78029 | GLASNIK LJUBLJANA, 6. JANUARJA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 1 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 6. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO dne 29. decembra 1958 i. u Podlagi 11. in 43. členu temelj* Fl rS Zakon“ o proračunih (Ur. list ■* 13/56) in 12. ter 64. člena /tt 0Il? 0 okrajnih ljudskih odborih {■ I J1.8! LRS št. 19/32) je okrajni A skl odbor Ljubljana na seji n ?inefto zbora in na seji zboru =n.^Viajalcev dne 29. decembru 1958 sprejel ODLOK ski?hl^“SincVl finansiranju proračun-od 1 ,K? re^ okraja Ljubljana za čas • Januarja do 31. marca 1959. p L člen račiinlvA6 "krajnih organov in pro-mrU.xk,h ostauov in zavodov v tro-Rin>i/',ll JQnuar-marec 1959 se finan-<>jo tako, da sc: cotovf/!fdstv* za.osebne izdatke za-Seinnoifo Za javilo uslužbencev po bru 1958.m 8*ailju v mesecu decem- na i voz1*! 'V.^ormlne izdatke zagotovi ljA 6 koliko denarnih sredstev, ko-izdntk*0 zna^Qb dejanski materialni rec jg^8tv tromesečju junuar-ma- hii;5’ Za, zav°de in ustanove, ki so 7n^r.iUStanov^cn' med letom 1958, stifn °vit° Potrebna denarna sred-ke Za,.os. ne in materialne izdat- mesecVevnv Udarna P°tr°Šnje treh , Izjeme od določb iz I. do 3. toč-dru?KSa ^,ena dovoljuje Svet zn linri L°ni I’a° *n finance okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 2. člen v. dohodki in izdatki po tem odlo-i . ?o sestavni del proračuna okraja Ljubljana za leto 1959. 3. člen 7 a odlok velja od 1. jnn. 1959. St. 01/5-3264/22-58. Ljubljana, 29. decembra 1958. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastja 1. r. Na podlagi 29. člena statuta okr J« Ljubljana, v zvezi z določbo i zakona o izvedbi odprave okru J rbovlje (Ur. list LRS št. 17/58) o krajni ljudski odbor Ljubljana i brn l'rsU,U'gl' 1/l>0ra tlnc 29- decei ODLOK n„!,ZeFa6enJV, Podpisov okrajne) čl»l kCiga ?dh°ra Ljubljena in bi ga okrajnega ljudskega odlio Trbovlje. 1. člen Nu območje bivšega okraja Trbovlje, ki je priključeno okraju Ljubljana, se razširjajo tile odloki okrajnega ljudskega odbora Ljubljana: 1. odlok o ureditvi obratovanja avtobusnih prog na območju mestu Ljubljane in o redu na avtobusni postaji (Ur. list LRS št. 33/53), s spremembo po odloku o izenačenju predpisov, ki so veljali na območjih bivših okrajev Ljubi juna-okolica, Postojna in Novo mesto ter bivšega glavnega mesta Ljubljane (Glasnik, u rudni vestnik okraja Ljubljana, št. 3/56, Ur. list LRS št. 3/56); 2. odlok o javnem redu in miru zn okraj Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 14/56, Ur. list LRS št. 12/56); 3. odlok o spremembi odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 3/58, Ur. list LRS št. 11/58); 4. odlok o opravljanju mrliške pregledne službe v okraju Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 31/56, Ur. list I.RS št. 32/56); 5. tarifna številka 1 (taksa zn vzdrževanje javnih cest) iz odloka o občinskih taksah (Glasnik Št. 32/56, Ur. list LRS št. 19/56); 6. odlok o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraju, občin in zavodov v okraju Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 100/56); 7. odlok o odškodninski tarifi za razlaščena stavbna zemljišča nn območju okraju Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 52/57, Ur. list LRS Št. 23/57); 8. odlok o obveznem vodenju poslovnih knjig v zasebnih gostiščih bivšega okrajnega ljudskega odbora Kočevje (lir. list LRS št. 11/55), s spremembo po odloku o izenačenj u predpisov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in bivšega okrajnega ljudskega odboru Kočevje (Glasnik, uradni • vestnik okraja Ljubljana št. 77/57, Uradni list LRS št. 38/57); 9. odlok o zatiranju nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 2/58, Ur. 1. LRS št. 8/58). 