GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Člani družbeno-poliiičnih organizacij so razpravljali... VEVČE, OKTOBRA — Vsakodnevna problematika z gospodarskega in družbeno-političnega področja ter novi pogoji gospodarjenja so bili glavni vzrok, da je prišlo do skupnega sestanka političnega aktiva dne ?. X. 1965 v Medvodah. Med udeleženci so bili elani vodstev Zveze mladine, Zveze sindikatov, Zveze komunistov in samoupravnih organov obeh poslovnih enot. Spontano in živahno so razpravljali o naslednjem: • delovanje organizacije ZK in članov samoupravnih organov, © položaj naše gospodarske organizacije v pogojih gospodarske reforme, • pogoji za izboljšanje gospodarjenja, organizacijske oblike podjetja, skupne službe in odnosi med poslovnimi enotami. Ugotovili so, da so (bila dosedanja ipr.izadevanja komunistov usmerjena v izboljšanje dela samoupravnih onganov v preteklem obdobju. Vprašanje idelova-nja članov v samoupravnih organih v ZM. v sindikatu in terenskih organizacijah, je Ozko povezano z izobraževanjem članov samih. IizObražjevamje omogoča vsem upravljavcem, da se seznanijo z družbenoekonomskimi zakonitostmi razvoja naše družbe in se tako lažje vključujejo v reševanje vsakodnevne problematike 'gospodarske organizacije. Strinjali so se z ugotovitvijo. da naj izobraževanje Še nadalje poteka preko seminarjev in političnih šol, sestankov družbeno-politi/anih organizacij, katerih vsebina naj bo kar se da točno določena, aktualna, zanimiva za vsakega udeleženca bodisi na konferenci, seji ali političnem aktivu. Te oblike izobraževanja naj bi dale podlago za Individualni študij vsakega družb en o-političnega delavca. Možnosti individualnega izobraževanja so ob danih pogojih vsestranske, tako preko tiska, radia, televizije, predavanj itd. Vse to omogoča hitro seznanjanje z vsem, kar mora zanimati oziroma kar mora vedeti sleherni član. ki se ukvarja z dmžbeno-političnim delom. Živahna je bila tudi razprava o kadrovanju članov ZK. Menda bo držalo, 'da je pogosto izstopanje iz organizacije posledica slabega dela osnovnih organizacij in nerazumevanja, oziroma nezadovoljstva nad spremenjeno vlogo ZK v sedanjih pogojih družbeno-političnega razvoja naše 'družbe. Pri 'tistih ki so izstopili, pa je bila tudi v času članstva v ZK aktivnost slaba. Težišče dela 'članov mora biti v neposrednem stiku z mladino, kar omogoča obnavljanje OO ZK. Kriteriji za sprejemanje me bi simeli biti togi, ampak jih moramo prilagajati današnjim pogojem. V razpravi o novih pogojih gospodarjenja je bil v kratkem pojasnjen gospodarski položaj, v katerem je naše podjetje. Dosedanji fizični obseg proizvodnje in finančni ireizultati so razmeroma ugodni. V razpravi je bilo rečeno, da se mora naše podjetje še bolj ukvarjati z izboljšavo kvalitete izdelkov, organizacijo dela, zmanjšanjem materialnih stroškov in z iskanjem notranjega in zunanjega trga. še živahnejši in zanimivejši pa je bil zadnji del razgovora v Medvodah, ko so razpravljali o odnosih med poslovnimi enotami, o skupnih službah in medsebojnih odnosih. V razpravi so se potegovali za izboljšanje sodelovanja med poslovnimi enotami in zboljšanje gospodarjenja celotnega podjetja. Orisali so značilnosti posameznih predlogov komisij za uskladitev organizacije podjetja. Kakor vevška, tako je tudi medvoška komisija ugotovila, da so rezultati združitve vsekakor vidni), ker oba obrata oziroma oba kolektiva drug drugega dopolnjujeta. Dve obletnici V letošnjem jubilejnem letu praznujemo v Papirnici Količevo 40. obletnico ustanovitve tovarne in jO. obletnico uspele stavke koliških delavcev. Da bi starejše člane našega kolektiva spomnili na takratne dogodke, mlajše pa z njimi seznanili, objavljamo v tej številki Našega dela sestavek z naslovom Razvoj delavskega gibanja v Papirnici Količevo. Pisec tega sestavka ni imel namena omejiti se samo na opisovanje razmer v tistih časih v Papirnici Količevo, ampak je hotel predvsem pokazali na mesto, ki so ga naši napredni delavci zavzemali v takratnem slovenskem delavskem gibanju. Gradivo za tako obsežen pregled delavskega gibanja v našem podjetju je pisec dobil v časopisih Delavska politika z dne 22. avgusta 1935, iz Delavske enotnosti lelnik 1955, iz arhiva CK KPS ter iz obsežnih razgovorov z udeleženci stavke tov. Cirilom Sitarjem, Ferdinandom Pircem, Tončko Bevc poročeno Šlibar in z Jakobom Zanoškarjeni. Dejstvo je, da o delavskem gibanju v našem podjetju v času stavke, pred njo in po njej še ni bilo vse napisano in bi naše uredništvo z zadovoljstvom objavilo vsak sestavek člana našega kolektiva, ki se je v takratnem kapitalističnem sistemu boril za svoje pravice. Uredniški odbor Naj navedem nekatere predloge vevške komisije, ki so značilni za uskladitev organizacije podjetja na podlagi ekonomske računice: © Ena, kakor tudi druga poslovna enota naj samostojno ugotavlja celotni dohodek dn dohodek, ugotavlja in poravnava svoje obveznosti do družbe in razpolaga s sredstvi, ki jih je ustvarila. @ Pravice upravljanja DS podjetja in DS PE je treba podrobneje dotočiti in urediti. ® Proizvodi in storitve naj bi določali oziroma opravili med podjetjem in obratom po veljavnih tržnih cenah, s čimer bi zagotovili realno ugotavljanje čistega in osebnega dohodka. Morebitne izgube obirata ali pod-(Nadaljevaeje na 2. strani) "V T Še bolj kot drugič bodo te dni poletele misli k tistim, ki so darovali življenje za svoje ideale — Foto Brdar Sklepi 17. zasedanja delavskega sveta KOLIČEVO, OKTOBRA -Delavski svet je sprejel začasni sklep o delovnem času delavcev, ki je daljši od polnega delovnega časa, ter o obračunavanju in izplačevanju osebnih dohodkov za delo opravljeno v tem času, v času nočnega dela, ter z.a nedeljsko delo. Več kot polni delovni čas je delavec dolžan delati: 1. kadar zadene podjetje nesreča ali se nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva; 2. v primeru, ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila večjo materialno škodo to je: a) popolna izpraznitev iz vseh mešalnikov, b) dokončanje del pri razkladanju surovin c) kadar ladja čaka na vkrcanje izvoznega blaga; 3. kadar je potrebno odvrniti okvare, zaradi katerih stoje stroji; 4. v primerih večjih popravil in letnih remontov; 5. v primerih menjave strojne vprege (sit. klobučevin); 6. v primerih, kadar delavec v podjetju ne dobi pravočasne zamene. Delo v podaljšanem delovnem času se mora predvideti vedno en mesec vnaprej, razen v primerih, ki so našteti v točkah 2 b in c ter 3 prejšnjega odstavka. Skladno s tem odredi direktor podjetja podaljšani delovni čas. Polni delovni čas traja poprečno 42 ur tedensko. Delavec, ki je bil poklican na delo izven svojega rednega delovnega časa, pa iz kakršnih koli vzrokov ne dela, ali dela manj kot dve uri, ima pravico do plačila dveh ur po osnovali za delo, ki traja dalj kot polni delovni čas. Delavcu se poveča osnova za izračun dohodkov, ko opravlja delo, ki traja več kot polni delovni čas, razen v primem iz točke 1 tega sklepa, za 50%>. Za nočno delo se šteje delo. ki se opravlja v času med 22. in 5. uro zjutraj. Delavcu, ki oprav- - Ija nočno delo, se poveča osnova za izračun osebnih dohodkov za 25 «/o. Za nedeljsko delo se šteje delo, ki se opravlja ob nedeljah in praznikih in je odrejeno z rednim razporedom dela. Za nedeljsko delo se delavcu poveča osnova za izračun osebnega dohodka za ?5°/o. Delavcem, ki odhajajo v pokoj, pa so bili na dan upokojitve v rednem delovnem razmerju s Papirnico Količevo^ se kot priznanje za delo izplačajo enkratne nagrade v višini 2500 dinarjev za vsako leto zaposlitve v Papirnici Količevo, ne glede na prekinitve. Določila sedanjega pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki niso spremenjena s temi začasnimi sklepi oz. ki niso v nasprotju z veljavnimi predpisi, ostanejo v veljavi. • Ker po novih predpisih gospodarske organizacije lahko ustanavljajo banke, se te potegujejo za ustanovitev investicij-sko-komercialne banke, ki bi se ukvarjala s komercialnimi posli, s posojili za osnovna in obratna sredstva. Ta banka bi imela več podružnic, med njimi eno tudi v Domžalah. Ce hočemo s lo banko poslovati, mora podjetje stopiti v njeno članstvo in položiti obvezen prispevek za en glas. ki znaša 10 milijonov dinarjev. Po sklepu postane Papirnica Količevo soustanovitelj oz. član In-vesticijsko-komercialne banke v Ljubljani z enim glasom in denarno vrednostjo 10 milijonov dinarjev. ® Podjetje je prejelo ponudbo, da bi postalo soustanovitelj Jugobanke) v Beogradu. Za en glas je potrebno vložiti 50 milijonov dinarjev. Po sklepu DS podje"tje ne bo pristopilo kot soustanovitelj te banke, edinole bi v okviru združenja Papirles prispevali svoj delež oz. delež, ki bi odpadel na Papirnico Količevo. • Pri Splošni gospodarski banki SRS ima podjetje najete kredite za obratna in _ osnovna sredstva. Na podlagi pismenega predloga Splošne gospodarske banke SRS je delavski svet sprejel sklep: 1. podaljša se odplačilna doba za kredit za osnovna sredstva na ostanek dolga od prvotnih 10 let na 11,5 let, 2. podaljša se odplačilna doba za kredit za obratna sredstva na ostanek dolga od prvotnih 10 let na 12,5 let. © Delavski svet je zadolžil analitsko-planski oddelek za izdelavo novih kalkulacij za naše izdelke. Imenoval je komisijo, ki bo vodila vse priprave v zvezi z izdelavo kalkulacij, o delu komisije pa bo predsednik vedno poročal na sejah upravnega odbora. 9 Z dograditvijo poslovne stavbe potrebuje podjetje prostor za ureditev parkirnega prostora za avtomobile delavcev z.a-poslenih v podjetju. Zemljišče, predvideno za parkirni prostor, ima v posesti lastnica Frančiška Kavka. Na tem zemljišču imenovana prideluje povrtnino in poljske pridelke. Za čim hitrejšo ureditev parkirnega prostora se po sklepu delavskega sveta izplača lastnici za nedozorele pridelke odškodnina v višini 84.600 dinarjev. Za odstopljeno zemljišče pa prejme od podjetja v zamenjavo drugo zemljišče. Dolžniki in notranje rezerve VEVČE OKTOBRA — DS podjetja je obravnaval informacije o gospodarjenju v novih pogojih. Ugotovil je, da se stanje na itržišču umiirja, vendar bodo dokončni rezultati vidni in ugotovljeni šele po preteku enega do dveh let. V samem začetku gospodarske reforme se je stanje dolžnikov močno dvignilo, saj mam dolgujejo skupno 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Položaj se delno boljša z ukrepom, da prodajamo le tistim kupcem, ki dokaj baSro poravnavajo fakture. Vzrok temu .stanju tiči v tem, da vsakdo išče notranje rezerve in uporablja svoje stare zaloge. Nujno je, da bomo v novem položaju usmerili našo proizvodnjo v take artikle, ki jih potrošnik potrebuje in ki imajo na tržišču najboljšo ceno. PAPIRNICA KOLIČEVO Poročilo o proizvodnji za mesec september 1965 Bruto proizvodnja PS I . . Mesečni plan . 100 % iavršitve mes. plana 255,6 % izvršitve letnega plana 70,2 PS II . . . 100 102,,5 77,4 KS I . . . 100 1219 0 75,8 KS II . . . 100 89,5 76,8 Lepenka . . 100 106,1 78,4 Skupaj . . .. 100 101,1 76,0 Mesečni operativni plan smo v preteklem mesecu presegli |||j za 1,1 »/o. Iz tabele je razvidno, da so bila preseganja na pro-izvodilih strojih zelo različna. Vzroki za to so v planiranih in neplaniranih reparaturah strojev. Tako smo planirali repa- m rature PS I od 12. septembra do konca meseca, proizvodnja IH na tem stroju pa je tekla do 28. septembra. Zaradi tega je bil dosežen tako visok odstotek prekoračenja plana. Obraten pri- == mer pa je bil na KS II. Pri izpolnjevanju letnega plana ugotavljamo nižjo pro- m izvodnjo na PS I in KS I, kar pa je posledica asortimenta = proizvodnje. HH Skupni letni plan neto proizvodnje smo izpolnili s 76.5 °/o, Hg v okviru katerih pa zopet ugotavljamo nižjo proizvodnjo MM papirja. mi MJ mi ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Gibanje proizvodnje v III. trimesečju 1965 Pila n Doseženo == Papir 100 108,1 g Celuloza .... 