija — Izola	0:0
se lahko zopet oddaljili od domači- Inik-
Pari prihodnjega kola:	Rudar
Triglav, Kovinar - Siavija, Mura -Svoboda, Celje - Nova Gorica, Slovan - železničar, Ljubljana - Bra-
Pari prihodnjega kola: Koper tija, Izola - Tolmin, Kamnik - T9' bor, Jesenice - Hrastnik, Zagori9' Primorje, Svoboda S. - Ilirija.
da
ste
so posteljna pregrinjala iz kož, hrano pa so jedli z lesenimi žlicami iz lesenih skled. V osemnajstem stoletju so se pojavile železne peči, ki so omogočile, da so gradili dvonadstropna poslopja. Vedno pa je bila velika nevarnost požara, ker so morali, preden so izumili vžigalice, vzdrževati ogenj podnevi in ponoči. Zato so poleg farm gradili tudi posebna poslopja, ki so služila za skladišča in v njih niso kurili. Na večjih kmetijah so običajno postavili prostorno, udobno sobo «loft» nad skladiščem in v tem prostoru so prebivala mlada dekleta. Tu so hranili tudi druge dragocenosti in sem so se umaknili v primeru napada. V njih so ženske opravljale ročna dela, tu so se posvetovali družinski poglavarji in vršila praznovanja. Teh poslopij se je do danes ohranilo še veliko.
Ob obali proti severu je ostalo malo predmetov in zgradb, ljudske relikvije so uborne in ostal je le mit o težkem, ubornem življenju. Orodje, orožje, pomorske obleke iz kož, mreže, pasti za živali. Čolni. Kmetje so bili zelo revni. Toda ribe v potokih in jezerih so bile last vsakogar. Ti preprosti ljudje so imeli vso samostojnost, nad seboj niso čutili oblasti fevdalnega gospoda, niso poznali strahu in imeli so vso svobodo govora, kar se je iskazalo kot veliko bogastvo, ko je morala dežela skozi težke preizkušnje. Norvežani si vselej predstavljajo svoje prednike in nacionalne heroje kot preproste ljudi, ki stoje pred stenami hiš, zgrajenih iz počrnelih tramov.
Visoke gore vstajajo ob progi. Temne sence smrekovih gozdov so počrnele. In ko pade na njih prgišče sonca, se spodaj zalesketa zlato zeleni tok planinske reke. Oblaki dobe barvo zorečega žita. Zlata barva jeseni. In zima tisoč metrov visoko v Donbasu, kjer se odcepi železnica proti Romsdalu Alesundu. Za hoteli leži sneg. Izletniki v vetrnih jopičih smučarskih čevljih prestopajo po peronu.
Prešli smo najvišjo točko in sedaj se vozimo po visoki planoti, ki jo obdajajo snežni vrhovi. Prav tako pokrajina kot tisoč kilometrov severneje med Kiruno, Kautokeinom in Karasjokom. Pritlikave breze. Vresje. Mahovi. Lišaji. Borov-
in
in
ničevje. Jezera in razcefrani oblaki. Sončni zahod v več®f' nem hladu. Desetine kilometrov nobenega človeškega biv*j lišča. Majhno postajno poslopje. Gore v snegu. Planota br®» življenja. Izplačalo se je priti sem le za hip v najlepš®P trenutku jeseni, prave severne jeseni. Izplačalo se je Pr*' sem le za hip, preleteti kot ptica vso to pisano paleto " utoniti v noči ter se nato prebuditi stotine kilometrov sevef' neje ali južneje
4. Mesto vikinškega kralja
V sredini loka, ki ga ovija okoli pristanišča in star*® lesenih hiš reka Nid, zavoj pa kot tetiva poveže Kong®1” gatan, stoji na visokem granitnem stebru kip Zadaj, za kip0” se dvigajo nad drevesne krošnje stolpi znamenite NidarosO'” katedrale, spodaj pri ribjem trgu Ravnkloa Munkegata dos®9* morje. V četverokotniku, ki ga zapira ribji trg, spomenik ^ Marktplatzu, železniška postaja in v beton ujeto ustje rek’ se prepletajo živahne mestne ulice, kjer nad velikimi &0' benimi okni luksusnih trgovin in samopostrežb vabijo klame v številne bare in restavracije. Lokali, nameščeni 7*1 noma v prvih nadstropjih zgradb imajo okna zatrpana j cvetjem. Pred vrsto hotelov na Dronningensgatan se vs® hip ustavljajo avtobusi. Med meščani ,ki hite po pločnik^ prevladujejo obrazi delavcev, mornarjev, ribičev, malih trg0’ cev in gospodinj. Proti poldnevu pa zavzamejo pločnike »n vilni šolarji.	J
Na rpbu Marktplatza so k stenam hiš prislonjene st“ niče, na katerih prodajajo cvetje. Na privzdignjenem lesen® odru, ovitim s plakati in pozivi, pobira gruča žena Pr0*S voljne prispevke za Rdeči križ. Na vlažen asfalt ves rahlo prše dežne kaplje, listje pada z dreves. Kratkotrajne^ silovitemu nalivu sledi nekaj trenutkov sonca. Tedaj se ^ bere precej gledalcev na pomolu pod ribjem trgom ob majh° ribiških ladjah.
(Nadaljevanje sledi)
THST - UL MONTECCHI «. .1, TELEFON 93-80»	F4-638 - P.Rnl	»5» -	GORIC*, U.lc, I. MAI.il. 1/L T.MM	-■ P™™.	^ *ŠS	HSh JT,T .“W
S.n S ™X	irn lir - SFRJ p.s.n«™ •»««.. - ««» mm*.	«*»<*«£;	“ ‘Z	,»T »»S «.»•» "mSSJZM m. o«. .50 Ur. - ■«.»	« Ur - Ogl«, „«*• 4
AD1T, DZS, L,obl,».. M «.	S	- O-gOvoml	STANISLAV RENKO - M*. » M. M-"	™______________________ -