GLAS LETO XXII. ŠT. 7 (1021) / TRST, GORICA ČETRTEK, 23. FEBRUARJA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Vsakodnevno nasilje red dnevi je Slovenijo, in upam, da tudi nas!, pretreslo nasilje na dveh ločenih krajih. V Slovenski Istri je mlajši moški okrutno umo- ril žensko ter jo ponoči odvlekel do smetnjaka, v katerega je odvrgel truplo. Samo dan kasneje pa sta dva mlajša moška nekje drugje v Sloveniji v opitem stanju do smrti pretepla vrstnika, mla- deniča, s katerim sta se družila, nasilje pa je obšlo svet, saj sta svoje početje snemala s pamet- nim telefončkom in grozovito nasilje objavila na spletnem omrežju Facebook, tam si je posne- tek ogledalo več kot dvesto tisoč ljudi. Kar pa daje grozovitemu dejanju še večjo razsežnost, je dejstvo, da je okrog 40 ljudi tudi “všečkalo” ob- javo, to pomeni, da se je z nasiljem več kot le strinjalo. Slovenska policija je rabila dvanajst ur časa, da je s spleta umaknila nasilni pretep, uboj, Facebook namreč še nima spletnega orodja, ki bi samodejno umikalo nasilje. Slovenci večkrat zmotno mislimo, da smo dru- gačni, boljši od drugih, a taka dejanja samo po- trjujejo, da nismo, da smo le del te globalizirane družbe, v kateri je vse več nasilja, ki je itak od nekdaj prisotno v vsakem človeku. Umor v Slovenski Istri je sad družbenega dna, socialne stiske in družbene odrinjenosti ter om- račenega uma, nasilje mladeničev pa sad tistega obrobja naše družbe, ki nas mora vse siliti, da sami razmislimo o lastnem vedenju. Mehiški pisatelj, nobelovec Octavio Paz, je na- pisal, da bi morali naš jezik očistiti, iz njega od- straniti nasilje, saj, tako Paz, “se narod začne kvariti, postane korumpiran, ko pokvari, sko- rumpira svojo slovnico”. In današnji minister za kulturo vesoljne Cerkve, kot upravičeno ime- nujemo kardinala Gianfranca Ravasija, neneh- no poudarja, da je kultura potrebna na vseh rav- neh, kultura lepega in dobrega: “Danes potre- bujemo kulturo, tako kulturo, ki bo oplajevala z zavestjo, z občutljivostjo, z globino notranjosti vse življenje in vse delo človeka. Očistiti je treba jezik”! Dodaja pa še: “Če Bog obstaja ali ne, se zdi ne- katerim povsem nepomembno v primerjavi s sivo vsakdanjostjo, nad katero se sklanjamo”. Če ima prav sloviti Goethe v Faustu, ko Mefistu položi v usta besede: “Človek je majhen svet no- rosti”!, pa ima še toliko bolj prav filozof Bene- detto Croce, ki je zapisal: “Nasilje ni moč, ampak je vedno znamenje nemoči”. In če se vrnemo k Ravasiju, bomo še enkrat na- vedli njegove besede: “Nenasilje ni znak straho- petca, pravzaprav je najvišja krepost hrabrega! In največja vrlina in resnični pogum sta na stra- ni tistega, ki zna z odpuščanjem zlomiti verigo nasilja ter zla”. P ežni akordi, z otožnostjo prežete pesmi Kraguljčki, ki so bili Lojzetu Bratužu (17. februar 1902 – 16. februar 1937), skladatelju, pevovodji in predvsem velikemu narodnjaku, zelo pri srcu, so bili pomenljiv in čustveno obarvan uvod in sklep slovesnega večera, ki sta ga v sklo- pu letošnje koncertne sezone pri- redila Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica v počastitev 80-let- nice smrti te nedolžne žrtve fašističnega nasilja nad Slovenci. Tudi pri pevcih naših zborov zelo priljubljeno pesem sta v z izvirnikom usklajeni pri- redbi Patricka Quaggiata, z občutkom za pomen- ljivost skladbe izrazito interpretirala Jurij Lavrenčič na violončelo in Ingrid Mačus na klavir in tako ustvarila primerno ozračje za lep, občutij poln večer. Po Lojzetu Bratužu se poimenujeta eden od dveh osrednjih slovenskih kulturnih hramov v Go- rici in pa mešani pevski zbor, ki nepretrgoma deluje N pod tem imenom že kar nekaj de-setletij. Večer v polni veliki dvoraniKulturnega centra Lojze Bratuž – med številno publiko je bila častna gostja hčerka Lojzeta Bratuža prof. Lojzka Bratuž -, v četrtek, 16. fe- bruarja 2017, z naslovom Bogastvo glasbene govorice na Goriškem je želel biti pravzaprav poklon dvema skladateljema, ki sta oblikovala gla- sbeno ustvarjalnost v hudih razna- rodovalnih časih in sta z Emilom Komelom, kot je dejal prof. Ivan Florjanc, bila nevidna duša TIGR-a. Mešani pevski zbor Lojze Bratuž je pod suverenim vodstvom Davida Bandlja predstavil Bratuževe nabožne pesmi na pro- nicljiva besedila Ljubke Šorli, ljubeče Bratuževe žene, s katero mu je bilo žal dano preživeti le nekaj kratkih srečnih let, preden so mu črnosrajčniki dali piti gnusno smrtonosno tekočino po večerni maši v podgorski cerkvi na štefanovo l. 1936. / str. 3 Iva Koršič www.noviglas.eu Bogastvo glasbene govorice na Goriškem Trst / Narodni dom Boldrinijeva z našimi predstavniki redsednica italijanske poslanske zbornice Laura Boldrini se je s predstavniki slovenske narodne manjšine pogovarjala o vseh uspehih in težavah, predvsem pa o izzivih, ki so pred našo narodno skupnostjo v Italiji. / str. 2 P Foto dpd Koncertna sezona KCLB – ZCPZ Lojze Bratuž in Vinko Vodopivec, glasbeni duši Primorske GORICA Svet okrog nas23. februarja 20172 Povejmo na glas Spoštovati življenje tudi na cestah Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini v Narodnem domu Olajšano zastopstvo v parlamentu je sprejemljivo aklonjenost slovenski narodni skupnosti – da; zajamčeno zastopstvo manjšincev v parlamentu pa načeloma – ne. S temi politični- mi koordinatami se je predsed- nica poslanske zbornice Laura Boldrini predstavila slovenski manjšini med svojim tržaškim obiskom v petek, 17. februarja. Resnici na ljubo: težko je pričakovati s strani italijanskega politika in predstavnika institu- cij toliko in tako prijaznih ter spravljivih misli, kot jih je med postankom v pritličnih prosto- rih Narodnega doma izkazala Boldrinijeva. Res pa je, da ostaja boj naše narodne skupnosti pri udejanjanju pravic in želja v ita- lijanskem političnem okolju težavna zadeva. Primer zastop- stva v parlamentu docet … Predstavnica levice, katere obisk je v ‘naši sredini’ priredila po- slanka DS Tamara Blažina, se je v Fabianijevem poslopju pobliže seznanila z razvejenim manjšin- skim okoljem, bodisi kulturnim, zlasti pa institucionalnim. Go- stjo so namreč nagovorili pred- sednica slovenskega kluba Pol- janka Dolhar, ki je Bodrinijevi podala zgodovinski oris stavbe, predsednica paritetnega odbora Ksenja Dobrila, zgoniška župan- ja Monica Hrovatin, predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ, Walter Bandelj in Rudi Pavšič, podpredsednik deželne- ga sveta Igor Gabrovec. Boldrinijeva je v prostorih mla- dinskega oddelka Narodne in študijske knjižnice dokazala svo- jo naklonjenost glede naše pre- teklosti in zgodovine poslopja. Požig Narodnega doma leta 1920 je bil po njenem mnenju simbol- no dejanje, ki jasno dokazuje, N kam vodita radikalni nacionali-zem in nadvlada. Poudarila je, daje bila slovenska narodna skup- nost v Italiji vedno pripravljena na dialog in da zaščitni zakon ni bil prijazno dejanje italijanske države do manjšincev. Na podla- gi svoje izkušnje kot dolgoletna glasnica Visokega komisariata ZN za begunce je namreč večkrat obiskala razdejana področja nek- danje Jugoslavije in globoko do- jela dinamike, po katerih se lah- ko spori sprevržejo v sovraštva. V tem vidiku so manjšine ranlji- vejši člen družbe in jih moramo zato še bolj ovrednotiti. Po nje- nem političnem prepričanju pa ne po poti zajamčenega zastop- stva, ker bi to predstavljalo neke vrste getizacijo, pač pa po olajšanem načinu izvolitve pred- stavnika v rimski parlament. Nevarnosti te variante se dobro zaveda Igor Gabrovec, saj bi za- stopstvo v parlamentu bilo odvi- sno predvsem od milosti in ne- milosti večine, če pa bi izvolitev bila uokvirjena z zakonskim do- ločilom, bi vse imelo jasnejšo podlago. Nevarnost, da bi slo- venska narodna skupnost ostala brez svojega parlamentarca, sta izpostavila predsednika krovnih organizacij Bandelj in Pavšič, ki sta v isti stapi poudarila zgledno sodelovanje z italijansko skup- nostjo na Hrvaškem in v Slove- niji. O položaju Slovencev na Vi- demskem je spre- govoril Giorgio Banchig, ki je izpo- stavil ključno vlogo špetrske dvojezične šole. Predsednica paritetnega odbora je sogovornico sez- nanila z nekaterimi odprtimi vprašanji zaščitnega zakona in s težavami, ki jih ustvarja digitaliza- cija pri zapisovanju slovenskih imen in priimkov. Zgoniška županja Monica Hrovatin pa je bila ‘glasnica’ manjših okoliških dvoje- zičnih občin, v mnogih od katerih so Slovenci večina. Županja je naglasila spoštljivo sobivanje obeh narodnih skupnosti, tak način pa je v večini primerov po- stal vodilo v sprejemanju prisel- jencev na območjih okoliških občin. Predsednica Boldrini si je ob koncu obiska v Narodnem do- mu zaželela, da bi se slovenska narodna skupnost ob dnevu od- prtih vrat (vsako prvo nedeljo v mesecu) predstavila v poslanski zbornici s kulturnim progra- mom. Upati je, da ne bo ta edini način, s katerim bomo v prihod- nje Slovenci v Italiji prestopili prag palače Montecitorio … IG Prejeli smo Nenavadna ihta Jolke Milič iti zadnja besedna po- plavica Jolke Milič v Novem glasu z dne 16. februarja 2017 ni načela z oprijemljivimi argumenti ugo- tovitev in stališč, ki jih izražam in utemeljujem v svoji knjigi Anatomija političnega zločina. N Po ovinkih pa je Miličeva lepriznala, da je meni, dr. JožetuPirjevcu in dr. Dragu Zajcu v polemiki podtikala neverodo- stojne trditve, ki si jih je sama izmislila, čeprav je svoje počet- je skušala opravičiti z novimi očitnimi izmišljijami. Zato ni potrebno in niti smotrno, da bi na njeno zopetno oglašanje dodatno odgovarjal. Kvečjemu bi se postavljalo vprašanje, od kod nenavadna ihta, s katero se Miličeva že skoraj tri leta enostransko zaletava proti dr. Pirjevcu in meni zaradi naji- nih prispevkov k osvetlitvi trojnega umora z dne 10. mar- ca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu. A to vprašanje nima ve- liko opraviti z namenom moje raziskave, zato ga rade volje prepuščam drugim. Martin Brecelj si vemo, koliko življenj se konča v pro- metnih nesrečah, koliko je pri tem ran- jenih in koliko svojcev prizadetih. Ker malo od teh žalostnih dogodkov povzroči ne- nadna slabost voznika ali nepričakovana teh- nična okvara, je verjetno umestno, da vztraja- mo pri opozarjanjih, ki naj bi zmanjšala ra- zloge za možnost človekove krivde - ta je nam- reč večinski dejavnik cestnih tragedij in poškodb. Ne nazadnje dejstvo, da se od časa do časa spomnimo, kako bi se lahko izognili nevarnim neprevidnostim, sodi v okvir priza- devanj za vsesplošno zaščito življenja od spočetja do rojstva. Številke so namreč zelo zgovorne: letno okrog štiri tisoč mrtvih na ita- lijanskih cestah in v podobnem razmerju z ozirom na število prebivalcev tudi drugje. Naj- prej si velja predočiti podatek, da je vse gostejši promet sedanjega časa neke vrste prispodoba družbe, v kateri seveda nihče ni sam in naj ne bi odgovarjal samo sebi, ampak istočasno dru- gim. Zato je pomembno, da smo med vožnjo pazljivi, ker pač ne gre samo za našo varnost, naša nezbranost v enaki meri ogroža tudi dru- ge in obratno, nepazljivost ali raztresenost drugih nas more potisniti v nesrečo brez naše krivde. In kateri so najpogostejši vzroki za pre- livanje krvi na cestah ali celo za smrtne pri- mere? Vedno eni in isti, vedno odvisni od nas in mogoče je trditi, da bi jih s primerno odločnostjo lahko odpravili: prevelika hitrost, tvegano prehitevanje in vinjenost. Najbrž smo pri tem žrtve znanega varljivega prepričanja, kako se meni že ne bo zgodilo kaj slabega. In tudi če z obžalovanjem sprejmemo novico o hudi prometni nesreči, se nam vse skupaj zdi nekako izven nas, kot zgodba, ki ni naša. V tem smislu se je neodgovornemu obnašanju na cesti, se pravi preveliki hitrosti, tveganemu prehitevanju in vinjenosti pridružil še razlog, ki je toliko bolj nevzdržen: telefoniranje med vožnjo, in to s telefonom v roki. Kar natančna raziskava v Sloveniji je pokazala, da med vožnjo uporablja mobilni telefon kar tri četrti- ne voznikov. V skoraj polovici primerov so to pogovori, potem pa se stvari srhljivo stopnju- jejo. V kar tretjini primerov gre za pregledo- vanje ali celo pisanje sporočil, vsak šesti ali sedmi uporabnik telefona med vožnjo pa pre- listava socialna omrežja in spletne strani ozi- roma piše v beležke in opomnike. Ob tem le osupnemo in ostanemo brez besed. Kako je vendar to mogoče, kako je mogoče, da tako lahkomiselno spravljamo lahko celo v življen- jsko nevarnost sebe in druge? Raziskave do- kazujejo, da so pri telefoniranju med vožnjo ob nenadni nevarnosti naše reakcije za skoraj sedemnajst odstotkov počasnejše, kar je že bli- zu zmanjšani odzivnosti vinjenega voznika. Nobenega dvoma ni, telefoniranje med vožnjo je dobesedno iskanje nesreče. In zakaj se temu početju ne odpovemo? Slej ko prej za- radi svoje protislovne narave, ki vse prepogo- sto deluje na način, da si usodno škoduje, čeprav je to zadnja stvar, ki si jo je želela. Janez Povše V Fotografijo sem posnel minuli teden, na njej je nasmejani duhovnik Paolo Zuttioni, ki se je pred leti iz misijonov vrnil nazaj v rodne kraje, danes pa je pri goriški nadškofiji odgovoren za delovanje krajevne Karitas. Orjaške narave in blage duše je gospod Paolo kot rojen za delo z na rob potisnjenimi, zadnje čase predvsem za delo s prišleki, tudi tistimi reveži, ki spijo ob bregovih reke Soče, se čez dan potikajo po mestu in po parkih, ujeti, kot so, v mlinske kamne birokracije in dejstva, da jih nihče ne sprejme. “Pa bi bilo v Gorici prostora za vse, če pomisliš, da je štirideset odstotkov vseh stanovanj praznih”, mi mirno reče don Paolo, ko ga vprašam, kako mu gre. Na hrbtu je nosil preproste “ležalke”, kot rečemo preprostim preprogam, ki jih damo pod postelje, pove mi, da jih je šel sam kupit za nove reveže, da ne bodo spali ravno na tleh. Ker zebe te dni, ne? V drugi roki je nosil knjige z mislimi papeža Frančiška, ki ga ima rad, saj nam vsem naroča, da moramo v vsakem sočloveku videti človeka, ki je narejen po Božji podobi, predvsem pa nam naroča, naj živimo evangelij. “Veš, se mi zdi, da včasih govorim v prazno, kot da bi govoril zbranim sovražnim legistom, ki ne marajo nikogar, ki ni od tod doma”, mi še pove don Paolo. “Korajžno”! mu rečem, ko greva na parkirišču vsak do svojega avta. Ko sedem za volan, pomislim, da imamo srečo, da so med nami še taki ljudje, kot je don Paolo Zuttioni. JUP FOTOGRAFIJA TEDNA Foto damj@n Foto damj@n o zmagi Donalda Trumpa na predsed- niških volitvah v Združenih državah Amerike so dobrososedski odnosi Furla- nije Julijske krajine z Republiko Slovenijo dobili še večji pomen. Gre za mnenje, ki ga je deželna predsednica Debora Serracchiani izrazila med jutranjim posvetom na tržaškem liceju Galileo Galilei z naslovom Furlanija Julijska krajina v Evropi. Serracchianijeva namreč meni, da je Slovenija dobila pomembno vlogo v mednarodni politi- ki, potem ko je prva dama ZDA postala Sev- ničanka Melania Trump oz. Melanija Knavs. Odločitev, da bo Furlanija Julijska krajina vzdrževala tesne stike z Ljubljano, se zaradi te okoliščine dodatno izkazuje za pravilno, je do- datno utemeljila predsednica dežele. Slovenija prav te dni napenja svoje diplomatske sile v želji, da bi gostila prvo uradno srečanje med predsednikoma Rusije in ZDA. Ru- ski državni poglavar Vladimir Putin je med obi- skom Boruta Pahorja v Moskvi dejal, da to možnost pozdravlja, nekaj dni zatem pa je slo- venski predsednik ta predlog predstavil še ame- riškemu podpredsedniku Miku Penceju s prošnjo, naj ga predoči Donaldu Trumpu. Serracchianijeva je sicer večji del svojega refe- rata namenila Evropski uniji. “Trenutno je za- gotovo šibka tako politično kot ekonomsko. Za- to mora nujno najti samo sebe, še zlasti pri vprašanju migracij”. Razmišljanju je sledil še poziv mladim, naj čuvajo enotnost EU. “Da- našnji dijaki so se rodili v združeni Evropi in torej od rojstva uživajo v socialnem miru, ki ga ta politična tvorba zagotavlja”, je spomnila gu- vernerka. ARC/PV P FJK / Slovenija Serracchiani o dobrih odnosih z Ljubljano Aktualno 23. februarja 2017 3 S 1. strani Lojze Bratuž ... ako so se oglasile nežno melanholična božična De- tece sveto in postna o trpljenju Križ zapuščeni, pa še Raj je zapravljen po besedilu Filipa Terčelja in V pomladni dan vese- lo poje Ljubke Šorli. Vse pesmi Ljubke Šorli izžarevajo globoko čutečo dušo, ki se je spajala z moževo v ubrano- sti besede in gla- sbe. Mladi pevci akademskega zbo- ra Vinko Vodopi- vec, ki jih vodi Iz- tok Kocen, so predstavili pet ti- pičnih Vodopiv - čevih skladb, ki so jih radi in jih še zmeraj radi uvr - ščajo v svoje reper- toarje naši zbori, tudi zaradi doma - čega ljudskega pri - zvoka. Iz mladih grl so se zaslišale Kraška pesem S. Kosovela, Bo- lečina L. Šorli, Žebljarska O. Žu - pančiča, S. Jenka Pobratimija in legendarna, že ponarodela Žabe J. Stritarja. Zelo pričakovana je bi- la izvedba skladbe V veselju iskre- nem iz l. 1936. Na besedilo Ljub- ke Šorli jo je Lojze Bratuž uglasbil kot poklon Vinku Vodopivcu, prvemu župniku kromberške fa- re. S svečano radostjo v lepo izo- blikovanem tenorju jo je zapel gost Vladimir Čadež ob klavirski spremljavi Barbare Mačkič. Sklad- bo so pred kratkim odkrili v arhi- vih. Novemu župniku jo je zapel Lojzetov brat Joško, dan pred prazničnim dogajanjem pa pre- pisal tretji skladateljev brat, Fran- ci. Mlada povezovalca večera, višješolca Sanja Vogrič in Alek- sander Faganel, ki jima je za vez- no nit režiserka večera Metka Su- lič dala stihe iz Kraguljčkov, sta posredovala nekaj življenjskih T obrisov obeh skladateljev, ki stamočno zaznamovala glasbenosnovanje v naših krajih in nam zapustila toliko imenitnih skladb. Prof. Ivan Florjanc je spregovoril o Lojzetu Bra- tužu in Vinku Vodopivcu (6. januar 1878 – 29. julij 1952), kaplanu v Kamnjah pri Vipa- vi in v Črničah pri Ajdovščini, vi- karju in do smrti župniku v Kromberku, velikem glasbenem talentu, v glavnem samouku. Nji- ma dvema je pridal še Emila Ko- mela in jih imenoval nevidna duša TIGR-a. Ob Bratužu je ome- nil njegovo ženo Ljubko Šorli, av- torico marsikatere Bratuževe skladbe, in jo kot eno izmed zanj najbolj globokih primorskih pe- snic primerjal Srečku Kosovelu. Ob filozofski iztočnici razgla- bljanja o glasbi, ki izraža tisto, česar se ne more izraziti, je ome- nil glasbo vesolja, makrokozmo- sa, in glasbo v človeku, mikrokoz- mosu, ki z instrumentalno gla- sbo in z našimi glasilkami posta- neta ena sama harmonija, soz- vočje. Poezija, molitev in modro- slovje imajo skupno korenino: vsi rastejo iz ene srčike: ali iz ve- likega čudenja nad nečim čudo- vitim ali iz velike stiske. Človek v veliki stiski ali moli ali kolne. Bo- lečino pa lahko pretvorimo v poezijo, kot je to storila Ljubka Šorli ob smrti dragega moža, ali pa v glasbo, kot so to storili Vinko Vodopivec, Lojze Batuž in Emil Komel ter mnogi drugi za njimi. V njihovem času je bila Primor- ska pod velikim udarom, že od dvajsetih let prejšnjega stoletja je črni škorenj teptal našo zemljo. Spreminjanje imen in priimkov je bilo na dnevnem redu. Tudi Bratuž je postal Bertossi. V hudi stiski so se znašli Bratuž, Vodopi- vec in Komel. Postali so neke vrste nevidni TIGR. Tigrovci so bili telo, glasbena trojka je pa predstavljala dušo. Bogastvo skladb, ki so nastale v tem času na tem delu Primorske, je izražalo neverjetno ustvarjalnost. Bili so kot nesebično oko za vse primorske ljudi. Glasba v tedan- jem dogajanju je bila srčika, prav to so ljudje potrebovali, da so slišali to, kar je bilo neslišno, ne- razumljivo. To je bila raznoli- ka trojica: Bra- tuž radoživo poduhovljen, Vodopivec po- duhovljeno radoživ – Flor- janc je nave- del dovtip, ki ga je poznal marsikateri človek iz naših krajev: ko so Vodopivca srečali v gostil- ni pod “farovžem” in so ga vprašali: “Kaj pa vi delate tu, saj ste vendar Vodopivec”? je hudo- mušno odvrnil: “Že, že, a ime mi je Vinko”! Emila Komela so večkrat označevali kot neo- dločneža, plašne narave. A ni bil tak, je zatrdil Florjanc. Če pogle- damo njegovo delo ali njegove re- akcije, tudi na krivice, ki jih je sam doživel, razumemo, da ni bil. Sploh ni bil zamerljiv. Lahko bi ga imenovali radostni modrec, je dejal Florjanc. Veselje je zunan- je čustvo, radost pa je globoko čustvo v človeku. Radosten je človek lahko tudi v naj- večji stiski, ker se bori za pravičnost, za svetlo stvar; takrat je oko za sočloveka, kakor so bili ravno ti trije glasbeniki celo svoje življenje. Bratuž je za to plačal največji davek, mor- da zato, ker je bil radoživ, bolj pogumen, zato so ga fašisti zaznali kot najbolj nevarnega in so ga tako kru- to napadli. Ostala dva sta lahko “telesno mirno” žive- la naprej, a v stiskah kot vsi tedanji ljudje. Vsi ti trije so bili bistven del našega tu- kajšnjega prostora in zato smo tudi danes mi tukaj. Sem nas je pripeljal tudi tisti odpor, ki sta ga gojila TIGR in ne- vidna duša tega odpora. Tudi v glasbi lahko najdemo pot iz sti- ske. To je najbolj veličastna oblika boja, ki ga je bila ta naša nevidna trojka TIGR-a v času najhujšega fašističnega pritiska. Ta oblika je ostala živa v njihovih pesmih in skladbah in istočasno tudi v nas, prav zato, ker smo dokazali, da se radi zbiramo na takšen poseben dan, ki nam vzbuja močen, glo- bok spomin na neke vsebine, ki so za nas še vedno bistvene. “Zato si lahko voščimo drug drugemu in sami sebi, da bi te vsebine še naprej ostajale v nas nevidna poezija, nevidno sozvočje, pa tu- di nevidna modrost, iz katere črpamo moč tudi v današnjem času, ki tudi ni lahek in na dru- gačen način grozeč. Zato še kako potrebujemo takšne trojke, kot je bila omenjena. Take neformalno lahko ustvarjamo tudi v našem vsakdanu. To želim sebi in vsake- mu od vas”, je ob koncu naglasil prof. Florjanc. Malce bolj trpko je bilo dolgo raz- mišljanje prof. Lučane Budal, ki je spregovorila o Lojzetu Bratužu, navajajoč dele iz knjige Borisa Pa- horja, pa tudi Rada Bednarika. Njunim mislim je dodala še svoje z grenkim priokusom o tej naši razčlovečeni družbi, ki jo popla- vljajo računalniki in podobna tehnična sporočevalna sredstva, ob katerih se človek počuti zelo osamljenega. O Bratužu je med drugim dejala, da: “Neustavljiv vrtinec osebnega življenjskega dogajanja ni zamoril v njem ljubezni do človeka in še najmanj do zatiranega slo- venskega naroda. V sebi je čutil poklicanost, da sona- rodnjake podpira pri ohran- janju maternega jezika ter kulturnega izročila, da jim dviga samozavest in pogum. /... / Bil je “nesebičen, do- bremu predan voditelj in vzor. Vsem je rad ponudil svoje znanje. Kot organist, pevovodja, skladatelj je z glasbo oplajal mlajše in sta- rejše, jih privlačeval in se jim razdajal po vsej zasedeni Primorski. Z družabno nara- vo je moč glasbene govorice oblikoval v še učinkovitejše sredstvo združevanja ljudi in ohranjanja njihove identitete ter snovanja bodočega društvenega delovanja. Veličina Lojzeta Bra- tuža pa je nedvomno v ljubezni do naših prednikov, do slovenske duše in posredno do nas, dedičev kulturnega bogastva, ki nam ga je ohranil živega. Ljubezen rodi ljubezen, in to je narod izkazal nesebičnemu rodoljubu. Prav za- to nam mora biti za zgled tudi v današnjem času, ko “Zle sence temne preteklosti so se po prevla- di demokratičnega utripa sveta zgolj potuhnile in v našem času negotovosti ponovno oživljajo svoje sile in ciljajo na sodobnega zmedenega človeka, ki je zavrgel trdne vrednote svojih prednikov v zameno za kulturo financ, vplivnosti in premoči nad šib- kejšimi. /... / V našem svetu po- sameznik ostaja sam, predaja se malodušnosti. Kultura dialoga, ki jo je tako pogrešal sam Bratuž, bo zato izziv prihodnosti, ki ga bo lahko uresničil mladi rod, če mu bo starejša generacija posredova- la zavest, da je za polnost našega življenja najpomembnejše razvi- janje zdravih medčloveških od- nosov. Bratuž je prihodnost na- roda zaupal mladim, njihovi lju- bezni do sočloveka, širini duha in trdni narodni zavesti. Njegova zaveza prihodnosti naj postane tudi naša, da nas globalizacijska poplava ne odplavi”. a veliki oder Kulturnega doma v Gorici se vrača abonmajski niz z gledališkimi predstavami v slovenščini, italijanščini in furlanščini in z glasbenimi dogodki pod naslovom Komigo. Štirinajsto leto zaporedoma se bodo abonenti, ki jih je bilo do zdaj vsa- ko leto nad dvesto, sprostili ob komedi- jah, saj kot pravijo organizatorji: smeh je najboljša