100 110 Pinotan 100 105,3 =E Lesovina .... mo 95,7 m Količinska proizvodnja papirja se je v III. trimesečju = letošnjega leta gibala preko planirane višine. Ker plan upo- MM števa rekonstrukcijo I. papirnega stroja, je zato- ustrezno = nižji. Zato je bolje, če napravljeno količino primerjamo s pro- H! izvodnjo v istem obdobju lanskega leta. Ta primerjava pa mi ham kaže porast proizvodnje le za 1 °/o. Tonažo so nam zniže- g= vali razmeroma visoki zastoji in visok izmet. Na višino pro- .... izvodnje je vplival tudi proizvodni program, ki je vseboval večje količine ekspertnih papirjev, predvsem kulerjev različ- |||| nih barv in tankega papirja, tj. pelurja. fH| Proizvodnja lesovine pod planirano višino je zaradi osem-dnevnega remonta v brusilnici in zaradi novih sit z manjšim = premerom luknjic, kar je sicer vplivalo na manjšo proizvod- == njo, kvalitetno pa je lesovina neoporečna. =11 Zelo ugoden proizvodni rezultat je bil dosežen pri proiz- Ig \odnji celuloze, kar smo dosegli predvsem s skrajšanim časom = kuhanja celuloze. Kvalitetno se je celuloza zelo izboljšala mi s postavitvijo centriklinarjev v belilnici. mi /vareč 19*6 tooo 600 2oo 2oo 600 -v Člani družbeno-političnih organizacij so razpravljali... (Nadaljevanje .s 1. strani) jetja se krijejo medsebojno kot posojilo z vračilnim rokom. Podjetje kot obrat sprejema vsak zase pravilnik o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Tudi sklade ima vsak svoje. 6 Medsebojno posojanje poslovnega im drugih skladov je treba vsakokratno urediti s kreditno pogoidbo. 9 Organizacijo podjetja in obrata je treba tako prilagoditi, da bodo skupne službe samo tiste, ki bodo dejansko usklajevale delo poidjetja. 9 Skupni žiro račun, finančna služba, kakor skupni srevdis, naj ugotavljajo pravilno evidenco vseh stroškov poslovanja za podjetje in obrat. Komisija delavskega sveta PE Medvode pa je sestavila naslednji predlog: 9 Kolektiv proizvodne enote Celuloze bi se odločil za varianto združenega podjetja le pod pogojem, da so poslovni enoti zagotovljeni v okviru združenega podjetja taki materialni odnosi, kot so ji zagotovljeni pri sedanji organizaciji in poslovanju podjetja. Tu je predvsem mišljeno formiranje celotnega dohodka osebnih dohodkov in skladov. Nadalje ugotavlja komisija v poročilu da finančni uspeh PE Medvode ne zagotavlja tej enoti, da bi pri samostojni delitvi dohodka v sklopu združenega podjetja imela s proizvodno enoto Vevče sorazmerno enakopraven položaj. Zato je po predlogu komisije za PE Medvode sprejemljivejša varianta podjetja na temelju dveh poslovnih enot. V drugi varianti medvoške komisije pa je .r-ečeno1: Glede delitve dohodka je komisija mnenja, da so sedanji principi uveljavljeni v statutu, v pravilnikih in praksi pokazali več pozitivnih kot negativnih strani, ter jih je treba zato obdržati in izpopolniti. To velja predvsem za formiranje osebnega dohodka in skladov. Potrebna sredstva za večje investicije pa naj se določijo v skladu s planom investicij in perspektivnim razvojem podjetja. Pretežni del predloga komisije PE Medvode pa obravnava oziroma se zadržuje na vprašanjih skupnih služb in natančno obravnava vrsto skupnih služb, njihove pristojnosti itd. Tako predlaga ureditev investicijsfco-razvojme službe, komercialne, finančne in pravne službe. Razprava po uvodnih poročilih je kaj hitro pokazala bistvo razhajanja med koneppti Vevč in Medvod. Kot je razvidno, obravnava vevški predlog uskladitev organizacije podjetja s stališča ekonomike, medtem ko predlog poslovne enote Medvode zadevo ne obravnava s stališča enotnega upravljanja in enotnega gospodarjenja, ampak zgolj s stališča same poslovne enote Zato je razumljivo, da je prišlo do razhajanja najprej pri delitvi dohodka. Kamen spotike je bil predlog komisije poslovne enote Vevče, da naj bi PE Medvode imela v bodoče status 'obrata, kar predvideva novi zakon o podjetjih. Pri tem so se čutili proizvajalci iz Medvod zapostavljene. Padel je očitek da je poslovna enota Medvode prikrajšana za dohodek ki ga dobi poslovna enota Vevče kot finalist pri izvozu papirja. Predlog, da bi se del teh sredstev prelival v Medvode, je za v bodoče pač lahko stvar dogovora, ni pa to praksa integriranih podjetij niti v Sloveniji niti v Jugoslaviji, niti drugod v svetu, da finalist priznava kakršna koli dodatna sredstva kooperantu, obratu oziroma poslovni enoti. Navedeni so primeri Iskre, TAM in drugih podjetij, ki potrjujejo prejšnjo trditev. Decentralizacija delitve sredstev in materialne osnove, ki bo po vevškem konceptu dana organom upravljanja poslovnih enot, bo omogočala samostojno razdeljevanje ustvarjenega dohodka v okviru možnosti poslovne enote Medvod ali Vevč. Do sedaj je to opravljal DS podjetja samostojno. Po nekajurni živahni in obojestranski prepričljivi razpravi prisotnih, je prišlo do razpleta problema, tako imenovane »uskladitve organizacije podjetja«. Jedro spora so bile tudi skupne /službe. Ko iso se konično strinjali, da naj bodo skupne službe zrcalo dejanskih potreb podjetja oziroma poslovnih enot, se je napeto vzdušje nekoliko pomirilo'. Prisotni so bEi mnenja, da naj bi še v bodoče ostale in se izpopolnjevale skupne službe v finančni, 'komercialni, tehnični in inve-sticijsko-razvojni smeri, da pa druge, med njimi skupna kadrovska služba ne bi bila umestna oziroma nujno potrebna. Ko so to ugotovili, je bila razprava kaj hitro zaključena. Tako je postal koncept komisije poslovne enote Vevče veliko bolj simpatičen in pomirljiv. Prevladovalo je tudi mnenje, da se pri delavskem svetu podjetja ustanovi komisija, ki bo iz predlogov komisij PE Vevč in Medvod sestavila predlog uskladitve no- VEVČE, OKTOBRA — Naloge sindikatov v prehodu na intenzivno gospodarjenje so postale ‘obsežnejše. Razni problemi terjajo načrtne, hitre in trajne rešitve. Zakaj tako? Z intemzifiika-aijo gospodarjenja je neposredno povezan in od tega odvisen ves nadaljnja razvoj ekonomskih in družbenih odnosov pri nas, če hočemo doseči, da bo v prihodnje naraščal družbeni standard in da se bo v prihodnje dvigala življenjska raven proizvajalcev. Prav zavoljo tega je tudi plenum republiškega sveta ZSJ ocenil intenzifikacijo gospodarjenja, kot osrednjo nalogo sindikatov v tem obdobju. Tako je treba, da sindikat v naši delovni organizaciji vpliva na zavestno usmeritev proizvajalcev v intenzivno gospodarjenje, da bi za ta nova načela v reševa-nlju ekonomskih in družbenih problemov pridobili samoupravne organe, organizatorje proizvodnje in strokovni kader, ki lahko pri tem največ pripomore. Za vsem tem tiči cilj, da uvedemo takšno organizacijo dela in nagrajevanja, ki bo zlasti od organizatorjev in strokovnega kadra terjala dosti večje miselne napore in nam vsem skupaj dala tudi boljše rezultate. Vemo, da cene osnovnim življenjskim potrebščinam zelo hitro in neenakomerno rastejo, kar ne ustvarja v podjetju ugodnega vzdušja za izpopolnitev sistema delitve po delu. Zato je ne samo naloga sindikata, ampak nas vseh, da sproti in odgovorno rešujemo probleme, ki so najbolj bistveni za dvig produktivnosti in s tem za življenjsko raven. Tako je naš sindikat za občinsko sindikalno konferenco obravnaval več problemov kot na primer vpliv zamrznjenih cen, problematiko doseganja proizvodnih rezultatov, 42-urni delovni teden, 'analizo tržišča, problematiko v zvezi s preskrbo z reprodukcijskim materialom, zaposlovanje delavcev ipd. Ugetovoljeno je bilo, da je preskrba z reprodukcijskim materialom nesmotrna. Zaloge lesa so le za dan do treh dni, podobno pa je s premogom. Na tržišču močno primanjkuje celuloze. Visa naša prizadevanja pa so usmerjena h kvaliteti, kajti uvoženo celulozo moramo zopet v obliki papirja izvoziti. Ugotavljalo se je tudi, da bo podjetje v tem letu aktivno na račun dosedanjega zaslužka, ve organizacije podjetja, sprejemljive za medvoški in vevški kolektiv. Ce ocenjujemo vsebino razprave, potem vidimo, da je bila želja nekaterih ustvariti vtis, 'da je spor med neposrednimi proizvajalci Vevč in Medvod tisti, ki zavira boljše in uspešnejše sodelovanje, kar je bilo opaziti v začetku razprave pri posameznih diskutamtih. Nasprotno pa je razprava o skupnih službah pokazala, v katerem grmu tiči zajec, tako da so vsi prisotni lahko'dobili vtis o umetno ustvarjenem odporu proti enemu, kakor drugemu konceptu. Zaradi nekaterih posameznikov pa ne more iti to na račun dobrih nadaljnjih odnosov in sodelovanja med Celulozo im Papirnico. Zato je skrajni čas, da nova organizacija podjetja odpravi posamezne anomalije in ustvarjene psihoze. Menim, da je takšna izmenjava mnenj in izkušenj le koristna in bo morala biti v bodoče stalna praksa, kot je bilo sklenjeno tudi na sestanku aktiva subjektivnih činiteljev obeh poslovnih enot, kar bo v korist celotnega poslovanja in gospodarjenja v podjetju. Jože Marolt medtem ko bo v prihodnjem letu položaj dosti težji. Ob uveljavljanju gospodarske reforme nismo ostali križem rok. Samoupravni organi podjetja in sindikat so takoj pričeli z delom dn sprejeli nekaj sklepov, ki naj bi pripomogli k čim boljšemu delovanju podjetja. Kot ena prvih oblik delovanja naj bi bili redni sestanki med UO in posameznimi ekonomskimi enotami, kjer naj bi ugotavljali notranje rezerve, pregledovali delo in organizacijo EE, zasledovali zaposlenost članov EE, uporabo strojev ipd., o čemer so razpravljali 'in sklepali tudi samoupravni organi podjetja. Z drugimi besedami pa to pomeni, da bo UO bdel za hrbtom vsake EE in stalno pregledoval njeno delovanje. Sindikat je nadalje razpravljal o predlogu, da članom kolektiva, ki v letu dni niso imeli bolniških izostankov, da nagrado v znesku 1(2.0'00 din. Na ta način naj bi 'Zavrli število simulantov in pripomogli k zmogljivemu znesku za boleznine, ki bremenijo podjetje. Razprava je bila zelo razgibana, ko ie bilo na dnevnem redu vprašanje delovne discipline, prihodov in odhodov z dela. Tu je bilo soglasno dogovorjeno, naj hi točen prihod in odhod z dela veljal za vse člane kolektiva. Delovna disciplina naj bi se povečala do najvišje mere, k čemur naj bi pripomogla tudi sama zavest članov kolektiva, ki so dovolj zreli, da razumejo nujnost, katero zahteva vsaka delovna organizacija. Znano je, da je EE »energija« že od i. julija letos v samostojnem Obračunu in dosega dokaj uspešne rezultate. Stremimo pa za tem, da bi vse EE čimprej prešle v samostojni 'obračun. Kot prva bi bila EE vzdrževanja. Razen tega naj bi nov sistem nagrajevanja uvedli čimprej. Vsaka enota bi imela določeno maso dohodka, s katero sama razpolaga. Prehod EE na samostojni obračun in nov sistem nagrajevanja naj bi ustvarila pogoje, da se aktivirajo vsi delavci k čim popolnejšemu izpolnjevanju delavnih nalog. Vemo, da čez noč ničesar ne moremo spremeniti, preudarno pa se moramo aktivirati v prizadevanju za odpravo vsega, kar je doslej škodovalo našemu gospodarskemu in družbenemu napredku. B. Č. Naloge sindikata ob gospodarski reformi Opažanja komisije za ugotavljanje delovnih prekrškov VEVČE, OKTOBRA — Komi-mfeija za ugoitaviijanje delovnih pirekršlkov je imela v zadnjem času precej dela. Različne prijave od strani vodstvenih delavcev so bile številne. Komisija je komaj zmogla obravnavati nujne primere večjih kršitev delovne discipline, oziroma odnosa do dela in delovnih tovarišev. Komisija je pri svojem delu opazila, da se kršilci delovnih dolžnosti težko sprijaznijo s tem, da s.o dolžni po svojih osebnih sposobnostih in s svojim osebnim delom prispevati, da delovna skupnost doseže poslovne in delovne naloge. Za to pa so potrebni pri slehernemu članu delovne skupnosti nekateri elementi, ki vsi skupaj dajejo človeku značaj dobrega, skrbnega in prizadevnega delavca. Delovne dolžnosti vseh nas so, da smo prizadevni in vljudni in da s svojim odnosom do dela in ljudi ustvarjamo ugled podjetja in lastni osebni ugled olikanega delavca. Prav je, da svoje delo opravljamo vestno, če smo le strokovno isoposobni, ali pa, da svojo strokovno nespoisobnost priznamo in se pobrigamo za usposobitev. Izostajanje od dela, zapuščanje dela brez dovoljenja odgovornega vodje, nepravočasno prihajanje in odhajanje z dela, neupoštevanje predpisov o varstvu pri delu in sklepov organov samoupravljanja niso dejanja, primerna za vestnega delavca. Se hujše kršitve delovnih dolžnosti pa so: zloraba položaja, povzročitev premoženjske škode z nemarnim, nevestnim ali celo namerno slabim opravljanjem delovne dolžnosti. Zgodilo se je, da je morala komisija ugotavljati grobe kršitve, ki so nastale zaradi prihajanja