2. člen V veljavi ostanejo na območjih, za knlern so bili izdani, naslednji odloki bivšega okrajnega ljudskega odbora Trbovlje: 1. odloki o gradbenih okoliših na območju občin Hrastnik, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi (Urad- ni vestnik okraju Trbovlje št. 4/57 in 6/57, Ur. list LRS št. 10/57 in 12/57; 2. odlok o kategorizaciji javnih cest III. redu v okraju Trbovlje (Ur. vestnik okraja Trbovlje št. 9/58, Ur. list LRS št. 24/58); 3. odlok o določitvi krajev, v katerih se štejejo gozdovi za višinske gozdove (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 12/58, Ur. list LRS št. 18/58); 4. odlok o določitvi naj višjega in najnižjega zneska stroškov za hrano in prenočišče pričam, izvedencem in tolmačem v upravnem postopku za leto 1958 (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 12/58, Ur. list LRS št. 21/58). 3. člen Dokler ne bodo izdani v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov ustrezni predpisi občinskih ljudskih odborov, veljajo na območjih, za katera so bili izdani, naslednji odloki bivšega okrajnega ljudskega odbora Trbovlje: 1. odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju okraja Trbovlje (Ur. list LRS št. 31/53); 2. odlok o priznanju olajšav samoplačnikom za zdravstvene storitve na območju okraja Trbovlje (Ur. list LRS št. 11/54); 3. odlok o upravljanju stanovanjskih hiš na območju okraja Trbovlje (Ur. list LRS št. 28/54); 4. odlok o poslovnem času trgovinskih in gostinskih poslovalnic ter obrtnih delavnic in podjetij nu območju okraja Trbovlje (Ur. list LRS št. 42/54); 5. odlok o določitvi dimnikarskih okolišev na območju okraju Trbovlje (Ur. list LRS št. 50/54); 6. odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Ur. list LRS št. 50/54); 7. odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v okraju Trbovlje (Ur. list I.RS št. 7/55); 8. odlok o stanovanjski tarifi, delitvi najemnin na sklade in njih uporabi (Ur. list LRS št. 12/55); 9. odlok o svetih za program pri podjetjih zn predvajanje filmov v okraju Trbovlje (Uradni list LRS št. 42/56). 4. člen Prenehajo veljati naslednji odloki bivšega okrajnega ljudskega odbora Trbovlje: 1. odlok o ustanovitvi trgovinske zbornice za okraj Trbovlje (Ur. list LRS št. 31/54); 2. odlok o ustanovitvi gostinsko zbornice za okraj Trbovlje (Ur. list LRS št. 31/54); 3. odlok o ustanovitvi obrtne zbornice za okraj Trbovlje (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 9/10-56); 4. odlok o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka v okraju Trbovlje (Uradni list LRS št. 46/54); 5. odlok o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb v okraju Trbovlje (Ur. list LRS št. 1/55); 6. odlok o začasnem plačevanju občinskega prometnega davka ' zasebnih obrtnikov in drugih zasebnikov v okraju Trbovlje (Uradni list LRS št. 25/55); 7. odlok o ustanovitvi, določitvi sedeža in o krajevnem območju kata« strskih uradov v okraju Trbovlje (Ur. vestnik okraja Trbovlje št. 3/56« Ur. list LRS št. 6/56); 8. odlok o višini dncvnjc za urad* na potovanja in višini povračila za': ločeno življenje uslužbencev okrajnih' in občinskih organov in zavodov (Ur,1 vestnik okraja Trbovlje št. 18/56); j 9. odlok o določitvi upravnega on gana okrajnega gozdnega sklada, okraja Trbovlje (Ur. vestnik okraja Trbovlje št. 18/56, Uradni list LRS. št. 40/56); 10. odlok o ustanovitvi okrajnega' cestnega sklada okraja v okraju Trbovlje (Uradni vestnik okraja Trbov« lje št. 18/56, Ur. list LRS št. 42/56) t; 11. odlok o ustanovitvi okrajnega gasilskega sklada za okraj Trbovlje (Ur. vestnik okraja Trbovlje št. 8/57, Uradni list LRS št. 15/57); 12. odlok o odškodnini za razlaščena zemljišča v okraju Trbovlje (Ur. vestnik okraja Trbovlje št. 20/57, Ur. list LRS št. 37/57); 13. odlok o določitvi načel, po ka« terih se predpišejo pravila trgovine, s pavšalnim obračunom v okraji( Trbovlje (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 15/57), Uradni list LllS št. 44/57). 