terapija na svetu! Večje- zičnost te kulturne ponudbe pripomore tudi k večanju strpnosti in boljšemu medsebojnemu sodelovanju. Ta posebni trojezični festival je bil prvič izveden l. 2004. Kot vselej ga prirejata Kulturni dom Gorica in kulturna zadruga Maja v sodelovanju z ZSKD, goriškim Dijaškim domom Simon Gregorčič, Kulturnim domom Nova Gorica, Špas teatrom Mengeš in z raznimi drugimi ustanova- mi ter vaškimi kulturnimi društvi na Goriškem. Letos je pri Komigo soude- ležen tudi 19. glasbeni festival Across the border. Abonmajska ponudba vsebuje osem predstav. Kot je povedal predsed- nik Kulturnega doma Igor Komel na ti- skovni konferenci, v ponedeljek, 13. fe- bruarja 2017, Kulturni dom želi nadal- jevati ta abonma, saj je postal že tradici- ja, ki jo ima publika zelo rada – sicer po- staja le-ta zmeraj bolj zahtevna. Komigo se bo začel 2. marca 2017, ko bo na spo- redu “vsemogočna komedija” Buh po- magej v režiji Daniela Dana Malalana. Druga predstava bo že v torek, 7. marca. V goste bo prišel Špas teater s komedijo Striptiz, v kateri igralec Matjaž Javšnik razgalja današnjo družbo. V sredo, 29. marca, se bosta skupina SAM’S FEVER iz Celovca in orkester Big Band Nova po- klonila spominu Elvisa Presleyja ob 35- letnici njegove smrti. V četrtek, 6. aprila, bo poseben, izreden, najpomembnejši dogodek letošnje ponudbe Komigo: prvič bo namreč prestopil slovenske me- je izredno uspešen muzikal Mamma mia! s pesmimi slav- ne švedske pop skupi- ne Abba, v produkciji Prospot iz Radovljice. V glavnih vlogah na- stopajo Damjana Go- lavšek, Alenka Godec, Simona Vodopivec, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak Gojc, Marjan Bunič, Lea Bartha in Matjaž Kumelj. Na odru sicer nastopa 41 izvajalcev v režiji Juga Radivojevića. Pod tak- tirko Patrika Grebla in s koreografskimi koraki Mojce Horvat zaživijo v muzikalu pesmi slavne skupine Abba v sloven- skem prevodu Tomaža Domicelja. Dne 20. aprila bo nastopil italijanski imitator Luca Virago s kabaretom Night of the Stars, gost večera bo Etno banda pose- ben gušt iz Novega mesta. V sredo, 10. maja, bo prvič v Gorici nastopil ruski otroški pevski zbor iz moskve Vdokhno- veniye (Nadih). V ponedeljek, 22. maja, bo protagonist čarovnija, Magicamente ridere. Nastopili bodo Magicus, Duo Luis in Magico Cami. Komigo se bo končal 12. junija s predstavo Ti nori te- norji v produkciji Šentjakobskega gleda- lišča, najstarejšega ljubiteljskega gleda- lišča na Slovenskem, in v režiji Gojmirja Lešnjaka Gojca. V predstavi igrajo Žiga Sedmak, Maja Jaklin, Damjana Perne, Marko Skok, Urška Koželj, Tatjana Re- bolj. O prvi predstavi Buh pomagej je spregovoril Franko Korošec, ki tudi nastopa v njej, poleg Borisa Devetaka in Žana Pa- piča, stand up komika. Maša Braini je na tiskovni konferen- ci pojasnila, da so bili zaradi gostovanja muzikala Mamma mia! prisiljeni zvišati cene abonmajev: za osem predstav je tako treba odšteti 70 evrov (redni), 60 evrov (znižani za študente, upokojence in brez- poselne. Tudi letos je možno vpisati mini abonma za štiri predstave, italijansko in fur- lansko ter dva koncerta. Vse predstave bodo ob 20.30, razen koncerta ruskega otroškega zbora, ki bo ob 18.30. Podrobnejše informacije dobite pri bla- gajni Kulturnega doma, ul. Brass 20, tel. 0481 33288 ali na info@kulturnidom. it IK N Lučana Budal (foto dpd) Ivan Florjanc (foto dpd) Jurij Lavrenčič (foto dpd)Ingrid Mačuš (foto dpd) Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec (foto dpd) Vladimir Čadež (foto dpd) Sanja Vogrič (foto dpd) Aleksander Faganel (foto dpd) Kulturni dom Gorica / Komigo Komedijski in glasbeni utrinki za pomladne večere Kristjani in družba23. februarja 20174 Posezimo po knjigi vseh knjig! Kaj lahko kristjani prispevajo za boljši svet? ristjani poznajo Sveto pi- smo, ki velja za knjigo vseh knjig in o kateri je tu- di napisanih največ knjig. S Sve- tim pismom je tesno povezan razvoj domovine in slovenskega jezika, saj je bil Dalmatinov pre- vod Biblije, ob Trubarjevem Ka- tekizmu in Abecedniku, med prvimi natisnjenimi knjigami v slovenskem jeziku, leta 1583. Vendar pa je po splošni oceni ra- ven poznavanja Svetega pisma bolj nizka. Tako obstajajo ra- zlične pobude, ki želijo ljudem približati Sveto pismo, saj je v njem velik zaklad modrosti. V katoliški Cerkvi je ena nedelja v letu posvečena Svetemu pismu, navadno v januarju. Letos je na ravni škofije, v Vipavi, potekalo srečanje bralcev božje besede in članov bibličnih skupin. Prisluh- nili so predavanju koprskega ško- fa msgr. dr. Jurija Bizjaka z naslo- vom Ljubezen nikoli ne propade (prim. 1 Kor 13,8). V Ljubljani in drugod pripravlja- jo javna branja Svetega pisma v K obliki svetopisemskih marato-nov. Letos so izpostavili geslo izpreroka Ozeja: “Spregovorim ji na srce” (Oz, 2, 16). Obstajajo tudi različni programi za odrasle, kot so biblične skupi- ne, Delavnice molitve in življen- ja, zakonske skupine, ki ude- ležencem približajo Sveto pismo. Gre za lažje dostopne programe, saj se izvajajo v župniji. V okviru Slovenskega bibličnega gibanja (SBG) ponujajo biblično šolo Evangelii Gaudium, ki je na- menjena vsem, ki jih Sveto pi- smo že spremlja v njihovem po- slanstvu in življenju, želijo pa svoje znanje poglobiti in se med- sebojno obogatiti. Biblično šolo so poimenovali po apostolski spodbudi papeža Frančiška Evan- gelii gaudium – Veselje evangeli- ja, kjer papež spodbuja k redne- mu branju Svetega pisma. Več na www. eksegeza. net. Sveto pismo je navdihovalo in še danes navdihuje umetnike, ki- parje in slikarje, pesnike in pisa- telje, arhitekte … Lahko se spom- nimo Prešerna, Cankarja, Plečni- ka … V njem iščejo modrosti fi- lozofi. Verni kristjani pa v Sve- tem pismu spoznavajo, kako Bog razodeva svojo ljubezen do člo- veka. Kristjani ob božji besedi, kot tudi razumejo Sveto pismo, premišljujejo in molijo. Ob pre- mišljevanju se naslonijo na odlo- mek in ga preslikajo na svoje življenje, saj verujejo, da je Božja beseda živa in po Njej Bog danes govori. Ob molitvi pa se pogosto naslonijo na psalme. Molitev psalmov je znana tudi kot večer- nice oziroma hvalnice. V tej mo- litvi je veliko bogastvo, saj so to izpričali premnogi kristjani, svet- niki, preprosti verniki, ki so v njih iskali božjo bližino. Kdor bi rad pričel branje Svetega pisma, pa ne ve, kje pričeti, msgr. Jurij Bizjak svetuje kot primerno pričeti s knjigo Pregovorov ali Si- rahovo knjigo. Nič ni težko, če se prebudi želja, da bi posegli po tej knjigi in odpihnili morebitni prah, ki se je nabral na njej. Vse dobro. Jana Barba Cerkveni in družbeni antislovar (33a) G kot GLASBA 1 okratna tema bo obravna- vala glasbo, zlasti v njenem cerkvenem pomenu. Itali- janski katoliški publicist in pisa- telj, ki je tudi sam glasbenik, pravi, da vedno, ko kaj reče glede glasbe v cerkvi danes, ima tri skupine lju- di, ki se odzovejo različno na to, kar pravi. Najprej se na to odzove- jo laiki, torej zlasti tisti navadni ljudje, ki “hodijo k maši”, kot jih je po mnenju našega urednika najbolje označiti, mi pa se z ozna- ko strinjamo. No, laiki se v zelo ve- liki večini strinjajo s Cammilleri- jem, medtem ko se kleriki, torej škofje in duhovniki, z njim ne strinjajo v temi glasbe. Imamo pa še tretjo kategorijo, to so pripad- niki karizmatičnih gibanj in neo- katehumeni, ki, poleg tega, da se ne strinjajo, nadvse hvalijo lepoto “svojih” liturgij. Najbrž bo tako tu- di ob teh zapisih o glasbi, kjer po navadi velja, da sploh ni pomem- bno, kakšne avtoritete človek na- vede v prid svojim trditvam, mno- gi se pač “a priori” ne strinjajo. Po- tem pravijo, da je to kritika, a to seveda ni kritika, saj bi to pome- nilo, da se nekdo argumentirano, ne pa kako drugače, odzove na za- pis ali na zapise. Glede slabe ka- kovosti glasbe pri sveti maši so se s tem mnenjem strinjali, denimo, umetnostni kritik Vittorio Sgarbi, docent estetike Stefano Zecchi in svetovno znani dirigent Riccardo Muti, sicer tudi reden med tistimi, ki “hodijo k maši”. Zanimivo pa je tisto, kar je napisal veliki muzi- kolog Marius Schneider v svojem delu Pomen glasbe. Pravi, da vsak tip glasbenega instrumenta proiz- vaja določen tip vibracij, ki potem delujejo na določeni del ali dele telesa in seveda sprožijo določen tip odziva. Pihala, recimo, deluje- jo na prsni del, ki je tradicionalni del poguma in drznosti, zato pa je vojaška glasba skoraj izključno iz- vedena prav s pihalnimi orkestri. Tolkala stimulirajo spodnji del te- lesa, torej govorimo zlasti o no- gah, genitalijah in jetrih. Zato je praktično samo ritem tolkal tisti, ki človeka kar nekako prisili k ple- su ali vsaj k temu, da si tolče takt. Pri šamanskih in vudujevskih ri- tualih se trans povzroči prav preko obsesivnega ritma, kar je seveda še kako pomembno tudi po raz- T nih diskotekah in zabavah elek-tronske glasbe, pa tudi pri rokov-ski, zlasti pa metalni glasbi je ri- tem tolkal ključnega pomena. Glasbila s strunami stimulirajo trebušni del telesa, ki je sedež na- gonov in čustev, pasionalni del te- lesa, če rečemo s tujko. Za primer damo melanholično klavirsko glasbo Chopina ali iskrivo Pagani- nijevo glasbo z violino. Ni slučaj- no, da je kitara glavni inštrument španske folkloristične glasbe z bo- leri in flamenki. Kitara tudi z obli- ko spominja na človeški trup, luk- njo pa ima ravno na “trebuhu”. Edini instrument, ki deluje na višje dele telesa, zlasti na glavo, so orgle na piščali, katerih zvok je najbolj podoben človeškemu gla- su. Razumljivo je, kako uradno li- turgično petje, ki je gregorijanski koral, ne predvideva nobene spremljave, pri vzhodnih kristja- nih pa je sploh instrumentalna spremljava prepovedana. Triden- tinski vesoljni cerkveni zbor je za- to dovolil le orgelsko spremljavo. Niti 2. vatikanski vesoljni cerkveni zbor se ni veliko oddaljil od teh zahtev, če smo pošteni, a o tem morda drugič. Glasba je tako pre- več pomembna, da bi jo prepustili komurkoli. Tega so se dobro zave- dali, recimo, Hitler, ki je uporabil Wagnerja, in italijanski proticer- kveni “delavci” iz 19. stoletja, ki so s pridom uporabljali v svoje na- mene Verdija. Glasba je namreč ti- sta umetnost, ki najbolj posnema Stvarnika samega. Andrej Vončina Ob zadnjih dogajanjih na Koroškem Katoliška akcija pričakuje enakopravnost slovenskega jezika ladna koalicija v Koroškem deželnem zboru je po večdnevni sramotni in ponižujoči razpravi o novi deželni ustavi predstavila novo kompromisno verzijo, ki navaja nemščino kot edini deželni jezik. To za Katoliško akcijo nikakor ni sprejemljivo in tudi ne ustreza koroški stvarnosti. Da je na Koroškem slovenski jezik živ, spoštovanja vreden in enakopraven, vsak dan doživljamo v dvojezični krški škofiji. Škof dr. Alois Schwarz ob vsaki priložnosti V spoštljivo in verodostojnogovori o bogastvuslovenskega jezika, kar še posebej odlikuje krško škofijo, ki se s tem razlikuje od drugih škofij v Avstriji, ter s ponosom govori o eni Cerkvi, v kateri živita enakovredno dva jezika in dva naroda. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času najostrejših političnih napetosti, se je katoliška Cerkev na Koroškem odločno zavzemala za sožitje in mir med obema narodnostnima skupinama. Na škofijski sinodi 26. in 27. oktobra 1972 je soglasno potrdila dokument o “Sožitju Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi” in tako položila temelj za boljše razumevanje in dejavno sožitje med obema narodoma v deželi. Kot merodajna ustanova na Koroškem je dokazala, da je v duhu potrpežljivosti, razgledanosti in spoštljivega ravnanja tudi v zaostrenih položajih mogoča skupna rešitev. Dne19. marca 2017 bodo v koroških farah volitve župnijskih svetov, tudi v skoraj 70 dvojezičnih farah, kjer je slovenski jezik enakopraven del farnega življenja. Katoliška akcija pričakuje, da se politični predstavniki zavedajo bogastva dveh jezikov in dveh kultur v deželi in da na to ne opozarjajo le ob podelitvah priznanj in proslavah jubilejev, temveč tudi pri vsakdanjem političnem delu. Pričakuje več poguma in spoštovanja do slovenskega jezika in s tem tudi do slovenskih sodeželanov, ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih. Zato Katoliška akcija želi in pričakuje v novi deželni ustavi omembo enakopravnosti slovenskega jezika vsaj na dvojezičnem ozemlju Koroške. Andrej Lampichler, poslovodja Katoliške akcije ruštvo prijateljev poti sv. Jakoba, zavetnika kme- tov in romarjev, ki se med seboj ljubkovalno imenujejo tudi “Jakobčki”, pripravlja že vrsto let, na dan slovenskega kul- turnega praznika, občni zbor in skupno romanje obenem, v enem od slovenskih krajev, (na- vadno), v katerem je cerkev sv. Ja- koba. Kar 65 se jih je letos odpra- vilo v osrčje Zahodnih Julijskih Alp, med katerimi teče Soča, naj- bolj smaragdna in čista hči pla- nin. Takoj po prihodu so se ude- ležili slovesne sv. maše v bovški župnijski cerkvi. Daroval jo je ko- prski škof dr. Jurij Bizjak, ob so- maševanju domačega župnika in dekana g. Viljema Čušina, njiho- vega duhovnega voditelja g. mag. Bogdana Vidmarja ter škofovega tajnika g. Blaža Lapanje. Gospod škof Jurij Bizjak je v pridigi pou- daril velik pomen romanj, pri tem pa zlasti romanj v svoje du- hovne globine in ne le v smislu prijetnega druženja in zdrave ho- je oz. kolesarjenja. Ob koncu sv. maše so g. škofu Ju- D riju voščili za njegov bližnji se-demdeseti rojstni dan.Na občnem zboru v bovškem kulturnem domu je kvartet Can- tate Dominum začel s Prešernovo Zdravljico, med samim občnim zborom pa popestril še s pesmimi prigodnicami v slovenščini in na- rečjih Benečije in Rezije. Drugi “Jakobčki” so nadaljevali z reci- tacijami Gregorčičeve Soči in Prešernove Vrbe … Sledil je “po- govor” s Plečnikom, nastop skav- tinje Erne z domačimi pripoved- kami v bovškem narečju: “Pər starəm so hudile nəBuškəm, pu- nočə, ukou pjərte an čə so dubile kajšənga člubjəka, k' se je nəjədu prbəč krafu, so mo prərjəzəle trjəbəh, an pujədle wən krafe…”. V šali je nekdo od gostov pohvalil na uglajen in živahen način po- dane pripovedi, pogrešal je le pre- vod. Po finančnem poročilu, pregledu dela v minulem letu in načrtom za naprej je prisotne vidno razve- selila prošnja Marjete Rigler, da bi molili za nadaljevanje pobude za beatifikacijo g. Jožefa Plečnika, saj so mnogi že po pogrebu go- vorili, da je “sveti mož”. Izrazili so hvaležnost sodelavcem Karitas in Buškim gamsom (odrasli skav- ti), ki so v sodelovanju z Občino in Krajevno skupno- stjo Bovec odstopili dvorano in pripravili pogostitev z narezki in pecivom, kavo, čajem in so- kovi. Nazadnje se pač mora slovesnost končati – kako dru- gače kot – s pesmijo in pogo- stitvijo z dobrotami iz do- mačih štedilnikov pridnih go- spodinj, ki delujejo pri Karitas in starejših skavtih. Seveda ob zdravici gospodu škofu Juriju. Ob odhodu iz dvorane je čla- nica “Jakobčkov” vsakemu od udeležencev podarila še eko- loško čisto milo, ki ga izdeluje sama. No, tudi sugestija, da prihaja očiščenje od čistega “mila”, nekaj velja. Odkrivanje doline do Trente je minilo, kot bi trenil, med zgoščenimi zgodovinskimi opisi, zlasti med prvo in drugo svetov- no vojno, saj jih je nizal domačin Božidar Kavčič iz vasi Soče. Ustavili so se v cerkvi Loretske Matere Božje v Trenti. Poslikal jo je Tone Kralj ob koncu druge sve- tovne vojne. Presenečeni so bili nad lepo izdelano Črno Marijo in so se ji priporočili. Kraljevo poslikavo cerkve sv. Jožefa so si ogledali tudi v vasi Soča. Posebnost je v tem, da je v barvah slovenske zastave in evan- geljskem duhu, ki nasprotuje zlo- rabi ideologij. Poslikava je bila končana leta 1944, ko je bil tam župnik g. Herman Srebrnič. Čeprav ne dobesedno po bese- dah g. Bogdana, so Kraljeve po- slikave posebnost v tem, da so na- stale na slovenskem ozemlju, ki je zaradi Londonskega tajnega sporazuma med Italijo in Antan- to, po Rapalski pogodbi, pripadlo Italiji, ki se je takoj po zasedbi do domačinov vedla kot okupator, čeprav je bila javno razglašena “osvoboditev” izpod avstro- ogrske monarhije, “ječe naro- dov”. Dejanje slikarja Kralja in pogum slovenskih duhovnikov sta bila zares kraljevska, pravza- prav viteška! Ob finančni podpo- ri “svečenikov” je poslikal kar 44 cerkva, kar je edinstven primer v svetovnem merilu. Od teh je kar 18 cerkva posli- kal v času, ko je bila slovenska beseda pod fašizmom prepo- vedana. Ob kakšnem Marijinem praz- niku, proti koncu poletja, si vokalna skupina Cantate Do- minum želi prepevati na Sv. Višarjah ter v prihodnje spoz- nati tudi Benečijo, zlasti njene ljudi. Želijo namreč splesti nove sti- ke, s svojim pevskim zborom sodelovati pri kulturnem do- gajanju, če si kdo tega želi … Povabili pa bi tudi kakšno pevsko zasedbo iz Benečije na njihov letni koncert. Hvala za tako prisrčen obisk, dragi “Jakobčki”, naj vas na tej poti vedno spremlja blagoslov Očeta, Sina in Sv. Duha. Miran Mihelič Romarji po poteh sv. Jakoba želijo spoznati cerkve od Sv. Višarij do morja Veliko zanimanje za Kraljeve poslikave cerkvic Sv. maša v bovški župnijski cerkvi Marius Schneider Kristjani in družba 23. februarja 2017 5 Avtobiografska izpoved Stanko Sivec Skozi ogenj red časom se je znašla na knjižnih policah avtobiografska knjiga duhovnika Stanka Sivca Skozi ogenj, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba (2016), s spremnim besedilom dr. Miroslave Cencič. Avtor se je rodil 19. 3. 1926 v zaselku Golobi pri Livku kot peti izmed šestih otrok v globoko verni in narodnozavedni družini, kar je tudi pripomoglo, da je kmalu postal tarča režimskega zobatega kolesja. Spadal je v nesrečno generacijo, ki je v obdobju nekaj desetletij najprej doživela v otroštvu nasilje fašizma in kmalu zatem še nič manj surovo pest komunizma. Bogoslovni študij je začel v Sedejevem malem semenišču v Gorici in ga končal na Teološki fakulteti v Ljubljani. Ob prijetnih spominih na otroštvo osvetljuje knjiga predvsem avtorjevo kalvarijo, ko je moral v povojnem obdobju trikrat zaporedoma prekiniti študij in prebiti več let v zaporih in na prisilnem delu zaradi lažnih obtožb o gospodarski, politični in vojaški špijonaži. Vse to nasilje pa mu je bilo storjeno zgolj z namenom, da bi ga odvrnili od duhovniškega poklica. Vrhovno sodišče je leta 1996 sicer razveljavilo sodbe, vendar avtor knjige ter drugi obsojeni duhovniki so morali prestati svoj pekel in svoje gorje v uničujočem kolesju režimskih zaporov in gulagov. To je krutosti, “ki so ga P spremljale vse življenje in sokot nočna mora še desetletjapotem motile njegovo spanje”. Srhljivo delujejo opisi razmer v zaporih, zlasti v samicah, ko je npr. paznik ponoči vsake pol ure prižgal luč in pogledal skozi kukalo v vratih, “da je jetnika na novo in na novo streslo”. Tudi zasliševali so ga mesece in mesece samo ponoči od triindvajsete ure do ene po polnoči. Nekatere jetnike so samice zlomile in so obupno klicali na pomoč, tako da je to tudi ostale arestante v celicah “presunilo in pretreslo do kosti”. Za Sivca v samici “je bila kazen čiščenja stranišč pravo razkošje”, da je le nekaj časa preživel izven celice v družbi kakega človeka. Tudi opisi komunističnih gulagov so pretresljivi. Taborišče sužnjev, ki so gradili Litostroj (1949- 1950), je bilo npr. obdano z visoko bodečo žico in razglednimi stolpi, v katerih so noč in dan s puškomitraljezi bdeli, da bi se kdo ne približal ali pa da bi mu ne uspelo pobegniti. Poseben status med arestanti so imeli intelektualci, še posebej duhovniki in bogoslovci kot najbolj privlačna in izpostavljena tarča. Na čelu njihovih delovnih čet je bil navadno kak kriminalec, ki je svoje podrejene še posebej mrcvaril, da se je prikupil tistim od zgoraj. Tam je avtor “s sotrpini zaprtih ust, sklonjenih pogledov, z mislimi zazrtimi v prihodnost” doživljal “svojo zasužnjeno mladost, svojo poteptano človečnost, uničeno prihodnost …, vržen na slepi tir z vprašanji brez odgovora, problemi brez rešitve in potmi brez izhoda”. V rokah rabljev, “ki so te držali do grla v vodi, da si se potapljal, a se nisi potopil, da si se davil, a se nisi zadavil, da si umiral, a nisi umrl”. Obdan z Udbo in njenimi denuncianti, ki so te naskakovali noč in dan in se posluževali vsakršnih peklensko premetenih prijemov, da bi te zlomili. V svojem sumničenju so šli tako daleč, da so npr. ob gradnji policijskega šolskega zavoda v Tacnu, pri čemer je avtor knjige tudi sodeloval, na skrivaj ozvočili vse sobe kadetov, da bi tako lahko prisluškovali “tudi najbolj zanesljivim med zanesljivimi”. Da ga ta pekel ni zlomil, sta ga reševali globoka vera in molitev. Ta “mu je prinašala tolažbo, stanovitnost in trdnost …“Kolikor bolj je zasliševalec pritiskal na avtorja knjige, toliko bolj je on trkal na Jezusovo in Marijino srce, da bi lahko vzdržal”. Ko moliš, pravi avtor, “takrat zletiš kot orel v višine …Potem postane samica drugače sprejemljiva. Postane katapult, ki te vrže v duhovna obzorja, da gledaš na svet iz večnostne perspektive. To so bili moji izleti iz celice, moji pobegi mimo vseh paznikov in zasliševalcev”. Molil je tudi za sotrpine, “da bi jim Bog olajšal trpljenje”, kot tudi za rablje, “ki so ga držali v kleščah”. Prišel je do spoznanja, da so kristjani, tudi če zasužnjeni, “najbolj svobodna bitja, ker so v službi Njega, ki je gospodar neba in zemlje”. Oporo je našel tudi v prijateljskih vezeh, ki jih je vzpostavil, “kajti skupna usoda, skupno bivanje, skupno delo, enaka prikrajšanost vsega človeškega to zedini, ustvari trdno solidarnost”. Ob odhodu iz pekla “se mu je srce trgalo, ko ni mogel dati sotrpinom zadnjega pozdrava” in jih potolažiti, da se bodo gotovo še srečali “pod svobodnim soncem”. In, povrhu vsega, si moral ob odhodu podpisati še izjavo, da o dogajanjih v zaporih in gulagih ne boš zunaj nikomur spregovoril, ker bi te sicer zadel nov arest. Grožnja in strah pred njo sta bila tako huda, da do osamosvojitve nihče od obsojenih ni spregovoril. Morda to tudi pojasni, zakaj je ta knjiga zagledala beli dan šele dobrega pol stoletja po prestanem peklu. Milan Gregorič Poklon Lojzetu Bratužu na pokopališču in zadušna sv. maša Natanko pred 80 leti, 16. februarja 1937, se je po grozljivem trpljenju poslovil od tega sveta Lojze Bratuž, nedolžna žrtev fašističnega nasilja. In prav na ta dan, v četrtek, 16. februarja 2017, so se mu na goriškem pokopališču poklonili predstavniki družbenopolitičnih krogov in naših kulturnih društev in ustanov. Cvetje so mu na grob, v katerem počivata tudi njegova žena Ljubka Šorli in sin Andrej Bratuž in ga krasi Kraljev nagrobnik, položili predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov Dario Bertinazzi, pokrajinska predsednica Sveta slovenskih organizacij Franca Padovan in David Peterin, pokrajinski predsednik Slovensko kulturno gospodarske zveze. Bertinazzi je imel krajši nagovor v obliki pisma pokojnemu Bratužu. V njem je poudaril, kako je bil Lojze Bratuž pričevalec ljubezni do krščanske vere, jezika, naroda. S svojimi življenjskimi načeli in delom naj nam bo, v teh nelahkih časih, svetel zgled za naše nadaljnje udejstvovanje v cerkvenem občestvu in naših društvih. Bratuža je s krajšo molitvijo priporočil Bogu Karel Bolčina, škofov vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji. Dragemu pokojniku je zapel MoPZ Mirko Filej Gorica pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Dva glasbena utrinka sta mu podarila mlada violinista, učenca SCGV Emil Komel, Makrina in Jakob Quinzi. Teden, od 13. do 19. februarja, posvečen 80. obletnici smrti Lojzeta Bratuža, glasbenika in kulturnika, se je končal z mašno daritvijo v njegov spomin; bila je v cerkvi sv. Ivana v Gorici, v nedeljo, 19. februarja 2017. Maševal je g. Marijan Markežič, ki je spomnil na Bratuževo življenjsko poslanstvo in na njegovo mučeniško smrt, s katero si je gotovo pridobil nebesa. Sam je v sebi gojil le ljubezen kot tudi njegova žena Ljubka Šorli, ki ni nikoli izrekla žal besede proti nikomur, kljub vsemu prestanemu trpljenju in bolečini, ki jo je vse življenje nosila v sebi. Vsem nam sta lahko za zgled krščanske drže. / IK Predsednica zveze UCSI Vania De Luca v Trstu V soboto, 18. februarja, je bilo na sedežu Državne zveze časnikarjev (Ordine nazionale dei giornalisti) v Trstu srečanje somišljenikov zveze UCSI (Unione Cattolica della Stampa Italiana). Na obisk je prišla nova predsednica zveze UCSI, znana vatikanistka televizijske mreže RAI 