na delo v pijanem stanju, dalje kršitve daljšega izostajanja z dela, dajanje napačnih podatkov, nekulturni odnos med delavci oz, delavkami, pa tudi pretep in nasilje proti pristojnim organom. V zadnjem primeru je bila krivdna oblika še večja, ker ie bil tu podan naklep, ko se je delavec zavedal svojega napačnega dejanja in ga hotel storiti. To je ena stran. Druga pa je, da tisti, ki prijavljajo prekrške, kaj radi zvalijo vso skrb za ure- DOPISUJTE V NAŠE DELO ditev in vpeljavo reda kar na rame komisiji za ugotavljanje prekrškov. Morda bi se le dalo marsikaj urediti na delovnem mestu. Zlasti pa hi bilo dobro, da bi se pomenili o tem na sestankih ekonomskih enot. Na razpravah je glede na to, da so prijave dostikrat načelne, da je premalo natančno opisan prekršek in da prijavitelji ne marajo odkrivati glavnega krivca, kaj težko ugotavljati kdo je v resnici kriv in kdo ni. Neumestna so priporočila, kakšno kazen naj izreče komisija. V zakonu o delovnih razmerjih so kazni točno določene im sicer: Opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in predlog za izključitev iz delovne skupnosti. O tem predlogu sklepa delavski svet in se s tajnim gla- sovanjem vsakega elana delavskega svata odločijo za predlog ali proti njemu. Komisija lahko kazen izreče po teži prekrška, ne da bi začela z najmilejšo. Posebno važen je namen disci-pl inski h kazni. Primarno naj bi kazen opozorila kršilca delovnih dolžnosti, drugič pa bila vzgojni primer za druge Slane kolektiva. Seveda pa mora biti krivda dokazana. Napačno pa je, da mojstri ali oddelkovodje pri tem niso strogo pravični. Slutiti je, da gre včasih tudi za osebne simpatije ali nesimpatije. Stroga pravičnost in vzgojni moment sta edini vodili, ki naj utemeljujeta pisanje prijav disci pl miških pre-kršlkov, ne pa, da prijave s površnimi ali celo napačnimi navedbami Služijo za britje lastnih napak in trenutnih razpoloženj. Rezervni sklad osebnih dohodkov VEVČE, OKTOBRA — DS podjetja je potrdil predlog DS PE Vevče o formiranju osebnih dohodkov iz naslova znižanja stroškov lastne cene. Tako se bo od 1. VIII. 1965 dalje ta OD ugotavljal na podlagi doseženega števila točka/ur in konstantne vrednosti točke v višini 0,22 neto, oziroma 0,53 bruto. Še nadalje pa ostane v veljavi predpis o formiranju rezervnega sklada osebnih dohodkov, če pride to v poštev za posamezne ekonomske enote. Uporaba rezervnega sklada pa je spremenjena tako, da si posamezne ekonomske enote v obeli poslovnih enotah lahko izposodijo iz rezervnega sklada tedaj, kadar njihova skupna vrednost točk ne doseže višine 1,57, kolikor znaša sedaj začetna vrednost točke, ki se je zaradi spremembe cenikov povišala od 1,30 na 1,57. O izposojanju in vračilu posojila iz rezervnega sklada pa še vedno odločata DS PE. Formularje in druge tiskovine tiskamo v domači tiskarni Uspeh pri remontu brusilnice dva dni pred rokom MEDVODE — Oder pri dovoznem dvigalu v pripravi lesa služi za popravila in preglede, vendar pa ne bi smel biti brez ustrezne ograje, katera bi lahko preprečila padec in poškodbe. V. B. VEVČE, OKTOBRA — Čeprav je bil v brusllmci lesa pred remontom zadovoljiv red, je tudi laik, ki je stopil vanjo, občutil, da je obrat potreben generalnega popravila. Stari stroji, star sistem pogona, prekomeren ropot in podobno niso delali na človeka dobrega vtisa, da se je kar spraševal o kvaliteti proizvodnje. Če pa bi vprašali strokovnjake, bi vedeli povedati marsikaj. Zato je bil nujen generalni remont. Pri izžemalnih strojih so bile do kraja izrabljene temeljne plošče ležajev. Popolnoma je bila izrabljena polžna stiskalnica, zlasti sita niso več služila svojemu namenu tako, kot zahteva predpis. Zaradi izrabljenih lukenj v sitih je odtekalo veliko vlaken z odpadno vodo v kanal, izgube na Vlaknih so bile nad predpisanim poprečjem. Tudi kvaliteta izžemanja zaradi tega ni bila zadovoljiva. Na rafinennih črpalkah, zlasti dvobatmi, je bilo vsak teden veliko popravil; končno jih je bilo treba zamenjati. Posebno liv je bil že popolnoma porazen, zato vijaki niso več držali. Namesto te črpalke so postavili novo, tri-batno, ki dela odlično in črpa toliko sinovi, kot jo tehnološki postopek zahteva. Obrabljen je bil tudi razideli-lec lesovine pri .pihanju. Tega so dali navariti. Priprave za navar-jenje barvastih kovin namreč nimamo doma, kar pa bi bilo glede na pogosta popravila zastarelih strojev zelo potrebno. Kot so povedali v vzdrževanju, se ta razdelil ec obrablja tako hitro zato, ker so dozirali kislino direktno na razdelilec. Taka konstrukcija je bila le izhod za silo. Piri tem remontu pa so jo predelali in bodo kislino dozirali za razdelilcem. Sicer naprava še ne deluje, vendar pa predvidevajo, da po novem načinu ne bo več tako velike Obrabe razdelilca. Zamenjali so tudi vse pociuka-ne cevi za tlačno vodo pri brusilnikih s plastičnimi cevmi znamke »OKATEN«, ki so odporne proti vsakršni koroziji in kislinam. Zanimivo je, da te cevi ne zahtevajo velikega vzdrževanja, da je montaža zelo enostavna in cenena. Te cevi izdeluje podjetje »TOTRA« v Hrušici. Slabše pa so ise izkazale enake cevi večjih premerov, zlasti priključki. Postavljen je bil tudi nov podstavek za kondenzator, to je naprava, ki bo zamenjala oba ra-fiimerna kamna. Kondenzator je že naročen pri neki švicarski firmi. Od tega pričakujemo boljše vlaknine in pa manjše stroške, suj ne bo treba več nabavljati raft nemih kamnov iz uvoza. Druga večja dela pri remontu so bila: pregled reduktorjev, za-tesmitev črpalk, prepleskanje vseh strojev in naprav z za oko prijetno barvo itd. Planirani stroški za remont so znašali 6,5 milijona dinarjev, ki pa bodo po končnem obračunu nekaj večji zaradi podražitve nadomestnih delov in materiala. Da je bil remont dobro pripravljen, kaže dejstvo, da so končali ,z deli dva dni pred rokom, kar je občuten delež pri povečanju proizvodnje lesovine. Vodstvo vzdrževanja je pohvalilo celotno posadko, ki je opravila remont, saj so, če je bilo potrebno, delali tudi pozno v noč. V brusilni c i so posebno zadovoljni, da zaradi novega načina doziranja kisline ni več slabega zraka v oddelku proizvodnje lesovine, saj so imeli več kot dvajset let poln nos kisline. Tudi sicer tečejo stroji lepše in dajejo kvalitetnejšo lesovino. To je potrdil tudi obratni laboratorij, ki je izdeloval kontrolne vzorce lesovine. Zlasti je opaziti manjšo 1 rskavost. Papirniška šola za odrasle VEVČE, OKTOBRA — ČepraD sta se struktura in stopnja strokovnega znanja zaposlenih v ožji proizvodnji zadnja leta vidno izboljšali, je še vedno dovolj delavcev, ki jim manjka potrebna in predpisana izobrazba. V ta namen se je z oktobrom letos spet začela poklicna papirniška šola za odrasle. Vanjo se je vpi- salo 36 učencev, delavcev iz posameznih ekonomskih enot. Pogoj za vpis je bila dokončana osemletka in vsaj enoletni delovni staž. V nekaj nujnih primerih pogoji niso podani, kar pa bo verjetno nadoknadila marljivost in prizadevnost obiskovalcev ''šole. Z dokončano šolo si bodo delavci pridobili pravico opravljati Vevče — pogled na tovarno s severne strani — Foto Brdar poklicno delo na delovnih mestih, ki ga že opravljajo ali pa možnost napredovati, če doslej še niso imeli potrebne strokovne kvalifikacije. Zanimivo je, da je več zadnjih kot prvih. Morda še vedno prevladuje zmotna miselnost, da delavec, ki neko delovno mesto zaseda, lahko oz. mora na tem delovnem mestu ostati, čeprav mu manjka najosnovnejše, kar je za nemoteno opravljanje dela potrebno. Razred za odrasle ima pouk vsak teden trikrat po pet ur dnevno v popoldanskem času. Težave so v tem, da udeleženci šole delajo o izmenah in je le težko zamenjavati delo tako, da so pri predavanjih redno prisotni. Zato bi bilo prav, da vodje oddelkov obiskovalcem šole to upoštevajo in jim nudijo vso pomoč pri zamenjavi popoldanskega dela. Ker pouk poteka v sklopu Šolskega centra tiska in papirja, torej v sklopu družbeno priznane šole, bodo absolventi po opravljenih izpitih prejeli ustrezna spričevala, ki bodo najmarljivejšim nudila možnost za eventualno nadaljnje izobraževanje. Čeprav je učenje ob opravljanju službene dolžnosti precej naporno, pričakujemo, da bodo kandidatje vzeli stvar resno, da bodo ob koncu poplačani z uspehom. Ob 40-letnici Papirnice Količevo in 30-letnici I. Razvoj delavskega gibanja v Papirnici Količevo Pri obravnavanju delavskega gibanja v »Papirnici« Količevo se moramo dotakniti na kratko tudi razvoja industrije, ki je domžalsko okolico spremenila v kratkem časovnem obdobju v industrijsko mesto. Vzporedno z razvojem industrije je nastajal nov delavski razred, ki je kmalu spoznal, da le z enotnim nastopom delavstva lahko odpravi oz. ublaži izkoriščanje, ki ga je prinesel kapitalistični sistem. Prebivalci širše okolice so bili nekoč povsem kmečkega porekla. Obrti, trgovine in gostinstva skoraj ni bilo. Ljudje so se nekaj malega pečali s tovorništvom in pozneje s prevozništvom. Najprej se je razvilo v Domžalah slamnikarstvo, pozneje leta 1910 se pa pričenja razvijati mlinska industrija, njej pa so potem sledile: kovinska, kemična, papirna, tekstilna in usnjarska. Po končani prvi svetovni vojni leta 1920, je na kraju, kjer stoji današnja papirnica, stal kmečki mlin, last kmeta Hočevarja iz Količevega. Ta mlin je odkupil podjetnik Bonač iz Ljubljane. Preuredil si ga je v obrat za izdelavo lepenke. Po uspešnem startu z izdelavo lepenke, mu je postal začetni prostor premajhen in si je zgradil ob potoku Mlinščica nov industrijski obrat. Leta 1924 je začel na Količevem obratovati prvi papirni stroj, in leta 1928 prvi kartonski stroj. Da si je Bonač postavil tovarno ravno na Količevem, moramo iskati vzroke predvsem v tem, da je imel na razpolago dosti vode, bližino železnice in seveda dosti cenene delovne sile s še nerazvito delavsko zavestjo. Pravega industrijskega delavstva, ki bi se preživljalo samo z zaslužkom iz tovarne, je bilo pred 40' leti še zelo malo. Industrija je šele nastajala in z njo se je pojavil kapitalist, ki je izkoriščal nov nastajajoči razred delavcev. Na celem področju je bilo tedaj zaposlenih nekaj nad 1200 delavk in blizu 350 delavcev. Na vseh vodilnih mestih so bili tujci: v tekstilni industriji Čehi, v slamnikarstvu Avstrijci (Tirolci), v drugih pa tudi Avstrijci ali Nemci. Domačini niso imeli nobenih perspektiv po kakršnemkoli napredku. Pretežna večina delavstva _ pa je bila z eno nogo v tovarni, z drugo pa doma na njivah in vrti-čih. V pravih delavskih družinah, ki so bile odvisne od samega zaslužka, pa je večina čutila bedo in pomanjkanje najosnovnejših življenjskih potrebščin. Zato se ne smemo danes čuditi, da se je tako pozno pričela razvijati zavest delavcev. Poleg tega pa moramo upoštevati še močan verski vpliv na prebivalstvo in vpliv jezuitov1, ki so imeli svojo postojanko v majhnem naselju, imenovanem Groblje, Od tu so vodile niti propagande na vse bližnje kraje in vasi. Prav posebno so pazili, da delavstvo ne bi vstopalo v delavske_ strokovne organizacije, češ da je to prvi korak v komunizem, brezboštvo in sužnost. Posledice tega so se poznale pri delavstvu, katerega revolucionarna zavest se ni tako hitro širila. Prvo močnejše gibanje delavstva v tem okolišu je bilo _v »Papirnici« na Količevem. Tu je s hitrim razvojem tovarne nastajal tudi razred delavcev, ki je vedno bolj postajal odvisen od dela v tovarni. Čim bolj se je razvijala tovarna, tem bolj je naraščalo število delavstva (v letu 1935 jih je bilo okoli 300), ki jih je lastnik tovarne izkoriščal, kolikor jih je mogel. Na vseh vodilnih mestih So bili tujci, ki so znali povsod izkoristiti svoje 'položaje, ustvarjali so neznosne razmere našim ljudem. Kdor pa se je zoperstavil, je dobil takojšnjo odpoved in si je moral poiskati delo drugje. Kdor se je takrat hotel zaposliti v »Papirnici«, je moral imeti priporočilo vsaj od enega izmed vodilnih, drugače ni bil sprejet. Starejši delavci se še dobro spominjajo hudih pogojev in razmer ob neomejenem delavniku, prekomernem nadurnem neplačanem delu, ob skrajno nizkih plačah, brez pravilnega bolniškega zavarovanja in zraven še trdega ravnanja nemških strokovnjakov. Tudi dekleta in žene so bile čestokrat nadlegovame od teh, v moralnem pogledu