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v >G'»soiku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/5-3264/20-58. Ljubljana, 29. decembra 1958. Predsednik okrajnega ljudskega odbora! dr. Marijan DcrmastSo 1. r. 3. Na podlagi 5. odstavka 2. točko odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58). je sprejel okrajni ljudski odbor Ljubljana na fcejt okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. dec. 1958 ODLOK o evidenci in kontroli cen določeni i' proizvodov, storitev in uslug na območju občili mesta Ljubljane. GLASNO 1. člen Uvede se evidenca in kontrola cen za naslednja živila, obline storitve in usluge nu območju občin mesta Ljubljane: a) za vse kmetijske pridelke, za katere so dogovorjene odkupne cene; b) za jajca, surovo maslo, svežo in prekajeno slanino, riž, testenine, kavne nadomestke in kis; c) za vse obrtne usluge in storitve. 2. člen Evidenco na območju občin mesta Ljubljana opravlja tajništvo za blagovni promet, kontrolo cen pa tržni inšpektorat OLO Ljubljana in tržni inšpektorati občinskih ljudskih odborov na območju mesta Ljubljana. 3. člen Trgovinske gospodarske organizacije na drobno, obrtna podjetja in zasebne obrtne delavnice na območju občin mesta Ljubljane, ki pfodajajo predmete, oziroma, ki opravljajo storitve in usluge, navedene v 1. členu tega odloka, so dolžne Tajništvu za blagovni promet OLO Ljubljana prijaviti v roku 3 dni po uveljavitvi tega odloku cene po stanju 30. septembra 1958 (obrtne organizacije po potrjenih cenikih). 4. člen Z denarno kaznijo do 20.000 din 63 kaznuje: 1. odgovorna oseba trgovinske gospodarske organizacije na drobno, ki v določenem roku ne prijavi cen blaga na drobno; 2. odgovorna oseba v obrtnem podjetju in zasebni obrtnik,'ki v določenem roku ne predloži potrjenega cenika storitev in uslug. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, pre-eha veljati odredba o evidenci in ontroli cen določenih proizvodov, Storitev in uslug no območju občin mesta Ljubljana št. 06/2-13161/1-58 z dne 24. okt. 1958 (Glasnik št. 83/58). 6. člen Ta odlok velja od dneva objave V »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 06/2-1361/7. Ljubljana. 29. decembra, 1958. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastin 1. r. 4. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS št. 26/54) in 3. točke 9. člena statuta okraja Ljubi iona je okrajni ljudski odbor Ljubljana sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev z dne 29. dec! 1958 ODLOČBO o ustanovitvi Doma gluhih vajencev in vajenk v Ljubljani. I. Ustanovi se Dom gluhih vajencev in vajenk v Ljubljani kot finančno samostojen zavod. Ime zavoda je: »Dom gluhih vajencev in vajenk Ljubljana«. Sedež zavoda je v Ljubljani. II. Naloga zavoda je, da nudi gluhi vajenski mladini vso potrebno oskrbo in vzgojo v izvenšolskein času. III. Dom gluhih vajencev in vajenk gospodari s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje ustanovitelj. IV. Zavod ima tele sklade: — sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev; — sklad za lastne investicije; — amortizacijski sklad. V. Zavod vodita upravni odbor in upravnik. Upravni odbor ima 7 članov; sestavljajo ga 4. Člani, ki jih imenuje Svet za šolstvo OLO Ljubljana izmed prosvetnih delavcev in drugih državljanov, 1 član, ki ga imenuje občinski ljudski odbor Ljubljana-Center, 1 član, ki ga voli izmed sebe delovni kolektiv zavoda, in upravnik zavoda. Upravniku zavoda imenuje in razrešuje okrajni ljudski odbor Ljubljana. VI. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za šolstvo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. VII. Plače delavcev in uslužbencev zavodu se določajo po določbah zakona o javnih uslužbencih. VIII. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, in velja od 1. januarja 1959 dalje. St. 13/1-3659/2. Datum: 29. decembra 1958. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia I. r._ 5. Na podlagi 23. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/53) in 3. točke 9. člena Statuta okraja Ljubljana je sprejel Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji Zboru proizvajalcev in na seji Okrajnega zbora dne 29. decembra 1958 naslednjo ODLOČBO I. V pristojnost Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana preidejo s 1. januarjem 1959 z vsemi pravicami in dolžnostmi naslednje vzgojne ustanove: a) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odboru Ivančna gorica: 1. Dijaški dom v Stični. b) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Kamnik: 2. Vajenski dom Mekinje, 3. Zavod za rehabilitacijo invalidne mladine Kamnik. c) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Kočevje: 4. Vajenski dom Kočevje. č) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Režigrad: 5. Dom Sole za voznike motornih vozil, b. Dom Vajenske šole gradbene stroke. d) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center: 7. Dijaški dom Ivana Cankarja, 8. Dom srednješolk Anice Cer-nejeve, 9. Dom Majde Vrhovnikove, 10. Dom Ekonomske srednje šole, 11. Dom Tehnične srednje šole, 12. Dom Zobotehnične sred. šole, 13. Dom Bubiške šole, 14. Dem šole zn otroške negovalke, 15. Dom Gostinskega šol. centra, 16. Vajenski dom, 17. Dom Podkovske šole. e) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rodnik: . 18. Dom vajenk na Rakovniku. f) . Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Sentvid: 19. Dom Vajenske šole avtome-hanske stroke Šentvid, 20. Vajenski dom Šentvid, 21. Dom vajenk Tacen. g) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Ljubljana-šišku: 22. Dom Gozdarske srednje šole, 23. Dom Zavodu za glasb, vzgojo, 24. Dom Industrijske kovinske šole Idubljana. h) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič: 25. Dom Gradbene srednje šole.1 i) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Trbovlje: 26. Dom Industrijsko rudar. šole. j) Iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora Zagorje: 27. Dom Industrijske rudar, šole Zagorje. II Za zadeve in naloge zgoraj navedenih vzgojnih ustanov je pristojen Svet za šolstvo OLO Ljubljano. III. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 13/1-14025/1. Datum: 29. decembra 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia 1. r. 6. Nu podlagi 2. točke Odloka o na j višjih prodajnih cenah za petrolej za razsvetljavo (Ur. list FLRJ št. 15-171/57) izdaja Svet za tržišče OLO Ljubljana po sklepu svoje seje z dne 20. decembra 1958 naslednjo ODLOČBO 1. Prodajne cene na drobno za petrolej za razsvetljavo se oblikujejo s kalkulacijo. 2. Trgovskim podjetjem na drobno in trgovinam na območju okraja Ljubljana, ki sc bavijo s prodajo petroleja za razsvetljavo na drobno, se priznajo stroški prometa trgovine na drobno v znesku 14din zn 1 kg na nabavno ceno fco. skladišče grosista. 3. Ta odločba začne veljati takoj. Št. 06/2-15826/1-58. Datum: 25. decembra 1958. Predsednik Svetu zn tržišče OLO: Janez Nedog 1. r. 7. Na podlagi 2. točke Odloka « prodajnih cenah za mast in jedilni olje (Uradni list FLRJ št. 31-333/5)) izdaja Svet za tržišče OLO Ljubljana po sklepu svoje seje z dne 20. decembra 1958 naslednjo ODLOČBO 1. Prodajne cene nu drobno za masi se oblikujejo s kalkulacijo. 2. 1 rgovskim podjetjem na drobno in trgovinam na območju okraj« Ljubljana se odobravajo nn j višji stroški trgovine na drobno za masV v znesku 17 din za I kg na nabavno ceno. 3. Ta odločba začne veljati takoj.1 Št. 06/2-15825/1-58. Datum: 25. decembra 1958. Predsednik Sveta za tržišče OLO: j Janez Nedog I. r. 8. Okrajni ljudski odbor Ljubljana je na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1958 na predlog svetov sprejel naslednji SKLEP Za uspehe in prizadevnost pri (h:lu, ki so jih pokazali delovni kolektivi Stalne službe Tajništva za notranje zadeve v Ljubljani, Postaje Ljudske milice v Kočevju,1 Dečjega doma v Ljubljani, Gradbene srednje šole v Ljubljani, Srednje glasbene šole v Ljubljani in r»rV<> r • zu gospodarsko planiranje OLO Ljubljana, se podeli uslužbencem teh delovnih organizacijskih enot novoletna nagrada, in sicert 1. delovnemu kolektivu Stalne službe Tajništva za notranje zadev« denarna nagrada v znesku 70.000 dinarjev; 2. delovnemu kolektivu Postajo Ljudske milice v Kočevju denarna nagrada v znesku 70.000 dinarjev; 3. delovnemu kolektivu Dečjega doma v Ljubljani denarna nagrada v znesku 70.000 dinarjev; 4. delovnemu kolektivu