24 Vania De Luca, ki se je hotela sestati najprej z ožjim odborom, da bi razmislili, kako naj delujemo naprej. Srečanja so se udeležili: Fabiana Martini, Tiziana Melloni, Luisa Pozzar, pater jezuit Luciano Larivera, ki vodi tržaški center Veritas, predsednik časnikarjev FJK Cristiano Degano, vodja informativnih oddaj v slovenskem jeziku deželnega sedeža RAI Ivo Jevnikar, član vsedržavnega vodstva časnikarjev Italije Miro Opelt in naš urednik Jurij Paljk, ki je bil zadnja leta tudi deželni predsednik UCSI. Vania De Luca se je zavzela za obnovitev dela deželne UCSI, a sama sledi papežu Frančišku, ki zahteva od vseh, da gremo na obrobje, zato naj se začne z malimi koraki. Poudarila je predvsem, da se mora vlagati v mlade sile, kajti prav mladi so tisti, ki lahko prinesejo nov veter. UCSI je združenje, v katerega se lahko včlani vsak publicist, časnikar in ljubiteljski pisec, ki so mu blizu krščanske vrednote. Jurij Paljk je naprosil p. Larivero, naj bo on tisti duhovni vodja, ki ga predvideva vsako deželno vodstvo UCSI, kar je pater z veseljem sprejel. Na srečanju so se udeleženci tudi dogovorili, da bi deželni UCSI lahko konkretno pristopil k organizaciji študijskih predavanj, ki so sicer obvezne za časnikarje. Tiziana Melloni pa je slikovito in lepo predstavila novi predsednici večjezičnost naše dežele in izpostavila nezamenljivo vlogo katoliških in drugih slovenskih medijev. / ZUT Kratke Poslanica papeža Frančiška za 25. svetovni dan bolnikov 2017 (2) Čudenje nad božjimi deli: “Velike reči mi je storil Mogočni …” (Lk 1,49) ogled Marije, Tolažnice žalostnih, razsvetljuje obličje Cerkve v njenem vsakdanjem prizadevanju za trpeče in vse, ki so v stiski. Za dragocene sadove te skrbi, za svet trpečih in bolnih se mora- mo zahvaljevati Gospodu, ki je bil pokoren Očetovi volji in po- stal eden izmed nas ter celo pre- stal smrt na križu, da bi odrešil človeštvo. Solidarnost, ki nam jo je izkazal Kristus, Božji Sin, rojen iz Marije, je izraz usmiljene božje P vsemogočnosti, ki se razodeva vnašem življenju – predvsem ka-dar je slabotno, ranjeno, po- nižano, izključeno in trpeče – in vanj vnaša moč upanja, ki nas ponovno dviguje in nas podpi- ra. Tega velikega bogastva člo- večnosti in vere ne smemo za- praviti, ker nam je lahko v po- moč pri odkritem govoru o člo- veških šibkostih in spopadanju z izzivi na zdravstvenem in teh- nološkem področju. Svetovni dan bolnikov nam lahko da nov zagon za širjenje kulture, ki bo spoštovala življenje, zdravje in okolje, lahko pa tudi nov zagon v boju za spoštovanje celostnosti in dostojanstva človeka, tudi s pravilnim pristopanjem k bioe- tičnim vprašanjem, za zaščito najšibkejših in skrb za okolje. Ob petindvajsetem dnevu bolni- kov v molitvi znova izražam svo- jo povezanost z zdravniki, medi- cinskimi sestra- mi, prostovoljci in vsemi po- svečenimi možmi in žena- mi, ki služijo bolnim, in z vsemi v stiski in jim vlivam po- gum. V svoje molitve vključujem tudi vse cerkvene in civilne ustano- ve, ki delujejo v ta namen, in družine, ki ljubeče skrbijo za svoje bolne. Molim zanje, da bi vedno znali biti radostna zna- menja navzočnosti božje ljubez- ni in bi se zgledovali po mnogih sijajnih božjih prijateljih, med drugim po Janezu od Boga in svetem Kamilu de Lellisu, zavet- nikih bolnišnic in zdravstvenih delavcev, in svetniški materi Te- reziji iz Kalkute, misijonarki božje ljubezni. Dragi bratje in sestre – bolniki, zdravstveni delavci in prostovol- jci – prosim vas, da se mi pri- družite v molitvi k Mariji. Naj njeno materinsko posredništvo dviguje in spremlja našo vero, da nam bo njen sin Jezus Kristus naklanjal upanje na poti ozdra- vitve in zdravja, čut za bratstvo in odgovornost, zavezanost k ce- lostnemu razvoju človeštva in radostno hvaležnost ob čudenju nad božjo zvestobo in njegovim usmiljenjem. Mati Marija, v Kristusu vsakogar od nas spre- jemaš kot sina ali hčer. Pomagaj nam, da bomo v srcih ohranjali zaupljivo pričakovan- je, bodi naša opora v tegobah in trpljenju in vodi nas h Kristusu, svojemu Sinu in našemu bratu. Pomagaj nam, da bomo svoja življenja izročali Očetu, ki je sto- ril velike reči. V molitvah se vas nenehno spo- minjam in vam iz srca podelju- jem apostolski blagoslov. / konec Foto DP Foto JMP Foto dpd Goriška23. februarja 20176 SD Sončnica / Predavanja 2017 Skupnost družin Sončnica iz Gorice je tudi letos pripravila niz strokovnih predavanj, ki bodo potekala v marcu v dvorani Franc Močnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici. Vsebine so zelo zanimive, navezujejo se na aktualne tematike današnjega časa: družina, vzgoja, izobraževanje, zdravo življenje, medgeneracijske dinamike itd. Srečanja so namenjena vsakomur, ki bi si želel poglobiti svojo osebno in duhovno rast, od mladostnikov do kulturnih delavcev, vzgojiteljev in staršev. Prvo predavanje bo v četrtek, 2.3.2017, ob 20. uri; ALEŠ ČERIN: Starši - roparji izkušenj svojih otrok. Čerin je po izobrazbi magister farmacije, ki ima lastno podjetje za svetovanje in izobraževanje. Rad se predstavi kot mož, oče štirih otrok, dedek, podjetnik, skavt, bloger in predavatelj. V družini, družbi in poslu se zavzema za preproste izbire. Znan je po svojem blogu Preprostost, v okviru katerega je izvedel pomemben projekt - kako preživeti z 1 evrom na dan. V sodelovanju s Socialno akademijo razvija in izvaja treninge za vzgojo voditeljev: “Vodim, torej sem”! Je soustanovitelj in pisec na spletnem magazinu Časnik, sodelavec v društvu Družina in Življenje. Izdal je tudi knjigo z naslovom Bolj preproste izbire. Ali v času od rojstva do odhoda v življenje pripravimo otroke na to, kar jih v življenju v resnici čaka? Starši prav gotovo ne želimo namerno oropati svojih otrok pomembnih izkušenj. Pa vendar se včasih zdi, da jim počasi in vztrajno krademo izkušnje, kot so samostojnost, odgovornost, sposobnost odločanja, pobiranja po padcih, reševanja problemov in odločanja za samostojno poklicno pot. Naslednja predavanja: - četrtek, 9.3.2017, ob 20. uri: IZTOK OSTAN: Kako prehiteti apetit za sebični gen? - četrtek, 16.3.2017, ob 20. uri: ALENKA REBULA: Ljubezen in pravičnost med odraslimi otroki in starši - petek, 24.3.2017, ob 20. uri: intervju z gledališkim igralcem GREGORJEM ČUŠINOM Uspešno gostovanje O’Klape na Vranskem Mladi igralci O’Klape so v petek, 10., in soboto, 11. februarja 2017, šli v goste na Vransko s svojo zadnjo uspešnico, radoživim muzikalom Obuti maček, ki so ga pod režijskim vodstvom mlade Sanje Vogrič – ob strokovni pomoči Franka Žerjala - kar nekajkrat odigrali na naših odrih in s svojo uigrano igro, petjem in dovršenimi plesnimi intermezzi, bogatimi kostumi ter domiselno scensko podobo presenetili že mnogo gledalcev, ki so jim vsakič namenili bučno ploskanje. Nad njihovo odlično izvedbo muzikala, ki ga je po znani pravljici napisal Andrej Rozman Roza, z razgibano glasbo pa ga opremil Patrick Quaggiato, se je navdušilo tudi staro in mlado občinstvo na Vranskem. Najprej so ga odigrali tamkajšnjim abonentom kot darilo organizatorjev za zvestobo ob desetletnici gledališkega abonmaja. V soboto pa so si jo ogledali najmlajši abonenti kot redno abonmajsko predstavo. Tudi malčki so jo “gledali z odprtimi usti”, kot je na spletno stran MojaObčina. si. napisala Tanja Goropevšek. Nekateri gledalci so si jo ogledali obakrat in menili: “Včeraj je bilo super, danes pa so bili še boljši in še bolj sproščeni”. Ob ponovnem uspehu Obutega mačka želimo igralcem O‘Klape in njihovim tehničnim pomočnikom, ki jih neutrudno povsod spremlja požrtvovalna mentorica Katerina Ferletič, še veliko takih zadoščenj na prihodnjih nastopih. / IK Goriški upokojenci / Valentinovo praznovanje v kraškem okolju Tudi letos so člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško primerno praznovali sv. Valentina. Odpotovali so s skoraj polnim avtobusom popoldne prav na dan tega svetnika, 14. februarja, ko začenja pojenjati huda zima in se začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Zato je znan pregovor, da Valentin – prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin. Izletnike je cel popoldan spremljalo prijetno sončno vreme. Peljali so se po Krasu proti Komnu, tudi mimo kraja, kjer stoji spomenik v Dovcah, po domače na Rovni, kjer so partizani 2. februarja 1944 v hudi bitki napadli in premagali kolono Nemcev ter fašistov (okrog 90 mrtvih sovražnikov). Zato so Nemci 15. februarja obkolili, oropali in zažgali skoraj ves Komen, nato deloma Branik ter druge okoliške vasi in odgnali mnogo ljudi v nemška koncentracijska taborišča. Po krajši vožnji so upokojenci dospeli v značilno kraško vas Kobjeglava z namenom, da bi obiskali znano pršutarno pri Ščukovih. Na obsežnem dvorišču so se znašli pred 250 let staro, lepo negovano murno, katere krošnja predstavlja pravo umetnino. Zelo zgovorna mlada gospa je podrobno opisala zgodovino in delovanje pršutarne, način izdelovanja ter sušenja na tisoče cenjenih kraških pršutov. V lepi in prikupni dvorani so skupini izletnikov prijazno postregli s pristnim pršutom in dobro kapljico terana. Kasneje so se upokojenci odpeljali v bližnjo vas Coljava, kjer so na turistični kmetiji preživeli Valentinov večer ob druženju in značilni domači hrani ter teranu. Vrnili so se na Goriško v večernih urah. (in/ed) Kratke Še je čas za prijavo za revijo otroških in mladinskih zborov Tekmovanje za mlade pevce od 3. do 19. leta! ZLATA GRLA 2017 hitrimi koraki se bližajo Zlata grla 2017. V organi- zaciji Prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gori- ca bo sedemnajsta izvedba pril- jubljene pomladne revije otroških in mladinskih pevskih zborov potekala v soboto, 8. aprila, v Kulturnem centru Loj- ze Bratuž v Gorici, zbori pa se lahko prijavijo najkasneje do konca meseca februarja. Kot nam je povedala predsedni- ca vrhovskega društva Karen Ulian, bo v zgodnjih popoldan- skih urah najprej tekmovalni del revije. Na njem bodo otroški in mladinski zbori nastopili v štirih zasedbah: na odru se bodo pomerili otroški zbori (s pevka- mi in pevci, rojenimi leta 2006 in kasneje), mladinski zbori (od 2003 dalje), dekliški, fantovski in mešani mladinski zbori (od 1998 dalje). Letošnja novost je S nova kategorija: tekmovalibodo lahko tudi mali otroškizbori, v katerih pojejo otroci, rojeni leta 2009, in mlajši, to- rej iz vrtca in prvih dveh let- nikov osnovne šole. Nekateri društveni zbori namreč radi pridružujejo otrokom iz osnovne šole tudi malčke iz vrtca, nam je povedala pred- sednica in dodala: “Tudi tem želimo dati možnost, da se že od malih nog naučijo stopiti na oder, ubrano peti po na- vodilih dirigentke in potem urejeno oditi z odra; želimo, da spoznajo, kaj pomeni tek- movati. Poleg tega hočemo tudi ozaveščati starše, da bi bolje razumeli, zakaj otroke redno peljejo na vaje, kaj 'gradijo' naši zborovodje”. Vsak zbor mora predstaviti po tri skladbe, med katerimi naj bo vsaj ena skladba slovenska umetna ali priredba slovenske ljudske pesmi. Izvajanje je lahko “a cappella” ali z instrumental- no spremljavo, če je ta predpi- sana v izvirniku predložene par- titure. Medtem ko bo nastope zborov v tekmovalnem delu ocenjevala strokovna žirija - “njihovih imen ne bomo še razkrili”, je dejala Karen Ulian -, bo potekal revijski, netekmovalni del, ki se bo začel okvirno ob 18. uri. Pri- javljeni zbori bodo lahko pred- stavili po tri pesmi, med ka- terimi naj bo vsaj ena sklad- ba slovenska umetna ali pri- redba slovenske ljudske. Žirija bo dodelila bronasto, srebrno in zlato priznanje ter zlato z odliko, poleg teh pa lahko tudi posebna priz- nanja, npr. za najboljši zbor v vsaki kategoriji, priznanje za najboljšo izvedbo umetne oz. ljudske pesmi, za naj- boljši izbor programa, za najboljšo klavirsko spremlja- vo. Rezultate bodo razglasili ob koncu revijskega dela, okrog 19. ure. Dokončni ur- niki bodo seveda odvisni od števila prijavljenih zborov. Zbori, ki se še niso prijavili, naj to čim prej storijo! Pišejo naj na naslov e-pošte pdvrhsvmihaela@yahoo. it ali na karenulian@yahoo. it. Na istih naslovih lahko tudi najde- jo vse potrebne informacije. DD raznik slovenske kulture so zabeležili tudi dijaki Višješolskega centra v Go- rici, in to na najlepši način, z la- stnim ustvarjalnim zanosom, ki je, sodeč po nastopu posamez- nikov, zelo živahen. Pod spod- budnim mentor- stvom in režijskim vodstvom profesori- ce slovenskega jezika Marije Kostnapfel, ki je tudi sama pe- sniška duša in odgo- vorna za kulturne dejavnosti na teh- niškem polu, ter ob sodelovanju njene kolegice Damiane Devetak z licejskega pola, je v četrtek, 9. februarja 2017, bila v Kulturnem domu v Gorici “dijaška” Prešernova pro- slava. Razgiban program so izo- blikovali prav višješolci, ki so se izkazali z glasbenimi, pevskimi in plesnimi točkami. Katarina Visintin in Giorgio Palucaj sta uvedla prireditev s klavirsko skladbo Liebenstraum F. Liszta in Toccato Kabalewskega. Prav tako na klavir sta štiriročno zai- P grali Neža Šuligoj in Nikita Can-cellari, in sicer skladbo The In-tertainer. Giulia Carniels je s prijetnim glasom zapela in zai- grala pesem Mad World Garija Joulesa, Tijana Borič ob sprem- ljavi male kitare pa pesem Bree- zeblocks, ki jo poje skupina alt- J. Gost dopoldanske prireditve, na kateri je bil pogled na veliko dvorano KD zelo razveseljiv, saj so jo napolnili sami mladi obra- zi (le kje so vsi ti študentje, ko so na sporedu drugi kulturni do- godki?), je bil Marij Čuk, tržaški pesnik, pisatelj, gledališki kritik, časnikar in nekdanji direktor slovenskega informativnega programa na deželnem sedežu RAI v Trstu, predvsem pa kritični opazovalec dogajanja v naši ma- li slovenski skupnosti. Prav do- gajanje v njej je z v ironijo na- močenim peresom opisal v svo- jem zadnjem roma- nu Molk kolorad- skih hroščev, ki je izšel lani novembra pri tržaški založbi Mladika. Knjiga je doživela velik uspeh, saj je že takoj pošla in so jo ponatisnili. V njej se Čuk dotak- ne tudi ljubezni in večnih življenjskih vprašanj, ki so značilna za raz- mišljujočega člove- ka. O njeni vsebini in na splošno o avtorjevem pi- sanju je na odru stekel pogovor med njim in urednico založbe Mladika Nadio Roncelli. Prav za- ložba Mladika je omogočila srečanje z njim. Preden se je razpletel živahen dialog, iz katerega se je izrisala iskrena osebnost Marija Čuka, ki nima dlak na jeziku, so štiri nje- gove pesmi prebrali Ale- xander Frandolic, Sofia Gergolet, Manuel Quag- giato in Sanja Vogrič. Čuk se je prav dobro znašel med dijaki, saj je bil včasih tudi sam profesor na goriških višjih šolah. Roncellijeva se je zahvalila za povabilo in za uvod, ki so ga po- dali dijaki, ter poudarila pre- cejšen razpon Čukovega literar- nega ustvarjanja, ki gre od veza- ne besede do proze, od gleda- liških iger do gledaliških kriti- kov. Poudarila je, da Čukov lite- rarni svet označujeta upornost in vztrajnost. Njegova vpetost v ta “zamejski” prostor mu nare- kuje vseskozi kritično raz- mišljanje o narodnostnih te- mah. Pri tem se vselej odločno postavlja proti razjedanju narod- ne zavesti in ostro obsoja narod- no in politično hinavstvo. Čuk je vesten iskalec resnice. Pri tem se seveda spopada z lepotami in tegobami življenja, a kljub vse- mu ostaja v svojih podobah in barvah svetel, kakor je svetlo čustvo, v katerem se napaja in rojeva njegova umetniška pe- sniška in prozna beseda. To in njegova kritična žilica sta razvid- na tudi v njegovem zadnjem de- lu, v katerem je izzivalen že na- slov. Idejni svet Marija Čuka oz- načujeta upornost in vztrajnost v jeziku in narodnosti. / str. 14 Iva Koršič Najlepša slovenska maska v Štandrežu Veselje ob kurentih nedeljo, 19. februarja, smo bili po sveti maši v Štandrežu deležni na trgu pred cerkvijo pravega prese- nečenja. Pojavila se je lepa skupi- na kurentov, ki so najbolj prepoz- navna slovenska pustna maska, ki navdušuje tudi z razgibanimi plesi. Skupina je prišla s Ptuja, kjer so kurenti doma in kjer vsa- ko leto prirejajo največji pustni sprevod v Sloveniji; tem se pri- družujejo še drugi slovenski pu- starji, ki po ulicah zganjajo razne norčije. Kurenti so oblečeni v kožuhe, prepasane z jermeni ali V verigami, na katerih so pritrjenimanjši in večji kravji zvonci inlepo vezani robčki. Na glavi ima- jo velika in pisana pokrivala, ki zakrivajo ves obraz in po starih pripovedih jim dajejo posebno moč. Oči in usta so obrobljena z živo rdečo barvo, nos pa je po- daljšan v izrazit in v iztopajoče barve odet rilec. Štrlijo jim tudi neke vrste rogovi. Ko se postavijo v krog in zaplešejo v hitrem rit- mu, se daleč razlega glas zvoncev, ki ustvarja posebno vzdušje. Otroci so jih občudovali z odprti- mi usti in se z njimi fotografirali. Čeprav so bili že utrujeni, saj so dan prej obiskali in s plesi nav- dušili prebivalce raznih krajev na bližnjem mirenskem področju, so poskrbeli, da so tudi v Štan- drežu razveselili številne prisotne z razgibanim in poskočnim na- stopom. Da niso bili preveč žejni, so poskrbeli člani Prosvetnega društva Štandrež in jim nudili to- plo pijačo in druge dobrote. DP Goriški višješolci ob prazniku slovenske kulture Razgibana prireditev z nagrajevanjem mladostne ustvarjalnosti Foto DP Goriška 23. februarja 2017 7 olgoletni glavni ured- nik slovenskega radij- skega in televizijskega središča RAI za našo deželo, Saša Rudolf, je bil v svoji bogati karieri predvsem športni časni- kar, spremljal je veliko olimpij- skih iger in drugih pomem- bnih dogodkov, postal pa je vojni poročevalec, ko so na Balkanu izbruhnile vojne, ki so privedle do velikih morij, a so prinesle tudi samostoj- nost slovenski državi. O tem, predvsem pa o vojnih do- godkih, ki jih je Saša Rudolf spremljal kot vojni poročeva- lec, je tekla beseda na srečan- ju Na kavi s knjigo. Kavo po- nuja tržaško podjetje Pri- moAroma, prireditev pa je navadno ob četrtkih v ju- tranjih urah v Katoliški knji- garni. Kustosinja Muzeja Novejše zgodovine Irena Uršič in dol- goletni časnikar slovenske ra- diotelevizije Tone Hočevar sta ob avtorju bila prisotna na srečanju, ki ga je v četrtek, 16. februarja, v Katoliški knjigarni vodil naš urednik Jurij Paljk, ki se je Saši Rudolfu najprej zah- D valil v imenu uredništva našegatednika, ki je prvi objavljal Ru-dolfove zapise, ki so zdaj zbrani v publikaciji Samostojni. Irena Uršič je predstavila Sašo Rudolfa in njegove knjige, Tone Hočevar pa je govoril predvsem o dolgoletnem prijateljstvu z Rudolfom, težišče lepega srečanja pa je bilo seveda na do- godkih, ki so pripeljali najprej do krvavih vojnih spopadov na Balkanu in tudi do osamosvo- jitve Slovenije. Rudolf je sliko- vito opisoval dogodke, ki jih je bil deležen, sam zase je dejal, da je imel tudi srečo, saj bi se lahko v ti- stih hudih časih tudi nje- mu kaj hudega pripetilo, kot se je imenitnemu in nikdar poza- bljenemu slovenskemu sne- malcu Saši Oti. Rudolf je tudi opisal stanje, ki je vladalo ta- krat na Balkanu, presenetljivo za poslušalce je bilo predvsem to, da je bilo takrat v Beogradu lahko dosti bolj nevarno kot v Bosni, kot smo tudi zgroženi slišali, da je večina ostrostrel- cev, ki so pobijali civiliste, žen- ske, otroke in moške, predvsem v Sarajevu, bilo iz vrst plačan- cev, med njimi so bile tudi ro- munske športne strelke. Vojna ne prinaša nikomur koristi, am- pak samo gorje, korist imajo sa- mo preprodajalci orožja, kar je Rudolf nazorno povedal s šte- vilkami, pri tem omenil trgo- vanje z orožjem, ki je nekatere res obogatilo, predvsem pa pri- neslo veliko žalosti in gorja. In kaj lahko pričakujemo da- nes? Tako Rudolf kot Hočevar nista bila pre- velika optimista, na Balkanu se namreč nekdaj sprti narodi, danes države, spet v tišini oborožujejo, kar ne obeta ničesar do- brega. Publikacija Samostojni Saša Rudolfa je na pro- daj tudi v Katoliški knjigarni, vredno jo je prebrati, ker je iskren, dober, hiter, a zato re- snici zavezan opis ta- kratnih dogodkov, predvsem pa je to pri- poved o tem, koliko dobrega so na področju infor- miranja italijanske javnosti o slovenskem osamosvajanju na- redili Saša Rudolf in njegovi so- delavci deželnega sedeža RAI v Trstu. ZUT prenovljenem župnijskem domu F. B. Sedej v Števerjanu so se v nedeljo, 19. februarja 2017, zvečer nadvse uspešno prvič predstavili domači publiki mladi gledališki zanesenjaki, člani novoustanovljene mladinske gledališke skupine M+. Krstno so uprizorili predstavo Drakula; po motivih znanega romana irskega pisatelja Brama Stokerja jo je za potrebe skupine priredila in režijsko obdelala Patrizia Jurinčič Finžgar, članica igralskega ansambla SNG Nova Gorica. Podmladek Dramske družine SKPD F. B. Sedej, M+, se je porodil v letošnji jeseni. Preden so mladi (od nižješolcev in višješolcev do univerzitetnega študenta) sploh stopili na oder, so se udeležili raznih gledaliških delavnic, npr. tečaja lepe govorice, ki ga je vodil Jan Leopoli, kar jim je seveda zelo prav prišlo pri učenju zahtevnega teksta in pri pravilni izgovarjavi replik. Mladi člani tehnične ekipe M+ so pa obiskovali tečaj tehnike oblikovanja svetlobe in zvoka (vodila sta ga tehnični vodja Dramske V družine F. B. Sedej JanezTerpin in tonski tehnikdeželnega sedeža Rai v Venetu Vasja Križmančič). Pridobljeno znanje so spretno uporabili že pri prvi gledališki produkciji, s katero so se začeli ukvarjati v lanskem oktobru in jo s pridnostjo, trudom in požrtvovalnostjo zelo dobro naštudirali in premišljeno postavili na oder. Ob sebi so imeli zavzeto mentorico Patrizio Jurinčič, ki je znala prisluhniti njihovim željam in potrebam. Tako so se v lepem vzdušju začeli približevati gledališki umetnosti in nato “ob bralnih vajah in kasneje na odru izučili temeljnih gledaliških veščin in sodelovali pri vseh fazah nastajanja kompleksne gledališke produkcije”, kakor je povedala po predstavi gledalcem, ki so napolnili dvorano, Ilaria Bergnach, vodja Dramske družine SKPD F. B. Sedej. Da so se člani Mladinske skupine M+, katere vodja je Sara Soban, zelo potrudili in “trdo delali” ter resno in odgovorno prevzeli nase zahtevno odrsko breme, so gledalci spoznali ob spremljanju predstave z Obvestila Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov – Gorica pripravljamo projekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z njim pri katerem projektu ali zboru, naprošamo, ali bi nam lahko posredovali fotografije ali partiture in tako pripomogli k boljši uresničitvi projekta. Za dodatne infomacije: 048131817, zcpz. go@gmail. com. V župnijskem domu v Štandrežu poteka delavnica “makrame”, namenjena odraslim in mladim; dve delavni srečanji sta že bili v februarju, ostali dve bosta 3. in 10. marca ob 20. uri v veroučni sobi župnijskega doma Štandrež. Tečaj vodi Fabiola Torroni. Za prijave in informacije: Nanut Joana (0481 21419). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v torek, 7. marca, ob dnevu žena, celodnevni izlet z avtobusom v Pedaveno (Belluno) za ogled znamenite pivovarne Antica Birreria Pedavena s pokušnjo piva. Sledili bosta kosilo v spremstvu glasbe in tradicionalno druženje. Informacije in vpisovanje po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481- 20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Ob prazniku goriških patronov sv. Hilarija in Tacijana bo jezuit p. Marko Ivan Rupnik v ponedeljek, 13. marca 2017, ob 20.30 v Gledališču Verdi v Gorici predaval na temo 'Occidente ad una svolta: il Cristianesimo Ź una speranza? (Zahod na razpotju: krščanstvo je upanje? Slovensko planinsko društvo Gorica prireja od 13. do 21. junija v sodelovanju s turistično agencijo Alpetour, potovanje v Grčijo (z vzponom na Olimp) in Makedonijo. Prevoz z avtobusom (trajekt iz Ancone, povratek preko Srbije in Hrvaške). Informacije in prijave do 28. februarja (Vlado tel. 3317059216). PD Rupa-Peč vabi na vsakoletni izlet v klasično Grčijo, v Meteoro, od 23. do 29. avgusta 2017. Info na tel. 0481 882285 (Ivo Kovic). Prodajam gozdna drva in oljčno olje. Tel. 0481 390238 ob uri obedov (kmetija Aleš Komjanc, Jazbine). Slovensko planinsko društvo v Gorici prireja, v sodelovanju z agencijo Alpetour, devetdnevni izlet v Albanijo in Makedonijo, od 20. do 28. junija. Prevoz z avtobusom, vrnitev preko Srbije in Hrvaške. V programu (za planince) vzpon na Olimp. Podrobnejše informacije: Vlado tel. 3317059216. V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor- macije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Gospa z izkušnjami išče 24-urno delo, varstvo starejših oseb. Tel. 00386 31 382152. Z veseljem vam zašijem in popravim oblačila, izdelam zavese in druge šivane izdelke. Lahko pridem tudi na dom. Vida, telefon 00386 31 721 243 Potrebujem delo in bi z veseljem pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi za ostarelega ali bolnega človeka. Čakam vaš klic na 00386 41 936 652 – Darja. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390 244. Gospa s triindvajsetletno izkušnjo nudi dnevno varstvo otrok ali oskrbo starejših oseb, potrebnih pomoči. Tel. 00386 41 548537. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 24. 2. 2017 do 2. 3. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 24. februarja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 26. februarja, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 27. februarja (v studiu Stefania Beretta): Le spomin... Torek, 28. februarja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 1. marca (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pozabljeni kočevski Nemci 1. del - Izbor melodij. Četrtek, 2. marca (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Foto dpd vabi na predstavitev pesmarice PATRICKA QUAGGIATA PESMI ZA MLADA GRLA v torek, 7. marca 2017, ob 19.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici S skladateljem se bo pogovarjala in zbirko predstavila Mateja Černic. Večer oblikujejo še OPZ VESELJAKI in MlPZ Emil Komel nenavadno tematiko, ki se na slovenskih odrih skorajda ne pojavlja in jo morda nekateri gledalci odklanjajo, a je očitno prevzela mlade izvajalce. Z režiserko Patrizio Jurinčič, ki je znala mlade s pravilnim pristopom in gledališkim znanjem navdušiti za odrski nastop, so ustvarili solidno predstavo s sodobnim pridihom v samem uprizoritvenem konceptu, pa tudi na splošno v vizualni podobi celote. Domiselna je tudi scenska rešitev za prikaz več prizorišč. Scenski elementi so se dognano odpirali “kot bi listali knjigo” (za scenografijo sta poskrbela Mario Leopoli in Patrizia Jurinčič Finžgar). Pri tem so se nekateri prizori učinkovito prikazali za zaveso kot v “tehniki senčnega gledališča”. Podaljšani oder s stopnicami je nudil možnost, da je prizorišče seglo v samo dvorano, med publiko. Tako so bili gledalci – med njimi je bila poleg števerjanske županje Franke Padovan in predstavnikov naših kulturnih ustanov tudi imenitna igralka SNG Nova Gorica Ana Facchini - še bolj živo vpleteni v odrsko dogajanje. Patrizia Jurinčič Finžgar je mrakobno vsebino zgodbe vampirja, ki ob srkanju tuje krvi hlasta po večnem življenju, razvila v drugačno smer. Drakula podaljšuje svoje življenje iz želje po ljubezni: neutrudno išče svojo ljubljeno zaročenko, ki mu jo je pred 400 leti ugrabil in ubil sovražnik. V novi odrski različici je Jurinčičeva poudarila prav ljubezen, to silno čustvo, ki se v najbolj pristni, neobremenjeni obliki poraja ravno v najstniških letih. Zgodba Drakule se prepleta s tisto zaljubljenega para Johnatana in Mine, ki ju Drakula loči, a se njuna zgodba srečno konča. Pa tudi Drakula dobi “svoj mir” - ali vsaj se tako zdi - ob Lucy. Mimo mračne vsebine se na odru vije lepa ljubezenska zgodba. Ljubezen zmore premagati še tako velike težave in na koncu zmaga. Če sodimo po tej prvi odrski izkušnji in če bodo vztrajali pri nadgrajevanju pridobljenega znanja, bodo člani M+ gotovo dosegli še marsikateri cilj. Dobro so obvladali tekst in odrski prostor ter brez zadrege prehajali z enega lika na drugega, kar gotovo “ni od muh”. Režiserka je celotno dogajanje ovila v skrivnosten somrak: umetna meglica, ki je napolnjevala dvorano že pred začetkom predstave, je skrivnostno zgodbo delala še skrivnostnejšo in zato še bolj privlačno v svoji mrakobnosti, ki ji luč daje ljubezen, ta pa poganja vsebinsko kolesje. Mladim izvajalcem lahko le čestitamo kot seveda režiserki Jurinčičevi, ki jih je varno vodila skozi ta nenavadni, vznemirljivi tekst. Želimo jim še veliko takih odrskih nastopov, ki naj jim prinesejo zadoščenje. / str. 14 IK Premiera: Drakula V “hlastanju” po ljubezni ... SKPD F. B. SEDEJ ŠTEVERJAN Foto dpd Na kavi s knjigo Saša Rudolf: Samostojni KATOLIŠKA KNJIGARNA Kultura23. februarja 20178 strska avtorica Gabriella Chmet, ki je s svojim knjižnim prvencem l. 2007 opozorila nase, se po nekaj manj kot desetih letih znova vrača med bralce z ro- manom (izšel je lani jeseni), ki nosi na- slov La guerra di Giusto (Justova vojna) . Prav romaneskni žanr je avtorica izbrala, da je pred desetletjem zapisala zgodbo la- stne družine pod naslov Libera, una sto- ria istriana (Libera, istrska zgodba) . Nato je objavljala predvsem kratko prozo, po- svetila pa se je tudi publicistiki in poljud- nim publikacijam (gradovi v severni Ita- liji). Poleg teh je pred nekaj leti napisala nekoliko ironično zbirko receptov pod naslovom Focolare mitteleuropeo (Sred- njeevropsko ognjišče) . Chmetova se je doslej s svojim opusom izkazala kot avtorica, ki zna razbijati ta- buje in ukalupljene miselne vzorce. Prav- zaprav je nekoliko nenavadna sama nje- na življenjska zgodba. Rodila se je nam- reč v Kopru v prvi polovici sedemdesetih let, do svoje polnoletnosti je z družino živela v kraju Zrenj v občini Oprtalj v hrvaški Istri, lučaj od slovenske meje pri Sočergi. Na začetku devetdesetih let se je njena družina preselila v Trst, kjer avto- rica še danes živi, čeprav ne zamudi stika s svojim domačim krajem na bujskem Krasu. Da bi pravilno razumeli snov in teme, ki jih avtorica obravnava, se moramo neko- liko bolje poglobiti v okolje, iz katerega izhaja. Bujski Kras je namreč planota, ki se dviga od istoimenskega istrskega me- steca vse do vzhodnih obronkov doline reke Mirne pri Buzetu, kjer doseže nad- morsko višino okrog petsto metrov. V smeri slovenske meje pokrajina prehaja v fliš. Z zgodovinskega, narodnostnega in jezikovnega vidika je to območje zelo zanimivo. Tu so namreč zaznavni vplivi treh večjih evropskih kultur, slovanske, romanske, pa tudi germanske, kar se ne nazadnje zrcali v sami etnični sestavi pre- bivalstva, predvsem pa v onomastiki (priimkih). Avtorica zase pravi, da je začela pisati pod vplivom proze Fulvia Tomizze. V svojem prvencu je tako opisala zgodbo lastne družine, ki je kot vihar kljubovala dogod- kom dvajsetega stoletja. Samohodstvo in želja po ohranjanju lastne biti sta namreč vseskozi trkala ob režime in politične ure- ditve, ki so Istro zaznamovali v dvajsetem stoletju, torej Avsto-Ogrsko, Kraljevino Italijo, socialistično Jugoslavijo in neod- visno Hrvaško. Kot pripadnica italijanske narodne skupnosti je Chmetova svojo pozornost sicer namenila tistim dogod- kom, ki so italijanski živelj v Istri pretresli do temeljev, to so bile istrske fojbe jeseni leta 1943 in eksodus prebivalstva, ki je sledil drugi svetovni vojni. Tematiki pri- deta najbolj do izraza v njeni kratki prozi z naslovom Dove danzavano le streghe (Kjer so plesale čarovnice) iz leta 2009. V svojem zadnjem delu, ki nosi naslov La guerra di Giusto (Justova vojna) – izšel je pri videmski založbi Bianca e volta edi- zioni, je avtorica zmogla svoj zgodovinski in zemljepisni fokus nekoliko razširiti, čeprav ostajajo korenine zgodbe v Istri, prav v njenem domačem kraju Zrenju, ki se v italijanski različici glasi Stridone. V glavnih obrisih gre za zgodbo junaka Giusta, ki se med prvo svetovno vojno znajde na vzhodni fronti oziroma Kar- patih kot vojak avstro-ogrskega imperi- ja, ki ga prezira. Ideja katoliške in večna- rodne Mitteleurope je namreč skregana z liberalnimi in nacional (alističn) imi načeli, ki se vse bolj krepijo. Ob prvi pri- ložnosti se Giusto odloči za pobeg, čas do konca prve svetovne vojne in razpa- da habsburškega cesarstva pa preživi med Budimpešto in Dunajem. Dejav- nosti, ki so mu kot ubežniku s fronte pomagale pri preživetju – ropanje in tat- vine, postanejo njegova stalnica. S to- variši se najprej znaša nad imetjem du- najskih bogatašev, nato sklene slediti la- stnim ambicijam, ki ga popeljejo v Pa- riz. V prestolnici Francije, ki se giblje med povojno bedo in bliščem svojih zgodo- vinskih lokalov, poteka glavnina zgod- be. Že od samega pobega s fronte se okrog Giusta vrtijo tudi nekateri drugi liki, ki jih zna avtorica mojstrsko upodo- biti. Najprej je to njegov kamerad Salvo, s katerim na Dunaju srečata ponarejeval- ca in sleparja Gustava, ki Giusta naposled pisno predstavi svojemu pariškemu znancu Frédéricu. V romanu seveda ne manjka žensk, najpomembnejša je Giu- stova velika ljubezen Valerie, plesalka v pariških lokalih, kateri se komplemen- tarno dodaja Monique, članica njegove lopovske tolpe. Giustova zgodba se konča v Trstu, kamor pride glavni junak le še propadat, in sicer ob tretjem ženskem li- ku, Paoli. V francoski prestolnici namreč ne najde več prostora zase, ljubezen ga močno razočara, zato se odloči za vrnitev v domače okolje. Vsa Giustova zgodba pa je še pred vsem tem uokvirjena v pripo- ved, katere naslovnik je njegov nečak. V delu je moč najti veliko elementov, ki ga delajo zanimivega in berljivega. Prvi je avtoričin slog oziroma jezik, kateremu se dodaja smisel za natančen opis krajev, v katerih se zgodba dogaja, in junakov, ki jo ustvarjajo. Opisi Budimpešte, Du- naja in Pariza tako bralca popeljejo ne sa- mo v kraj, ampak tudi v čas propada ne- kih idej in imperijev ter rojstva in razc- veta drugih. Emblematična je seveda me- tafora, ki zadeva mesto Trst, to je le še kraj, kamor priti na stara leta hirat in umirat. V Giustovem vedenju in raz- mišljanju seveda ne manjka stereotipov, ki so tipični za čas nacionalizmov, v ka- terem se zgodba dogaja. Tako so Avstrijci brkači, pivci piva in jedci klobas, Slovenci spretni in kradljivi trgovci, Francozi pa znani uživači življenja, katerim Giusto naposled prilagodi lasten življenjski slog. Istran na svoji zemlji ostaja kmet in ga- rač, ki ga izkoriščajo vsi po vrsti, kajti go- spodarjev je ta zemlja v svoji zgodovini doživela ničkoliko. S svojim novim delom je Gabriella Chmet še enkat pokazala, česa je zmožna na področju pripovedništva. Njena dela pa niso le odraz avtoričine pisateljske spretnosti, ampak se v njih zrcalijo usode ljudi, ki jih je dvajseto stoletje v naših krajih, pa tudi po Evropi kruto zaznamo- valo. S svojim kljubovanjem usodi zmo- rejo določen čas ustvarjati svet in življen- je po lastnem okusu, naposled pa jih stvarnost nemočne potisne nazaj tja, od koder so izšli, predvsem v bedo in pro- vincializem. Primož Sturman I Minister Gorazd Žmavc obiskal slovensko skupnost Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v sredo, 15. februarja 2017, obiskal s lovensko skupnost v Milanu. Društvo Slovenci v Milanu, ki deluje od leta 2006, je svojo desetletnico obeležilo na sredini slovesnosti, posvečeni s lovenskemu kulturnemu prazniku. Okoli 70 obiskovalcev (kar je za milanske razmere zelo veliko) je s predavanjem o delovanju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu navdušila raziskovalka Bogomila Kravos, o dojemanju in pisanju literature v dvojezični osebni situacij i pa je doživeto spregovorila beneška Slovenka Antonella Bukovaz. Minister Žmavc je ob koncu svojega pozdravnega nagovora predsedniku društva Janezu Donnu izročil priznanje Urada ob 10-letnici društva. Milan zadnjih desetletjih se je krimi- nalni roman vidno globalizi- ral. Za to skrbe pisci z vseh ve- trov sveta. Pestro število komisarjev, komisark, inšpektorjev in privatnih detektivov iz Italije, Španije, Portugal- ske, Velike Britanije, Grčije, Rusije, Ni- zozemske, Švedske, Norveške, Islandi- je, Kanade, Japonske in drugih držav ponuja bolj ali manj napete zgodbe za najrazličnejše bralne okuse na ra- zličnih nivojih. Med njimi so tudi Slo- venci s kriminalnimi primeri, ki se do- gajajo na domačih tleh, velikokrat pa tudi v tujini. Nekateri od slovenskih piscev kriminalnih romanov, na pri- mer Goran Lim, Aaron Kronski, Ro- bert Ron, Rebecca Schummy verjetno zaradi boljše prodaje knjig (in morda tudi zaradi nesrečnega slovenskega manjvrednostnega kompleksa, da je vse tuje najboljše?) podpisujejo krimi- nalke z neslovensko zvenečimi psev- donimi, tako da ne veš, da so Slovenci. V eni od kriminalk Aarona Kronskega pa kot nalašč nastopijo tudi pomem- bni slovenski pisatelji Peter Božič, Mi- lan Kleč, Dane Zajc, Jože Snoj, Drago Jančar, Rudi Šeligo, Niko Grafenauer, Andrej Brvar, Emil Filipič, Aleš Šteger – toda kdo je storilec? Boljše kriminalne romane, na primer Izza kongresa, piše v Ljubljani Maja Novak. Zanimivo je, da se dobro odreže tudi zamejstvo. Znana tržaška pisatelja kriminalk sta Dušan Jelinčič in pokojni Sergej Verč, ki je izumil sa- mosvoj tip komisarja, ki raziskuje za- gatne umore kar v domačem obmor- skem mestu. Leta 2005 je pri celovški Mohorjevi založbi izšel tudi prvi slo- venski koroški kriminalni roman, ki ga je pod naslovom Kratka pomlad napisal na Rudi pri Velikovcu rojeni Jože Strutz. Leta 2009 se mu je s kri- minalko Umor v zaspanem mestu v skupni izdaji celjske, celovške in go- riške Mohorjeve družbe pridružil še Martin Kuchling. Tudi v svoji najno- vejši drugi kriminalki Ko se mački ženijo (celovška Mohorjeva založba 2016) ostaja Kuchling zvest tematiki zamotanih slovensko – nemških na- rodnostnih konfliktov, ki jo je načel že z umorom vodje manjšinskega ura- da pri deželni vladi v Celovcu Igorja Tropine v Umoru v zaspanem mestu. Kriminalne romane s slovensko ko- roško tematiko – a v nemščini – pišeta tudi Fedinand Skuk in mladi Štefan Feinig. Sanjska dežela je naslov tretjega kri- minalnega romana avtorja, prevajal- ca, urednika nekdanje koroške literar- ne revije Novine, ustanovitelja ce- lovške založbe Rapial in gimnazijskega profesorja Jožeta Strutza, ki je pred kratkim izšel v priljubljeni zbirki VEČERNICE za leto 2017 celovške Mo- horjeve založbe. To je že tretja Strut- zova kriminalka s celovškim policij- skim inšpektorjem Mangartom in nje- govim zvestim sodelavcem, športnim novinarjem Petkom. V prvi Strutzovi kriminalki Kratka pomlad razrešujeta Mangart in Petek nenavadni umor tajnice celovškega mednarodnega podjetja Targus v labi- rintih kriminalnega delovanja ra- zličnih gospodarskih podjetij v času globalnega kapitalizma. Drugi Strut- zov kriminalni roman Kamuflaža na bazenu se suče okrog nerazjasnjene smrti slovenskega državnega sekretar- ja Petra Kramolca in razkriva korupci- jo pri najvišjih uradnikih ministrstva za okolje in prostor. Tudi najnovejša Strutzova kriminalka Sanjska dežela ima politični naboj, ki je povezan z gospodarskim krimina- lom. Vendar se dogaja na umetniškem področju. V ospredju je trg z ukrade- nimi umetninami oziroma slikami. Iz dveh glavnih celovških muzejev sta med drugim izginili sli- ki ZASNEŽENA POKRA- JINA V RIBNICI NA KRANJSKEM in MARIJA LORETO danes po krivi- ci preveč pozabljenega koroškega slovenskega krajinarja Mar- ka Pernharta iz 19. stoletja, ki je imel vse življenje odprte oči za lepote na- rave in je svojim motivom znal vtisniti posebno melodijo. Temu ropu slik sle- di še podoben rop v Ljubljani. Sanjska dežela kot prispodoba raja? Kot prispodoba lepot pokrajine in narave, upodobljenih na krasnih sli- kah? Ali pa svarilni znak lažnih iluzij in prevar v naročju polaščevalnega kapitalizma? Inšpektor Viktor Mangart in novi- nar Franc Petek hočeta v božičnem in novoletnem času predvsem uživati zasluženi zimski dopust. Vendar se vse obrne drugače. Ko se Petek iz Celovca vozi na prijateljsko silvestrovanje z Mangartom v Kran- jski Gori, opazuje na samotnem par- kirišču dve sumljivi postavi, kako pretovarjata širok predmet v ovitku iz enega avtomobila v drugega. Lov na tatove slik se začne! Zgodba se zaplete in razraste na ra- zlične strani. Dogajanje se vseslo- vensko premakne v Ljubljano in na Kras ter zaustavi v Trstu, kjer se Pe- tek, ki se ne brani tudi drugih ero- tičnih avantur, s svojo zaročenko Li- zo ustavi v hotelu Trieste Filoxenia med Trgom Ponte Rosso in Tomma- seom. Liza je zaupna prijateljica nek- danjega politika in znanstvenika Petra Kramote (tu se poraja asociacija na be- sedo “Sramota”), ki je na skrivnosten način zelo obogatel. Je velik ljubitelj lepih umetnosti in mecen, ki igra vlo- go dobrotnika človeštva. V vasi Pliska- vica na Krasu je na hribu uredil muzej z imenom MOZAIK SVETA, v katerem so na ogled slike, ki jih je popolnoma legalno kupil na trgu pri avkcijah. Če so bile morda kje ukradene, za to ni kriv. Saj po njegovem mnenju v Ce- lovcu in v Ljubljani ne narede nič za dragocene umetnine, ki obležijo v kle- teh raznih muzejev. V Ljubljani so po- drli Jakopičev paviljon, Plečnikov sta- dion pa se bo porušil kar sam, ker je predaleč od centra in ne spada h kon- ceptu slovenskega “Zelenega glavnega mesta”. Kramota je zaradi slabega stanja na javnem področju zato idea- listično prevzel vlogo skrbništva umetnosti na privatni podlagi. V umetniškem središču v Pliskavici bo uredil tudi rekreacijsko - vzgojni cen- ter, v katerem se bo sodobni travma- tizirani človek ob velikih umetninah lahko pozdravil in duševno okrepil. Razkrivanje tatov slik razvodeni v ne- jasnih vodah korupcije. Mangart in Petek sicer poskušata najti storilce in jih poklicati na odgovornost, pri čemer je zanimivo, da skupaj z ra- zličnimi sodelavci ponavadi ne pose- data v službenih uradih, temveč kar po gostilnah (!), kar je morda ena od značilnosti slovenske narodne men- talitete. Strutzova Sanjska dežela je pesimi- stična podoba stvarnosti. Petek in Mangart sicer objavita v dnevnem časopisju po vzorcu znamenite Poeje- ve detektivske novele Dvojni uboj v ulici Morgue oglas o dražbi dragoce- nih slik, kar bi bila past, v katero bi se ujeli storilci, vendar se bo celotna za- deva zavlekla v nedogled, postopki proti možnim krivcem bodo pre- loženi in odloženi, ukradene Pernhar- tove in druge slike pa bodo v Kramo- tovi kraški palači umetnosti bolj var- ne, kot so bile v muzejih v Celovcu in Ljubljani. V nekem smislu Sanjska dežela niti ni pravi kriminalni roman. Zgodbo, ki se dogaja v skupnem vseslovenskem pro- storu od Celovca preko Ljubljane in Krasa do Trsta, je pisatelj namreč na veliko pretkal z razmišljanji o slikar- stvu in literaturi. V tekst je vnesel, ker je dogajanje osredotočeno na Kras, ce- lo besedilo Kosovelove pesmi Vas za bori, ki jo osumljeni ljubitelj slik in dobrotnik umetnosti Peter Kramota na odru po tržaški operni predstavi ci- tira v slovenskem izvirniku in celo v italijanskem prevodu Jolke Milič, kar občinstvo v tržaški operni hiši Giusep- peja Verdija nagradi z bučnim aplav- zom. Dobri, izobraženi in uglajeni Kramota je namreč tudi donator in podpornik tržaškega gledališkega življenja. Tržaško izvedbo Verdijeve opere Moč usode bodo zato izvajali tudi v njegovem novem velikem kul- turnem središču v Pliskavici. Že Marcel Stefančič mlajši je v nekem razmišljanju o kriminalnem romanu v ljubljanski MLADINI zapisal, da “slo- venske kriminalke mislijo, da so več kot kriminalke”. Slovenski pisci kri- minalnih romanov hočejo namreč ve- likokrat povedati še marsikaj drugega, kar ne spada v kriminalni roman. Vendar morda to niti ni tako slabo. Za- kaj ne bi bila možna slovenska družbenokritična oblika “prešernov- skega” kriminalnega romana, polna literarnih, glasbenih in likovnih remi- niscenc, prijetno pretkana z lirizmi in literarnimi razgovori v gostilnah in s poetičnimi razmišljanji sredi lepe na- rave? Lev Detela V Novi koroški slovenski kriminalni roman Jožeta Strutza Sanjska dežela Zadnje delo istrske avtorice Gabrielle Chmet Zgodba s fronte pobeglega avstro-ogrskega vojaka Kultura 23. februarja 2017 9 Papež Janez Dobri – vodnik in svetnik Vpogled v bogato življenje papeža Janeza XXIII. nas pripelje do odkritja ne le njegove izkušnje svetosti, temveč tudi posebne vrline, s katero je lastno svetost imel sicer za cilj, ne pa za doseženo stanje. Življenje papeža Janeza Dobrega je bilo edinstveno, potopljeno v dva pola: v “Božje stvari” in v “zgodovino”. Življenje, o katerem moramo ponovno brati, in to vsako obdobje tega življenja, pri tem pa moramo narediti veliko korakov nazaj, kajti Janezovo papeževanje, naj bo še tako pomembno za življenje Cerkve 20. stoletja, obsega štiri leta in pol življenja človeka, ki je živel enainosemdeset let in pol. In ko tako še enkrat prepotujemo to krivuljo njegovega človeškega in duhovnega življenja, lahko pri tem odkrijemo marsikaj zanimivega in prepoznamo stalna pola celotnega papeževega življenja, ki ga je zaznamovalo prizadevanje za svetost. Vse svoje življenje je preživel v izpolnjevanju Božje volje, njegov notranji mir je prihajal iz globine duše, ki je bila v skladu z Božjo voljo. “Papež Janez XXIII. je bil človek z vodstvenimi sposobnostmi, bil je vodnik. Toda vodnik, ki ga je vodil Sveti Duh, čigar glas je poslušal in ubogal. Če sem še natančnejši, bodoči papež Janez je skozi svoje vsakodnevno predajanje Božji volji doživel očiščenje, ki mu je omogočilo, da se je popolnoma ločil od samega sebe in se pridružil Kristusu ter tako dopustil, da je privrela na dan tista svetost, ki jo je Cerkev nato uradno priznala. V tem se skriva resnični izvir dobrote papeža Janeza, miru, ki ga je širil po svetu, v tem so korenine njegove svetosti: v tej njegovi evangeljski poslušnosti”. Papež Frančišek Knjiga ima 208 strani in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v sozaložbi z Goriško Mohorjevo družbo. Prodajna cena je 23 evrov. Predstavitev knjige Les Goriciennes v Bevkovi knjižnici Po izredno uspešno zasnovanem literarno umetniškem večeru v vili Vipolže, ki je bil 31. januarja, je literarna ustvarjalka Darinka Kozinc ponovno presenetila prisotne poslušalce na večeru, ki ga je ob izidu njenega dela Les Goriciennes priredila novogoriška knjižnica Franceta Bevka v četrtek, 16. februarja. Pogovor z avtorico je na obeh večerih vodila dr. Megi Rožič, raziskovalno delo o pojavu aleksandrinstva pa sta na četrtkovem srečanju predstavila novinarka Vesna Humar in kustos etnolog iz Goriškega muzeja Rok Bavčar, ki sta svoje izsledke prikazala na podlagi gradiva iz dunajskega arhiva. Vidno vlogo pri vsem tem delu pa odigrava Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Prvačina, saj njegove članice s svojimi odigranimi prizori nenehno bogatijo vse literarne večere in s tem dajejo delu Darinke Kozinc pečat posebne občutljivosti in vpetosti v dogajanje aleksandrinstva. Kratke Katoliška knjigarna / Prednaročila za slovito delo o slovenskih koreninah! Kmalu izide Slava vojvodine Kranjske udi v Katoliški knjigarni te dni zbirajo prednaročila za pomembno slovensko knjigo, na kar sta nas opozorili prijazni upraviteljici Elizabeta Maraž in Valentina Milocco, ki sta nas tudi prosili, naj napišemo nekaj besed o novem knjižnem projetku Mladinske knjige. Gre za knjigo Slava vojvodine Kranjske, knjiga naj bi izšla v maju letos. Baron Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, študent zgodovine, arheologije, matematike, magije in alkimije, svetovni popotnik, vojak in poveljnik, raziskovalec in zbiratelj, histograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, lastnik mogočne knjižnice z vsemi takrat pomembnimi znanstvenimi deli, pisec, risar, urednik, založnik in izdajatelj, raziskovalec Cerkniškega jezera, izumitelj ulivanja bronastih kipov v enem kosu, avtor načrta za predor pod Ljubeljem, prvi slovenski sistematični kartograf, ustanovitelj T prvega grafičnega podjetja,prvi bakrotiskar, začetnikslovenske historiografije, geografije in etnologije, morebiti celo prvi slovenski prostozidar, mož nenavadne usode, ki je s svojo Slavo pisal in se vpisal v zgodovino slovenstva. Že teh nekaj podatkov govori o pomembnosti knjige, pravzaprav najbolj obsežnega dela o naših krajih. Knjiga bo sodobno oblikovana in pregledana, z bogato vsebino, ki navdušuje že stoletja. Opremljena je z več kot 50 izvirnimi bakrorezi, od tega jih je 10 velikega formata. Po zaslugi barona Janeza Vajkarda Valvasorja je pred več kot 300 leti izšlo doslej nepreseženo znanstveno delo o naših krajih, Slava vojvodine Kranjske. Gre za izjemen knjižni spomenik in veličastno mojstrovino, ki bralca popelje po slovenskih deželah 17. stoletja. Slava vojvodine Kranjske s svojo bogato vsebino in iskrivo-šegavim načinom pripovedi navdušuje nove in nove generacije ter še vedno sodi med