zelo nizkotnih ljudi. Y za,postavi jam ju in poniževanju delavcev pa je prednjačil takratni direktor (uslužbenec Bonača) Wulsch, ki je poleg drugih kazni, delavce celo pretepal. Ko so se delavci hoteli prvič organizirati v letih 1927-28, je to odkril Bonač in takoj odpustil vse tiste, ki so bili pobudniki te akcije. Zato se zaradi budnosti Bonača ni moglo razvijati organizirano delavsko gibanje. Prve korake na to pot je delavstvo znova naredilo leta 1932, ko je Tončka Bevc, poročena Šlibar, stopila v »Jugoslovansko strokovno zvezo«.1 2 Pričela je s pomočjo Angelce Ocepkove, tudi članice JSZ, spletati organizacijske niti, katere je potem kovinostrugar France Bukovec,3 kot idejni vodja delavstva, začel uresničevati in pripravljati delavce za borbo proti izkoriščevalcem. Bil je priljubljen med delavstvom zaradi odkritega značaja im zato, ker je z vsakomer rad govoril. Dokazoval je, da je mogoče izboljšati položaj delavca le z njegovim kulturnim in strokovnim dvigom. Vedno je govoril, da si bo delavstvo priborilo svoje pravice edino le z organiziranim in enotnim nastopanjem. Bukovec je bil takrat edini komunist v tovarni in se je zaposlil po sklepu vodstva KP. Za nalogo je imel, da v »Papirnici« organizira delavstvo, kar mu je tudi v celoti uspelo. Tira-mija, ki so je počenjali vodilni uslužbenci, je rodila Bukovcu le plodna tla za uveljavitev načel KP. V gospodarski krizi od 1930 do 1935 se je položaj delavstva še poslabšal. Silno nizke plače, brezposelnost, poniževanje itd. so nujno vodili delavstvo v odkrito borbo za svoje pravice. V drugi polovici leta 1955 je dosegla ta borba svoj vrhunec. Delavstvo je vedelo, da se mora strniti v enotno organizacijo, sicer bo njihov boj brezuspešen. Najbolj zavedni delavci ,so začeli pod vodstvom Franceta Bukovca tajno zbirati podpise delavcev, da pristopijo v »Jugoslovansko strokovno zvezo«, katere voditelji so bili takrat člani KP, seveda v strogi ilegali. K dvigu delavske zavesti so pripomogli v veliki meri tudi shodi — tabori, ki jih je organizirala KP. Na teh delavskih taborih, ki so bili na Homcu pri Kamniku, na Taboru nad Ihanom in drugod, so govorniki pozivali delavstvo na enotnost in solidarnost. Teh taborov so se udeleževali delavci vseh tovarn in neredko tudi orožniki, katere so obvestili in napodili tovarnarji, da bi preprečili ta zborova- nja. Skoraj po vsakem taboru so tovarnarji izvajali sankcije proti delavskim organizatorjem. Mnogokrat so posamezniki, hlapčevsko vdani kapitalistu, izdajali delavske voditelje. V papirnici iso nekateri odkrili Bonaču, da je pobudnik in idejni vodja v njegovi tovarni Bukovec, ki je organiziral že skoraj celotno delavstvo v JSZ. Zato je Bukovec dobil na plačilni dan tudi delavsko knjižico in s tem odpust iz tovarne. Ko se je pričel poslavljati od svojih prijateljev in sodelavcev, ni računal na to, da je pri delavcih prav on zgradil socialistično zavest. Delavci so se raje odločili za stavko, kakor pa, da bi pristali na odpust svojega voditelja. Zaradi tega in zaradi skrajno slabih delovnih povojev, neurejene higiensko tehnične zaščite, težkih socialnih razmer, velikega poniževanja in mnogo prenizkih mezd, se je pričala največja stavka delavcev v naši okolici. Količevo — stavkajoči delavci pred 30 leti II. Poiek in uspeh stavke leta 1935 1 Člani Družbe Jezusove. ! »Jugoslovanska strokovna zveza«, kateri nosilci so bili krščanski socialisti s svojo belo volilno barvo. Na vodilnih mestih v tej zvezi so bili člani KP. s Rojen je bil 14. marca 1910 v šmarmem pod Šmarno goro. Izučil se je za kovinostrugarja. Še kot vajenec se je seznanil s Francetom Leskovškom, ki ga je vpeljal v partijo In potem spremljal njegov razvoj v raznih podjetjih, kjer je bil Bukovec zaposlen. Nazadnje je delal v Papirnici Količevo, kjer je ostal do vojne. Po nalogi Partije je stopil v sindikalno organizacijo Krščanskih socialistov, delal v njej, ter jo kot predsednik brezkompromisno in borbeno vodil. Pri stavki je dosegel izredno lepo povezavo med kmeti in delavci. Pri vseh akcijah se je ravnal po načelih partije, silno se je trudil za enotnost delavskega razreda. Bil je med prvimi, M so organizirali oborožen upor v kamniškem okrožju proti okupatorju. Pozimi leta 1942, ko so ga poklicali v glavni štab, je_ postal po nesrečnem naključju žrtev mine, katero je nosil v nahrbtniku. Stavka se je začela na soboto 15. avgusta 1935 ob 14.15 uri popoldne in je trajala 9 tednov. Znak s sireno je zbral delavstvo na dvorišču tovarne, menda sta njihovo ogorčenje in nenadejana upornost tako preplašila upravo, da je poklicala na pomoč orožnike. Ustavili so se vsi stroji, le nekaj delavcev je hotelo še naprej delati, toda kmalu so spoznali, da ničesar ne pomenijo nasproti mogočni in borbeni množici delavcev. Delavstvu, zbranemu pred tovarno, je govoril Bukovec, ki je ■pozival delavstvo predvsem k solidarnosti in enotnosti. Stavkajoči so zasedli vhode v tovarno, razmestili na šestih mestih stavkovno stražo in izvolili strokovni odbor, ki se je takoj povezal z JSZ v Ljubljani. O stavki je obvestil delavce iz Vevč in druge, ki so bili pripravljeni pomagati delavcem pri njihovi veliki nalogi. V stavkovni odbor so bili izvoljeni: il. Franc Bukovec 2. Jože Avsec 3. Franc Hribar 4. Tooička Bevc 5. Mihaela Jerman 6. Anton Hauptman 7. Jože Pirc Izvoljeni odbor je takoj zasedal v uti pri Kožarju nasproti tovarne. V imenu delavstva je odšel Franc Hribar k ravnatelju Wul6clm in zahteval, naj se prekliče odpoved glede odpustitve Bukovca. Ravnatelj Wulsch tega ni hotel storiti z izgovorom, da se lastnik tovarne sploh ne bo pogajal in da ne bo nikoli več vzel Bukovca nazaj na delo. Stavka se je nadaljevala in straže ista nadzorovala stalno po dva delavca. Iz Domžal in Mengša so prišli orožniki češ. da bodo stražili tovarno in ravnatelja. Delavski voditelji KP, JSZ in delavski zaupniki drugih tovarn so prišli takoj na mesto stavke, kjer so politično in moralno bodrili stavkajoče. Približno v eni uri so prišli na Količevo tudi najbolj revolucionarni delavci z Vevč: Pangeršič, Sotler in drugi, ki so stavk; moralno pomagali in obljubili pomoč v imenu vsega delavstva vevške papirnice. To obljubo so tudi držali, saj so od prvega pa do zadnjega dne stavke stali ob strani količevskih delavcev. Ta solidarnost vevških papimiičarjev je v precejšnji meri pripomogla k uspešnemu koncu stavke. Tudi strokovne zveze in sindikati podjetij širom po Sloveniji so v teh dneh priskočili na pomoč z materialno podporo. Delo strokovnega odbora Skrbeti je moral za prehrano delavcev, organizacijo stavke m se pogajati s kapitalistom Bonačem. Treba je bilo organizirati zbiranje hrane in skupno kuhanje ne le za delavce, ki so stavkali, temveč tudi za njihove družinske člane. Strokovni odbor je postavil v imenu delavstva Bonaču naslednje zahteve: 1. Franc Bukovec mora nazaj na delo. 2. Ravnatelj Wulsch, ki je največ kriv vsega žla v tovarni, mora takoj iz tovarne. 3. Delovno razmerje med delavci se mora urediti s kolektivno pogodbo. 4. Tuji vodilni delavci naj se čimprej nadomestijo z domačimi. 4. Delavstvu se mora priznati organizacijska svoboda. 6. Zaradi tega spora ne sme podjetje izvesti nikakih posledic nad delavstvom. Pogajanja, ki so bila izmenoma v Kamniku in Ljubljani, so v imenu delavstva vodili Franc Bukovec, Tončka Bevc in Jože Avsec. Čim dlje so stavkali, toliko večje so bile težave stavkajočih, zlasti glede prehrane. Z geslom »Vedite, da je naš boj, vaš boj, da je naša zmaga vaša zmaga«, so hodili okoli in z nabiralnimi akcijami pri okoliških kmetih oskrbeli živež, ki so ga potem uskladiščili pri Matičiču v Dobu. Hrano sta pripravljali kuharici Ana Levec in Marija Jenko na dvorišču pri »Froncu« na Količevem. Celotno gospodarstvo stavkajočih je vodil ekonom France Levec. Med drugimi so govorili tudi Franc Leskovšek-Lulka, Tone Fajfar, Marijan Der-mastia, Anton Marinček in še mnogo drugih, ki so v teh dneh hrabrili stavka j oče in jih bodrili, da morajo enotno vztrajati pri svojih pogojih. Borba papirničarjev za njihove osnovne pravice je presenetila tudi kapitaliste in je Zveza industrije papirja »Kartel« na vse mogoče načine podpirala kapitalista Bonača. Rečeno mu je bilo, da ne sme popustiti stavkajočim, zato se v začetku sploh ni hotel pogajati. Da ne bi Bonač izgubil svojih kupcev, ga je »Kartel« oskrboval s papirjem in za časa stavke je naročal papir tudi _ v Avstriji in Nemčiji. Kapitalist Bonač je s svojim sodelavcem ravnateljem Wulsehem hotel podkupiti nekatere stavkajoče, da bi prenehali s stavko in vnesli razdor med delavce, toda to mn ni uspelo. Delavcem je po stavke papirničarjev paSti paiipapočemo poslal delavske knjižice na dom. To pa je predhodno odkril .strokovni odbor in opozoril delavce, da naj ne podpišejo prejemnic, in tako je dobil Bonač vse delavske knjižice nazaj. Pismeno je pozival vsakega delavca nazaj na delo. Izobesil je razglas, v katerem poziva vse delavce, da naj prenehajo s stavko in se vrnejo na delo. Nekaj dobesednih citatov iz razglasa: »Vaši svetovalci očitno ne poznajo prilik moje tvomice. Od njihovih oMjub ne boste imeli koristi. Oni vam ne bodo pomagali, ko boste trajno brez dela ali pa ko boste v sobotah odhajali domov zaradi pomanjkanja dela, morda le z dosedanjim polovičnim zaslužkom v žepu. Ako ni naročil, tvoirnica pri najboljši volji ne more delati. In naročila so se že začela na časopisne vesti o stavki odpovedovati. Cim dalje bo trajala stavka, tem več bo odpadlo naročil, ki jih bodo naročniki plasirali v drugih podjetjih in v inozemstvu, ki si vedno bolj utira pot v našo zemljo. Ne igrajte se s svojo usodo, da ne bo prepozno spoznanje, kako dobro ste se imeli v moji tvor-nici in to v času, ko je brezposelnost na dnevnem redu. Ker ne vem, da H ste bili od vaših zaupnikov na sestanku v Kamniku dne 22. VIII. pravilno poučeni o vsem poteku razgovorov, Tam sporočam naslednje: 1. Glede odpuščenega delavca sem izjavil, da ga zaenkrat ne sprejmem na delo. 2. Gospod direktor bo zapustil moj obrat po lastni želji, ker noče biti ovira med vami in menoj. 3. Pripravljen sem bil delavske plače primerno revidirati4 in popolniti delovni red, v katerem naj bodo navedene plače in točno vse pravice, koristi in dolžnosti, ki jih ima delavstvo. 4. Da zasedem postopoma vodilna mesta z domačimi, bom v tem pogledu postopal rigorozne-je5 kot doslej in bom zaposlil pri važnih strojih le laike osebe, od katerih morem pričakovati, da se bodo po svoji pridnosti in inteligenci v doglednem času teoretično in praktično usposobili za to mesto. Vse to sem Obljubil pod pogojem, da delavstvo takoj pristopi k delu. Enako sem tudi obljubil, da radi stavke same ne bom izvajal nobenih konsekvenc. Žal so bile te koncesije0 zaman. Ljubljana, dne 27. avgusta 1935.« Vendar vsa podkupovanja, vse obljube in razglasi niso mogli razbiti enotnosti delavcev, ki so trdno vztrajali pri svojih zahtevah in s tem spet znova dokazali, da je napačna trditev, da bi bili mezdni boji v času krize nemogoči. Stavka je tekla dalje in delo stavkovnega odibora ni bilo lahko, kajti voditi borbo proti takratnemu močnemu kapitalistu je zahtevalo res močno zavest delavskega razreda, zlasti še, če upoštevamo dejstvo, da so bili med stavkajočimi tudi nekateri stavkokazi in so se pojavljale vesti, da mislijo stavkokazi sami pognati papirni stroj II. Takim vestem je sledil protiukrep s tem, da so stavkajoči pomnožili straže, ki so preprečile vsakršen tak namen stavkokazov. Delavci so večkrat spremljali svoje zastopnike v Kamnik na sodišče, kjer so potekala pogajanja z lastnikom Bonačem, ki so se večkrat končala negativno. Nikakor ni hotel izpolniti delavskih žalitev, da pa bi odpustil svojega direktorja Wulscha, pa sploh ni hotel slišati, dokler ni Wul'sch sam zapustil tovarne. Zgodilo se je, da je Jože Avsec 1 1 Revidirati — spremeniti, predru-gačiti. s Rigorozneje — natančneje. ‘ Koncesije — pogajanja. neke noči počakal rahlo vinjenega direktorja, ki se je vračal v tovarno in ga s pilo močno udaril po glavi. Tudi to je bil »vzrok, da je Bonač sam uvidel, da je resnično bolje, če Wulsch zapusti papirnico in da naredi sporazum z delavci. Pridobitve, dosežene s stavko: Dne 13. oktobra 1933 je bila podpisana pogodba med Bonačem im zaupniki, med sopodpisniki so Franc Bukovec, Mihaela Jerman in David Doktorič, duhovnik iz Radomelj. Pogodba izrecno navaja: 1. Da vodstvo tovarne ne sme nikogar preganjati ali odpustiti zaradi udeležbe pri stavki. Na delo bodo pozivali sicer postopoma, venidar nihče izmed stavkajočih ne sme biti izvzet. 