Gradbene srednje šole v Ljubljani denarna nagrada v znesku 60.000 din; 5. delovnemu kolektivu Srednje glasebne sole v Ljubljani denarna nagrada v znesku 50.000 dinarjev; 6. delovnemu kolektivu Zavoda za gospodarsko planiranje denarna nagrada v znesku 70.000 dinarjev. Predloge za navedene nagrado 801 * *" 1<5ve* 7-a notranje zadeve in splošno upravo, Svet za šolstvo. Svet za zdravstvo, Svet za kulture in tajnik okrajnega ljudskega odbora. Pri pregledu opravljenega dela v letu 1958 je bilo ugotovljeno, da so tj delovni kolektivi s svojimi velikimi prizadevanji dosegli tako lepe uspehe pri delu da je pravilno, da se jim podeli kot najboljšim kolektivom primerne nagrade. Navedene nagrade so skromno priznanje okrajnega ljudskega odbora tem kolektivom za uspešno opravljene naloge In obenem tudi vzpodbuda za delo v novem letu. Predsednik OLO: Dr. Marijan Dermaslla 1. r. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOMŽALE l. Na osnovi 12. člena Zakona o proračunskem prispevku iz oseb-dohodka delavcev (Uradni list rl RJ št. 52/57) in 10. ter 26. člena statuta občine Domžale je Občinski ljudski odbor Domžale sprejel na 8«ji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. decembra 1958 ODLOK °, dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 1. člen . Dopolnilni proračunski prispevek lz osebnega dohodka delavcev se predpiše za leto 1959 na območju občme Domžale: «) vsem industrijskim gospodarskim^ organizacijam in industrijskim h) vsem trgovskim podjetjem in trgovinam. , ,c) vsem socialističnim obrtnim delavnicam, o! vsem zasebnim obrtnikom. 2. člen , Stopnja dopolnilnega proračun-, J6 Priložiti življc-Vnnii. 0 08 u c Podatke o izpolnje-Ju Pogojev za sprejem v uprav- no službo v smislu 31. člena zakona O javnih uslužbencih. Prošnje se vlagajo pri Občinskem ljudskem odboru Domžale. Rok za vlaganje prošenj poteče 15 dni po objavi razpisa v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Domžale OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD 2. Na podlagi 1. odstavka 1. člena uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem „ .......... nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine I.R Slovenije o usmerjanju stanovanjske izgradnje (Ur. list LRS št. 22/58) izdaja Občinski ljudski odbor Ljubi japa-Bežigrad na seji "občinskega zbora in zbora proizvajalcev z dne 25. dec. 1958 ODLOK o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Ljubljana-Bežlgrad Splošne določbe 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo . stanovanj (v nadaljnjem besedilu »družbena sredstva«) ali z udeležbo teh sredstev se smejo zidati stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu »hiše«) in opremljati stanovanja na območju občine Ljub-ljana-Bežigrad samo v skladu z določbami tega odloka. # 2. člen Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopušča se pa tudi gradnja vrstnih hiš, kjer to narekujejo posebni pogoji. Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem, da se doseže čim večja gostota prebivalcev na 1 ha — v povprečju praviloma ne sme površina zemljišča za eno hišo presegati 400 m*. Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo naj se gostota prebivalcev doseže z vmesno zazidavo večstanovanjskih hiš. Zazidava posameznih nezazidalnih zemljišč v strnjenih stanovanjskih predelih se lahko dovoli samo, če je v skladu s potrjenim urbanističnim programom. Hiše se zidajo organizirano na terenih, ki se predhodno preiščejo glede nosilnosti tol in po vnaprej določenem programu, ki mora zajemati poleg hiš tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. Prostore za uslužnostne obrate je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske hiše. Izjeme so dovoljene, če dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča ropota in Suma ali sicer ne moti okolice in če gradnja takih prostorov tic zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti zn racionalno izrabo stanovanjskih etaž. Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja oziroma stanovanjske skupnosti po prostorih za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih. 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam za vmetavanje kuriva, za odvoz smeti in podobno. 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Ce ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav, ali zemljišča, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave. Poplavna zemljjšča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih voda, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih nosilnost znaša manj kot I kg/cm*, se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne * uporabijo. 5. člen Hiše morajo biti priključene no javni vodovod, električno omrežje na javno kanalizacijo in na plin, kjer obstajajo možnosti. Če ni javnega vodovoda, morajo imet’ hiše svoj hišni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Ce ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi. 6. člen Na koncentriranih gradbiščih se mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, preskrbo naselja, družbeno življenje v naselju, ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vse to pa v takem obsegu, kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje in kot te prostore potrebuje začasno v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišAi, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Če se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti, katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih faz se bodo gradili ter kdo jih bo dokončal in usposobil zn njihov osnovni namen. Ce so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se tl objekti ne gradijo 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu. V koncentriranih gradbiščih sc na Isti način obravnava ekonomičnost investicije za skupno toplarno. 8. člen Hiše (bloki) se zidajo praviloma 8 5 etažami nad terenom. Hiše z manj kot 5 etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, če take gradnje narekujejo zazidalni načrti ali če po občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini Ljub-ljana-Bežigrad ni potreb po večjem številu stanovanj. Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zazidajo hiše z več kot 5 etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje stanovanjski skupnosti oziroma zborom volivcev. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena. 10. člen Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica. sušilnica, likalnice in krpnl-nica ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih hiš, ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upravičen. V hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za parkirne prostore in garaže. 11. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov, tako da se štejeta na eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Zn družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati, in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot štiričlanske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. 12. člen Občinski ljudski odbor usmeri i izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961. S splošnim ptogramom. ki je priložen, se predpisuje izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. II. Standardna stanovanja 13. člen Vsako standardno stanovanje mora imeti glavne prostore, t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranska prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče ter shrambi za živilu in čistilu. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omat 1 z vzgonsko ali etažno ventilacijo. GLASNI V stanovanjskih blokih pri dvo-ali večsobnih stanovanjih sc priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonjer) za zakonce brez ptrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mo-ffoče uporabljati sumdstojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem. Garsonjera mora imeti najmanj |obo in stranišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsoniera morata biti oskrbovana s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih. . 14. člen V standardnih stanovanjih sc lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja. Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne delovne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 m2 čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ štiri odrasle osebe. Če je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za več kot štiri odrasle osebe. Delovna kuhinjo je prostor, ki jc po svojih dimenzijah in opremi prilagojena gospodinjskemu delu, ne pa drugemu bivanju. Če projekt predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Cc ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče. 15. člen Vsako stanovanjc mora imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico z instalacijo, z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi. Stanovanja, grajena do vključno za štiri rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za pet- in veččlanske družine pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico. V kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave, in sicer na trdo gorivo in elektriko ter trdo gorivo in plin. Stopnišča , 22. člen Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram sme biti 1.20 m. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in stopniščih ni dopustno. Višina in širina naj sc približuje izmeri 17.5X29 cm. Stopri.ščne ograje morajo biti varne in preproste. Največja bruto etažna površina stanovanja stanovanja garsonjere Najmanjša čista površina stanovanja stanovanja ga rsoniere Za največjo bruto tlorisno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišču, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaža itd.). Površine za balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih s 50°/e, pri loggiah s 100% v dopustno bruto tlorisno etažno površino. -Čista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanjc mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 m2 čiste površine, druge sobe z 2 ali 1 ležiščem naj bi merile 12 m, oziroma 18 m* čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10 m* oziroma 6 m2. Pri tem se šteje za ono sobo največ 2 ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa sc ne upošteva. 16. člen Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah največje tlorisne etažne površine in najmanjšo čiste površine stanovanj, glede na Število ležišč, kakor sledi: Ležišča 28 51 37 32 24 109 janje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš. 17. člen Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanj, zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj, katerih bruto etažna tlorisna površina sine presegati do 10% površine iz 16. člena tega odloka. ITI. Elementi gradenj 18. člen Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij zn investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč se pri tem na pridobljene izjtušnje teh drganlzacij, ki morajo za izva- 19. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se bavijo s temi vprašanji. Konstrukcija 20. člen • Načeloma sc dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant upravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami, ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno naprain drugi vrsti konstrukcije. Konstrukcijska višina prostora sme znašati 2,70 m ali 2,80 m. pri tem pa čisla površina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2.40 m. Za podometno instalacijo jc treba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekavanje reg ni dovoljeno. Ostrešje 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljali le konstrukcije, ki izkazujejo najeko-nomičnejšo uporabo lesa. Vrata in okna 23. člen Notranja vrata morajo biti izdelana po principu suho montaže industrijske serijske izdelave. Širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80cm, za stranske prostore 70cm v zidarski izmeri. Višina vrat je 200 cm. Svetloba oken (šipe) ne sme presegati šestine tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa jc lahko večja. Električne instalacije 24. člen Bližnji vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelile! morajo biti praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj, ali pa ločeno za posamezno stanovanjc s priključkom na stopnišče. V glavnih prostorih sc lahko stropna svetlobna telesa namestijo s stenskimi, če se s tein dosežejo večji prihranki pri električni instalaciji. Za električne instalacije se laliho uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. Vodovodne instalacije 25. člen Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu. Na eno stanovanjc sme biti po en navpični dovod in odvod. Kjerkoli je to mogoče, naj t vodovodna instalacija naredi znotr< ob zidu. Zu odpadne cevi je mogoč uporabljati tudi izdelke iz plastičff mase. Druge naprave 26. člen Zbiranje smeti mora biti končen . rano v hiši ali izven nje v poseb jektih, nikakor pa ne na stop niščih in vhodnih vežah. Vertikalni jaški za odmetavanj1 smeti so dopustni pri hišah s 5 w več nadstropji. Odprtina za vmetavanje kurb: mora biti na enem mestu za vsab1 stopnišče, in sicer na tisti strani kjer jc dovoz do stavbe. 27. člen la odlok začne veljati od dnetf objave v »Glasniku«, uradnem vest’ niku okraja Ljubljana. St. 01/1-4219/2-58. Ljubljana, dne 25. XII. 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbod Ljubljana-Bežigrad: Stanc Koman, 1. r. 1 — Vsebino 1 0(1 lok o začasnem finansiranju nroračv! škili potreb okraja Ljubljana za ča* ^ 1. januarja do Sl. marca 19S9. 2 Odlok o izenačenju predpisov okrajna!', ljudskega odbora Ljubljana in biviel' okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. 3 Odlok o evidenci in kontroli cen določa nih proizvodov, storitev in uslug na o* močju občin mesta. * Odločba o ustanovitvi Doma gluhih »r jencov in vajenk v Ljubljani. $ Odločba o prevzemu vzgojnih ustanov 1 pristojnost ČLO Ljubljana. 6 Odločba o oblikovanju cene na drobno 11 petrolej za razsvetljavo. 7 Odločba o oblikovanju cene na drobno ** mast. 6 Sklep o nagraditvi najboljših delovpih ke lektivov okrajnih upravnih organov, z»r* dov in ustanov. t Odlok o dopolnilnem proračunskem pij” spevku iz osebnega dohodka delavcev <* čine Domžale. Razpis delovnih mest v upravi obči1** Domžale. 2 Odlok o usmeril hiš občino Ljuoljnnn-Režigrad. rinnju gradnjo stanovanjski1 ubljano-llcžlgrod. Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Sv. Gregor - p. Lašče K7. Ima sledečo dejavnosti: trgovina, odkup, kmetijsko pospeševalni odseki In kr* dltnl odsek. V zadrugo je včlanjenih 118 članov, od tega 112 glavnih ln 6 drutlnflkfl članov g 112 gospodarstvi. Višina deleža po premoženjskem stanju od loo-iooodlj z 10-kratnim jamstvom. Zaposleni so bili 4 uslužbenci. Upravni odbor jc na svoj^! sejan obravnaval in sklepal o smernicah, ki so mnogo pripomogle k pospeševanj kmetijstva. Organiziral jo vso priprave za gradnjo sadne sušilnice, dalje adaptacij poslovnih prostorov, izvedbo predavanj iz živinoreje, sadjarstva Itd. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1932 PASlV> ‘igJp Naziv postavke Znesek v 000 din Zn p gt, Naziv postavke Znese* v 000 dl«1 A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva In Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 2 Investicije v teku 2.923 103 1. Sklad ornovnlh sredstev 1. Invesdct sko posojilo ta 424 \ S. Izločena srfcdstva In druga Im estldiska sredstva 4.301 osnovna sredstva 3. Razni skladi t. Dolgoročno posojilo za 8.531 flnnndinnjt' investicij 1 Drugi vlil financiranja In ve štiri.: 1.685 8. Obratna sredstva ll Vir« obratnih sredstev 8 llunka - kredit za obrat- L Skupna obratni, sredstva 3.155 na siedstva 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 1.337 obratna sredstva 9. Pasivne časovne rnzme- C. Sredstva v obračunu lltvp 847 ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu 9. Kupci ln druge terjatve 3.837 ln druga pasiva 10 Dobavitelji ln druge 8. Druga aktiva 379 obveznosti Skupaj: tl Druge pasiva 2.876 14.000 Sku paj 14.800 Računovodja: Mimi Grebene Predsednik UO; Prane Marolt Direktor!