aktualne knjige za vsak slovenski dom. V knjigi boste našli: • premišljen izbor iz najpomembnejšega in najbolj obsežnega dela o naših krajih; • slikovite in natančne opise vasi, krajev in mest, številne naravne in kulturne znamenitosti; • opise prebivalcev in njihove navade, šege, vraže in zanimivosti; • zgodovinska dejstva in dogodke, ki so zaznamovali skupno narodovo preteklost; • mnoge zgodbe, anekdote, pripovedi in legende. Zakaj je to delo še danes aktualno? Ker gre za najobsežnejše in najbolj temeljito delo o naših krajih in naših prednikih; • ker tudi v svetovnem merilu sodi med najboljša znanstvena dela iz tega obdobja; • ker krepi zavest o povezanosti slovenskega naroda; • ker gre za zanesljiv vir podatkov o naravi, ljudeh, običajih, družbeni ureditvi in kulturi; • ker gre za temeljno delo za vse, ki jih zanima zgodovina, geografija in etnologija; • ker predstavlja bogato zakladnico znanja, podatkov in zanimivosti za vsako slovensko družino! Seveda boste v Katoliški knjigarni knjigo prejeli takoj po izidu, v prednaročilu pa boste prihranili 30 evrov! ZUT Foto JMP Pravijo … Pravijo, da Šempolajci tečejo čez Kras kot zajci; pravijo, da Nabrežinci jih premagajo z mezinci; pravijo, da so Križani pol pečeni, pol sežgani; pravijo, da so v Gorjanskem pusta videli predlanskem; pravijo, da od Logatca pot gre pred nebeška vratca, če pa res je, Bog to znaj - brž poglejmo v sveti raj … Igo Gruden (1893 -1948) Okrog pusta se marsikomu v spomine priplazijo podobe iz časa, ko so našemlje- ni otroci hodili po vasi in trkali na vrata. Ljudje so jim dali kak drobiž, razne do- brote, kot klobase, jajca ali sladko cvrtje. Danes pozvonijo na moja hišna vrata le še otroci v grotesknih maškarah v času uvoženega hallowena, za pust pa ni več ni- kogar. Sicer je posebno na pustni četrtek in v soboto, ko se na Opčinah zvrsti pustni sprevod vozov in skupin, še vedno čutiti razposajeni vrvež in živahnost nekdanjih časov. V otroško ve- selem pričakovanju sem skušala priklicati v spomin kako pe- sem in sem pobrkljala po medmrežju. Večkrat se je pojavljala ista, to je Pustna danes skorajda pozabljenega mladinskega pe- snika, gledališkega igralca in režiserja Danila Gorinška. V raz- nih zbirkah sem našla nekaj pesmi na temo pustnega pogreba in se nazadnje odločila, da si v knjižnici sposodim še kaj. Na- posled sem pobrskala po pesniški zbirki Miška osedlana (1922) nabrežinskega pesnika Iga Grudna. Listati po nekaj manj kot sto let stari knjižici je pravi užitek, tudi zaradi lepih ilustracij Ivana Vavpotiča. Ena sama pesniška panorama od morja pa do notranjskega Krasa, en sam enotni kulturnopesniški prostor domišljije brez pregrade, v katerem domujejo živalice, otroci in rožice, primorske vasi in vrhovi, Grmada, Čaven in Nanos pa Pivka, Škedenj, Koludrovica, Se- sljan, Doberdob in Gorica. Vse začinjeno s humornostjo, ljud- sko modrostjo in zvočnostjo. Otroška poezija zna biti sploh ena sama fantazija, zvočna igra- rija, besedna izmišljija … V zgornji pesmi je pust sicer samo bežno omenjen. Je pa simpatična in ušesu dopadljiva, ker sloni na domislicah, porojenih morda iz antagonizma med prebi- valci kraških vasi, in na ponavljanju. Pravijo, da … mi v zavest prikliče latinski ut dicitur; krožijo govorice, ki jim lahko ver- jamejo samo naivneži. V otroški poeziji je vse mogoče: tu je značilno poigravanje z rimami, ponavljanji in šaljivim orisom človeških spretnosti in lastnosti. V pesmih drobne pesniške zbirke s hudomušnim naslovom Miška osedlana, ki je povzet po motivu uvodne pesmi, se zrcali preprosto bogastvo humorne življenjskosti. PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Ilustracija "Pust" akademske slikarke Erike Omerzel Vujić V spomin Akademskemu klošarju Pavlu Bračku ragi Pavel, kakor si nenapovedano prihajal mimo, poklical po telefonu in kaj povedal oz. vprašal, ali se lahko srečava, ta- ko si me presenetil, ko me je v ponedeljek, 13. februarja 2017, zvečer v službo poklical tvoj go- stitelj iz Nove vasi na Bloški pla- noti in ti podal telefon. Zelo sla- bo sem te slišal, saj si bil skoraj brez glasu. Takoj si mi povedal, da si bolan in slab in da boš D umrl, a ker sem take besede iztvojih ust že večkrat slišal, semti odgovoril kot vedno, da nihče ne ve ne dneva ne ure. Povedal sem ti, da imam na svoji mizi knjigo o Ukmarju, ki ti jo po- klanja prijatelj Davorin, da sem se pozanimal za bob in da ti ga bom preskrbel, hotel si mi še ne- kaj povedati, a te res nisem več ra- zumel. Tako sem ti predlagal, da te na tisto številko pokličem, ko končam, se pravi kake pol ure ka- sneje. Klical sem, a te nisem več do- segel. Tolažil sem se, da se boš gotovo v kratkem sam oglasil. Pa me je v soboto presenetilo sms-sporočilo kolegice, ki mi je pisala, da so ji iz Ljubljane po- vedali, da je umrl Pavel Bračko. / str. 12 Tržaška23. februarja 201710 Gabrovec o načrtovanju nove železnice med Ronkami in Trstom Slovesnost ob postavitvi temeljnega kamna novega intermodalnega središča v Ronkah je ponovno priklicala pozornost na načrt o hitrostni železnici med Benetkami in Trstom. Družba Italferr je leta 2012 predstavila načrt, ki je predvideval zgraditev povsem nove hitrostne dvotirnice, ki bi zadala novo globoko rano vasem, okolju in kraškemu podzemlju med Tržičem in Trstom. Načrt je sprožil val protestov in nasprotovanj, proti tako osnovanemu projektu pa so se takrat izrekle tudi številne krajevne uprave. Tako je družba RFI pripravila nov načrt. Ta naj bi bil osnovan na okrepitvi in posodobitvi obstoječe železnice in bi z najvišjo hitrostjo 200 km na uro povezoval Trst z Benetkami v 70 minutah. Tej različici načrta iz meseca julija 2016 naj bi Dežela FJK že prižgala zeleno luč in v ta namen že pričela evidentirati prva financiranja. V omenjeni študiji beremo tudi o 36 km povsem novega dela železniške trase med Ronkami in Trstom, od katerih naj bi bilo skoraj 23 km predora. Deželni predstavnik SSk je zato predložil svetniško vprašanje, v katerem izpostavlja neskladja nakazanega načrta z zagotovili o čim bolj krajinsko skladnem ter okolju in ljudem prijaznem načrtu, predvsem pa o izključevanju vrtanja podzemnih rovov v občutl j ivem in dragocenem kraškem podzemlju, predsednico Dežele pa sprašuje o natančnejših podatkih v zvezi z načrtovanimi deli. ZSŠDI / Skokičin vrtiljak in tekmovanje “med dvema ognjema” v Nabrežini Nabrežina je bila v sredo, 15. februarja, prizorišče nove pobude Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je po uspehu ponedeljkovega finalnega srečanja šolskega Jezikovnega poligona, ki je zaobjel vse nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, že priredi lo nov dogodek in usmeri lo pozornost na osnovnošolsko športno stvarnost. V nabrežinski telovadnici so se med 9. in 12. uro zbrali učenci in učenke Večstopenjske šole Nabrežina oziroma zadnji trije razredi OŠ Josipa Jurčiča v Devinu, OŠ Virgila Ščeka v Nabrežini, COŠ Stanislava Grudna v Šempolaju in COŠ 1. maja 1945 v Zgoniku. Najmlajši so se udeležili krožne vadbe Skokičinega vrtiljaka in se na šestih postojankah preizkusili v košarki, odbojki, nogometu, atletiki, gibalnem poligonu in v zabavni jezikovni igri. Drugi in tretji razredi pa so se pomerili v igri med dvema ognjema. V Nabrežini je tako zaživel pravi turnir med nastopajočimi šolskimi zavodi, po katerem je končno zmago in uvrstitev v deželni šolski finale ZSŠDI v igri med dvema ognjema, ki bo konec marca, osvojila osnovna šola iz Devina. Dogodek se je končal z nastopom vseh petošolcev, ki so pod vodstvom profesorice Petre Križmačič zaplesali po ritmu melodije himne slovenskega športa v Italiji oziroma pesmi z naslovom Skupaj zmoremo. Drugi športni dogodek v Skokičinem vrtiljaku in tekmovanju v igri med dvema ognjema je bil 16. februarja na stadionu 1. maja v Trstu, kjer so nastopili učenci Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Kratke Društvo slovenskih izobražencev V Prešenovem duhu je treba stati na temelju slovenstva in slovenske besede ečer Društva slovenskih izobražencev, posvečen Prešernovi proslavi, ki je povezan z literarnim natečajem Mladike in s podel- jevanjem nagrad Mladi oder, je uve- del Trio Glasbene matice. Pianistka Ja- na Zupančič, čeli- stka Irene Ferro Ca- sagrande in violinist Paolo Skabar so zai- grali Gipsy trio Jose- pha Haydna. Slavostni govor je bil zaupan prof. Ne- vi Zaghet. Zbrane je nagovorila z mislijo, kako je praznik kul- ture tako trdno zasi- dran v samem te- melju narodne biti in kako je v času prevladala Prešerno- va misel, ki je danes morda bolj aktualna kot kdaj prej. Kljub temu ima občutek, da se “v času slovenske politične samostojnosti ruši rav- no temelj jezika in kulture”. Medtem ko si v matici angleški jezik v visokem šolstvu čedalje bolj utira pot na račun slovenske- ga jezika, ima prof. Zaghet občutek, da izhajamo manjšinci iz različnega okolja, ki se še ved- no zavzema za jezik in kulturo, kar se kaže v razvejenem dram- skem nastopanju, pevskem delo- vanju, sodelovanju na raznih pri- reditvah in pri kulturnih dejav- nostih. V nadaljevanju je svoje razmišljanje usmerila v večno vprašanje glede vloge jezika in kulture na narodnostno mešanem območju. Vprašanje jezika se namreč postavlja ra- zlično v manjšini kot v matici. Kot šolnica je podala praktičen V primer glede na narodnostnomešane razrede in neslovenskestarše, ki se zaradi otrok učijo slo- venščine. Končala je z mislijo, da so “manjšine most med narodi in kulturami: ne pustimo, da bi drugje odločali o tem, kakšen naj bo ta most”. Glavna točka na sporedu je bila podelitev nagrad 45. literarnega natečaja Mladike. Komisija, ki se je sestala v torek, 31. januarja, na sedežu Slovenske prosvete na ulici Donizetti 3, je obravna- vala 69 prispevkov v prozi in 39 ciklusov pesmi. Prvo nagra- do je prejela novela z naslo- vom Jaz. Ona. Ti? avtorice Manke Kremenšek Križman iz Ljubljane. Pripoveduje vzpo- redni zgodbi, ki prikazujeta tragiko pribežnikov. Na drugo mesto se je uvrstila novela Spletni cvik cvak avtorice Ma- rije Mercina iz Nove Gorice, ki prikazuje prijateljski odnos v virtualnem svetu. Tretjo na- grado je prejela novela Hani- bal za vrati, ki pripoveduje o staranju oblastnega očeta in o pomoči, ki mu jo nudijo odra- sli otroci. Njena avtorica je Rena- ta Šribar iz Ljubljane. Komisija priporoča za objavo še novele Le- va Detele, Eda Rodoška, Vala Tri- smegista, Olge Paušič, Barbare Fužir, Darinke Kozinc, Maje Smo- tlak, Metke Kacin Beltrame in Be- linde Trobec. Prvo nagrado je prejel cikel pesmi Mari- je Škorjanec iz Ljublja- ne, drugo nagrado pa cikel pesmi, ki je pri- spel pod psevdoni- mom Preproste pesmi. Njegov avtor je Danilo Muršec iz Lenarta v Slo- venskih goricah. Na tretje mesto se je uvrstil cikel pesmi Bojane Da- neu Don iz Trsta. V pe- smih, posvečenih hčer- ki, izraža moč družin- skih spominov in pou- darja pomen čustvene povezanosti. Komisija priporoča za objavo še pesmi Franja Frančiča, Metke Kacin Beltrame, Verene Gotthard in Alenke Petaros. Odlom- ke nagrajenih del so prebrali člani Radijskega odra Marijan Kravos, Nejc Kravos, Na- dia Roncelli, Manica Maver, An- ka Peterlin. Sledila je še podelitev priznanj Mladi oder, ki jih že 42. leto za- poredoma podeljujeta Slovenska prosveta in Zveza slovenske kul- turne prosvete za dosežke na lju- biteljskem gledališkem področju. Letos so nagradili OŠ Alojza Gradnika s Cola, otroško dram- sko skupino OŠ Frana Milčinske- ga s Katinare in OŠ Franceta Bev- ka z Opčin. Obenem še Tečaj lepe govorice Radijskega odra, Malo gledališko šolo Matejke Peterlin, Lutkovno skupino Ladjica iz De- vina, gledališko skupino SKK in MOSP, Mladinsko gledališko sku- pino Tamar Petaros z Opčin in Slovenski oder iz Trsta. Metka Šinigoj adnji konec tedna je bil Trst v ospredju italijanske vsedržavne skupnosti upo- rabnikov komunikacije, ki se na razne načine poslužujejo spleta za objavo novic preko spletnih strani, medijev, blogov, družbe- nih omrežij itd. Sugestivni na- slov “Parole O_Stili”, z nepreve- dljivo besedno igro in zvezo, je napove- doval aktualno in vročo temo so- vražnih besed, ki krožijo vsevprek zla- sti v najbolj “oblju- denih” omrežjih in blogih, klepetalni- cah. Se pravi skrb, da bi se negativni na- boj sporočanja, od obrekovanj in zmer- janj do širjenja lažnih resnic po fa- cebooku, twitterju, instagramu itd., omilil in da bi se z različnim pristopom, slogom, vzpostavil zmernejši in spoštlji- vejši način izražanja, tudi pri iz- menjavi še tako skrajnih, pole- mičnih in nasprotujočih si pogle- dov, v zasebni in javni razpravi preko spleta. Kot beroč človek in občasen pisec za bolj tradicionalne (tiskane) medije, v glavnem nevtralen uporabnik spleta (nisem Z vključen v nobeno omrežje), semz radovednostjo spremljal zlastidrugi dan zborovanja na tržaški pomorski postaji, ki je privabil številno občinstvo s celega polo- toka in seveda naše dežele. Uvo- doma bi še rad pohvalil eno od ustvarjalk srečanja, Tržačanko Rosy Russo, sestro senatorja Fran- cesca, ki s svojo Uauacademy že vrsto let sledi (z izobraževalnimi tečaji in poklicno) temu žubo- rečemu svetu. Tokrat sem pono- sen na ta naš Trst, fiziološko tako zazrt v preteklost, ki je bil tokrat pobudnik perspektivnega srečan- ja. Omenjena strokovnjakinja za spletno komunikacijo je lansko poletje kontaktirala številne ko- lege po vsej Italiji, poznavalce in raziskovalce spleta, blogerje, no- vinarje, operaterje reklame, komuni- kacije, stikov z jav- nostjo ipd., enako dovzetne za to pro- blematiko, ki so skupaj priredili to prvo nacionalno srečanje, na katerem naj bi se obravnavali raz- ni specifični vidiki in prišli tudi do konkretnih in uporabnih poti za omiljenje in izboljšavo danes nesprejemljivega načina izražan- ja mnenj in ocenjevanj. V nekaj mesecih, s pomočjo jav- nih in zasebnih po- kroviteljev (Dežele FJK, Tržaške prista- niške oblasti, Funda- cije CRTrieste), števil- nih podpornikov in partnerskih organiza- cij (novinarski sindi- kat in zbornica) in še predvsem navdušen- cev in prostovoljcev, jim je uspelo prirediti res bogato in večpla- stno dvodnevno ma- nifestacijo. Petkovo uvodno popoldansko srečanje so obogatili ugledni go- sti, sobotno celodnevno zasedan- je s tematskimi delavnicami pa pisana množica spletnih akterjev in strokovnjakov. Podatke z na- slovi vseh delavnic in nastopa- jočih lahko vsak dobi na namen- ski spletni strani www parole. ostili. com. Po obisku sprejemnega središča Fundacije Luchetta, Ota, D'An- gelo, Hrovatin in po srečanju s slovenskimi organizacijami v Na- rodnem domu je petkovo plenar- no zasedanje uvedla predsednica poslanske zbornice Laura Boldri- ni, skupaj z Giannijem Morandi- jem - oba sta bila tarča večkratnih spletnih žalitev in napadov, s predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani in tržaško občinsko odbornico za računalniške storit- ve Sereno Tonel. Iz ust pobudni- ce Rosy Russo in strokovnjaka Al- berta Fedela, iz predstavitev treh zanimivih javnomnenjskih razi- skav, Alessandra Rosine (zavod Toniolo) o vidiku mladih, Mau- rizia Pessata (SWG) glede odra- slih ter Luigija Curinija (Voices form the blogs) o analizi 80 mi- lijonov twitterskih čivkov ter še bolj iz raznolike pahljače raz- mišljanj, provokacij, informacij in pričevanj naslednjega dne je prišla do izraza obče občute- na potreba po bolj racional- ni in prijaznejši obravnavi tega vprašanja. Povsem sta bili potrjeni utemeljenost in upravičenost predloga o “manifestu za nesovražno komunikacijo”, ki so ga predstavili in sprejeli na tržaški konferenci, se pravi o nekašnem dekalogu za ko- rektno vede'nje na spletu (glej okvir). V soboto so obravnavali ak- tualne teme, vezane na spletno sporočanje okrog potovanj, športa in razvedri- la, politike in zakonov, pod- jetništva in reklame, odnosa do Boga, mladih in digitalnega sveta, izmišljenih-lažnih vesti in algoritmov, otroštva in družbe- nega omrežja. Sam sem bil priso- ten na množičnih delavnicah v dvorani Saturniji, ki sta bili po- svečeni družbenim omrežjem in različnim “pisavam” oz. novinar- stvu in medijem. Moderatorka prvega srečanje je bila Vera Ghe- no, ki proučuje pri Accademii della Crusca razvoj italijanskega jezika na twitterju. V tem izseku in v poznejšem so spregovorili, v pravcatem govorniškem marato- nu, številni različni glasovi in iz- kušnje: reklamni “ustvarjalci” Annamaria Testa in Pier Donato Vercellone, založnik Franco Ce- sati, jezikoslovka Francesca Chiu- saroli, šolnica Lorenza Alessandri in še direktor TG La7 Enrico Mentana, raziskovalna časnikar- ka TG1 Barbara Carfagna, Wanda Marra, časnikarka dnevnika Il Fatto Quotidiano, in Angela Za- ro, časnikarka Il Dubbio, časnikar športnega spletnega glasila ilna- polista. it Massimiliano Gallo in public editor (branilka bralcev) dnevnika La Stampa Anna Mase- ra. Tu nimamo prostora, da bi ob- novili pričevanja in poglede vseh, ki so res plastično in pre- pričljivo prikazali vso dina- mičnost in novost sporočanja na spletu. Kdor je zainteresiran, bo dobil o tem vpogled na youtubu oz. se lahko prijavi na omenjeni spletni strani za posredovanje po- snetega gradiva na naslov info@paroleostili. com, tel. 0402416099, tudi s predlogi, ko- mentarji in s prispevki za finan- ciranje te koristne pobude. Omenjeni manifest je že pridobil ogromno podpisnikov. Sam, čeprav alergičen na tovrstne kolektivne pozive, raz- mišljam, da bi ga, sicer bi se moral prej aktivneje vključiti v eno od teh omrežij, morda fb, da bi to “spoznal” iz prve roke. Moral bi si kupiti sodob- nejši pametni telefonček in zamenjati svoj zvesti (predpo- topni) nokia, ki se sicer po- veže na splet, a bolj okorno. Navsezadnje bi me zanimalo vedeti, kaj mislita o tem mno- go bolj vešča in za to dovzetna prijatelja, naš urednik Jurij Paljk in zvesta sodelavka iz Be- nečije Suzi Pertot... Davorin Devetak Pomembno posvetovanje o sovražnem govoru na spletu “Parole O_Stili” - v Trstu (po spletu: glej www. paroleostili. com) 1. Virtualnost je resničnost 2. Smo to, kar sporočamo 3. Besede dajejo obliko misli 4. Najprej poslušamo, potem spregovorimo 5. Besede so most 6. Besede nosijo posledice 7. Spletno deljenje vsebin pomeni odgovornost 8. O idejah lahko razpravljamo. Osebe moramo spoštovati 9. Žalitev ni noben argument 10. Sporočamo tudi z molkom Manifest za nesovražno sporočanje Foto damj@n Neva Zaghet (foto damj@n) Tržaška 23. februarja 2017 11 Obvestila Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov – Gorica pripravljamo projekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z njim pri katerem projektu ali zboru, naprošamo, ali bi nam lahko posredovali fotografije ali partiture in tako pripomogli k boljši uresničitvi projekta. Za dodatne infomacije: 048131817, zcpz. go@gmail. com. Osebna razstava del slovenskega slikarja Staša Kleindiensta bo na ogled do 4. marca v prostorih Atelier Home Gallery v palači Panfili, ul. della Geppa 2 (3. nadstropje), v četrtek, petek in soboto od 18. do 20. ure. Možni so tudi obiski po dogovoru: info@atelierhomegallery. org Gospa z izkušnjami išče delo: likanje, pospravljanje in pomoč starejšim. Zaželjena okolica Opčin, Bazovice ali Doline. Tel. št. 00386 41 297566. Iščem delo, zelo rada likam in imam pri tem izkušnje. Delo lahko opravljam tudi pri vas doma. Sem upokojenka iz Kozine, znam pogovorno italijanščino. Več informacij na mobi 00386 40 621424, za Slovenijo: 040 621424. Darovi Ob nabirki za katoliški tisk, za Novi glas: župnija Mavhinje 125 evrov, župnija Zgonik 70 evrov, župnija Šempolaj 85 evrov. Za rojansko glasilo Med nami darujejo v spomin na drago Matejko Diomira in Drago Bajc 50 evrov, Anka Peterlin v spomin na sestro Matejko 50 evrov, Lizeta Janežič 20 evrov, Irma in Savino Piščanc 20 evrov. Ob slovenskem kulturnem prazniku Koncert harmonik GM Synthesis 4 MILJE ep sobotni večer v mil- jskem gledališču Verdi je oplemenitil in tudi poza- baval doživet nastop pretežno mladih izvajalcev harmo- nikarskega orkestra GM SYNTHESIS 4 pod taktir- ko dirigenta Fulvija Ju- rinčiča. Kot je povedala v uvodnem pozdravu pred- sednica Društva Sloven- cev miljske občine (DSMO) “Kiljan Ferluga” Isabella Marega, se je gla- sbeno srečanje uokvirjalo v niz kulturnih dogod- kov, ki jih miljsko društvo namenja le- tošnjemu praznovanju slovenske kulture. Dan prej so Miljčani uspešno priredili skupno Prešer- novo proslavo v za- družnem domu na Škofi- jah s sosednjima društvo- ma KD Istrski Grmič Ško- fije in KD Hrvatini. Go- jenci tečaja slovenščine, ki ga v Miljah vodi prof. Kristina Ličen, so v drugo res prepričljivo nasto- pili s člani omenjenih društev pri skupni izvedbi znane duhovite L priredbe Prešerna izpod peresaAndreja Rozmana Roze.Prijetno vzdušje je bilo tudi na dobro obiskanem sobotnem koncertu v Miljah, ki se ga je ude- ležila občinska odbornica za stike s slovensko narodno skupnostjo Mirna Viola. Domača občinska uprava je namreč dala na razpo- lago dvorano. Dirigent Fulvijo Jurinčič je z orkestrom izbral kla- sične skladbe, kot npr. uvodno Simfonijo v B-duru Johanna Christiana Bacha, najmlajšega si- na genija baroka, pa tudi bolj so- dobno in zahtevno literaturo za harmoniko, kot npr. Wojtarowic- zovo Srce, v priredbi samega Ju- rinčiča. Ta po študiju harmonike s prof. Claudiom Furlanom na Glasbeni matici in diplomi v Ca- stelfrancu Venetu poučuje ta in- strument na GM na Tržaškem in v Čedadu in se ukvarja tudi s kompozicijo. Miljska, ne le slovenska publika, je zelo cenila tudi bolj spektaku- larne skladbe, kot sta Bibergano- va Aria in Rondo' capriccioso So- lotareva, da ne govorimo o Piazzolovem tangu Esqualo in Ehmejevem Black Bolero, pri katerih je prišla virtuoznost harmonikarskih izvajalcev do pravega viška. Omenimo naj vsaj izredno prvo harmoniko Giulio Valassi in tudi to, da ve- lika večina jih sodeluje v orke- stru že dobrih deset, nekateri celo petnajst let. Med mlajšimi upi, ki so se pridružili zadnja leta, so tudi Lorenzo Dari, Tio Jurinčič, Ivana Kresevič, Borut Štoka in Mitja Tull, ki je doma iz Milj. Ob res kakovostno izpeljanem programu in užitku ob tem so prireditelji pri miljskem društvu bili še posebno veseli lepega obiska ne samo do- mačih članov, ampak tudi so- občanov večinskega jezika, saj med glavnimi cilji društva je prav širjenje kroga in posredovanje naše kulture v obmejnem prosto- ru. Davorin Devetak Nova dvojezična zbirka Marka Kravosa “S poezijo spodbujam ljudi, da živijo dobro” reko štirideset pesmi, šestvrstičnih. O ljubezni, sreči, humorju, nemiru. O ježih, črvih, kosih, travi, celo Prosekarju... O različnih odten- kih istega pesniškega jaza. Tržaški pesnik Marko Kravos je del svoje najnovejše pesniške produkcije zbral v dvojezični zbirki Zlato ustje - L'oro in boc- ca, ki je pravkar izšla pri založbi Beit. Njegove verze je v itali- janščino prevedla in prepesnila Darja Betocchi. Knjigo so prvič predstavili javnosti v knjigarni Ubik v Pasaži Tergesteo v sklopu niza Kultura ponovno v središču, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku prirejata Skupina- Gruppo 85 in Slovenski klub. Kot je uvodoma spomnila njego- va predsednica Poljanka Dolhar, je cilj februarskega niza promo- virati različne vidike slovenske kulture tudi med ne-Slovenci. Zato so njihovi dogodki dvoje- P zični oziroma potekajo v itali-janščini. Letošnji mesec sloven-ske kulture je predvideval večer, posvečen slovenski poeziji “od Prešerna do danes”, vodene oglede po slovenskem in večkul- turnem Trstu, projekcijo filma Marka Sosiča Komedija solz, v Tržaškem knjižnem središču pa bo na sporedu še okrogla miza o slovenskem zgodovinopisju v Italiji. Odlično obiskano predstavitev Kravosove zbirke sta ob avtorju in prevajalki, ki je v tem primeru tudi soavtorica - kot je Kravos za- pisal v spremni besedi -, soobli- kovala literarni kritik Elvio Gua- gnini in igralka Slovenskega stal- nega gledališča Nikla Petruška Panizon, ki je prebrala bogat iz- bor verzov v obeh jezikih... saj je - bolj kot razlagati - poezijo do- bro predvsem brati oziroma po- slušati. Guagnini, sicer profesor italijanske književnosti na tržaški fakulteti, kjer je pod njegovim mentorstvom diplomirala tudi Darja Betocchi, je izpostavil Kra- vosovo skrb za jezik, njegov okus za satiro oziroma ironijo; z novo zbirko je pesnik opravil tudi ne- kakšen obračun svojega življen- ja, a ostaja kljub temu zazrt in za- verovan v prihodnost. Poezije pišem zato, da bi ljudi spodbujal, da živijo v tem svetu in da živijo dobro, je dejal pesnik. Guagnini je tudi pohvalil prevajalkino de- lo, ki kljub “prostemu prevodu” italijanskemu bralcu ponuja vpo- gled v vse glavne elemente pe- snikovega jezika in notranjega sveta. Betocchijeva je priznala, da je iz bogate Kravosove pro- dukcije (obsežnejši izbor njego- vih pesmi bo spomladi izšel pri Mladinski knjigi) izbrala tiste pe- smi, ki ji najbolj “ležijo”, in se avtorju zahvalila, da ji je pri pre- vajanju pustil tolikšno svobodo. Za dvojezične bralce bo branje zbirke Zlato ustje - L'oro in bocca dvojni užitek. Vabilo na srečanje Slovenščina z empatijo Tokrat o knjigi Questa Trieste aslednje dvojezično srečanje iz niza Slo- venščina z empatijo bo namenjeno knjigi Marije Pir- jevec, ki ima naslov Questa Trieste … in je izšla leta 2015 pri tržaški založbi Mladika. Srečanje si je zamislila Elena Cerkvenič, tržaška Slovenka, diplomirana iz tujih jezikov in literatur na fakulteti za filozo- fijo in leposlovja univerze v Trstu, habilitirana za pouče - vanje nemščine na srednjih in višjih srednjih šolah, zaposle- na kot operaterka za podporo N med enakimi na področju psi-hiatrije. Organizatorka srečan-ja spodbuja občinstvo, bodisi pripadnike naše slovenske na- rodne skupnosti bodisi itali- jansko govoreče someščane ter pripadnike drugih kultur in narodnosti, ki so prisotne v Trsu, preko medijev, preko fa- cebooka in preko neposredne- ga stika, da bi, delno ali v ce- loti, prebrali omenjeno knjigo Marije Pirjevec in da bi se nato udeležili srečanja ter se pogo- varjali, izhajajoč iz iztočnic, ki jih nudi knjiga. Organizatorka srečanja vabi bralke in bralke Primorskega dnevnika, Nove- ga glasa, da preberejo knjigo – zbirko esejev, v celoti ali del- no, in da se udeležijo srečanja. Naj k branju omenjene knjige in k udeležbi na srečanju spod- bujajo znance, prijatelje, kole- ge, dijake, študente, da se mreža bralcev in bralk lepo širi. Na srečanju bo v sproščeni, dvojezični, interaktivni moda- liteti potekal pogovor, ki naj bi izhajal iz poznavanj, radoved- nosti, komentarjev, vtisov, mnenj udeležencev, ki so v po- vezavi, posredni ali neposred- ni, z iztočnicami, ki jih nudi knjiga profesorice Marije Pir- jevec. Prireditelji srečanja va- bijo bralke in bralce, da bi so- delovali na srečanju pri izobli- kovanju pogovora. Posamez- nik naj, recimo, pove svojo mi- sel, svoj pogled, mnenje, ko- mentar tudi večkrat na samem srečanju, vsakič pa v omeje- nem času, maksimalno v treh minutah, tako da tudi drugi udeleženci srečanja, ki so del- no ali v celoti prebrali knjigo in želijo kaj povedati, imeli čas, da se optimalno vključijo v pogovor ter ga sooblikujejo. Organizatorji vabijo udeležen- ce srečanja, ki pripadajo slo- venski narodni skupnosti, da izrazijo mnenje, komentar, po- gled, misel dvojezično, pravza- prav najbolje bi bilo, da bi se izrazili v zelo kratkih fragmen- tih, izmenično, v slovenščini in v italijanščini. Če bi ude- leženkam in udeležencem ta način ne ustrezal, naj se izra- zijo, kot se čutijo, da jim naj- bolj ustreza. Slovo od Karla Legiše Umrl je zadnji devinski kmet torek, 14. februarja 2017, smo v Devinu k zadnjemu počitku pospremili Karla Legišo, ki je umrl 9. februarja v 89. letu starosti v bolnišnici v Trstu. Z njim odhaja v večnost še zadnji devinski kmet, tako da v tej vasi pod Frščakom danes ni več človeka, ki bi mu kruh dajala zemlja. Kmetija na Postaji se je razvila po vojni, ko sta si Jože in Karlo starejši razdelila posestvo Kupčevih in je Karlova družina obnovila stražarnico ob devinski železniški postaji ter dogradila ob njej gospodarska poslopja. Z neutrudnim delom je kmetija napredovala in rastla. Karlo mlajši, od katerega smo se poslovili, si je z Emo Primosig iz Hostnega v Benečiji ustvaril družino in kmalu so se jima rodile hčerke Sonja, dvojčki Jožica in Marija in Tatjana. To je bil čas prehoda iz tradicionalnega kraškega kmetijstva v novo obdobje tehnizacije in kmetija je rastla in je lahko dajala kruha, tudi ker so obdelovali njivice v Devinu in njive v Laškem, njive s težko, ilovnato zemljo, ki obrodi dobro, kleno zrnje. A prišel je še nov čas, ki bi terjal drugačne pristope in so morale krave oditi iz štale in ni bilo več svežih moči, da bi se kmetija preusmerila. Kdor je poznal rajnega Karla, ve, da je bil močan in silen človek. Neutruden garač, ki mu nisi mogel enakovredno stati ob strani, ko je šlo za nakladanje ali razkladanje bal sena ali lesa. Če bi ga želeli označiti, bi kot eno njegovih najbolj izrazitih značilnosti omenili, da je bil skrajno natančen in vesten. Vse, česarkoli se je lotil, je moralo biti narejeno tako, kot si je predstavljal, pa naj je šlo za delo v vinogradu ali na njivi, okrog strojev ali pri mesarskem poslu, pri kolinah. Vse je moralo biti skrbno pripravljeno, strogo čisto, vsako orodje brezhibno nabrušeno in dobro nasajeno. Pa tudi rezultat je bil tak, od vina – zlasti je slovela njegova črnina – do nepozabnih suhomesnatih izdelkov. Bil je kmet, a rad je obdeloval tudi V les, še raje pa kovino. Še predkakim letom je na primer sampopravil vrata domačega štedilnika, tako kot jih verjetno ne bi noben kovaški mojster popravil. Kakor se je včasih zdel robat, je bil mehka duša, ki je rada imela glasbo. Kot fant je dobro igral orglice, v mladih letih je rad zahajal tudi v opero in rad je o tem tudi pripovedoval. Po glasu je poznal vse najslavnejše pevce svojega časa, med vsemi pa je še najbolj cenil Maria Del Monaca. Bil pa je rajni tudi pravi zaklad malih zgodb naših vasi. Ko ga je kdo obiskal, je rad pripovedoval o ljudeh, ki smo jih poznali, in o dogodkih, ki jim je bil sam priča ali so mu jih povedali, tako da se je vsakdo vedno vračal od njega poln novih spoznanj in informacij. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je tudi rad šel na lov oziroma na ogled živali. Bil je živa priča velikih sprememb, ki jih je doživel Kras glede živalstva, saj se je npr. še spominjal lova na kotorne, znal pa je tudi povedati, kdaj so se začele širiti srne in da so zdaj pri Devinu tudi že gamsi. Z leti mu je bil lov predvsem veliko veselje neposrednega stika z naravo, tako da je tudi tistim srnam, ki so delale škodo tako rekoč pred hišo, rad odpuščal. Dolgo se je soočal z zdravstvenimi težavami in zadnja leta skorajda ni zapustil domače hiše, vendar je še marsikaj postoril, pred kakim mesecem pa se je njegovo stanje tako poslabšalo, da je moral v bolnišnico. Pogrebno mašo je daroval devinski župnik g. Giannini, na koru pa so peli domači pevci, saj so njegove hčerke odlične pevke mešanega cerkvenega in Ženskega zbora Devin. Pred cerkvijo in na pokopališču pa mu je v slovo zapel MoPZ Fantje izpod Grmade pod vodstvom Hermana Antoniča. Hčerkam, vnukinjam in vnukom in ostalim sorodnikom izražamo globoko občuteno sožalje. Foto damj@n Foto damj@n Aktualno 23. februarja 201712 elo pogost primorski priimek Bratina ima svojo kore- nino, ki gre najgloblje v preteklost v vasi Stomaž. Na- tančneje v zaselku Bratini. Med vsemi priimki pod Čavnom je prav Bratina verjetno najstarejši priimek, saj ga prvič najdemo zapisanega okoli daljnega leta 900. Za celo stoletje je starejši celo od Brižinskih spomenikov, prvega slo- venskega besedila v zgodovini. Bratina je staroslovansko žensko ime. Prvič zapisanega ga najdemo v Štivanskem rokopisu oziroma v Čedadskem evan- geliju. Gre za evangelij, v katerega so se vpisovali romarji v starem romarskem svetišču Štivan na izviru reke Timave. Ta- ko kot reka, ki v resnici izvira več deset kilometrov daleč v notranjosti Primorske, so tjakaj romali slovenski kmetje s Krasa, iz Brkinov in Vipavske. Nekje v devetem ali desetem stoletju je bila tam tudi romarica z Vi- pavskega po imenu Bratina. Duhovnik, benediktinec, je njeno ime vpisal na rob evangelija: Brazena. Ta starodavna prva omemba imena (in posledično priimka) Bratina je nekaj posebnega, saj je zapisanih slo- venskih besed v ti- stem času zelo ma- lo. Nastal je v naj- starejšem samosta- nu na slovenskih tleh, ki so ga v 7. stoletju ustanovili benediktinci. To je bilo središče, iz ka- terega se je širilo krščanstvo med Slovenci tudi daleč v notranjost dežele. Štivanski spisek 1500 imen je skupaj z salzburškim spiskom najstarejši zapis v slo- venskem jeziku. Brižinski spomeniki so namreč nastali šele po letu 927. Med romarji so bili tudi Slovani iz drugih dežel (Hrvati, Srbi, celo družina bolgarskega kralja), zato je Štivanski spisek tudi mesto prvega hrvaškega za- pisa. O ženskem imenu Bratina je že leta 1860 v knjigi pi- sal znani slovenski slavist, ki ima svojo ulico na Du- naju, Fran Miklošič. Leta 1235 je namreč našel vpis Bratona. To je druga omemba tega imena. Priimek Bratina je nastal iz imena zaselka Bratini pri Stomažih, le-ta pa iz alpskoslovanskega ženskega imena Bratina. Naglas je na samoglasniku I, ne pa na prvem A, čeprav mnogi tega ne vedo. Kot ugota- vlja znani jezikoslovec Pavle Merku', gre za vpliv hrvaščine in srbščine ali naglaševanja, ki je običajno med tržaškimi Slovenci. Tak naglas bi bil upravičen kvečjemu, če bi priimek nastal iz kraja Bratina v bližini Zagreba na Hrvaškem. Tudi tam je ime vasi nastalo iz staroslovenskega imena Bratina. Priimek Bratina pa najdemo v vaseh Veliki Vrh Kamanjski in Kamanjsko pri Karlovcu. Tudi tam je priimek nastal iz ime- na, le da ga (pravilno) naglašajo na prvem zlogu. Priimek izumira, danes je na Hrvaškem le še 30 Bratinov, med njimi so tudi taki s slovenskimi ko- reninami. Pomen besede je gotovo treba iskati v korenu brat. Merku' pravi, da gre verjetno za “družino bratovega sina” ali “bratovo družino”, pa tudi, da je priimek nastal na enak način kot priimki Bratovič, Bratkovič, Bratolič, Bratož, Bratuž, Bratoš in Bratužničič. V štajerski različici pa je take- ga izvora tudi priimek Bra- tovšek, ki ga nosi nekdanja predsednica slovenske vlade. Beseda brat z večalno končni- co –ina lahko pomeni tudi ve- likega ali hudobnega brata, domneva Merku'. Teolog, urednik, prevajalec in publicist Pavel Peter Bratina iz Kamenj pa ugotavlja, da ute- gne priimek imeti kaj skupnega s staroslovansko besedo za vaško skupnost, ki se glasi bratinja. Priimek Bratina je med precej pogostimi slovenskimi priim- ki, ki ga v Sloveniji nosi 697 ljudi. Število rahlo upada. Čeprav več kot polovica Bratinov živi na Goriškem, pa jih najdemo vsepovsod. V Italiji kar 146. Ti so verjetno prav vsi do zad- njega s stomaškimi koreninami. V ZDA je Bratinov 162, v Ar- gentini 105, Kanadi 91, Franciji 61 in Avstraliji 35. A med naštetimi niso vsi stomaški. Bratina je namreč tudi priimek, ki ga nosi 75 Rusov in 111 Ukrajincev. Tjakaj pa priimka Sto- mažani verjetno niso zanesli. Zato so v prekomorskih deželah danes tako južnoslovanski kot vzhodnoslovanski Bratini. Priimek ima samo eno obli- ko, vseeno pa v ZDA, Rusiji in Ukrajini najdemo tudi drugačne zapise: Brattina, Bratyna, Buratina, Bratinia, Bratyna, Bratin. Med Bratini je ogromno ta- lentov. Nedvomno tudi dar za politiko. Že leta 1523 tako naj- demo v urbarju Matevža Bratino, župana v Sv. Križu. V Gorici pa najdemo v prejšnjem stoletju kar tri politike s tem priim- kom. Učitelj in filolog dr. Stanislav Bratina (1926) je bil akti- ven v SDZ in SSO. Najpomembnejši politik Bratina v dose- danji zgodovini pa je nedvomno Darko Bratina (1942-1997), trikrat izvoljeni senator v Rimu. Umrl je nenadno zaradi srčne kapi med odmorom parlamentarne skupščine Sveta Evrope, katere član je bil. V Strasbourgu je na zasedanju govoril še jutro pred smrtjo. Mimogrede, slovenska Wikipedija navaja, da je takrat potekalo zasedanje Evropskega sveta (sestanek predsednikov vlad EU). Nepoučeni lahko zato pomisli, da je bil Bratina predsednik vlade. V politiki se udejstvuje tudi Dar- kov brat Ivan Bratina, šolnik in član KPI, ravno tako rojen v Gorici (1948). V Sloveniji pa se je s politiko ukvarjal prej omenjeni mag. Pavel Peter Bratina (1942), oporečnik v času komunizma, ki ga je zasledovala tudi Udba. Pisatelj iz Kamenj je bil zelo aktiven v letih rušenja komunizma in bil eden od ustanoviteljev krščanskih demokratov (SKD). Bratina je na- pisal zanimivo knjigo zgodb Pod to goro čavensko, v kateri v črtici pod pomenljivim naslovom Bratje pretanjeno občut- no opisuje življenje bratov Bratina, po domače Jagrovih, iz Bratinov v času med obema vojnama. Eden od bratov je nje- gov oče, eden pa stari oče moje malenkosti. “Trije bratje so vztrajali doma, čeprav bi jih sloven- ske zemlje lačni tujci, pa tudi nji- hovi na- sledniki, raje videli pod rušo kakor nad njo”. Ob takih besedah se seveda zbudi ponos v vsakem potomcu Jagrovih, ki jih ni malo. Pavel Peter Bratina pa nosi priimek še posebej trdno, ker je isti primek imela tudi njegova mama. Po tej strani, ki izvira v Kamnjah, pride- mo leta 1779 tudi k Stomažem, saj je bil tam rojen Valentin (uganite kdaj, 14. februarja, kajpada), ki se je kasneje preselil v Kamnje in začel rod, ki živi še danes. Tudi ta veja ima zani- mivo zgodovino, ki jo je Pavel Peter Bratina opisal v knjigi Pod sedmim križem (2012). Če se vrnemo k njegovemu rodu po očetovi strani, pa mu sle- dimo deset rodov v prete- klost. V matičnih knjigah, ki jih je nekaj celo v celoti pre- pisal in tako izjemno olajšal raziskovanje zgodovine žup- nije Kamnje, je našel svojega 7xpradeda Luka Bratino, ki je bil rojen okoli leta 1610, in mu je žena Marija rodila se- dem otrok. A poznamo še enega teologa Bratino, ki je tudi leta 2012 za 70. rojstni dan napisal knjigo. Pesnik, urednik, publicist in duhovnik dr. Lojze Bratina (Stomaž 1942), ki je bil v času osamosvojitve provincial slo- venskih jezuitov, je napisal Dnevnik v tej dolini, v kate- rem se v prozo prepleta tudi poezija. Nadaljujmo z duhovniki. Omenimo samo tri. Dušan Bratina iz Velikih Žabelj (1914), ki je umrl v 99. letu starosti, misijonar p. Franc Bratina iz Idrije, Albin Bratina od Stomažev (1912- 1973), ki ga je zasledovala fašistična policija v času kaplano- vanja v Črničah in je med vojno na Otlici spovedoval in obhajal mnoge partizane. Naj zaradi omejenega prostora omenimo samo še enega li- terata, Janka Bratino (Otlica 1882-1920). Bil je doktor slavi- stike in filologije, pisal je prozo in predvsem literarnozgodo- vinske spise. Tudi povest o kmečkem uporu sredi 18. stoletja na Vipavskem (V znamenju miru) in razpravo o Janezu Sve- tokriškem. Z VIPAVSKI PRIIMKI (29) BRATINA Prvi zapis izpred 1100 let, Brazena, v Štivanskem rokopisu. Evangelij sv. Marka hranijo v Čedadu. Rodovnik rodbine Bratina, ki se začenja leta 1610. Zapis priimka iz druge polovice 18. stoletja v krstni matici župnije Kamnje. Knjigo hrani Škofijski arhiv Trst. Tino M a m ić Hiše v zaselku Bratini izpred skoraj 200 let. Iz katastra, ki ga hrani Državni arhiv v Trstu. Z 9. strani Akademskemu klošarju ... emudoma sem preveril in žal do- bil potrdilo, da si v četrtek, 16. fe- bruarja, prestopil prag večnosti in končno lahko v miru in zadovoljstvu zreš Njega, ki ga ljubiš. Tudi kregal si se z Njim, a tako je prav, kajti vsak odnos in ljubezen rasteta in se krepita tudi skozi soočenje in iskanje. V vsakem primeru so potrebni na- pori, trud, zavzemanje, stremljenje za cil- jem, v tem primeru za ciljem, ki mu pra- vimo milost vere. Kako drugače razumeti tvoja potovanja na Sveto goro – Atos, kako tvoje obiske cerkva in svetih obredov, tvoje kritične presoje svetih očetov iz davnih časov in homilij duhovnikov in škofov, ki si jih poslušal ali prebiral. Kolikokrat si mi rekel, da si žrtev janzenizma, ki v vsem vidi greh in pogu- bljenje, in tudi klerikalizma, ki še vedno ozko in omejeno gleda na mnoge pojave tudi znotraj naše slovenske družbe. Koli- kokrat si ugotavljal, da se naši duhovniki in škofje premalo ukvarjajo s pastoralo odraslih in da bi bili lahko bolj življenjsko pričevalski. Pri pravoslavju si cenil, da je pri posvečenih osebah, a tudi med navad- nimi verniki, s katerimi si se rad pogovar- jal, čutiti zavest o bogopodobnosti. Razla- gal si mi ta pogled in ga utemeljeval z be- sedami Gregorja Niškega, da se bogopo- dobnost odraža v človekovi nedoumljivo- sti in neizrekljivi eksistencialni resnično- sti. Priznam, da sem ti glede teh vprašanj zelo težko sledil, saj mi primanjkujejo in- strumenti razumevanja. Občudoval sem tvoje široko znanje, ko si razlagal spo- ročilo pravoslavnih ikon, saj si kot umet- nostni zgodovinar zelo dobro poznal sim- boliko in pisavo teh svetih podob in jih znal tudi primerjati z zahodno tradicijo upodabljanja svetega. Statičnost ikone po- meni zvestobo nespremenljivemu izročilu in sporočilu božje besede. Ko zdaj premišljujem, kdaj sva se spozna- la, se mi dozdeva, da sem te prvič videl v prostorih uredništva Tretjega dne tam pri Zlati ribici v Ljubljani sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Prav v tem listu sem namreč prebiral nekatere tvoje spise ali intervjuje z vidnimi umetniki in ustvar- jalci. Potem sem nekako izgubil sled za te- boj. Občasno sem opazil kak tvoj članek ali intervju, tako tudi pogovor s Tarasom Kermavnerjem, ki ga je – če se ne motim – objavila Nova revija, in vedno cenil teht- nost vprašanj, ki na premišljen in obenem empatičen način vodijo sogovornika k po- globljenemu in razčlenjenemu pogovar- janju. V tistem času sem te srečeval v Ljubljani na kaki predstavitvi, odprtju razstave ali priložnostnem kulturnem dogodku. Po večletnem premoru pa sva se pred kakimi desetimi leti srečala v Trstu. Bil si popol- noma spremenjen, odtujen svetu, postal si klošar. Skoraj čudil si se, da sem te pre- poznal in te nagovoril. Spominjam se, da sem te pospremil do osrednje občinske knjižnice na Trgu Ortis, in po poti si mi zaupal, da živiš v Kopru, kjer ti je sestra Damijana omogočila bivanje v stanovan- ju na Markovcu, takoj pa si tudi povedal, da si izšel iz obdobja hudih osebnih stisk in pijančevanja. Dejal si, da si težak alko- holik, ki sicer ne pije več, a se čutiš ne- vredna razvalina življenja, češ da si v življenju vse pogrešil in da si našel pot iz začaranega kroga pitja z osebno voljo in po spodbudi in pomoči nekaterih duhov- nikov, med temi si zlasti omenjal svet- niškega prof. Antona Strleta in uglednega psihologa Antona Trstenjaka. Glede tega si bil do samega sebe neizprosen in si nisi znal odpustiti. Tudi to si pripisoval janze- nistični vzgoji. Postal si nepopustljiv borec proti alkoho- lu. Na tvojo pobudo in spodbudo je pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2014 izšel ponatis knjižice Janeza Ev. Kalana Da se poznamo! Napisal si ji uvod, kratko pred- stavil avtorja knjižice in izpostavil nujnost protialkoholnega boja, ob tem pa po- skrbel, da sta uvodoma v njej izšla še dva strokovna eseja, ki sta ju prispevala dr. Ber- nard Spazzapan in dr. Jože Ramovš. V tem desetletnem obdobju si se občasno s komentarji in polemičnimi zapisi ter po- zivi proti alkoholnim pijačam oglašal tudi na straneh Novega glasa. Teme so se po- navljale, ob izrazito protikomunistični osti si se vračal k motivu propadanja za- hodne in specifično slovenske družbe, ker se odpovedujeta Bogu. “Zanikanje Boga je smrt človeka”!, si večkrat citiral. Vedno znova pa si tudi ponavljal, da se ne zave- damo, kako nevaren je alkohol kot ke- mična substanca, ki možgane naravnost poškoduje in jih uniči. Razburjal si se, da smo vsi hinavci, ki premalo naredimo za bolj učinkovito socialno borbo proti alko- holu. Ko sem se glede vina šalil, da ti rad obljubljam, da ga bom dnevno uničeval, a le v zmernih količinah, si se vedno ra- zhudil nad mojo nezrelostjo, a vendar ve- del, da se le brijem norca, da bi te malo sprostil, da ne bi tega perečega problema tako smrtno resno in povsem osebno obravnaval. Pavel, oprosti, vem, da si imel raje kratke utrinke in komentarje, ki na strnjen način izpostavijo problem. Na misel mi priha- jajo številni pogovori minulih let. Kaj vse si mi npr. pripovedoval in tudi pisal o slo- venski mistikinji Magdaleni Gornik, kaj vse o srečanjih s Trstenjakom ali Kermav- nerjem, kako si mi orisal obisk Svete gore Atos, res veliko je teh spominov in vsi so taki, da jih bom nosil v sebi, dokler bom živ. Zdaj, ko si odšel, naj te le prosim, da tam v nebeškem Jeruzalemu prosiš za vse nas in da bi se naša slovenska družba streznila in spoznala, kaj je bistveno in kaj ne. Zbogom, tvoj Marko Tavčar Devin, na god Petra Damianija 2017 N Vidmu so 20. februarja pod- pisali sporazum za izboljšan- je zgodovinske in kulturne zaščite planšarij v Porčinju na ob- močju Benečije, kjer so februarja leta 1945 komunistični borci pobili 17 partizanov brigade Osoppo. Podpisnice dokumenta so Dežela Furlanija Julijska krajina, Pokrajina Videm, Občini Ahten in Fojda ter zveza partizanov Osoppo Friuli. S podpisom se je Dežela obvezala, da ne bo spremenila namembnosti območja, tudi ko bo to prešlo pod njeno upravljanje, kar se bo zgodi- lo po dokončni ukinitvi Pokrajine Videm. Občini Ahten in Fojda bo- sta skrbeli za nemoten in čim boljši dostop do kraja spomina, zveza osoppovskih borcev pa je dobila dovoljenje za postavitev spomenika z denarno podporo predsed- stva itali- janske vla- de in Po- krajine Vi- dem. “Za planšarije v Porčinju se začenja no- vo poglavje”, je napovedal deželni odbornik za kulturo Gianni Tor- renti. “Vse dozdajšnje prireditve in projekti bodo tekli še naprej, a od- slej bo tam bolje čutiti navzočnost in spoštovanje javnih institucij”. Torrenti je ob tem spomnil, da je bila v Porčinju pred dobrim ted- nom spominska svečanost, ki so se je prvič po 72 letih udeležili tudi predstavniki italijanske zveze par- tizanov ANPI. Slovesnega podpisa dokumenta so se poleg Torrentija udeležili še predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini, podpred- sednik zveze osoppovskih borcev Roberto Volpetti ter župana Ahtena in Fojde, Sandro Rocco in Claudio Zani. ARC/PV V Porčinj Nov dokument za negovanje spomina Slovenija 23. februarja 2017 13 Francoski princ Ludvik Alfonz Burbonski gost na Goriškem Novo Gorico je pred kratkim obiskal francoski princ Ludvik Alfonz Burbonski. Obiskal je grobnico Burbonov v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici, kjer je pokopan zadnji francoski kralj Karel X. Ob tem je izrazil željo, da njegovi predniki ostanejo pokopani v Sloveniji, kot je bila njihova želja. Princ Ludvik Alfonz Burbonski, vojvoda Anžujski in vojvoda Cadiza, zakoniti dedič francoske krone, se je poklonil svojim prednikom iz rodbine Burbonov. Na Goriško je sicer prišel kot gost grofice Karoline Levetzow Lanthieri v palači Lanthieri v Gorici. Udeležil se je maše v cerkvi frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici, kjer ga je sprejel župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, z dobrodošlico se mu je pridružil tudi župan Občine Šempeter - Vrtojba Milan Turk. Ob ogledu grobnice pod cerkvijo na Kostanjevici, kjer so pokopani njegovi predniki, se je princ Ludvik Alfonz zahvalil frančiškanskemu samostanu za to, da varuje in vzdržuje grobnico. Dejal je, da spoštuje željo svojih prednikov, da želijo biti pokopani tu, zato ne bo podprl njihovega prenosa v Francijo. Kostanjeviškemu frančiškanskemu samostanu je ob tej priložnosti izročil svetinjo svetega Ludvika, to je znamenitega kovanca iz starodavne kovnice francoskega denarja, je povedal pater Jernej Kurinčič. To je bil prvi obisk princa Ludvika Alfonza v Sloveniji, vendar, kot je dejal, nikakor ne zadnji. “Želim se še vrniti in s seboj pripeljati tudi ženo in otroke”, je poudaril princ. Novogoriški župan Matej Arčon je s prinčevo željo zadovoljen, saj meni, da zadnji francoski kralj mora ostati na Kostanjevici. To je lahko dodatna spodbuda za razvoj turizma na Goriškem, ki bi v Novo Gorico pripeljala tudi več obiskovalcev iz Francije.. Princ Ludvik Alfonz je pretendent t. i. španskih neolegitimistov za francoski prestol z imenom Ludvik XX. Pri tem mu predstavljata “konkurenco” Henrik Orleanski in daljni sorodnik Filip VI., sedanji španski kralj. Ludvik Alfonz, rojen 25. aprila 1974 v Madridu, je edini preživeli sin Alfonza Burbonskega (1936-1989), nekdanjega pretendenta za francoski prestol z imenom Alfonz III. Hkrati je Ludvik Alfonz po materini strani tudi pravnuk nekdanjega španskega diktatorja Francisca Franca, je za medije pojasnil zgodovinar Renato Podbersič. SNG Nova Gorica / Mlakarjev Pašjon stotič na odru! Tretja odrska uspešnica Iztoka Mlakarja, Pašjon, je v soboto, 18. februarja 2017, doživela 100. ponovitev. V njem je gledališki igralec, član Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, in izvrsten kantavtor v iskrivi rimani, večkrat tudi humorno nadahnjeni besedi, obarvani z razpoznavno narečno “mlakarsko” sočnostjo, a spoštljivostjo do novozavezne svetopisemske vsebine, prikazal svoje tolmačenje Kristusovega življenja od njegovega rojstva v skromni štalici do krute smrti na križu. Mlakarjevo avtorsko delo, ki je na odru zaživelo kot koprodukcijska uprizoritev SNG Nova Gorica in Gledališča Koper v dognani, razgibani režiji Vita Tauferja, je ta pomembni odrski mejnik proslavilo na velikem odru SNG Nova Gorica. Številno občinstvo, ki je zasedlo veliko dvorano SNG Nova Gorica, je Pašjon kot vselej sprejelo z velikim navdušenjem in burnim ploskanjem. Prežlahtni komedijant Iztok Mlakar v vlogi Hudiča, ki se publiki takoj prikupi, je kot vselej izkazal svoje mojstrsko obvladanje mimike in pantomime, ki prikliče v spomin vrhunske legende tovrstnega odrskega in filmskega izražanja. Poleg sebe ima seveda čudovite igralce, ki radodarno posipavajo v predstavo vso svojo igralsko moč. Dva sta “vskočila v predstavo” pred časom, in sicer Patrizia Jurinčič Finžgar in Matija Rupel, in dodeljenim likom – vsi soudeleženi igralci igrajo po več likov! – vdihnila drugačne odtenke. Ob tej zelo pomembni okrogli ponovitvi je igralcem čestitala in se jim zahvalila za trud in umetniški užitek direktorica SNG Nova Gorica mag. Maja Jerman Bratec. Po predstavi sta igralce pričakala priložnostno okrašena torta in peneče vino, da so lahko nazdravili in si voščili še nadaljnjih uspehov. Od premiere l. 2015 do danes si je predstavo Pašjon ogledalo več kot 30.600 gledalcev (mimogrede: bo naše Slovensko stalno gledališče zabeležilo kdaj take številke?). Iztok Mlakar, ki v predstavi odigra lik repatega in zaobljenega rogatega hudiča, odpadlega angela, a z več duše v sebi kot ljudje, je kot dramski pisec debitiral leta 2007 z burko Duohtar pod mus!, ki je prejela več nagrad, doživela izjemen sprejem (na 207 ponovitvah si jo je ogledalo 73450 gledalcev). Leta 2011 je podobno pot žlahtne uspešnice ubrala tudi njegova druga igra, burkaška moraliteta Sljehrnik (na 153 ponovitvah si jo je ogledalo 50000 gledalcev). Tudi ti dve predstavi, Duohtar pod mus! in Sljehrnik, sta nastali v koprodukciji SNG Nova Gorica in Gledališča Koper ter v režiji genialnega Vita Tauferja. Na Dnevih komedije v Celju l. 2016 je Iztok Mlakar kot avtor komedije in glasbe za predstavo Pašjon ter interpret Hudiča bil izglasovan za žlahtnega komedijanta. / IK Kratke Sloveniji se je med najpomembnejše dogodke uvrstila tema, ki jo v vladi, politiki in javnosti niso pričakovali. Gre za poizkus vrnitve zla iz preteklosti, ki se kaže v težnji, da bi v novi ustavi avstrijske dežele Koroške nemščino navedli kot edini uradni jezik v deželi, slovenščino pa za- molčali, in torej ne bi dobila statusa uradnega jezika, potrjenega v deželni ustavi. Takšnim napovedim, ki so dejansko grožnje, so sledili osuplost in presenečenje Slovencev na avstrij- skem Koroškem, ki so se prevesili v javne pro- teste, nato pa tudi v pričakovane odmeve v Sloveniji. Te obsegajo razpon različnih ocen in stališč, ki so jih podali zlasti predsednik Slo- venije Borut Pahor, premier Miro Cerar, mi- nister za Slo- vence v zamej- stvu in po sve- tu, Gorazd Žmavc, pred- sednica stranke Nova Slovenija, krščanski de- mokrati, Ljud- mila Novak s sodelavci, pa tudi Slovenski center PEN. Omenjeni in tudi še nekateri drugi predstav- niki različnih organov Slove- nije so o obrav- navani aktualni zadevi razpravljali na pogo- vorih in srečanjih; denimo predsednika države Boruta Pahorja z avstrijsko veleposla- nico v Sloveniji, Singrid Berko, zunanji mini- ster Karel Erjavec pa se je o zadevi posvetoval z deželnim poglavarjem Koroške, Petrom Kai- serjem. O jezikih, nemškem in slovenskem v deželni ustavi avstrijske Koroške, sta na skupni seji razpravljala tudi parlamentarna Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter Odbor državnega zbora za zunanjo politi- ko. Protesti in ugovori v Sloveniji zoper omembo izključno nemščine kot edinega uradnega je- zika v ustavi avstrijske dežele Koroške se zdijo jasni in odločni. Izražena je želja, da bi spor o statusu slovenščine premostili v okviru obsto- ječih prijateljskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo. Premier Miro Cerar pa je vendarle odločno poudaril, “da ima slovenska vlada enotno stališče, da se mora slovenščina kot uradni jezik ohraniti v deželni ustavi, in ne bo dopustila nobenega poslabšanja položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Nare- dili bomo vse, kar moremo, vendar pa bo na koncu vendarle odločila Avstrija”. Upamo, da ta poudarek ne pomeni, da bo Slovenija pri reševanju uvrstitve slovenskega jezika v dežel- no ustavo avstrijske Koroške popustila. O tem imamo Slovenci slabe izkušnje, kar je poudar- jeno tudi v sporočilu za javnost, ki ga je obja- vil slovenski center PEN. V njem je ocenil, “da je osnutek koroške deželne ustave klofuta vsem, ki so od slovenske osamosvojitve naprej zatrjevali, da je avstrijska državna pogodba močno zagotovilo, da bo Avstrija spoštovala Slovenijo kot pravno naslednico pogodbe, čeprav resda slednje naša država ni ratificira- la”. O slovenski narodni skupnosti na Tržaškem oziroma v Italiji pa je zanimive misli in spoz- nanja v slovenskem katoliškem tedniku Družina podal Marij Maver, ki je preteklega januarja praznoval 80-letnico rojstva. Skrom- no je ugotovil, “da za svoj jubilej sam nima nobene zasluge. To je dar od Boga. Bog mi je podaril dolgo življenje in nekaj talentov, jaz pa sem skušal biti kar najboljši skrbnik podar- jenega”. Že dobrega pol stoletja, na “etični po- gon”, kot pravi, poleg različnih drugih funkcij in obveznosti v narodni skupnosti, uredniku- je tudi reviji in založbi Mladika v Trstu. Prva številka te revije je izšla leta 1957 v nakladi 1.300 izvodov, zdaj pa imajo 1.250 naročni- kov. Od tega približno 300 izvodov pošiljajo v izseljenstvo, 300 pa v Slovenijo. Ugotavlja: “Boljše odmeve kot od Tržačanov in Go- ričanov dobimo od zunaj. Slovenska skupnost je precej apatična, vse se ji zdi nekako samou- mevno, ni pravega žara. Mlade danes zanima- jo šport, moda, slavni ljudje. Kulturne teme, ki so osrednje v Mladiki, pa so – tako v tisku kot vsakdanjem življenju - na stranskem tiru”. Marij Maver je v pogovoru za Družino opo- zoril, “da brez kulture zamejci ne bodo preživeli. Literatura, slovenska beseda, to nas ohranja. Bralna kultura se niža, jezikovna ra- ven se šibi, knjigo nadomeščajo računalniki. Sicer pa se Slovenci borimo za obstoj. Matični državi dokazujemo, da res obstajamo, Italiji pa dokazujemo, da smo še živi. Do leta 1990 smo zamejci garali, se borili, po demokratiza- ciji Slovenije pa smo nekako zadihali, mislili, da smo na zeleni veji. Pa smo se ušteli. Nihče tudi ne ve, koliko je v Trstu še Slovencev, pra- vih, zavednih, trdnih Slovencev. Po moji oce- ni jih je morda še 20 ti- soč. Leta 1945, ko je v Ju- goslaviji nastopil komu- nizem, je bilo Slovencev v Trstu več kot sto tisoč. Zdaj je veliko mešanih za- konov, v družinah ne go- vorijo in ne berejo več slovensko”. Pogovor z Marijem Ma- verjem je zagotovo naj- bolj aktualen, dejal bi kar poučen, za Slovenijo, kjer so ljudje po večini slabo seznanjeni ali pa se celo ne zanimajo za položaj in razmere, v katerih živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Sloveniji je čedalje bolj očitno, da so vlada in stranke začele predvolil- no kampanjo za prihodnje parlamentarne vo- litve, kadar pač bodo. Napovedujejo nastanek novih političnih strank, v politiki pa iščejo t. i. “nove obraze”, ki bi morda pritegnili voliv- ce. DESUS, ki je stranka slovenskih upokojen- cev, je imel preteklo soboto svoj kongres, s ka- terim so začeli predvolilno kampanjo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Karel Er- javec, ki je bil sicer edini kandidat za najvišje mesto v DESUS-u. Na kongresu je povedal, da bo stranka predlagala, naj bi v Sloveniji ob- novili obvezno služenje vojske. Na slavnostni akademiji ob 28-letnici ustanovitve stranke SDS, v Žalcu, pa je njen predsednik Janez Janša ponovil svoje trditve, namreč, da je SDS osrednji stabilni politični dejavnik v Sloveniji, da so bile zadnje parlamentarne volitve opo- ziciji 'ukradene' in da v Slovenijo prihaja čas sprememb. Marijan Drobež V anski posek v slovenskih gozdovih je dosegel 6,1 milijona kubičnih metrov, kar je drugi največji posek v zgodovi- ni, kažejo končni podatki Zavoda za gozdo- ve Slovenije. Podatke je ob koncu 11. licita- cije vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu predstavil direktor zavoda Damjan Oražem. V Sloveniji je tako posek tretje leto zapored presegel šest milijonov kubičnih metrov le- sa; prej so bile letne sečnje več let okoli štirih milijonov ku- bičnih metrov. Največji posek je bil dosežen leta 2014, in sicer 6,35 milijona kubičnih metrov. “Šest milijonov po- meni približno toli- ko, kot je možno po- sekati v slovenskih gozdovih. Načrti do- voljujejo približno 6,3 milijona kubičnih metrov”, je pojasnil Oražem. Letni prira- stek v Sloveniji pa je sicer dobrih osem milijonov kubičnih me- trov. Količino dovoljenega letnega poseka je Oražem primerjal s ponujenim na 11. lici- taciji vrednejših sortimentov lesa in nave- del, da je na licitaciji ponujen vsak 3000. kubični meter. To razmerje je po njegovih besedah enako kot pri vrhunskem športu, “in to so predstavniki, ki gredo na olimpij- ske igre”, pri čemer so nekateri dosegli lepe rezultate, je ocenil Oražem. Od lanske skupne sečnje v slovenskih goz- dovih 60 odstotkov predstavlja sanitarna sečnja. Od tega 2,3 milijona kubičnih me- trov zaradi napada lubadarja, približno en milijon pa še zaradi žleda iz leta 2014. So pa po Oražmovih besedah glede na po- datke iz druge polovice leta 2016 nihanja glede napada lubadarja v Sloveniji ugodna. Gozdarji porast populacije lubadarja be- ležijo le še na Tolminskem in Blejskem, na ostalih območjih Slovenije pa se je rast po- pulacije po zdajšnjih ocenah umirila. Na za- vodu za gozdove ocenjujejo, da je bil vrh dosežen v prvi polovici lanskega leta. Prvi mož zavoda za gozdove računa, da bi se v nekaj letih, če bo k temu pripomoglo tudi vreme, populacija lubadarja umirila, pri čemer pa je še naprej stalna skrb glede tega nujna. Glede sanacije gozdov po ujmah in obsežni sanitarni sečnji je Oražem izpostavil, da je država v naslednjih letih namenila izdatna sredstva za te namene tudi iz programa raz- voja podeželja. Na voljo je 15 milijo- nov evrov in do leta 2022 je po njegovih besedah zagotovlje- nega dovolj posla tako za drevesničar- je kot tudi za tiste, ki bodo pogozdova- li. Gozdov, kjer je potrebno tovrstno pogozdovanje, je v Sloveniji od 1500 do 2000 hektarjev, sadili pa bodo ra- zlične drevesne vrste, odvisno od rastišč in glede na klimatske napovedi. Ob tem zavod za gozdove izvaja še druge podporne ukrepe, je še pojasnil Oražem. L Izločitev slovenskega jezika iz nove ustave avstrijske Koroške? Nedopustno dejanje! Gozdarstvo v Sloveniji Lani so posekali 6,1 milijona kubičnih metrov lesa Aktualno23. februarja 201714 S 6. strani Razgibana prireditev ... pornost ga je nekoč dra- go stala, saj so ga l. 1992 prav na Prešernov dan odpustili iz službe na Primor- skem dnevniku zaradi določenih stališč, za katera se je sam zavze- mal. A ko se ti zaprejo ena vrata, se ti včasih odprejo druga, meni Čuk. Tako je sam prešel z dnev- nika v službo na Radio Trst A. Za Čuka pomeni upornost biti to, kar si, in se pri tem ne ozirati na to, karkoli in kdorkoli misli kaj o tebi. Vedno ni to mogoče, saj se je večkrat treba prilagajati si- tuacijam. Vsekakor je treba biti zvest samemu sebi, zasledovati pravičnost, sanje, poglede, s ka- terimi se ujemaš in se srečuješ na svoji vsakdanji poti. Vedno to ni možno, ker smo pač družbena bitja. Treba je imeti tudi spoštljiv odnos do drugih, a nikoli ne smemo zatreti svojih čustev. Iz- kazovati svoja čustva je najtežja in najbolj žlahtna oblika upor- nosti, je zatrdil Marij Čuk. Vse njegove knjige - devet pesniških zbirk, dva romana in vse ostalo njegovo pisanje – oblikujejo in označujejo trije tematski krogi: eksistencialni, ljubezenski in družbenokritični. Da je to res, so dijaki spoznali, ko jim je Čuk prebral odlomek iz prvega po- glavja svoje uspešnice Molk ko- loradskih hroščev. Pred tem je omenil besedo kot četrto raz- sežnost in dejal, da je nekoč tržaški pesnik Marko Kravos pou- daril, da “beseda ni konj”. A za Čuka je žal v naši družbi beseda večkrat konj, ki ne vidi ne na de- sno ne na levo, gre v neko smer, pri kateri ne vemo, kam bo šla. “Če ne spremenimo smeri, se bomo znašli prav tam, kamor U gremo”, je dejal Čuk, navezujočse na staro kitajsko modrost. Tamisel je izzvala pri dijakih smeh in aplavz. Pridal je še svojo razla- go ironije: ironija je izražanje ti- stega, česar si ne upamo povedati resno, zato je toliko bolj učinko- vita, zbadljiva in toliko bolj re- snična! Na lepo izvedenem četrtkovem kulturnem dogodku je potekalo tudi nagrajevanje najboljših pri- spevkov tretjega literarnega in li- kovnega natečaja Pot do človeka, ki je bil letos naslovljen Jeziki srca. Nagradni natečaj je namen- jen dijakom obeh polov, po- svečen pa je spominu tragično preminule dijakinje Žive Sre- brnič. Komisija, ki so jo sestavlja- li profesorji Damiana Devetak, Marija Kostnapfel, Marta Lom- bardi in Ivan Žerjal, je med pri- spelimi prispevki izbrala naj- boljše v posameznih kategorijah. Pri literarnem natečaju se je na prvo mesto povzpela Petra Ciglič (3. r. klasičnega liceja Trubar), na drugo Jan Devetak (2. r. liceja Trubar), na tretje pa Ema Terpin (5. gimnazija Trubar). Kot foto- grafi so se s pomenljivimi motivi izkazali Demetra Jarc, (1. mesto), Alexander Faganel (2. mesto), oba obiskujeta 2. r. liceja Trubar, in Dejan Bacicchi (4. r. znanstve- nega liceja Gregorčič) in Danijel Bukovec (2. r. liceja Trubar), ki sta pristala ex aequo na tretjem mestu. Sebastian Zamaro (2. r. li- ceja Trubar) in Laura Drašček (1. r. turistične smeri zavoda Zois) sta pa bila deležna prve oz. tretje nagrade na likovnem natečaju. Druge nagrade komisija ni dode- lila. Nagrajencem so knjižni dar prispevali Katoliška knjigarna, Kulturni center Lojze Bratuž, za- ložba Mladika, Kulturni dom in zadruga Maja. Živahna prireditev, ki so jo te- koče povezovali Karin Vizintin, Aleksander Frandolic in Tadej Pa- hor, se je končala z grškim ple- som sirtaki. S posebno vnemo ga je izvedla plesna skupina teh- niškega pola. Mlade dijake je za nastop pripravila profesorica ita- lijanščine Nataša Sirk, ki ji je ba- let že od mladih nog zelo pri srcu. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 21. februarja, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (50) Mariza Perat V montserratskem svetišču je mo- lil tudi sv. Alojzij Gonzaga (1568- 1591) v času, ko je bil paž na špan- skem dvoru. Najznamenitejši romar, ki je pri- romal na Montserrat in ki nekako predstavlja vse ostale, pa je gotovo sv. Ignacij Loyolski, ki je po spreo- brnjenju prav tu začel svojo novo življenjsko pot. Inigo (1491-1556), v Ignacija se je preimenoval, ko je študiral v Pari- zu, iz plemiške družine de Loyola, se je rodil v španski Navarri v se- verni Španiji. V starosti 15 let je kot paž odšel na dvor Velazqueza de Cuellarja, upravitelja kraljevih posestev. Tu je Inigo preživel deset let. Bil je deležen viteške vzgoje, vendar ga življenje na dvoru ni zadovoljilo. Leta 1521 se je udeležil boja proti francoskim četam, ki so zasedle Pamplono. V bitki pa je bil težko ranjen. Med okrevanjem na domačem gra- du sta mu prišli v roke knjiga o Kri- stusovem življen- ju ter knjiga o življenju svetni- kov. Inigo je ved- no bral samo vi- teške romane, to- da, ker teh na gra- du ni bilo, se je lo- til branja omenje- nih dveh knjig. Knjigi sta bili zanj pravo odkritje in pomenita začetek njegovega spreobrnjenja. Februarja se je Inigo podal na Montserrat in tu opravil svojo življenjsko spoved. Zatem je svoje orožje položil na Marijin oltar. Odšel je nato v Manre- zo, mesto v bližini Montserrata, in tu na- pisal svojo znamenito knjigo Duhovne vaje, o kateri se je sv. Frančišek Saleški izrazil, da je “povzročila več spreo- brnjenj, kot ima črk”. Marijino svetišče na Montserratu je narod- no svetišče Katalonije. Katalonci imajo Božjo Mater na Montserratu za svojo Mater in Zavet- nico. Zanje je to svetišče nekaj nepogrešlji- vega, nekaj, kar je del njihovega vsakdanjega življenja, kar se prepleta z njiho- vimi osebnimi potrebami in doživljaji kot tudi z njihovim ver- skim, narodnim in kulturnim življenjem. Katalonci, ki se odse- lijo v tujino, nesejo s seboj podo- bo Matere Božje z Montserrata. Ta jih vedno spremlja, in ko se vračajo v domovino, poromajo k Božji Materi na Montserrat, da jo pozdravijo in se ji priporočijo v varstvo. Kot nekoč na Montserrat tudi da- nes prihajajo številni romarji. Mnogi, ki se na goro podajo kot turisti, se v dolino vračajo kot ro- marji, prevzeti od veličine romarskega kraja in posebne duhovnosti, ki ga preveva. Mno- go je tudi bolnikov, ki poromajo na to božjo pot, da tu prosijo za zdravje. Čeprav tega ved- no ne prejmejo, prejmejo pa prav gotovo du- hovno tolažbo, ki jim pomaga, da svojo bo- lezen lažje prenašajo. Kot druge božje poti je tudi Montserrat kraj, kjer vsak najde uteho in pomoč v težavah življenja. Viri: Rihar Franc: Marija v zarji slave - Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1909; Strle A.: Leto svetni- kov IV. - Izdala in založila Zadruga ka- toliških duhovnikov v Ljubljani, 1973; Vrtovec M. Venčeslav: Vitez iz Loyole - Ljubljane 1974, Založil Župnijski urad Dravlje, Ljubljana; Cosa e' Mon- tserrat? - Una montagna - Un santua- rio - Un monastero II. Izdaja 1967 - Prevod: Laura Zumin. / konec Sv. Alojzij Gonzaga Montserrat s svetiščem in samostanom Bazilika v Manrezi Bolniki na Montserratu S 7. strani V “hlastanju” ... a odru je zgodbo o Drakuli v novi različici oživilo deset igralcev. Miha Kovic je bil kot kruti Drakula s svojim globokim glasom najbolj vznemirljiv ob vzkipljivih izpadih jeze. Mira Boškin, Jana Juren in Sara Soban so, oblečene v bela oblačila (Carlotta Nanut je, upoštevajoč prejšnje izkušnje, odela igralce v imenitno izbrane kostume), odigrale vloge mrtvih Drakulovih ljubic, žejnih človeške krvi, Jurnova je bila tudi zaskrbljena Selma, Sobanova pa se je izrazito vživela tudi v nesrečno Lucy, ki ji Drakula izsesa vso kri. Še posebno prepričljiva je bila v prizoru, ko s prižgano svetilko v rokah kot umrla Lucy poje melanholično pesem v romunščini (zelo dobro je obvladala tudi visoke glasovne lege). Izoblikovala je res sugestiven prizor. Alessandro Pasi se je izkazal kot Johnatan, ki se iztrže iz Drakulovih krempljev oz. tistih njegovih “nevest”, da bi poiskal svojo ljubljeno Mino in se zanjo brez strahu v družbi zdravnikov vrne na Drakulov grad v N Transilvanijo. Nika Devetak jeodigrala Johnatovo zaročenkoMino, ki se kot hipnotizirana ujame v Drakulove zanke, a se reši iz njih, ko spozna resnico o njem, ki ji je umoril najboljšo prijateljico. Chiara Bergnach je doživeto osvetlila nesrečno Mary Reinfield. Prepričljivo so trojico zdravnikov poosebili Samuele Vittorio Ferletti (Doktor Seward), Alek Devetak (Asistent doktorja) in Tadej Lukman (Profesor Van Helsing), ki ima za seboj kar nekaj izkušenj, zato je njegova igra dovršena. Njegov lik razreši nerazrešljivo uganko o čudnih ranah na ženskih vratovih in o smrti mladenk. V odrski pripovedi je Jurinčičeva poudarila predvsem ljubezen, ki zmore premagati še tako velike ovire. Ljubezen do gledališča pa je mlade izvajalce pripeljala do dobrega, solidnega nastopa. Da so se igralci sproščeno gibali na odru, je tudi zasluga svetovalke za gib Monike Zajšek, ki jo že dobro poznamo v tej vlogi. Pohvaliti je treba tudi vse mlade zakulisne delavce, korepetitorja Petra Sobana, oblikovalca luči Guglielma Fratija in Marka Lutman, ki sta zanesljivo opravljala svoje delo, predvsem glede osvetlitve oz. zatemnitve odra, kar je nedvomno pripomoglo k učinkovitosti prizorov. Prav tako dragocena sta bila tonski mojster Daniel Peteani in tehnični vodja Janez Terpin. Predstavo je glasbeno opremil Patrick Quaggiato, ki se zdi, da se mu glasba, enkratno se spajajoča s prikazanim, kar sama poraja v mislih in jo z veliko lahkoto preliva na notno črtovje. Prireditelji so po predstavi publiko, ki je z iskrenim ploskanjem nagradila vse oblikovalce uprizoritve, povabili na zakusko, ki se je imenitno usklajevala z gledališko vsebino: vsaka kulinarična specialiteta je vsebovala nekaj rdečega!!! Morda pa vampirji in Drakula vendarle obstajajo... Miha Kovic in Nika Devetak (foto dpd) Aktualno 23. februarja 2017 15 vetovno prvenstvo v alpskem smučanju v švicarskem Sankt Moritzu se še nadaljuje, ta se- stavek pa je nastal v ponedeljek, dan po navdušujočem naslovu Slovenke Ilke Štuhec v smuku. Brž ko so se žarometi polegli in pospremi- li Tino Maze v za- služeno legendo, je sceno zavzela 26-let- na Mariborčanka. Že vso sezono smuča vrhunsko, v svetov- nem pokalu je osvo- jila prve tri smuke, en superveleslalom in eno superkombi- nacijo. Nasmihata se ji mali smukaški glo- bus, pa tudi visoka uvrstitev v skupnem seštevku najboljših. Od novembra se ji je dobesedno odprlo, kdo ve, morda jo je doslej bremenila tu- di primerjava z ne- dosegljivo Tino. Če gremo korak nazaj, Ilka Štuhec že od malih nog ni bila povprečnica. Kot mladinka je bila v svetovnem belem cirkusu nekdo in je na vrata svetov- nega pokala potrkala kot izjemno obetavna tekmovalka, up slovenske- ga smučanja. Kot je sama povedala v zadnjem obdobju v šte- vilnih intervjujih, pa je bi- lo po poti veliko trnja, za- pletov, do te zime se eno- stavno nikoli ni vse poklo- pilo, kot je treba, kot radi pravijo v Sloveniji. Tudi zmage v svetovnem pokalu pa še ne bi vtisnile pečata dokončne uveljavitve. Prišlo je še svetovno prvenstvo, višek sezone, trenutek, ko moraš pokazati, kako deluješ pod pritiskom. Prva dva nastopa sta se ponesrečila. Enajstega mesta v su- perveleslalomu ni Ilki nihče zame- ril, storila je pač napako. V super- kombinaciji je bila druga po smuku, v slalomu pa je takoj odstopila. Tu so nekateri že začeli vihati nos. Ne- kako v slogu, če se ji zalomi še v smuku, bo prvenstvu blamaža. Toda z nedeljskim nastopom je Štajerka razpihala vse dvome, Slovenija jo zdaj kuje v zvezde. Njeno premoč so morale priznati vse največje specia- listke, tudi zvezdnica Lindsay Vonn. Smukaški naslov dve leti po Tini Ma- ze v Vailu ostaja torej v deželici na sončni strani Alp, kar je za Slovenijo epohalen uspeh. Ilka Štuhec v tej sezoni kaže, da je v hitrih disci- plinah, zlasti v smuku, šte- vilka ena, redno prednjači tudi na vseh treningih. V očeh se ji vidi samozavest, sicer je simpatično, neo- bremenjeno, vedno na- smejano, sončno dekle. Za njenim uspehom stoji mama Darja Črnko, ki je odlična serviserka, pa tudi njena menedžerka in tre- nerka skupaj z Grego Koštomajem. Po Tininem zgledu se je tudi Štu- hečeva odločila za samo- stojno ekipo. Navsezadnje pa je zdaj stara približno toliko kot Mazejeva, ko je Črnjanka začela segati po svetov- nem vrhu. Tudi sama je sklenila, da bo trenirala in tekmovala v vseh di- sciplinah, kar ji tudi uspeva. Bo nova svetovna prvakinja stopila po poti predhodnice? HC S pošt. g. Silvan,kar toplo mi je bilo pri srcu, ko semprebrala, da spremljate to, kar obja- vljam, še več, da me razumete, tudi ko sem pretirano otožna, celo žalostna, in ko me žene tisti nemir, tisto iskanje, značilno za ljudi, ki vedno nekaj puščajo na svoji poti. Največkrat srce. Nasmejala sem se, ko ste napisali, da se zdi, da sem Vipavka. Vipav- sko imam zelo rada, naj vam priznam, da sem kot enajstletni otrok prvič lahko šla sa- ma na počitnice, ko so me družinski prija- telji iz Podnanosa povabili, naj ostanem čez poletje pri njih. Sami so imeli tri otroke, najmlajša je imela približno moja leta, kljub temu da sem bila meščanka, pa so me imeli radi. Za gospo Anico sem bila enakovredna njenim otrokom, imenovala me je Suzani. Tam sem živela na eni največjih kmetij v vasi in sem pomagala pri košnji na Nanosu, pri okopavanju krompirja, pri nabiranju ko- ruze, pri trgatvi... Delo mi je šlo odlično od rok, ljubila sem živali, svobodo in sonce, ki me je žgalo na poljih in zaradi katerega se mi je na koži izrisala majčka. Vem, da je ab- surd, a na Vipavskem sem se naučila plavati, našla sem prvo skrivno ljubezen, imela sem psa, vsega zase, ki me je spremljal, ko sem sama vandrala po kolovozih. Nero. Kako ra- da sem bila tam, priča pismo, ki sem ga po nekaj tednih poslala mami. V njem je pisa- lo, naj ne skrbi, ne bom se vrnila domov, tu sem srečna, ostala bom za vedno. Čez ne- kaj dni so prišli moji starši in me odpeljali domov; mojih sanj je bilo konec. To sem jaz in moja Vipavska. Priznati pa moram, da sovražim burjo, iz dna srca jo sovražim, od malega, in pre- ganja me že celo življenje. Tudi tu, kjer živim zdaj, jo imam. Vaš zapis mi je segel do srca. Ti prekleti spo- mini in življenje, ki polzi! Ja, Trst. Vipavci niste edini, ki ga ljubite, kajti, ko sem živela v Kostanjevici, sem spoznala, da je imela skoraj vsaka družina sorodnike v Trstu, kot pravite vi. Vsi, dobesedno vsi. In mladi so se spet poročali med seboj, Kostanjci in Tržačani. Tudi mlada Italijanka z juga se je poročila s Kostanjcem in se naučila slo- venščine. Povezanost mesta brez pravega za- ledja s slovenskim Krasom, s svojimi zele- nimi pljuči. S svojo zgodovino in izvorom. Ne vem, kam spada Trst, ker ne vem, kam spadam jaz. V Evropo, prepričana sem, ne spadam. Ne počutim se doma v njej. Slo- venci so ljudje, ki so zakoreninjeni v mojem srcu, in ne samo v mojem, tudi v srcu mo- jega moža, ki je Italijan. Slovenci so edin- stveni, Slovenci so veseli, Slovenci znajo biti solidarni in predvsem znajo biti sočloveku človek. In medtem ko se vsi pritožujejo za- radi pomanjkanja denarja, znajo Slovenci veselo živeti s 400 evri na mesec in še pri- hraniti za otroke, za prijatelje. Ljubim našo slovensko pesem, naše veselje, ki meji na otožnost, našo dušo, ki potrebuje družbo, glasbo, sanje. Ne vem pa, kam spadam, v smislu države. V Slovenijo kot državo ne, priznam, v Italijo tudi ne, v Evropo še manj. Nemirna duša sem, večno na poti. In vam seveda malo po slovensko zavidam to, da ste spoznali toliko sveta in toliko ljudi. Hvala za prijazne bese- de, za pozornost in za vaše spomine. Suzi Pertot S Odgovor Suzi Pertot na zapis Silvana Štoklja Ah, ti spomini! Vrhunski smučarji v Sloveniji Ilka kot Tina? o sem prebral članek gospe Suzi Pertot, sem se spravil k računalni- ku in želel napisati članek, ki naj bi ga objavili v Novem glasu. Mislil sem na kratek članek, toda če sem hotel po- vedati nekaj o spominih, ni bilo mogoče na kratko, še posebno zato ne, ker sem pač strojnik, ne kakšen novinar ali kaj podobnega. Zraven je pa še starost, ki ne dopušča več vsega, kot bi želel. Vendar mi je bil zapis gospe Pertot zelo všeč, sicer na splošno piše tako, kot bi bila z našega konca, iz Vipavske torej. Seveda smo bili - in delno smo še - prav Vipavci zelo po- vezani s Trstom, ki je na našo žalost ostal v Italiji, in občutek imam, da je zelo poi- talijančen, tako so mi pritrdili pred leti poslovni partnerji iz Piemonta, kjer smo gradili malo hidrocentralo, blizu Sestrie- ra. Da spomini, ki na koncu gredo v pozabo ali jih odnese bolezen. Sem naročnik No- vega glasa in z veseljem preberem marsi- katero novico, ki je v notranjosti Slove- nije ne najdem. Moj zapis pa je namen- jen predvsem spoštovani gospe Suzi Per- tot, njene članke vedno prebiram. Zadnji njen članek o spominih, z ugotovitvijo, da nikogar ni več, mi je priklical solze v oči. Sem rojen na Vipavskem v Velikih Žabljah in od leta 1949 živim v Ljubljani, kjer sem tudi dokončal kar nekaj šol, večinoma po obrtni šoli še srednjo teh- nično ob delu in prav tako ob delu na Strojni fakulteti, vse šole povezane le s strojništvom, nekaj pa tudi z gospodar- stvom na Mariborski ekonomski Visoki šoli. Ko sem imel pred letom nekakšne težave, ki so se s pomočjo dobre zdravni- ce končale, me je prijazna zdravnica, de- lujoča na Golniku, vprašala, od kod pri- hajam oz. kje sem bil kot otrok. Odgovo- ril sem ji, da sem rojen v Slovenski Kali- forniji, in ne boste verjeli, odgovorila je: a iz Vipavske doline? Kot otrok, z niti ne 6 leti, sem začel osnovno šolo, ki je bila v Velikih Žabljah v času zasedbe Italije naših krajev in v času morda prav naj- večjega terorja, morda še bolje povedano genocida nad Slovenci s strani fašistične Italije. Še v času osnovne šole sem bil na kratkih počitnicah v Trstu, pri teti s Krasa, ki je s sinom živela v Trstu. Moj brat pa je bil tam že od l. 1934, zdaj še živeč, star 95 let. Z ženo sta kupila del hiše, kasneje sta dokupila celo, v Rojanu, tistem delu Trsta, ki je bil najbolj slovenski, morda je celo še? V Rojanu kot v celem Trstu je živelo zelo veliko Vipavcev, saj skorajda ni družine iz nekaterih vasi, kot so npr. Velike Žablje, da ne bi bilo vsaj enega čla- na v Trstu. Čeprav je bila Gorica veliko bližje, je bil Trst glede zaposlitve veliko primernejši. Kot je ga. Pertot navdušena nad Trstom, sem bil vedno tudi jaz, toda že pred leti sem ugotovil, da Trst ni več tak, kot je nekdaj bil, četudi ima morda bolj luksuzne restavracije, se mi pa zdi, da na glavni ulici ni več vipavskih gostiln ali morda samo bifejev ipd. Ko se je brat v po- vojnem času vrnil iz delovnega taborišča v Nemčiji, kamor je bil odpeljan po zajetju s strani Nemcev po raz- padu Italije - bil je mor- nar v italijanski vojski - , se je vrnil na delo v Trst. Tedaj sem računal tudi sam, da bom prav v Trstu nadaljeval šole ali karkoli, ker na Vi- pavskem tedaj ni bilo mogoče, toda tu ni- mam dovolj prostora, da bi opisoval tedanje politične probleme, ker so bila leta, ko iz Jugoslavije nismo mogli potovati v Trst! Usoda pa me je pripeljala v Ljubljano, kjer sva z ženo, ki je tudi Vi- pavka, zgradila svojo hišo. V Ljubljano pa sem lahko odšel, ko sem opravil sku- paj z bratom, ki je bil na domu, nekaj več kot mesec dni v t. i. Frontovsko brigado pri izgradnji Nove Gorice, kamor sva mo- rala iti ali plačati kazen, ki je tedaj ne bi zmogla. Prav te dni je minilo 70 let od izgube Gorice oz. od začetka delovnih brigad vseh vrst za izgradnjo Nove Gori- ce. Toda, to je bilo premalo, da bi lahko šel na šolanje, ker so imeli prednost tisti, ki so bili v Mladinskih brigadah! Kako in zakaj so bile poimenovane frontovske brigade, v kateri sva bila z bratom, nikoli in še zdaj ne vem točno, kaj naj bi to po- menilo. Pred nekaj leti sem videl zapis v Novem glasu, ki ga najbrž ne bom citiral dobesedno: Ali je zgodba o Svobodnem tržaškem ozemlju še nedokončana? Po mojem bi rekel, ali je vprašanje Trsta še vedno aktualno? Moje mnenje je da, tako vprašanje je še vedno živo. Verjetno je ta- kega mnenja tudi spoštljiv slovenski pi- satelj g. Boris Pahor. Ko so me prijatelji z Nove Zelandije že četrtič obiskali, sem jih povprašal, kam naj jih tokrat peljem in kaj naj jim razkažem v tej lepi Sloveniji. Želja obeh, moža, gradbenega inženirja, in njegove žene profesorice, sicer zelo razgledanih svetovnih popotnikov, ki imajo zdaj svoje otroke poročene in uspešne po svetu in so odlični poznavalci evropske in svetovne zgodovine -, je bila videti Jadransko morje, ker ostala morja so vsa videli. Z veseljem sem jih peljal, začenši z ogledom solin, Pirana, potem Portoroža, Izole, Kopra in preko meje, kjer nas ni več nihče ustavljal - to je bilo zanje zelo zanimivo -, skozi Trst do Mira- mara, ker poznajo zgodovino dogodkov tega lepega kraja. V Miramar smo se pel- jali po isti poti, kot se vozi ga. Pertot v Barkovlje, ki je tudi meni ostala v spomi- nu in nad vse lep predel Trsta. Ko sta pri- jatelja pogledala na zemljevid, sta opazi- la, kar malokdo to opazi, (naši politiki zagotovo ne) ozek pas ozemlja, ki loči Slovenijo od nekdaj najbolj slovenskih krajev, npr. Devina in okolice. Pa so me vprašali, ali se strinjamo s tako mejo? Se moramo, sem jim odgovoril, ker so vele- sile tako določile. Vedeli so tudi, da so iz- med zaveznikov v drugi svetovni vojni prav novozelandske čete pod povel- jstvom anglo-ameriških sil prve vkoraka- le v Trst. Vedeli so tudi za problematiko, ki jo tu ne morem razglabljati o Trstu, da je bilo svoj čas, morda še pred prvo sve- tovno vojno ali takoj po vojni, tam živečih več Slovencev kot ostalih, to lepo pove tudi naš slovenski pisatelj g. Boris Pahor. Bilo je že davno, vendar se še živo spo- minjam vrvi, ki so bile postavljene na iz- postavljenih mestih zaradi burje. Te vrvi je tudi omenila ga. Pertot. Zdaj jih menda ni več in so le še spomin. Kje so bile tiste vrvi potrebne, pa se ne spominjam več. Trst sem potem še velikokrat obiskal, večinoma sem obiskoval brata z družino. V času nakupov pa nisva bila midva s so- progo preveč aktivna glede nakupovanja. Opisal bom kolikor mogoče na kratko le primer, ko sem želel menda kupiti kav- bojke ali pa morda kaj za ženo in sem vstopil v neko tgovino, po spominu blizu Rusega mosta, kjer so znali samo italijan- sko in nekaj pokvarjene hrvaščine. Sam sicer znam italijansko in še vedno si celo dopisujem z nečakom po el. pošti. Tam so sicer zaposlovali tudi neketere iz srbskohrvaškega področja tedanje Jugo- slavije. Nekdo iz južnih krajev, tedaj je bi- lo teh v Trstu največ, je prodajalki na- ročil, naj ji spakira celo vrsto razstavlje- nih kavbojk, in pokazal: od avde do avde, pa mu je malo ugovarjala, češ da so ra- zlične velikosti, nato ji je povedal, naj se ne sekira, da bo on že vse lahko prodal tam nekje v Bosni, menda. To so bili časi nakupovanj, ki mi v resnici niso bili všeč, čeprav smo morali v Italijo tudi po žeblje, če smo hoteli doma kaj narediti sami. Na Novo Zelandijo pa sem bil kot strokov- njak za vodne turbine poslan iz Litostroja v nadzor montaže opreme iz Litostroja. Montažo so opravili sami, jaz pa sem nadzoroval. Po letu dni so dela bila opra- vljena, za prvo obratovanje sem bil zopet povabljen, tako sem kar petkrat potoval na Novo Zelandijo. Tam se spoznal prej omenjene prijatelje, družino Malan, kjer je bil gospod zaposlen na zemeljskih de- lih, bil je gradbeni inženir. Zelo prijetni so bili in so me vabili v družbo, kamor so bili povabljeni sami in tudi drugi nji- hovi prijatelji. Srečal sem človeka, ki je bil v drugi svetovni vojni vojak, in sicer v skupini zaveznikov, ki so prišli med prvimi v Trst. To opisujem zato, ker so tudi njemu ostali lepi spomini na Trst in si je želel videti to mesto, takoj ko bi se upokojil. Da bi znal vsaj kaj malega itali- janščine, me je naprosil, če mu malo po- magam. Zato sva se srečevala nekaj večerov, da bi se naučil nekaj potrebnih stavkov. Trst mu je ostal v najlepšem spo- minu kot kraj, ki ga je doživel tedaj kot vojak, Trst pa je bil zanj najlepši kraj, ki ga je videl kot vojak. Spomini ne lažejo! Učenje pa je bilo morda malo pretežko, saj je bil že v letih, bilo je leta 1976. Ker mi je ostala italijanska abeceda v spomi- nu in še vedno je tam, sva želela ponoviti abecedo, a naletela sva na nekatere težave, ker zanj npr. U ni bil U, ampak JU, O ni bil O, ampak OU, izgovarjava pač po angleško itd. Vendar je bil zado- voljen in se je veselil, ker je želel vedeti, kaj mu je ostalo v spominu. Ali je ure- sničil veliko željo, ne vem, ker tudi moji prijatelji so zapustili gradbišče in odšli na sever Severnega otoka, centrala pa je na planoti pod goro Mont Cook, kjer se zbi- ra voda v ledeniška jezera pod Južnopa- cifiškimi Alpami, nekje v spodnji polo- vici Južnega otoka, in po umetnih kana- lih je speljana na vodne turbine, kjer je zraslo kar veliko vodnih central, pred tem pa je bilo postavljeno popolnoma novo naselje z namenom, da bi omo- gočili življenje družin in graditeljev hi- drocentral. V Trst ne grem več prav pogosto, morda tudi zaradi starosti, nekajkrat do bol- nišnice na Katinari, rad pa se ustavim na Opčinah in pogledam na Trst in cel zaliv. Prepričan pa sem, da Trst stagnira kljub nekaterim blestečim kavarnam ali morda restavracijam, ker je za Italijo precej od- maknjen, čeprav zadnje čase se delo v pri- stanišču morda izboljšuje. Vse se spreminja, in ko sem prebral na- slov Nikogar ni več, me je kar malo stre- slo. Pred časom sem izvedel za smrt nek- danjega vodje montaže Metalne iz Mari- bora, ko smo gradili hidrocentrale v Afri- ki, in sem se hitro spomnil na svoje pri- jatelje, katerim sem želel sporočiti žalo- stno novico, toda žal ugotovil sem, da nimam komu več javiti, ker je večina že pokojnih. Spominov pa je ostalo veliko, nešteto fotografij, ki z raznih koncev sve- ta, pravzaprav z vseh celin, vseh oceanov ipd., toda tistih, ki bi še z veseljem pogle- dali fotografije in obujali spomine, jih ni več. Silvan Štokelj K Prejeli smo Nikogar ni več. Spomini. Molo S. Carlo v Trstu, današnji Molo Audace (foto JMP) Aktualno23. februarja 201716 Dar doberdobskih in sovodenjskih krvodajalcev Dobrodošel pripomoček pri oblikovanju srčne kulture najmlajših GORICA lavna dejavnost krvodajalcev je seveda darovanje krvi. Poleg tega si prizadevajo, da bi pridobivali nove člane, ljudi ozaveščajo o pomenu te- ga prostovoljnega daru, ki lahko reši življenje, po šolah in vaseh organizirajo predavanja o odvisnostih in zdravem slo- gu življenja itd. To pa še ni vse. Člani slo- venskih sekcij iz Doberdoba in Sovodenj so v teh tednih podarili otrokom iz vrtcev in prvih razredov osnovnih šol na Go- riškem knjižico V mestu dobrih ljudi. Pre- prosta zgodbica je nastala kot slovenski prevod didaktičnega projekta Alessie Ne- maz iz leta 2013 z izvirnim naslovom Il paese del dono, ki opozarja prav na to, kako pomembno je velikodušno daro- vanje. Avtorica je Nadia Riitano, ilustra- torka Federica Pagnucco. Za prevod v slo- venščino je poskrbel Matevž Čotar, bese- dilo je lektorirala prof. Lučana Budal, ti- skala Grafica Goriziana. Kot sta zapisala Aldo Jarc in Štefan Tomsič, predsednika doberdobskih in sovodenjskih krvodajal- cev, je dobro, “da se otroci navadijo takih plemenitih dejanj že od zgodnjega otroštva, kajti to jim bo pomagalo rasti s pozitivnimi vrednotami, kot sta nese- bičnost in prostovoljstvo. Tako bodo po- stali, ko bodo odrasli, aktiven in zdrav del naše skupnosti”. Publikacija je le prva uresničitev večletnega vzgojnega projek- ta, namenjenega šolam, trdita. V nasled- njih letih nameravata združenji objaviti še druge pripomočke. Na uradni predstavitvi knjižice 13. fe- bruarja v mali dvorani goriškega Kultur- nega doma se je Jarc zahvalil ravnatelji- cama Elisabetti Kovic in Sonji Klanjšček, ki sta podprli pobudo, prevajalcu in lek- torici, pa tudi Zadružni banki Doberdob in Sovodnje za finančno podporo, s kate- ro so lahko tiskali in izdali publikacijo. Opisal je razvejeno delovanje združenja in med drugim omenil, da so lani z zbi- ranjem zamaškov nabrali in darovali avianskemu hospicu Via di Natale kar 50 tisoč evrov. Kot poseben gost je Feliciano Medeot, predsednik posoškega območne- ga združenja krvodajalcev (Fides isonti- na), ki od 1. januarja letos povezuje v isti organizaciji 24 krvodajalskih sekcij iz Tržiške in Goriške, izrazil zadovoljstvo, da je projekt, ki želi biti primeren pripo- moček v rokah učiteljev, zaživel tudi v slo- venski narodni skupnosti. Medeot je odličen predsednik združene or- ganizacije, je dejal Tomsič. Med drugim je - kot zaveden Furlan - zelo občutljiv za jezikovne proble- matike in se dobro zaveda naše specifike, ki pomeni dodatno bo- gastvo. Ponosni smo tudi na to, je dodal Jarc, da je podpredsednik široko zasnovanega območnega združenja Slovenec, Paolo Braini, ki je bil tudi prisoten v Kulturnem domu. Prof. Budalova je v svojem vsebin- sko pestrem nagovoru poudarila, da je glavni cilj dejavnosti krvoda- jalskih društev v spodbujanju kulture so- lidarnosti doseči čim širši krog ljudi. To pa ni lahko, saj je sodobni človek vse bolj zazrt vase. Ker ozaveščanje odraslih ni preprosto, sta se slovenski sekciji obrnili na mlade oz. otroke, saj so “odraščajoči bolj občutljivi in dovzetni za potrebe dru- gih”. Oni so naslovnik pobude z željo, “da se tudi z njihovo pomočjo zgradi bolj humana družba prihodnosti”. Pobudniki izdaje seveda zaupajo v pomoč učiteljev, ki naj pomagajo malčkom prebiti se skozi splet globokih resnic in sporočil. Knjižica “prihaja v šole kot dobrodošel pripo- moček pri oblikovanju srčne kulture najmlajših in pri posredovanju vloge krvodajalstva”. Kot šolnica je prof. Lučana Budal izrazila željo, da bi ustano- ve, kot so krvodajalska združenja, pri načrtovanju svojih izdaj poiskale sogovor- nike na šoli. Tako bi se z didaktičnega vi- dika izoblikovalo učinkovito gradivo, ki bi, usklajeno z učnimi načrti, zadovoljilo dejansko potrebo razredov in dopolnilo šolske učbenike. Tako sodelovanje bi go- tovo “prineslo novih zamisli v korist da- nes najmlajših članov naše družbe, ju- trišnjih tvorcev prihodnosti”. / DD G Moški pevski zbor Mirko Filej Jubilejna zgoščenka GORICA stvarjalno delo, ki ga je Moški pevski zbor Mirko Fi- lej opravil na zborovskem področju, je zapustilo za sabo še eno sled. Goriška priljubljena skupina je namreč - v sodelovanju z Zvezo slo- venske katoliške prosvete - pravkar izdala dvojno zgoščenko s posnet- kom jubilejnega koncerta, ki je ob 50. obletnici zbora praznično pote- kal na odru velike dvorane Kultur- nega centra Lojze Bratuž 5. junija 2016. Nova plošča je “dokument, ki je nastal ob 50-letnici in bo ostal tu- di za nami”, je uvodoma povedal “legendarni” dirigent Zdravko Klanjšček. Njena predstavitev v ko- morni dvorani KC Bratuž je prejšnji petek, 17. februarja 2017, resnično bila prijateljsko srečanje v domačem in sproščenem vzdušju. Filejevci so najprej zapeli nekaj pesmi: med nji- mi prvo - Kraguljčke - v poklon Loj- zetu Bratužu, čigar 80. obletnice smrti smo se spomnili dan prej; kot zadnjo pa eno Filejevo, “drugače bi ne bili zbor Mirko Filej”. Pevcev šte- vilčno ni toliko, kolikor smo jih bili vajeni videvati v prejšnjih desetlet- jih, in vendar je vedno lepo in pre- tresljivo slišati njihovo krepko moško petje, ki vre iz dna duše. Po krajšem nastopu so na odru ostali Klanjšček, predsednik zbora Andrej Čevdek in “desna roka” Anton Ma- lič. Razvil se je polurni pogovor med pevci in občinstvom. Klanjšček je med drugim povabil fante in moške, naj se jim pridružijo, “pomembno je, da dobro slišijo”. Saj “v zboru ni treba, da imamo samo soliste! Zbor je kot travnik: več je dobrih trav in rož, lepše izgleda”. Besede zahvale, spodbude in podpore so filejevcem naslovili predsednica KC Lojze Bra- tuž Franka Žgavec, predsednica ZSKP Franca Padovan in predsednik ZCPZ Gorica Dario Bertinazzi. Na koncu so člani zbora poklonili vsem nav- zočim “jubilejno zgoščenko”, CD z božičnimi pesmimi in fotografijo z jubilejnega koncerta. Praznik se je nadaljeval v bližnji pevski sobi ob obloženih mizah. U Večer slovenske kulture “Naj pesem sega do srca” Slovenski jezik in kultura v Laškem nista več tabu RONKE besedo, pesmijo in gla- sbo so v Laškem tudi le- tos primerno počastili spomin na našega Pesnika ter utrdili zavest in prisotnost tam- kajšnje slovenske narodne skupnosti. Večer slovenske kul- ture v občinskem avditoriju v Ronkah, ki so ga priredila društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev slovenske šole v Romjanu pod pokrovi- teljstvom občine Ronke, so v sredo, 15. februarja, s Prešerno- vo Zdravljico uvedli radoživi otroci pevskega zbora osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana pod vodstvom Veronike Grassi in ob klavirski spremljavi Luci- je Lavrenčič. Navzoče je poz- dravil steber slovenskega življa v Ronkah Karlo Mučič, ki je med drugim poudaril, kako pomembna je za tamkajšnje rojake šola. Pozdrav občinske uprave je prinesla odbornica Elena Cettul, pristojna za slo- vensko jezikovno manjšino; navzoči so bili tudi odbornik za šolstvo Mauro Benvenuto, odbornik občine Škocjan ob Soči Sergio Cosolo in ravnatel- jica doberdobske šole Sonja Klanjšček. V slavnostnem nagovoru je učitelj Dario Bertinazzi - doma iz Doberdoba - priznal, da je stvarnost v Laškem začel spoz- navati šele ob nastopu službe v Romjanu pred 14 leti. Čeprav sam izhaja iz mešanega zako- Z na, se mu je pa vendar razkrilazapletena realnost okolja z za-nimivim prepletanjem dveh je- zikov in kultur, različnih navad in mišljenja. “Živeti v sloven- skem okolju, kot je Doberdob, ali v Laškem je čisto nekaj dru- gega”. Biti učitelj v slovenski šoli, “ki je zrasla na pobudo peščice ljudi in se je razvila v to, kar je danes, ni od muh in je velika dogovornost tako do otrok in staršev kot do okolja samega”. Učiteljski poklic ni la- hek, “v takem okolju pa ga mo- raš živeti res kot poslanstvo, drugače je tvoj trud zaman”. Večkrat se sprašuje, ali bo kaj ostalo od naporov učiteljev ali se bodo vrednote, ki jih skušajo predajati učencem, ukoreninile in obrodile sad. Res je, da poučuje otroke v je- ziku, ki za večino ni materni je- zik, in vendar je delo z njimi in zanje “vsak dan enkratno doživetje”. Že leta 2003 je kot učitelj srečal starše, ki so z željo po podiranju starih predsod- kov “zapisali novo poglavje zgodovine teh krajev”. Zaveda- ti se moramo, da je slovenska šola Ljubka Šorli v Romjanu “poseben pojav, ki ga ne more- mo primerjati z nobeno drugo šolsko realnostjo v zamejstvu”, je zatrdil Bertinazzi. Starši, ki vpisujejo otroke v to šolo, čeprav slovenščine ne govorijo, “želijo, da bi njihov otrok zra- stel v odprtem svetu, brez mi- selnih pregrad in predsodkov”. To je pomembno poudariti, ker se v Evropi spet pojavljajo “razni -izmi, ki ne prinašajo novega in svežega vetra, a predvsem nevarne in stare za- prašene miselne predsodke do različnih, do drugače govo- rečih”. Čeprav Slovenci tu živi- mo že tisoč let, nismo pozabili, da smo večkrat obravnavani kot tujci. Zato ne sme- mo pozabiti, da se vrednote kot “spošto- vanje, prijateljstvo, medsebojna pomoč, večjezičnost in večkul- turnost držijo zelo tan- ke in prozorne niti, ki se lahko takoj stržejo”. Slovenski starši se za- vedajo, da je potrebno kulturo, jezik in pove- zane vrednote gojiti. V mešanih zakonih do- bro vedo, kako je po- membno ovrednotiti oba jezika. Italijanski starši, ki vpisujejo otroke v slovensko šolo, pa se morajo po Bertinazzijevem mnenju zavedati, da je ta korak - v evropskem duhu - ne le je- zikovni, temveč predvsem mi- selni in kulturni. V tej šoli se namreč “otrok ne uči le jezika, ampak tudi kulture, zgodovi- ne, navad in običajev”. Sloven- ski jezik in kultura v Laškem nista več tabu, treba ju je gojiti v vseh njunih odtenkih, tako se konkretno ohranjajo vred- note Evrope narodov. Za zgled naj bosta “Lojze Bratuž in Ljub- ka Šorli, ki sta se hudobiji in so- vraštvu uprla ne z maščevan- jem, ampak z lepo slovensko besedo in petjem”. S poezijo goriške pesnice Moja pesem se je Bertinazzi ob koncu govora zahvalil vsem, ki so pripomo- gli, da je ta realnost na novo zaživela, pa tudi tistim, ki vsak dan postavljajo kamenčke v lep in pisan mozaik laške stvarno- sti. V kulturnem sporedu večera so nastopili učenci dveh petih ra- zredov z recitalom poezij Ljub- ke Šorli in Franceta Prešerna ter skupina plesalcev, kot solisti pa flavtistka Alice Sain, violinistki Giulia Quarantotto in Aurora Venuti ter harmonikar Marco Boscarol. Vmes je prof. Rudica Požar spregovorila o Zdravljici in poudarila “univerzalno mi- sel o narodni svobodi, ki pre- sega meje vsega slovenskega naselitvenega prostora”. Gre za sporočilo o pravicah vsakega naroda, ki ima poleg nacional- nega tudi kulturni in politični pomen. Prešeren je Slovence vseh dežel povabil k živi zavesti o pripadnosti eni sami sloven- ski deželi, novim rodovom je naročil, naj ljubijo domovino, v sklepni misli pa se je dotaknil “brezčasnih človekovih vred- not, brez katerih ni ne osebne ne narodne sreče”. Izrazila je željo, da bi - tudi po evropskih pretresih iz 20. stoletja - končno le zavladala vizija vere v dobroto in pravičnost, o ka- teri je pel pesnik iz Vrbe. Kulturni večer, na katerem so otroci lepo ponazorili, da poe- zija in glasba povezujeta ljudi, je sklenil šolski pevski zbor, kronala pa ga je prijetna družabnost. / DD Otroški pevski zbor osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana, dir. Lucija Lavrenčič Prof. Rudica Požar Uč. Dario Bertinazzi A. Jarc, Š. Tomsič, L. Budal in P. Braini