2. Delavci dobijo pravico organiziranja v legalne delavske strokovne organizacije. 3. Delavci morajo izvoliti šest zaupnikov in šest namestnikov. 4. Priložena je mezdna tarifa. Akordne postavke so takšne, da je mogoč 20°/o pribitek na osnovne plače. 5. Službeno razmerje se bo uredilo z delovnim redom Ministrstva za soc. politiko (JSZ fasc. V. Inštitut za delavska gibanja). K tem sklepom naj navedem še Pangeršičeve dopolnitve: Podjetje se je obvezalo plačevati nadure ob delavnikih is 50%, ob nedeljah s 100% pribitkom. Ob osemurnem delavniku priznava bolniško zavarovanje in pravico do bolniških dopustov. Osovraženega Wulsoha so odpustili. Te temeljne dosežke priborjene v stavki so v naslednjih letih delavci še dopolnjevali in širili. Visa nadaljnja vprašanja sta skupno reševala zbor obratnih zaupnikov in uprava podjetja, tako da praktično posameznik ni smel imeti razgovorov s predstavniki podjetja ne o lastnih in ne o kolektivnih zadevah. Vse težave, prošnje in podobno so reševali obratni zaupniki enkrat tedensko s predstavniki podjetja, v nujnih primerih pa takoj. Prvo izvoljeni delavski zaupniki in namestniki v letu 1935 so bili: 1. Franc Bukovec — Jože Avsec 2. Mihaela Jerman — Antonija Bevc 3. Franc Hribar — Jože Pirc 4. Peter Rode -— Mirko Markič 5. Franc Avbelj — Valentin Rems 6. Ciril Sitar — Ana Levec Poslovni red papirnice z dne 14. julija 1936, ki sta ga podpisala v Ljubljani Anton Marinček, zastopnik Delavske zbornice in lastnik J. Bonač, je obsegal 22 členov in je urejal delovne pogoje, kolikor niso obstajali boljši, sklenjeni z individualno ali kolektivno pogodbo. Za delavce vseh skupin (čl. 3), mladoletne ženske (čl. 8) predvideva počitek ob nedeljah in določenih praznikih (čl. 10). Delovni čas se more sporazumno podaljšati, vendar največ na 2 uri dnevno (čl. 9). V tem primeru se vračuna nadura s 50 % pribitkom, če pa se raztegne delovni čas tudi na nadelavnilk, s 60% pribitkom na uro (čl. 5). Če je potrebno in sprejeto akordno delo, se to izplačuje z 20% pribitkom na osnovno plačo ob delavnikih m s 50% pribitkom ob nedelavni-kih (čl. 5). Mezde z odtegljajem za socialno zavarovanje, davke, morebitne kazni, morebitne odškodnine za poškodovano blago ali orodje, odtegljajem za stanarino (kdor je ‘stanoval v tovarniški zgradbi) ali za predujem regulira čl. 7. 01. 11 regulira predčasne izstope v primeru delavčeve strokovne nesposobnosti, žalitve, protizakonitega delova- nja, vpoklica v vojsko in podobno. Člen 18 priznava zavarovanje zoper bolezen in v primeru nezgode, čl. 13 pa zaupnike, ki morajo imeti vsak četrtek od 14 do 15 ure sestanek. V pirimeru delovne obveznosti jim za zamujeni čas podjetje izplača odškodnino. (JSZ fasc. V. Inštitut za zg. delavskega gibanja.) Leto dni kasneje 1. junija 1937 so podpisali Franc Bukovec, Andrej Kamnikar, Alojz Keržan, Franc Novak in Valentin Rems v imenu tovarniškega delavstva nov sporazum, spet za dobo enega leta. Ta je bil kasneje podaljšan do 31. marca 1939. V glavnem je določal novo mezdno tarifo, ki je bila določena takole: Za 1. kategorijo 8,25 din, za 2. kategorijo 5,40 dim, za 3. kategorijo 5,15 din, za 4. kategorijo 4,75 din, za 5. kategorijo 4,40 din, za 6. kategorijo 4,14 din, za 7. kategorijo 4 dim, za 8. kategorijo 3,25 din, za 9. kategorijo 3 din, za 10. kategorijo 2,75 din (JSZ fasc. V. Inštitut za zg. delavskega gibanja). Se v istem letu so se začela pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe, ki pa razen manjših nebistvenih sporazumov niso prinesla večjih sprememb. (Zapisnik z dne 4. in 28. 'septembra 1937, JSZ fasc. V. Inštitut za zg. del. gibanja.) Delavstvo se je 3. oktobra 1938 (podpisnik France Bukovec) zaradi xnepovOljnih okoliščin, ki niso dovoljevale generalnega zvišanja plač« zadovoljilo celo z dvakratnim zneskom po 500 dinarjev za poročene delavce, izplačanim 13. oktobra 1938 in za božične praznike in dvakrat po 200 dinarjev za neporočene delavce, ter, kakor .sem prej omenil, s podaljšano veljavnostjo zadnjega sporazuma. Novi delavski zaupnik Ferdinand Pirc je s sopodpisnikom Rozmanom od JSZ že pred koncem kraljevine 23. januarja 1940 podpisal sporazum, s katerim so utemeljevali novo povišanje plač (JSZ faisc. V. Inštitut za zg. delavskega gibanja). ZAKLJUČNE MISLI Velika in težka je bila zmaga, ki so si jo priborili s stavko ko-ličevski papirničarji. Ob najtežjih trenutkih jih je bodrilo zaupanje v svoje voditelje in enotnost, s katero so se uprli izkoriščevalcu. Zavedajoč se tega, da se borijo za svoje osnovne pravice, proti vsem poniževainjein, ki so jih doživeli do tedaj, so lahko vztrajali in uspešno dokončali to borbo za delavske pravice. Med delavci je trajala tudi po stavki velika solidarnost in humanost. Delavci, ki se niso mogli takoj zaposliti, so dobili delež plač od svojih že zaposlenih delavcev. Po tej veliki 'delavski zmagi na Količevem se je močno okrepila delavska zavest in borbenost tudi po drugih tovarnah in priča smo stavkam, kjer so se s pridom uporabile izkušnje papirničar-jev. Tudi v drugih tovarnah je bilo težko življenje in izkoriščanje delavcev, pa je zmaga koli-ličevskib papirničarjev marsikomu odprla oči, da se je zavedal, kaj pomeni enoten nastop delavskega razreda, ko se je boril za svoje pravice proti tujim in domačim izkoriščevalcem. Delavska in narodna zavest 'boliških delavcev se je jasno pokazala tudi v času NOB. Veliko teh tovarišev in tovarišic, ki so sodelovali v stavbi in pozneje v NOB. danes mi več in med njimi tudi največjega borca za delavske pravice, narodnega heroja Franca Bukovca. Ni bil sam, ki je žrtvoval svoje življenje, saj je v narodno osvobodilnii borbi za svobodo, bratstvo in enotnost naše domovine darovalo svoje življenje 48 delavcev — 'borcev in bork iz papirnice Količevo. Tvyj Novo delavsko naselje na Vevčah Ustanovljena je katedra za študij celuloze in papirja VEVČE, OKTOBRA — Pri naravoslovni fakulteti v Ljubljani, odsek za kemijsko tehnologijo, je bila ustanovljena katedra za študij celuloze in papirja. V zvezi s tem je bil v prvi polovici oktobra sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki fakultete prof. ing. Friderik Gerl, predstavniki Inštituta za celulozo in papir in zastopniki nekaterih slovenskih tovarn papirja. V plodni razpravi so ugotovili, da mora vsa organizacija študija temeljiti na zadostnem številu študentov za to zvrst študija, ki je pri nas zelo potreben, saj ima papirna industrija še vedno premajhno število strokovnjakov z visoko izobrazbo. Pri tem so prizadete posebno nekatere tovarne. Iz katedre, ki naj bi bila začetni model organizacije tovrstnega študija, naj bi se pozneje razvil odsek. Predavalnice naj bi bile že v začetku, morda pa tudi pozneje, na Inštitutu za celulozo in papir, ki bi nudil na razpolago tudi svoje laboratorije ter drugo za študij potrebno opremo. Sredstva za začetek bo dala papirna industrija in njeno združenje, pozneje pa bi ustanovili šolski sklad. Papirna industrija je pripravljena skrbeti, da bo Inštitut za papirno industrijo še boljše opremljen in tako lahko služil dvojnemu namenu — raziskavam in vzgoji visoko strokovnih kadrov. Ugotovili so namreč dejstvo, da ima papirna industrija dobre pogoje, zlasti tržne, manjka pa še dobrih specializiranih inženirjev. V omenjeni sklad naj bi spadale tudi štipendije. V ta namen in za urejevanje drugih zadev pa bi bilo potrebno neko operativno telo, ki bi povezovalo šolo, tovarne in študente. Štipendistov bi moralo biti toliko, da bi bila pozneje mogoča selekcija kadrov, ker je pač premalo pridobiti si naslov, ne pa zaživeti z industrijo in stroko. Tudi za študij III. stopnje je že veliko zanimanje. Medtem ko so bili do sedaj kurzi III. stopnje, se bo odslej uvedel individualni odnos, kar je sklenila fakulteta sama. To je specializiran, razširjen študij, ki sestoji iz enoletnega študija in iz dane konkretne naloge. Prisotni so bili mnenja, da za III. stopnjo ni še velikih potreb, pač pa je treba pripraviti zadevne programe. Primarna skrb naj bi veljala* napredku proizvodnje, za kar sta II. stopnja in strokovna praksa primerni. Ko bodo ustvarjene materialne osnove, tedaj šele lahko čakamo na rezultate študija. Pri vsem pa bo treba upoštevati tendenco nekaterih podjetij, ki hočejo, da bo istočasno omogočen tudi izredni študij za tiste mojstre in vodstvene delavce, ki so s svojo prakso dokazali dovolj sposobnosti in veselja do papirniške stroke in raziskovalnega dela na tem področju. USKLADITEV PREDLOGA ORGANIZACIJE PODJETJA VEVČE, OKTOBRA — DS podjetja je obravnaval poročili komisij DS PE Medvode in DS FE Vevče za uskladitev organizacije podjetja. Keir sta bili stališči komisij precej različni in kot taki neuporabni za neposredni sprejem v enoten statut, je DS podjetja imenovali 10-člamsko komisijo in to po 5 članov iz PE Medvode in PE Vevče. Po sklepu in priporočilih mora ta komisija do konca letošnjega leta izdelati enoten predlog za uskladitev organizacije podjetja. Člani komisije so za Vevče: Ivan Mrhar, ing. Zbran Pirc, Janez Lednik, ing. Franc Vide in ing. Božo Iglič. Za Medvode pa: ing. Franc Mlakar, Milan Glešič, Jože Lejko, ing. Dušan Kogej in Henrik Rejc. Upamo, da bo komisija pregledala težnje obeh proizvodnih enot in sestavila predlog, ki bo koristil napredku celotnega podjetja. Po precej dolgotrajnem naprezanju smo le pričeli graditi silos za izgorke. Pomembnost tega objekta ni samo v higienskih razmerah, temveč tudi v tem, da z dograditvijo tega objekta odpade eden važnejših faktorjev, ki vplivajo na čistočo celuloze. Upoštevati moramo namreč to, da je sedanje_ odlagališče izgorkov neposredno poleg skladišča celuloze Petdeset tisoč dinarjev nagrade za izboljšavo TONE MRVAR JE POVEČAL PRODUKTIVNOST NA SVOJEM DELOVNEM MESTU VEVČE, OKTOBRA — DS poslovne enote Vevče je na .svojem III. letošnjem zasedanju obravnaval in tudi potrdil predlog nagrade za samostojno telindčno izboljšavo delovnega postopka. Gre za tehnično izboljšavo ročnega postopka dela v oddelku pomožne proizvodnje, pri izdelavi lesene embalaže za odpremo v pakete zavitih formatnih papirjev. Analitski predlog nagrade je izdelal oddelek za nagrajevanje v sodelovanju s strokovno komisijo za nagrajevanje pri ODS V evče. Zasluženo nagrado 50.000 din prejme embalažni mizar tovariš Tone Mrvar. Tovariš Mrvar dela v embalažni delavnici na delovnem mestu embalažnega mizarja. Vsakdanje orodje na tem delovnem mestu je ročno kladivo, žeblji, pomožno merilo in delovna miza. Poleg mize so pa pripravljene embalažne deske, ojačevalne letve, nosilni podstavki. In delo — sestavljanje transportnih palet, embalažnih desk in embalažnih okvirov. Največ Izdelujejo embalažne deske. Princip dela pri izdelavi desk je naslednji: na železno površino delavne mize se vzporedno, drugo .zraven druge, polaga toliko 8—10 mm debelih desk, da se doseže predpisana skupna širina embalažne deske (odvisno od formata papirja). Preko širine desk polagajo pripravljene ojačevalne letve, ki vežejo deske, s pomočjo merila (kos letve) določijo njihove pravilne razdalje in pravokotno lego, nato pa z žeblji vse skupaj zvežejo in pritrdijo. Tako poteka stani postopek. Zamudno in nerodno nastavljanje ter težavno ugotavljanje oja-čevalnih letev med sestavijainjem desk, je spodbudilo tovariša Mr-varja do razmišljanja, kako delo poenostaviti in preprosteje rešiti. Pred začetkom sestavljanja naročene vrste in velikosti embalažne deske je napravil šablono (okvir), ki točno določa število, lego ter razdaljo vezanih letev na deski. Takšno šablono je postavil na delovno mizo, v šablono je postavil vezane ojačevalne letve, na letve pa pripravljene deske, nato pa z žeblji in kladivom vezal deske z vezno-ojače-valnimi letvami. Kalkšne prednosti so se pokazale? 1. enostavnejše in lažje delo, 2. hitrejše delo, 3. kvalitetnejše delo. Hitrejše delo je dalo 8—10 °/o večji količinski učinek. Preračunano v dinarje, znaša to -v primerjavi s prejšnjim postopkom, 370.0001 do 400.000 din prihranka v enem letu. Enostavnejše delo (odpade ročno merilo) pomeni tudi boljše pogoje dela. Boljša kvaliteta izdelka pa .se kaže v tem, da so vezno ojačevalne letve zanesljivo točno razmeščene, vezni žeblji so zakrivljeni v letvah, namesto v deskah. Po starem postopku so bili vezni žeblji zakrivljeni v deske, tako da se je večkrat poškodoval ovoj embaliranih paketov, pa tudi zunanje pole papirja v paketu. Takoj se je pokazalo, da izboljšava ne velja samo za izdelavo embalažnih desk, temveč za vse vrste in oblike naše embalaže. Toneta Mrvarja smo prosili naj pove nekaj besed o tem. Zato smo ga vprašali: »Ste poklicni mizar, večina delavcev v embalažni delavnici je le priučenih. Ali mislite, da večja strokovnost vpliva na način dela?« »Pred dobrim letom sem nastopil službo v embalažni delavnici podjetja. Takoj ob prihodu sem opazil, da je tu delovni postopek precej počasen in zaostal. Tovariši so mi povedali, da tako delajo, odkar pomnijo. Hotel sem delo poenostaviti in izboljšati. To pa tovarišem, v lesni stroki priiučenim delavcem, ni bilo všeč. Bali so se, da jim bo to »škodovalo«, .zato so negodovali. Ker vem, da vsakršne izboljšave ko- ristijo gospodarski organizaciji in vsemu kolektivu, sem svojo zamisel uresničil. Najprej so mi delovni tovariši močno zamerili, češ, zadnji si prišel, pa bi nas že rad učil. Kasneje ;pa so le sprevideli, da sem svoje delo z manjšim naporom opravil v krajšem času. Tudi oni so začeli delati po modelih.« »In kako je delo potem napredovalo?« »Delo smo od tedaj opravili hitreje. Zato nam je ostalo več prostega časa. Nekateri tovariši so to izkoristili v negativnem smislu. Nastal je nered. Problemov nismo mogli sami rešiti, zato sem poklical na pomoč predpostavljenega mojstra, ki nam je pomagal zadevo urediti. Seveda smo morali tudi normo spremeniti in jo nekoliko zvišati. S tem pa sem ise svojim tovarišem močno zameril. Razmišljal sem o naših težavah. Potrebno je v embalaži namestiti namesto nekvalificiranih več strokovnih delavcev, tj. ljudi, ki poznajo vsaj tehnologijo lesa in stroje v lesni' stroki.« »Kaj mislite o naši embalažni delavnici?« »Oddelek embalaže potrebuje primerne stroje, ki bo delo izboljšali. Le tako bomo dosegli, da bodo naši izdelki kvalitetnejši in cenejši, na kar moramo vedno paziti, posebno pa sedaj, v gospodarski reformi.« »Visakega prizadevnega delavca delovna skupnost prej ali slej opazi. Ali imate tudi vi ta občutek?« »Pred meseci sem izboljšal in skrajšal delovni postopek pri iz- delavi nekaterih embalažnih artiklov. Vesel sem, da podjetje moje delo ceni. DS PE mi je dotočili nagrado 50.000 din. Za priznanje se lepo zahvaljujem.« Pripis uredništva: Ker je Naše delo javna tribuna naših kolektivov, prispevek o tehnični izboljšavi delovnega postopka pomeni istočasno priznanje in javno pohvalo tov. Mrvarju. Plrav bi bilo, če bi to zabeležili tudi v njegovi delovni knjižici. Široka delovna področja in tradicija naše proizvodnje s takšnim številom zaposlenih in razmeroma bogatim Strokovnim potencialom nehote silijo ik vprašanju, zakaj so podobni primeri v naši tovarni precej redki. Oblikovanje in izpopolnjevanje tehnike dela nedvomno zahteva načrtno delo na tem področju in organiziranje ter podpiranje talkšnih akcij. Pavšalno določanje nagrad brez upoštevanja kakršni h koli izračunov, meril in podobno samo .škoduje razvoju racionalizacije dela. Primer tov. Mrvarja je prvi, ki je bil analitično in računsko ugotovljen. Zavedati se moramo, da je napredek tehnike pogoj splošnega gospodarskega napredka, pomeni izkoriščanje notranjih rezerv in Oblikovanje dela. Stimuliranje oblikovanja dela v industrijsko visoko razvitih državah je pomembno in uspešno področje. .Zgrešeno bi bilo misliti, da nagrade za izboljšave bremeni jo čisti dohodek podjetja, nasprotno pa je res, da so samo del milijonov, ki kot rezultati izboljšav dvigajo čisti dohodek podjetja. Transdukior v Papirnici Vevče VEVČE, OKTOBRA — Pri pogonih papirnih strojev .srečujemo praktično vse značilne oblike elektnomotorskih pogonov. Tipičen primer enostavnega, zastarelega in nekvalitetnega pogona je papirni stroj I. v papirnici Vevče. Motor je asinhronski, torej s konstantnimi vrtljaji. Zato moramo spreminjati vrtljaje z jer,menicami Tak način pogona je zadovoljeval okoli leta 1900, ker je bil edini možen. Seveda pa je neenakomernost pogona vplivala na kvaliteto papirja, zlasti na nihanje v gram- ski teži. Kot vemo, padajo' vrtljaji pri asinhronskem stroju s padcem napetosti kvadratno, s frekvenco pa linearno. Torej se vsi vplivi omrežja prenašajo tudi na papir sam. Z rekonstrukcijo papirnega stroja je bilo potrebno izbrati novo vrsto pogona, ki bi tako v tehničnem,, kot v ekonomskem ■oziru ustrezal zahtevam im zadovoljeval tehnologijo papirja. Če izločimo sinbronski motor kot nemogoč pogon zaradi tega. ker me moremo spreminjati vrtljajev. je jasno, da lahko poganjajo stroj samo istosmerni motorji, ki dovoljujejo brezstopemj-sko in brazizgubno regulacijo hitrosti. Zato je najvažnejša in bolj delikatna izbira pretvornika. Rotirajoči pretvorniki so bili do sedaj klasičen pogon v papirni industriji. Vendar so pogoni sorazmerno dragi in prinašajo z vrtenjem cel kup problemov okoli vzdrževanja. Poleg menjave ležajev, možnosti vibracije, so stalna dela še pri menjavi ščetk in struženju kolektor-jev. Zato je bilo očitno, da lahko vsak stabilni usmernik, ki ima možnost regulacije napetosti ali toka in ki je pogonsko vsaj toliko siguren kot rotirajoč, bolje zadovolji .zahtevam. Od vseh možnih stabilnih usmernikov — živos rebrni tira-trom, silicijev transduktor, silicijev krmiljeni usmernik —- je bil izbran kot najbolj 'robusten in najcenejši silicijev transduktor. Do pred kratkim je bil tak pogon z močjo nad 100 kW redkost, vendar pa so se v Zahodni Evropi sedaj že zelo razširili. Tako že obratujejo transduktor ji z močjo nad 500 kW. V Jugoslaviji verjetno do sedaj še ni noben v pogonu. Poleg dobrih lastnosti, ki jih prinaša kot’ stabilni usmernik, je zelo važen še njegov boljši izkoristek. Seveda pa ima tudi slabe lastnosti, kot so: povečana jalova energija, meenakomerein isto-sunermi tok, meja minimalne regulacije. nemoč vračati energijo v omrežje. Vendar so te slabosti s konstrukcijo toliko eliminirane ali nepomembne, da jih sploh ni treba jemati v poštev. Problematika okoli transduk-torja in njegovega načina vzdrževanja je povsem nova. Zato bomo že pred postavitvijo trans-dulktorja organizirali ciklus predavanj najvidnejših strokovnjakov s tega področja. Ker bodo predavanja poljudna, vabimo razen električarjev še druge. P. J- Uspel koncert papirniškega pihalnega orkestra Posnetek prikazuje vso »posadko« naše medvoške pleskarske delavnice pri pleskanju ograje ob vratarnici VEVČE, OKTOBRA — Menda je že nastala tradicija, da papirniški pihalni orkester vsako leto obišče metliško godbo. Tako so naši muzikantje tudi letos priredili v Metliki koncert na Mestnem trgu. Izvajali so nekatera klasična dela, nekaj koračnic, nekaj pa z repertoarja narodne glasbe. Tudi razvajenemu ušesu je bilo prav prijetno ob čistih akordih, skladnosti in živi interpretaciji izvajanja. Zato ni čudno, da so številni poslušalci, ki so obkrožali koncertni prostor, dajali .priznanje koncertan- tom z glasnim odobravanjem in ploskanjem. Vsekakor je bito čutiti, 'da imajo Metličani dovolj smisla za to vrsto glasbe. Sama organizacija koncerta je bila tudi na zadovoljivi višini, za kar se imamo zahvaliti prijateljski metliški godbi na pihala. Po koncertu so si godbeniki ogledali metliški narodni muzej, ki je prav zanimiv, tako del, ki predstavlja NOB. posebno pa etnografski del. Popoldne pa so godbeniki v veselem vzdušju zaključili obisk. Žal je razpoloženje motilo slabo vreme. Tone Mrvar NISEM ŠE NA DELU, KO PRESTOPIM PRAG TOVARNE VEVČE, OKTOBRA — Poglavitna odlika vsakega človeka je točnost in natančnost. To je pogoj, ki sili k napredovanju v vsakem pogledu, obenem pa vpliva tudi na okolico, tj. na sodelavce. Gre za točno prihajanje na delo in odhajanje z dela. O tem smo že pisali, vendar je stvar toliko bolj važna v času, ko povsod iščemo možnosti ustvaritve čim boljših pogojev za gospodarjenje. Delavski svet podjetja je o tem razpravljal in ugotovil, da je še vedno nekaj desetin ljudi, ki se tega ne zavedajo. Nekaterim je posebno zjutraj točna ura nepoznana. Drugi radi zapuščajo delovno mesto precej pred časom in čakajo po vogalih ali celo pri glavnem vhodu na sirenin znak. Z aktivnim delom mora vsak zaposlen začeti ob predpisani uri, ki jo določi delovni turnus, prav tako pa tudi končati ob predpisani uri. Zato je razumljivo, da je prepozno oziroma prezgodaj biti takrat pri vhodu v tovarno. Izgovori, da imajo nekateri slabe prometne zveze, so neutemeljeni. Zato organi samoupravljanja niso upoštevali oddaljenosti od bivališča, ko so določali delovni red. Tudi odsotnost z delovišča v času polurnega odmora zaradi malice nekaterim časovno ne gre o račun. Ker občutek reda ni bil zadovoljiv, je bilo nujno, da so organi samoupravljanja sprejeli nekatere ukrepe. Vratarji bodo odslej še točneje evidentirali vse zamude. Po tej evidenci bo oddelek za obračunavanje osebnih dohodkov mesečno obračunaval zamujeni čas v sorazmerju z opravljenimi urami in vrednostjo ur, ki je bila v tekočem mesecu dosežena. Le nujne in opravičljive zamude bodo upoštevane. Te pa bodo morale biti dokazane. Vsekakor pa bi naj bila pri prihajanju na delo in tudi odhajanju z dela moralna obveza močnejši faktor kot materialne posledice. REZERVIRANO ZA ODGOVORE NA PRAVNA VPRAŠANJA Obisk članov ZB NOV V Gabrovki Delavec P. S. sprašuje: »Ali je podjetje dolžno, da me po odslu-ženju kadrovskega roka sprejme nazaj na delo v podjetje?« Vprašanje »glade obveznega sprejema na »delo je umestno, kajti to vpašanje verjetno ne zanima samo tov. P. S.# temveč tudi vse mlade fante, ki so šli letos oz. bodo šli na odslužitev vojaškega roka. Temeljni zakon o delovmili razmerjih ureja to vprašanje v 126. členu, ki se glasi: Delavec, ki zaradi lodlhoda na odslužitev oz. dosilnžitev vojaškega roka začasno neha delati v delovni organizaciji, ostane še naprej član njene delovne (skupnosti in ima neposredno po odslužitvi vojaškega roka pravico vrniti se na delo v isto (delovno organizacijo. Vse dolžnosti in pravice, ki se pridobi vajo po delu ali iz dela v delovni organizaciji, med odsotnostjo delavca mirujejo. Po dobljenih informacijah in iz zgoraj navedenega člena je podjetje obvezano sprejeti nadelo vse tiste fante, ki so odšli na odslužitev vojaškega roka po veljavnosti temeljnega zakona o 'delovnih razmerjih. Zakon taz. člen o obveznem ponovnem (Sprejemu na idelo je začel veljati šele letos 8. aprila, in če hi hoteli biti dosledni, bi ga morali uveljaviti šele pri fantih, ki so šli v vojsko po tem tednu. V podjetju so se že oglasili delavci, ki so prišli iz JLA z zahtevo, da jih mora podjetje ponovno sprejeti nazaj na delo; razni advokati so jim napačno tolmačili 126. člen in podjetju celo grozili s tožbo, če ne sprejme na delo delavca, ki .se je vrnil iz JLA. Ti delavci oz. advokati so po vsej verjetnosti zamenjali zakon s priporočilom zveznega (sekretarja za delo, ki je pred kratkim pojasnil, da priporočajo uporabo zakona že sedaj. Med priporočilom in zakonom pa je bistvena razlika. Torej določila 1126. člena ne veljajo za delavce, ki so šli v vojsko pred 8. aprilom 1965. 2. vprašanje: »Kdaj lahko podjetje odpusti delavca?« Temeljni zakon o delovnih razmerjih obravnava v svojih določilih tudi izključitev iz go(-'spodarsfcih organizacij. Delavec lahko izgubi zaposlitev v podjetju v treh primerih. Kot prvi primer pride v poštev hujša kršitev delovne (discipline, ki ima za posledico izključitev iz podjetja. Sklep o izključitvi iz podjetja isprejme delavski svet. Glasovanje o izključitvi delavca iz podjetja je tajno. Sklep je veljaven, če je zanj glasovala več kot polovica članov delavskega sveta. Če pa je prizadeti delavec prepričan, da se mu je zgodila krivica, lahko sproži delovni spor. Druga možnosit. ki jo dopušča zakon, da je delavec odpuščen HOKEJISTI »SLAVIJE« SPET NA LEDENI PLOŠČI VEVČE, OKTOBRA — Nova drsalna sezona bo za hokejski klub »Slavije« prinesla nova presenečenja. V preteklih sezonah začeto delo naj bi se kvalitetno premaknilo za eno stopinjo naprej. Zato je klub že začel z red-tom treningom v 'začetku meseca oktobra v tivolski športni dvorani. Žal po razporedu in zasedenosti drsališča ni možno trenirati več kot 9 ur na teden. Eden izmed vzrokov, mogoče tudi glavni, (pa je ta, da so stroški za eno uro drsanja zelo ve-Ekj Im si klub ne more privoščiti več treningov. Zanimanje za hokej je letos precej porastlo, saj ima klub trenutno 55 članov, od toga pa je skoraj polovica začetnikov. Na prvih treningih je bilo več kot 50 udeležencev. Interesa je pravzaprav še več, vendar klub nima dovolj opre-me. Praktično lahko opremi samo dve moštvi. iz podjetja, je zaradi ukinitve delovnega mesta, na katerem (delavec dela. Za ukinitev delovnega mesta pa mora imeti podjetje določene pogoje, kot so izpopolnitev organizacije dela, delovnega procesa, postopka itd. Toda tudi v teh primeriih podjetje odpove službo delavcu šele tedaj, če iz a delavca ne najde drugega ustreznega mesta, na katerem bi moral delati, ali pa, če (delavec ne pristane, da bi se strokovno izpopolnil za novo delovno mesto. Kolikor pa podjetje v roku enag'a lata ponovno uvede ukinjeno delovno mesto ali podobno delovno mesto, ima odpuščeni delavec, ki izpolnjuje (pogoje za novo uvedeno delovno' mesto, pravico, da se ponovno »zaposli v prejšnjem podjetj»u. Tretja možnost, po kateri lahko podjetje odpusti delavca, je, če delavčeva delovna sposobnost ne ustreza zahtevam dela, ki ga opravlja v podjetju. Fostoipek »za ugotovitev nesposobnosti za delo pirične podjetje šele tedaj, ko delavec na delovnem »mestu dalj časa ne »dosega poprečnega uspeha. Njegov uspeh »oz. (Sposobnost na delovnem mestu mora ugoto-viti »posebna strokovna komisija. Komisijo sestavljajo strokovnjaki iz podjetja in dejavnosti, v kateri j.e delavec zaposlen. Člani komisije »za ocenitev delavčeve sposobnosti pa morajo imeti najmanj takšno strokovno znanje oz. izobrazbo, kot »ocenjeni delavec. Tudi v tem primeru, preden po»djetje »odpusti ocenjenega delavca, mu »mora »dati »prej možnost, da ta »delavec izpopolni svoje znanje. »Podjetje »mora prizadetemu (delavcu omogočiti tudi zaposlitev na »drugem »delovnem mestu v p.oidjetj»u, »ki ustreza njegovemu znanju, seveda, če je »takšno delovno mesto v podjetju. V vseh treh navedenih primerih o odpustu skle»pa delavski svet podjetja, če s statutom »ni »določeno »drugače. Delavca pa ni »nKrgoče Oidtp-usliti iz »podjetja, če j»e bolan, na specializaciji, let-»nem »dopustu, v mladinski delovni akciji, pri vojakih ali na vojaških vajah. Iz »podjetja ne more hiti odpuščena delavka nosečnica oz. mati z otrokom do» 8. meseca starosti. Zakon pred izključitvijo »ščiti v mandatni »dobi člane delavskega »sveta, upravnega odbora, odbornike »in poslance zborov delovnih »skupnosti. 5. Tovarišu N. S. odgovarjamo na njegovo vprašanje, kakšni bodo dopusti v prihodnjem letu, in po katerih merilih ter osnovah se bodo odmerjali. Temeljni zakon o »delovnih »razmerjih predpisuje v 62. členu, ida ima »delavec pravico do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj 14, največ pa 50 »delovnih dni. Tej »pravici »se delavec ne more odpovedati, prav tako ne . more podjetje »prikrajšati delavca za »dopust, niti podjetje delavcu ne more plačati nado- VEVČE, OKTOBRA — Aktiv ZB NOV Vevče je »organiziral tradiokmalni izlet za svoje člane. Namen takega izleta je predvsem »obujanje spominov NOB, oživljanje tradicij »ter »obisk partizanskih krajev, kjer ,so bile najhujše borbe naših enot z Nemci in Italijani. V »teh krajih »so »domačini s pomočjo »političnih in »družbenih organizacij posta-vili večje ali manjše spomenike in uredili »grobišča. Ti naj bo»do priča naše oibrožene vstaje. Naš V LETNEM BAZENU JE BILO PRETEKLO SEZONO PRECEJ ŽIVAHNO VEVČE, OKTOBRA — Čeprav vreme v letošnji kopalni sezoni kopalcem ni bilo »posebno naklo-njeino, je bilo ,na kopalltiišču skozi vse teto precej živahno. Vsak »dan je že v zgodnjih dopoldanskih urah treniral ipiavalmi klub »Slavijia«. Ko pa je posijalo sonce močneje, »so prihajali kopalci. Večinoma mladi, ob sobotah in nedeljah »pa je bilo opaziti tudi starejše, bodisi cele družine ali »pa »posameznike. Voda je bila vedno »primerna, ‘le premalo »oislta, ka»r pa bo v prdhodni sezoni »urejeno, ko bodo polno »pibratovale filtrirne naprave. Potrebno bi bilo preskrbeti »tudi neikaj novih ležalnikov in oskrbeti igrišče »za odbojko, namizni teni,s itd. Pohvaliti je vzoren red, ki je sicer vladal v kopališču, »za »kar ima zaslugo dobra organizacija in »skrb pristojnih organov. Domači kopalci so imeli prost vstop na podlagi izkaznice »podjetja, oziroima »plavalnega kluba. Za tuje pa je bila »določena minimalna vstopnina. Na ta način »dotekajoča sredstva so služila za sprotno vzdrževanje in osebni dohodek oskrbmlikorn kopališča. Žal »so ta sredstva »tako majhna, da mi misliti na razširjenje kopališča iz teh »sredstev, kar pa bi bilo ob naraščajočem interesu za plavanje »in plavalni šport nujno potrebno. mastila za neizrabljeni »dopust. Delavec pridobi »pravico do letnega dopusta po lil mesecih nepretrganega »dela in ima pravico izrabiti »dopust v vsakem letu. če v delu ni imel presledka. Ne šteje se da je delavec prekinil delo, če pretoe nepo.-sredno iz ene delovne organizacije na »delo v drugo delovno organizacijo, oz. »da ni imel pri prehodu iz ene v drugo »delovno organizacijo »daljšega presledka od »treh dni. Kolikor pa je bil presledek z dela na »delo iz ene v »drugo »delovno organizacijo daljši kot tri dni, delavec pri-»dobi »ponovno pravico do letnega dopusta po H. mesecih zaposlitve. Nadaljevanje prihodnjič »namen je, da večkrat 'Obiščemo »grobišča in spomenike ter se oddolžimo vsem padlim »širom naše domovine. V (nedeljo 26. septembra smo krenili mimo nekdanjih partizanskih krajev, po kurirskih »poteh in krajih »težkih borb, preko Besnice, mimo Janč, Trsja na Javorški pil. Ne bom »opisoval teh borb. ker so že velikokrat »opisane v našem časopisu TV 15 ali reviji Borec. Na Javorškem pilu »smo položili venec padlim tovarišem V. »divizije. Tu sta »urejena grobnica in spomenik, ki pričata, da »se je tu odigrala velika tragedija. Zaradi izdajstva je v ogorčeni borbi padlo 15 tovarišev. Pot nas je vodila na Dole, kjer so nas »pričakali in nam zaželeli dobrodošlico člani tamkajšnje »organizacije ZB. Sešli smo se »s »starimi bojnimi tovariši, obujali spomine na »težke, a slavne čase. Marsikatera borba ali akcija, ki je »bila že povsem pozabljena, nam j»e ponovno »stopila živo pred oiči, kot bi »se »dogajala včeraj ali kot da jo ponovno doživljamo. Obisk smo »zaključili v Gabrovki, začetku »tedanjega (osvobojenega ozemlja, od katerega je »bila razmejitvena namškio-iitalijanska »črta le nekaj lučajev vstran. Ta vas je več- V vseh kvadratih vodoravno in navpično: Prvi kvadrat: 1. natakar, 2. breg, obrežje, 3. mesto v Nevadi (ZDA), 4. moško ime. Drugi kvadrat: 1. ime žene, ki jo je opeval Petrarca, 2. zaveznik, 3. faktura, 4. veliko mesto v Grčiji. Tretji kvadrat: 1. mesto pod Malimi Karpati v Češkoslovaški, 2. zasukanje, obrnitev, 3. finsko mesto ob Botniškem zalivu, 4. reka na meji med ZSSR m Perzijo, ki se izliva v Kaspijsko jezero. Četrti kvadrat: 1. portugalsko mesto blizu španske meje, zahodno od Badajoza, 2. mestece v Arabiji pod gorovjem Tu-waiq, 3. moško ime, 4. severnokorejsko mesto blizu kitajske meje. Srednji kvadrat: 1. planina zahodno od Kosovske Mitroviče, 2. del proizvodnega podjetja, 3. nož, posnemalnik, 3. koralna grebena. V označenih krogcih vodoravno in navpično dobiš pet naših krajev, znanih po papirni industriji. Rešitve pošljite najkasneje sedem dni po izidu lista na naslov: Uredništvo »Našega dela«, Papirnica Količevo, p. Domžale. Med izžrebane reševalce s pravilnimi rešitvami bomo razdelili krat menjavala gospodarja. Čudno pa je, da je niso požgali in razrušili. V njej so se zadržali le toliko »časa, da »so jo izropali, nato pa »so v naj večji naglici popihali v svoje postojanke. Tudi tu je bilo srečanje »prisrčno. Domačimi so bili veseli, saj se malokdo spomni teh krajev in jih obišče čeprav j»e v njih »preživel večji del partizanstva. Ne mislimo samo na Gabrovko, p»ač pa mn vse partizanske kraje in vasi, kjerkoli smo hodili. Takrat’ »smo jim povsod obljubljali, da jih Obiščemo po »osvoboditvi, toda večinoma je »ostalo samo p»ri obljubah. Ne .smemo po»zabiti, da so »domačini teh krajev aktivno sodelovali ,z nami. Dajali »so nam hrano, »obleko, obutev, zdravila, prenočišča in podobno. Večkrat se je dogodilo, da so dali zadnji »obrok hrane »partizanom, hodili bosi in pomanjkljivo oblečeni samo »zato, »da bi partizan-s»ka vojska lažje »prenašala napore »ter jih branila pred nenadnimi napadi. Marsikomu ne bomo nikoli povrnili »tega, kar so oni »dali za mas. Zato je naš »aktiv sprejel sklep da je še nadalje tre»ba obiskovati partizanske kraje, ter »Oibuj»aiti tradicijo narodnoosvobodilnega »boja. T.T. pet nagrad v skupnem znesku 8000 din. Prva nagrada 3000 din, druga nagrada 2000 din, tri nagrade po 1000 din. Imena nagrajencev in rešitve povezanih magičnih kvadratov bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Rešitev »Opek« iz prejšnje številke: 1. frizer, 2. Lipsko, 3. Čestin, 4. Guguan, 5. Tavira, 6. Periam, 7. ustaši. Na obrobljenih poljih: Filipič, Vengust, Trampuš. I. S. NAGRAJENCI ZA REŠITEV »OPEK« IN POSETNICE Komisija na Količevem je izmed 16 poslanih rešitev »OPEKE« izžrebala naslednje nagrajence: 1. Karlo Dimc, Papirnica Količevo, ki prejme 3000 din; 2. Adolf Svetlin, Papirnica Količevo. ki prejme 2000 din; 3. Milena Bergant, Papirnica Količevo, ki prejme 1000 din; 4. Herman Kaplja, Papirnica Količevo, ki prejme 1000 din; 5. Mirko Bergant, Papirnica Količevo, ki prejme 1000 din. Za pravilno rešitev Posetnice, ki se glasi: Kartonažna tovarna Ljubljana, sta bila izžrebana: 1. Mirko Bergant, Papirnica Količevo, ki prejme 1000 din; JJ. Niko Dežela. Papirnica Količevo, ki prejme 500 din. MEDVODCANI! _ Ce vam je kraj zgornjega posnetka znan, nam sporočite, kaj je na sliki napačno. Imena bralcev, ki bodo sporočili točen odgovor, bomo priobčili v naslednji številki, istočasno pa tudi pravilen odgovor. Povezani zemljepisni magični kvadrati A 2. v y 3 4 A Z c- N S 4 i v y z \ y C ^ V J C) ? \ v y c ^ v ^ / \ V J S \ \ y v, y C) / N s ri \ y A Z ; / N v y U C \ h k / z • L : ’ 1 1 ^ \ W ju «—- ;) s ^ v v C N V J ^ N V y / k / k v > A 1 K s 5 u 1 / N V J M Z w 3 4 Z C 4 1 C \ ! 2 C N V / c ^ N V y C1) S ) / n ( \ V / k / O 3 h 3 ^ \ N ^ 4 v) Poročilo o nesrečah na Količevem KADROVSKA SLUŽBA POROČA KOLIČEVO, SEPTEMBRA — V mesecu juliju in avgustu se je pri delu v podjetju ponesrečilo šest delavcev, dva pa sta se ponesrečila na poti na delo. Pomočnik mlinarja Jože Hrovat se je ponesrečil pri dovažanju snovi k holandcem. Dvigalo za prevoz materiala je bilo pokvarjeno in tako sta s sodelavcem vozila snov v zabojih po hodniku med PSII in KS I. Hodnik je precej strm. Pri prevozu navzdol sta natovorjeni voziček s težavo zadrževala, da ni zdrvel po strmini in pri tem je prišla desna noga Jožeta Hrovata pod voziček. Poškodba na nogi ni bila težka. Marija Marinček, delavka v dodelavi papirja, je bila začasno poslana na delo v Počitniški dom Fiesa. S sodelavko sta postavili gajbico krompirja tako nepravilno, da se je ta prevrnila in udarila Marinčkovo po zapestju desne roke. Poškodba je bila lahka, pa vendar nepotrebna. Janez Hribar III je nakladal zaboj s papirnimi odpadki na traktorsko prikolico. Pri nakladanju mu je spodletelo in pri tem stisnilo sredinec leve roke. Poškodba ni bila težka. Z nekaj modernizacije bi lahko ukinili to delovno mesto. Transportni delavec Pavel Ferenček se je ponesrečil pri razkladanju celuloze. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilne organizacije dela. Na zahtevo razkladalcev vagona je voznik viličarja postavil palete tik ob vagonu poleg vrat. Pri nakladanju bal na palete se je neka bala prevrnila s palete, padla na tla in udarila Pavla Ferenčka po nogi. Zaradi preblizu položenih palet Ferenček ni imel prostora, da bi se umaknil padajoči bali. Posledica: zlom leve noge nad stopalom. Dijak Janez Mihelčič je opravljal obvezno počitniško prakso pri kartonskem stroju. Na dan nesreče je nakladal papirne odpadke na traktorsko prikolico. Ker je bila prva prikolica polno naložena z odpadki, je bil pri manevriranju s prazno prikolico s hrbtom obrnjen proti naloženi prikolici, oziroma zadel s hrbtom v plato prikolice. Časa ni imel za umik in tako ga je stisnilo preko trebuha. Odpeljan je bil v bolnico in operiran zaradi poškodbe vranice. Janez Klopčič II se je ponesrečil pri izdelavi papirnih stročnic. Stroj je star več kot 30 let in v vsej tej dobi še ni prišlo do take nesreče. Ž levo roko je držal papirni trak na valju, z desno pa pognal stroj v pogon. Takoj ko se je pričel valj vrteti, mu je za seboj potegnilo levo roko in mu jo zlomilo v zapestju. Zlom roke mu je povzročil prosto se navijajoči papirni trak. Vzrokov je lahko več. Morda je ponesrečeni predolgo držal roko na lepljenem traku in se je ta oziroma gumijasta rokavica nekoliko prilepila k papirju ter ni mogel pravočasno umakniti roke ali pa je bil papir tako močan, da se je roka prej zlomila, preden se je strgal papir. Lahko so pa nesrečo povzročile gumijaste rokavice. Klopčič je občutljiv na vodo in je pri izdelavi stročnic uporabljal gumijaste rokavice. Vsa leta prej so delali delavci stročnice brez rokavic in ni prišlo do nesreče. Vse kaže, da bo moral v bodoče stročnice izdelovati delavec, ki ni občutljiv na vodno steklo oziroma vodo. V začetku tega poročila smo omenili, da sta bili na poti na delo dve nesreči. Strojevodjo Janka Veita je po končanem delu ob 22. uri peljal domov pomočnik z mopedom. Kljub temu, da (sta pravočasno nakazala smer na križišču na Viru, ju je prehitel motorist. Motorist ni upoštevU nakazano smer in prišlo je do trčenja. Vzrok nesreče je raziskovala postaja LM. Strojni ključavničar Ernest Seil-nacht se je peljal na delo s kolesom. Od daleč je videl, da so zapornice preko ceste zaprte. Zapornice je obšel na nezavarovanem mestu. Cesta ima rahel ovinek in nasproti mu je pripeljal kolesar po sredini ceste in ker se nista držala svoje desne strani, je prišlo do trčenja. Seilnacht si je pri padcu poškodoval levo roko v zapestju in bil nekaj dni v bolniškem staležu. Pripetilo se je še nekaj nesreč na poti na delo, ki pa jih nismo mogli upoštevati, ker nesreče niso bile prijavljene na postaji LM. Opozarjamo vse delavce, da v primeru nesreče na poti na delo ali z dela prometno nesrečo takoj prijavijo postaji LM. Po prometnih predpisih je potrebno vsako prometno nesrečo prijaviti postaji LM zaradi raziskave krivca. C e ponesrečeni ne prijavi nesreče na poti, podjetje ne more napraviti prijave o nesreči. Kljub nesrečam v mesecu juliju in avgustu beležimo v tem letu še vedno padec nesreč v primerjavi z lanskim letom. To je zelo razveseljiva ugotovitev, saj si z znižanjem nesreč prihranimo mnogo bolečin, potov in stroškov. KOLIČEVO, OKTOBRA — V mesecu septembru so se v Papirnici ponesrečili trije delavci. Vsa so potrebovali zdravniško pomoč. Nesreč, ki niso zahtevale zdravniške pomoči, je bilo kar precej, vendar so bile to manjše poškodbe, ki smo jih le zaradi preventivnih razlogov evidentirali. V mesecu septembru so bila remontna dela na kartonskem stroju I. V času reparatur ni bilo niti ene nesreče. To nam dokazuje, da je s pravilno organizacijo in previdnostjo mogoče opraviti brez poškodb tudi obsežna in nevarna dela. Iz evidence o nesrečah je razvidno, da se je največ delavcev ponesrečilo pri transportiranju materiala. V letošnjem letu se je pri teh delih pripetilo 12 nesreč, kar predstavlja polovico vseh nesreč. Iz tega sledi, da moramo transportu posvetiti več pozornosti, odpraviti nepravilnosti in povečati osebno odgovornost. Transportni delavec Franc Jeras je s sodelavci zlagal na palete celulozne bale, težke Okoli 230 kg drugo vrh druge tako, da so bile po štiri na eni paleti. Delavci so bili pri tem delu zelo nepazljivi. Pri nekem skladu so balo tako slabo položili, da je padla na tla, oz. ponesrečencu na nogo in mu jo zlomila v stopalu. Na opozorilo, zakaj so delali tako neprevidno, je njegov sodelavec brezbrižno odgovoril češ, lahko ste veseli, da ni mrtev. Iz odgovora lahko sklepamo, da je temu delavcu vseeno, čeprav bi bil njegov sodelavec mrtev. Če imajo posamezni delavci tak odnos do dela oz. sodelavcev, res ni čudno, da je na transportu toliko nesreč. Na delo se še ni vrnil delavec Pavel Ferenček, ki mu je pri razkladanju tudi padla bala celuloze na nogo in mu jo zlomila, in že je tu drugi zlom noge. Prav gotovo ni nekaj v redu pri transportu. Preddelavci bodo morali odigrati svojo vlogo, ki ni samo v odrejanju dela, pač pa tudi skrbeti za to, kako se delo opravlja in kako je odrejeno delo opravljeno. V bodoče bodo klicani na odgovornost, če se bo delavcem pripetila nesreča, katere vzrok bo neprevidnost ali malomarnost. Delavec v pripravi snovi Marjan Jasenc je vozil z ročnim vozičkom celulozo na holandce. Pot proti dvigalu je nekoliko napeta in proti pravilom gladko zalikana. Pri prevozu se posamezniki poslužujejo zaleta in tako pripeljejo tovor brez večjega napora v košaro dvigala. Tega se je poslužil tudi Marjan, precenil je hitrost in ko je prispel v dvigalo, ni mogel zadržati tovora ter ga je stisnil z nasprotnimi vrati. Ročka za spuščanje vozička ga je udarila pod koleno tako močno, da mu je moral zdravnik zašiti rano. Vzrok nesreče je zopet neprevidnost. Miha Glušič, delavec v dodelavi papirja in kartona, se je ponesrečil zaradi nepazljivosti. Sodelavec je tehtal zvitke in jih po končanem tehtanju zavalil proti Glušiču, ki jih je ravnal na odrejeno mesto. Pri nekem zvitku je gledal v.drugo smer in ni videl zvitka, ki se je valil proti njemu. Zvitka ni prestregel z rokami in tako ga je podrgnil po členku desne noge. Vzrok nesreče: malomaren odnos do dela. Do nesreče ne bi prišlo, če bi sodelavec opozoril GlušiČa, da se proti njemu vali zvitek. Vzroke nesreč ugotavljamo iz meseca v mesec, delavce opozarjamo na varnost pri delu, nesreče pa se stalno množijo. HEK NESREČE V PREJŠNJIH MESECIH Pri nakladanju lesa — žamanja se je dne 25. 5. poškodoval Aziz Su-bašič. Poškodoval si je glavo, ker se je zrušil del zloženega žamanja. Zaradi tega je ostal poškodovan 3 dni v bolniškem staležu. Smail Muratagič se je ponesrečil dne 21. 5., ko je vlekel leseno klado s transportnega traku. Klada se je namreč preobrnila in ga je poškodovala po glavi. Ponesrečeni je ostal 13 dni v bolniškem staležu. Franc Kopač se je dne 28. 6. zastrupil s klorom, ko je popravljal črpalko v belilnici. Zastrupitev je zahtevali enodnevno nego na polikliniki v Ljub Ijani. Zastrupitev je nastopila kljufe temu, da je zastrupljeni nosil plinsko masko. Ta primer nam še bolj določeno nakazuje, da naj bi se vsa dela pri klornih napravah, katere nenormalno obratujejo, opravljale le z izolirnim dihalnim aparatom in še to vedno le v dvoje, zaradi medsebojne pomoči. Pri tem primeru bi bile posledice lahko milejše, če bi imeli na razpolago vsaj inhalator kisika ali pa pulmotor. V času remonta, dne 21. 6. si je poškodoval oči Štefan Novak, ko je pomagal pri varjenju. V preteklem letu smo imeli tri podobne primere. Takim poškodbam lahko botruje predvsem neupoštevanje določil glede zaščite oči pri varjenju. V teh primerih je nujno uporabiti vsa temna očala, oziroma obrazni ščitnik s 'temnim steklom. Seveda pa morajo biti očala in ščitnik v uporabnem stanju, kar velja v glavnem za temeljito zasla-njanje in pa seveda uporabno in ne-poškodovano temno steklo. Zaradi pc škodbe je moral ostati tovariš Novak dva dni v bolniškem staležu. Na poti z dela se je ponesrečil Alojz Dvanajščak dne 24. 6. Padel je s kolesom in si poškodoval levo nogo v kolenu. Na lesnem prostoru se je pri razkladanju lesa poškodoval dne 12. 7. Panda Simo. Ker se je zrušila vrsta žamanja, si je dne 20. 7. poškodoval prsni koš Alojz Stupar. Težja poškodba na treh prstih desne roke se je pripetila v pripravi lesa. Redep Dulsič je skušal dne 1. 8. s prosto desno roko odstraniti smeti in delce lesa pod koritom pri malem stroju za sekanje žamanja. Pri tem pa so mu valji poškodovali 3 prste. Sklep ob tej nesreči: — ne čisti stroja in neposredne okolice med obratovanjem; — te smeti bi lahko odmaknil le s kosom žamanja. Pri razkladanju lesa lahko pride do poškodb prsnega koša. To se je dogodilo na lesnem prostoru dne 30. 7. Antonu Dolinarju, ko ga je kos lesa udaril v prsni koš. Za razmišljanje pa morda tole: Ob vsaki nesreči nastajajo stroški in izgube. Vse te stroške je do potankosti težko izračunati, saj poleg drugega obsegajo naslednje: — denarno nadomestilo za bolniški stalež, — izguba narodnega dohodka — nadomeščanje ponesrečenega delavca, — moralni vpliv na okolico (delni zastoj), — stroški prevoza, — stroški zdravljenja. Če vzamemo samo prve tri postavke, bomo lahko sorazmerno hitro prišli do precejšnjih številk. IZ OBRATA VEVČE Prišli v septembru 1965: Tatjana Meglič, praktikant v proizvodnji, Vida Bartol, praktikant v proizvodnji, Gabrijela Irman, praktikant v proizvodnji, Andrej Grad, dipl. ing., šef laboratorija, Ivan Grobljar, strugar, Rifat Muranovič, nanosil ec, Mirko Pleše, nanosilec, Bojan Trtnik, praktikant v proizvodnji, Vladimir Lešnjak, referent priprave del I. Odšli v mesecu septembru 1965: Zlatko Kodič, odšel v JLA, Milan Ceglar, odšel v JLA, Hamid Redzevič, sporazumno, Jože Jene, odšel v JLA, Muharem Jašič, odšel v JLA, Peter Hribar, odšel v JLA, Bogdan Lampič, ind. — sporazumno, Osman Grošič, odšel v JLA, Štefan Udovč, sporazumno, Cvetka Mrvar, sporazumno, Silva Štefanič, sporazumno, Alija Jušič, odšel v JLA, Metod Plešnar, odšel v JLA, Svetislav Vučenovič, sporazumno, Husein Silahič, odšel v JLA. Poročili so se: Bogo Lokar z Marijo Hrastovec, Ivan Slatenšek z Zoro Jerman, Milena Vidic s Slavkom Svetkom, Franc Jager s Terezijo Krušič, Anton Končar. Rodili so se: Ivanu Zumbergarju, sin Igor, Stanetu Kamnarju in Nadi, sin, Mirku Pogorelcu, dvojčki — hčerkici, Milanu in Tereziji Sivka, sin Milan. IZ OBRATA MEDVODE V septembru se je zaposlil: Vid Mravlje, KV papimičar. V septembru so odšli: Ibrahim Pajazetovič, v JLA, Radoslav Čepič, v JLA, Alojz Čarman, v JLA. Iz Papirnice Količevo V septembru so se zaposlili: Franc Čander, laborant. V septembru so odšli iz podjetja: Alojz Luteršek, samovoljna zapustitev dela, Stamenko Petkičič, odšel na odslu-ženje vojaškega roka, Janez Mihelič, odšel na odslužen j e vojaškega roka, Marko Poljanšek, odšel na odslužen j e vojaškega roka, Albert Urbanija, odšel na odsluže-nje vojaškega roka, Jože Hribar, upokojen. Rojstva: Antonu Smoletu se je rodil sin Tomaž, Lovrancu Pavliču se je rodila hčerka Olga, Jakobu Rotarju se je rodil sin Rok, Dragomiru Geriču se je rodil sin Slobodan, Francu Jerebu se je rodila hčerka Breda, Ostoji Topiču se je rodil sin Mile. Čestitamo! VB ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se vsem ožjim sodelavcem — članom kolektiva najiskreneje zahvaljujem za izreke sožalja in materialno pomoč. Rudi Smrekar z mamo MEDVODE, SEPTEMBRA — Do 25. avgusta se je letos v naši enoti ponesrečilo pri delu 25 članov naše delovne organizacije. Od tega 4 delavci na poti na delo oziroma z dela. Število nesreč počasi, a vendar vztrajno narašča. NESREČE V AVGUSTU Dne 14. 8. 1965 se je ob 17. uri ponesrečil Alojz Rajgl. Pri žaganju dol- Po poplavi, ko je narasla Sora odtrgala del jezu, je ostal dovodni kanal do naše hidrocentrale prazen in skoraj suh gega lesa mu je stisnilo in poškodovalo prst na roki. Prav tako pa si je poškodoval prst Ignac Dvanajščak, ko je dne 18. 8. 1965 ob 10. uri odstranjeval les pri razžagovanju. V laboratoriju pa se je dne 20. 8. 1965 poškodoval po roki Alojz Keber, laborant (pred nedavnim dokončal šolo in se zaposlil). Ko je hotel zamašiti elermajerico s kuhalno kislino, je počila in se je porezal po roki. Znova opozarjam: Vsako nesrečo pri delu je potrebno čimprej prijaviti varnostnemu tehniku, vsekakor pa najkasneje v 48 urah. V. B. _(IA$EDEL0_ Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani