J* 244 Ml I Zmm M vfaujer. JlL leto. v Ljnbtjaaa na đom celo leto .... poi leta..... četrt leti ..... aj bm .Slovenski Narod* vel«: Ifer. v K 24 — . 1>-. pol leta četrt .cta K 22-— . H — . 55© . 1« »erati vcl)«|o prter os topna petit vrsta za enkrat po 14 vam., za dvakrat po 12 \m . za tnkiat aii večkrat po 10 viti. Pn večjih tnaerdjah po dogovoru. L pravniitvu na) te poitljajo naročnaae, rekizmacije. laaerau itd. %u te dUmintstrttivne stvin rodila brez imoči . . . T.maj 1**06 je bil tisti dan. • -ti mejni dan. ko se je začel preporod deželnega stolnega mesta Ljub- \ . ♦ »rt- k. dn. 7. maja 1**Sn\. je bil mmfinmki %vetovalee Ivam Hribar ^»glasno izvoljen za župana. In v*a tista upanja, katera je »ta vilo Ijub-n-ko prebival* tvo v svojega nora župana. «o ae izpolnila. I>a. še Hribar je storil mnofr* več. i • aro se je od njega pričakovalo. To i. ho. v kateri je župarooval Ivan !i ribar, bo moral imenovati zgodovi -ar ljubljanskega mesta: Hribarjevo •h »bo. Resnične so besed** dr. Ta v čar je-\«% katere je izrekel 3. maja t. L. ko je bil Ivan Hribar šestič izvoljen za župana da »i Ljubljane sedaj ne moremo m i -1 i t i hr.-z župana Hrihar-ja. da je Hribarjevo ime za zmerom ne razdru ino spojeno z najnovejšim razvojem našega mesta, in da jt Ljubljana i* d županom Hribarjem rapredovala več nepro poprej t slojih. Ko je bil 7. maja 1*08 Ivan fnhar izvoljen za župana. j»- šel ta-^oj na delo. Pred več leti je nek znan slovenski pravnik, ki ni ravno političen tovljenik Hribarjev, imenoval hiv-- ga ljubljanskega žu|tana: admi--f rat i ven ženi.« In v resniei je skušal Ivan Hribar uvesti v Ljubljani vae to. kar je bilo v drugih me--fib najboljše, kar j*- koristilo mestu njegovim prebivaleem. študiraj je uprava drugih velikih mest Tn kar je našel najboljšega, to ai je vzel za "* 7»t ter okušal \ peljati tudi v Ljubljanu. Hribar je spoznal, da je ravno od magistrat* odvisna vsa obči naki uprava. Vsled tega je Hribar reorganiziral \ pr\ i vr-»ti ve-» magistrat ni aparat. IVi tem ae je o/.iral na dru ara moderna mrata Prenovil in modVrniziral je tudi regulative sa razne mestne naprave. Rrorgaaizira 1 je službeno pragmatiko za uradnike ter -«estavil nov opravilnik. Nanovo v* ti ana a;rai-*au ujuMaiaovn >'in arhiv --•i - in kater I lav as 11 ca, daroval svoj*, i ..>mi<» bibli-jotrko. vre-in.' na«i :ttMwa» K R»*»ruli ral je p lat-v uradnikom tn r»ieer tako. • ia — > ?*edaj ♦n;;k-« pho-.mi z drzavni-iiu uradniki. ž** kot bivii <»l»čin»ki »%-etnik je dal Hribar iniciativo za napravo vo-aVatraaia. In le po za-*luir< Hribarjevi j*- iloKila Ljubljana vmlnvml. ki daje Ljubljančanom «iohro in zdravo pitno vodo, ki je temelj in frlavni predpogoj za zdravstveno stanje deželne j ■. ' * -ir., • i K. r u t»j i i vodovod skoraj el;ikra Hri-Itarjeva* tedaj ara je ljubljanski občinski s%*et izvolil za častnega ljuh-nnjntt^.. »-.-;i!ta Ivan Hribar je kot /.upan izvedel novo resnlaeijo mesta ter kanalizacijo. Savno s to se j** f»a LJubljana v hia*ieničn««m oziru zelo po\ze druv:» kulturne !ir«pr;i \ e. I>a >♦* |t<»iim i «- lujt-i \ Ljiildjani |tov/ditrne, je dal Hribar >eznlati na niesiu star«- in nerabne Sv irarije« velik C-»/«ini htttel Tivoli«, ki je kranjskem sloa;u in ki je ob- opreiiiljen y vs«ui k«»n fortom Hribar ;» p«» \ druirein oziru 11« - !;i I . |Niv7.«liir«i prometa - tujei. Preti Hribarjevem uhanov aigem je bila Ljubljana mrtvo mesto. Od ted se pit vršile v Ljubljani velike slavnosti. na kabre mi prihajali i/, vaeh slovan d< uo-tje. ki st» pustili stoti^H-e ljubljanskim trjroveem in rtniktiiti \ : -t;« bila v tem oziru slovanska časnikarska kongresa leta liW»2 in I. Ti časnikarji so videli in Hf>ozali ^ >>toljubnt»r-i Ljub-ij.'Mi* ali lejMit«- naš«* -*h»ven>ke .i«ri;< \ ine ter [h>)t.-sli nj« no -lavo ]>o v -»i^i slovanskem svetu. I*>pehi nist> .-. ' \-:«^.- Iftn priha.ia.i< \" n;t>o • '» . ' - m t • .• i t uje* \ . ka r je za \-<- i —• elikejra narodiio- iros).. .(]ar*>kefra pomena. Ker - je Ljubljana zelo razširila in >4 - ! dne »Jo dne razširja in i!ar;>'-a. t»r|aj je bih. treba promet pn nlieah. meti kolotlvori t f>..^;4-mezuimi ileii no-ia oJ;i.i-;tti in po-sj»esiti. Zato jt* n\ed*d električno ■ • -*!»•» /> 'e/nieo, ki TTiestne tdn-ine ne ne niti vinarja. F^irma Siemens at Hal--ke« j^ zgradila elektrik, tramvaj v last Ijubljan-kt* ob«-ine. Dav ae je pa moirla električna želennaan sploh /uraditi. j#* bilo treba elektrar-r.e. 1- «T»*r-. je pa mestna oIh ina |h»sta-\ ila /e leta 1^!*!*.. in to zopet na ini-«:,*ti\.i bi\-.-ira /upana Ivana Hri- F.b-ktrarna preskrbuje mesto de-b.nia / ra>.sv ljavti. deloma pa jr^ni raztie m ••t. »-i. ]m» obrtnih in industrijskih |MMljetjih. Ker tdektrična f •. - • '! :a\ a n< /a i' -t« vala /a ulično iti pi ivaMio razsvetljavo, je bivši župan Hribar premišljeval, kako bi dobil ;i. iM-ko plinarno v svoje, to je v slo*. • *iske in mestne roke. In Hribar je 7 domačini kapitalisti vre«! kupil neni-ko plinarno in plinarna se toliko d bro izplačuje, dti more mesto z nebr« jnimi -vetiljkami brezplačno ra/- » i.i« v ai i Ljubljana se j*» razširila na vse strani. Zaratlili so nove moderne -davite. nastali so novi tleli mesta, kakor na pritn. stnlni okraj svojo jt'stn n*i palačo in / n«jle|tšitn ljub- ljanskim parkom. I>djroletnemu trudu Hribarjevemu se je konečno tudi |»t»sreeilo, da se je odpravilo iz sredi-sea našearii mesta >*aro in jrrdo vojaško prt—k rbo\ a)išče ob Dunajski <*-ti Oln-ina je morala vojaškemu erarju za to kupiti novo stavbišče za preskrltt»\ališee. ki je tudi že dograjeno. Start* preskrboval išče se podira in t o, i zjrrade nove hiše, nove uli-ee. Nastal be mu je posrečilo, da >e je leta 1^9H. zgradila nova vt-hka topničarvka vojašniea, na kar so s*- topničarji zopet vrnili v Ljubljano. Vsled hitrega naraščanja mesta pa tudi sedanji kolodvori nikakor ne morejo zadoščati živahnemu osebnemu, pa tudi tovornemu prometu. In doljro je deloval Hriiiar na to. da bi se sedanji južni kolodvor prezidal in povečal.da bi mogel na ta način zadoščati vsem zahtevani sedanjega časa. I>a pa južna železnica navzlic obljubam tega do danes še ni storila, ni krivda Ivana Hribarja, temveč južne železnice, ki to prezidavo iz različnih vzrokov zavlačuje. Vendar se mu je pa posrečilo izposlovati. da so napravi i i na Dunajski cesti prehod čez železniški tir. dočim so Sv. Martina cesto poglobili ter jo izpeljali pod železniškim tirom. S tem je promet po vseh najbolj frekventiranih cestah znatno olajšan. V svrho olajšanja prometa se je leta 1 *NH na mestu starega mesarskega m«>s\i /gradil novi jubilejski most. ki ji' po]h>lnoma modem in ki je mestu v največji kras. Po mnogoletnem neumornem de-'u je Hribar izposloval. da dobi Ljubljana pri Siski mehanične delavnice cjržavnih železnic, kj< r bo dobilo dela na tisoče delavcev. Hribar je pa mogel v tej smeri le vsled tega delovati s tako lepimi uspehi, ker je velik narodno - gospodarski, preti vsem pa finančni strokovnjak in sicer ne r^a-,io teoretični, temveč tudi praktični. Kot ravnatelj banke »Slavije« a razširil delovanje tega slovanskega zavarovalnega zavoda po vsem slovanskem jugu. Pa tudi sam je ustanovil več slovenskih denarnih zavodov, ki tvorijo dandanes takorekoč temelj vsemu narodno - gospodar- -kemu razvoju slovenskega naroda, Ivan Hribar je dal še kot občinski svetnik inicijativo za ustanovitev >'Me*tne hranilnice«, ki uspešno tekmuje z nemško »Kranjsko hranilnico« in ki polagoma koncentrira večino denarnih >i; kranjskih Slovencev. Mestna hranilnica, ki se kaj lepo razvija, bo za slovenski narod pravi blagoslov, ker bo sčasoma iz svojega čistega dobička morala no pravilih dajati gotove odstotke mestni občini ljubljanski v korist. Ivan Hribar je ustanovil s pomočjo češko Zivnosfcnske banke« »Ljubljansko kreditno banko«, ki se je v kratkem času svojega obstanka razvila v mogočen denaren zavod ter ustanovila svoje filijalke v Celovcu, Splitu, Trstu in v Sarajevu. — Ko je * Kranjska hranilnica« opustila svojo zastavljalnico, tedaj je mestna občina ra predlo? bivšega župana Hribnria. sklenila, ustanoviti mestno zastavljalnico, da s tem u streže posebno revnejšim slojem. Ta mestna zastavljalnica se je otvorila L decembra 1909. Bivši župan Hribar pa ni skrbel samo za vnanji. materijalni napredek Ljubljane, nego je vsestransko pospeševal tudi njen duševni in kulturni razvoj. Mestna slovenska aekli-ška ljudska šola. ki je bila dvajset let v starem redutnem poslopju, se je morala iz porušenega jKislopja izseliti v najeto poslopje na Erjavčevi cesti. Od 1. oktobra 1901 pa je os m-razrednica v lastnem šolskem poslopju, ki gra je vseskozi v modernem šolskem slogu zgradila mestna občina po vzornih načrtih slovenskega arhitekta prof. dr. Maksa Fabijanija na Dunaju. Mestna nemška dekliška ljudska šola se je morala ravnotako preseliti v šolsko poslopje na Erjavčevi cesti ter se je razširila v osem-razrednico z desetimi oddelki. Mestna dvorazrednica na Barju je dobila lastno lepo poslopje, ki ga obdaja velik in vzoren šolski vrt. Letos je postala trirazrednica. Tudi I. in II. mestna tleska ljudska šola se je izdatno razširila in izpopolnila, nanovo se je ustanovila III. mestna deška ljudska šola. FZpohalnega pomena za izobrazbo slovensk. ženstva je ustanovitev Cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole dne 9. septembra 1S96. V prvem šolskem letu je bila le enorazrodna. od 1. 1908 pa .te tri razredna. Zavod ima od 1*2. julija 194VI pravico javnosti ter se ima do 1. 1911?, sukcesivno preosnovati v šestrazredni dekliški licej. Od leta LISTEK. Povest o pastirju Marki m o lepi TinM. Spiaal Ferdo. (Koate.) -Šla je.« je zavzdihnil. -Žalil i jo. Ah ta moja uboga Tinka. To-la kdo me moti v mojih višinah in i ne da miru. Ah ta penem? Kdo ne- VacaM ne > na travo in zrl v Vi*oko pTon »- svetle zvezde, kot bele jeaerake /»-. nn mrtvem, temnem jeneru. V dini ao vatajnle bele mearliee iz po-in ohreafnih jnrkov, ne atinaln "tad ravnino in jo zaarmile. na ao fle d vira le kakor bele -e I«»vile v vrhovih drema, dokler tudi g"ida raarmile ▼ svojo a^h ->. Viiie ni«» |iriš|e N"a nebu » vaaln Ima. Marko je vstal < a rok rasen po rled ae je odpri njegovim očem. Im-v dolini je valovala i luninimi •rki prepletena uiejrla. Poaaroeani rhovi na moleli ti nje te bledeli v nainaan ajvfttm. Marko je molče irl v Tedaj ne je znova oglasila pa> s4*m. Marktt »e je zdrznil. Sedaj ae ni glasila več tako daleč. ne. prav tu gori na planini, na oni skali mora b.ti neznani pevee. Marktt je bil v trenutku na skali Nikogar ni bilo tam. a pesem je donela ie bližje. Prav za ono skalo mora biti. pri '•nem jiotočku. kjer m je zadnjič Tinka kopala in jo je Marko pr« stra fcil. Marko ae y* oprezno bližal »kali Se en korak in — Marko j* d«stal. kakor prikovan Sladka mogtM-ua ljubav mn je naffdrula «ree Za skalo pri potoku je nedela v luninem *vitn krasna mladenka, zagrnjena v prozoren jiajčolan in pela. Njeno tel«, je bilo. kakor iz alaba-sfra izklesano in čudovito krawnt» oblikovamt. Po ramenih so se ji vili t»mni kostanjevi Inaje. kakor iz svile. V njih je imela vpletene tri lepe planike. Pod visokim, belim čelom je zrlo dvoje žametastih oči v Marka. Rilo mn je, kakor h: ga kdo božal po lieaj. -Kdo ai, lepa devojkaf«. jo je s boječim gladom vprašal Marko. -.Faz se*!, planinska vila. Daj mi tvoje rone!*, je dejal« vila. Vnel je airoki klobuk v roke. potegnil planinske rose izaa traka in jih dal vili. Prijela ga je ta roko. Sladila trona ja Vila pa ja rnkla: Ali nisi slišal pelini, ki sem jo pela ' Ali nisi čutil vroče ljubezni, ki s« \ u / ni- f In ta ljuliezen gttri za te Marko. Ti lepi. ponos m pastir, bodi i' L.mbi nn ' Mark«> jaz te ljubim. 1 Jotli moj! Ali sanjam' . je šepnil Marko. »Ne. Marko, ne sanjaš! Vse je rtsnica. Nikar mi ne odteči ljubezni, prosim te! Z lahno sih> ga je |»oteguila nase Mar -i-o j«, omamljen udal. s^-emeee ^»lnee je v/.š|o Tinki se je celo not- <«anjalo. da je Marko padel \ prepatt. Na vw zgtxiaj zjutraj -e j«- idtlekla in hitela na planino. Skrltelo jo je namreč, da bi ne res kaj hutieg;* Marku ne pripetilo, ker je bil /adiiio rie«bdj«i tako zamišljen in resen. Prišla jr na planino Marka ni bilo nikjer. Vse je bilo mirno, le žu-borenje |mtt>čka se je culo. Tinka je saklieala: »Hoja, hoj. Marko moj!« Odmev ji je bil odgovor. Mislila je, da je Marko morda pri potoku. Šla je tja in utopila za skalo. Na mahu pred njo je ležal mrtev Marko, z blatenim nasmehom okoli usten. Polen; ajaja pa je klečala pfaniaaka vila ia tožila: -OJ Marto, Uli lik aoj! Pravaft Jt arnte aa H umrl. .laz sem kriva tvoje smrti. Nimam te vet*. Oj moj ljubi Marko, sama sem ostala. Sedaj grem. dragi Marko, dale^ in nikdar več se ne povrnem. Naj me kaznuje moja usoda.« Tinka je kriknila od bolesti. Hotela je zbežati. a vila, ki je vsled krika »kočila po konci, jo je ujela za rob obleke. »Kaj hočeš tukaj?«, jo je vprašala. Tinka pa je namesto odgovora »»okleknila k Markovem truplu in je pričela vzdihovati: »Marko moj ljubi, zakaj si umrl? Oj ti moj knez, zakaj so se zaprle tvoje modre oči? Zapustil si nie in sedaj sem sirota sama na svetu. Nimam duše ki bi me se ljubila. Oj Marko! Tvoja Tinka je tako nesrečna!« _ Vili se je zasmilila Tinka Hotela jo je resiti njenega zla. > Pomagaj jra zakopati.« ji je velela. Iskopali sta frrob v mehkem produ in polotili vanj Marka. Nato je Vila praeala Tinko: »Hočeš li sa vedno biti pri Marka«. Tinka ai odgovorila, samo po-aiedala je vilo tako proseče, kakor bi toinla mM: »Ah, kaka rada!« Vila a» ja ▼ Upana* nila v lepo. vitko brezo, raztezajočo svoje veje nad Markovim grobom. Vozno je zašumelo v vejah breze in slišati je bilo. kakor bi plakala . . . s a Čer nekaj časa se je izza skahv dvignila v zrak srebmobela meglica in počasi odplula visoko gori pod nebo v solnčne višave . . . BoUtTjM vrtnom. Vsled slovanskega shoda v So» tiji se je letos več nego navadno govorilo in pisalo o Bolgarih in njihovi domovini. Bolgari so po vsem znani kot vatrajni, pridni in zelo skromni delavci; kar je naš Furlan in sosednje kraljevine laški zidar, tako varčen in priden je bolgarski vrtnar. Vsak narod ima posebna in ka-takteriiujoča ga svojstva in vrline. Slovenci n. pr. so izborni in vedno iskani delavci za lesne proizvode. Koliko sto tisoč jih je že delalo v hrvatsko - slavonskih šumah! Italijani so izvrstni zidarji, Slovaki dobri rokodelci sa domačo obrt, Bolgar pa je najboljši vrtnar. Ko sem bil v službenih opravkih val let aaveaan aa življenje v Burna* fffts1 priliko r okolici iaajđljiToat, CTOO je na zavodu poatbcn trgovski dekliški taćmj. od I. 1<*K p« tudi na dajroški oVkliškt tacaj. da sta * loven-ki žemaki licej hi § njim združeni pruzijonat Mladika« edina narodna zavoda na r*lovcn*kem. potem \ ^akd.» lahko razvidi, kako važen kulturen |«»meu imata in kolike zasluge ima v tem ozira bivat župan ljubljanski Ivan Hribar Zaradi naglega naraščanja mest-nega prebiva lat va. je bivši župan stremi I za tem. da občina zgradi čim preje novih Ij - sok Nova deška ljudska šola v šentjakobskem okraju se gradi v Prulah. nova dekliška ljudska m* i »a zgraiii na križišču Čopove in Karel Kotnikove ulice. Kar zaradi nov most preko Ljubljanice z Opekarske ost«- \ Pni le. 1m> nova deška ljudska šola lahko pristopna tudi aoUkiui otrokom iz Trno-\ ega. Letoa se zida v Ljubljani veliko poslopje e. kr. državne obrtne šole. To bo največja šolska zgradba v Ljubljani in obrtna šola bo za Ljubljano, za deželo in za Slovence sploh aopritiuljrve varnosti \a te i novi Da pu je vlada dovolila kredit za stavno te nove šole. za to ima zopet državni poslance Ivan Hribar največjo zaslugo. Brez Hribarja l»i nove obrtne šole ne bilo. Najvišji vzor bivšega župana Hribarja pa je bil doaeči za Ljub!jate* v državnem zboru ustanovitev slovenskega vaevarilinča. Ime 4. februarja iJ^fcH. je izjavil Hribar v dežcl-l» m /.m,,- i - ranjfrke >.r--. i nio-•amo in to bodeni -matral za nalogo svoj«-ga življenja «latki itak obremenjeno mesto premore, v proračun za ni k up izvirnih umetnin, slik in ki|*o naših >loven-ekih up*jdahljajoeih umetnikov Bivši župan Hribar je nam* raval te na-Viipljen«- umetnin*' /br;.*i \ |>o^ehni mest bi umetaiški galeriji. Nakupljene umetnine no v knjižen*- na magistratu v po-*d»n*-in katabiaru u: njih število znaša že okoli 7jll kosov. Ljubljana, ki je imel.i «k< Hribarjevega tri nove Prešerna je ustvaril kipar /aje. letoa je bil postavljen apomemk slov enakemu piaatelju lu ItifoiBia-torju Iriiooau Trubarja, ki fja Ji v liiraiiaurju i«k Icaal mojalcr Bcrnekar, lani na cen a rje v ip*»uieiiik. ki ga je vstvariI kipar IVruzaž. Bi v si aapaa Hribar jr lamel tudi vedn u pr« d oemi soeijalmo straa ai«*st občina a J osi Japij*-* i era i aami, bi v saje po i. a eoa- ois ine L. lihrj je idila v traja i apa petd« s^t letniee eesarja pa I jubilejake a uliai št. X V tej, pa ubožm« i s posebnimi obednieaaii* prost -n aj dnevi, s 6 kopalnimi tralao kurjav«., elektr. raz s veti ja ve, s boLntako sobo ter velikim vrtom je prostora ta 1S0 raonsev. V ni nhotnieo sprejete osebe imajo brez plačno ar le stanovanje z v no oprava* tein\eč tudi hram« in obleko. K, duiki pa tudi zdravniško paaaoe ia po- strAbo. \ sled inieijative bivšega župa um Hribarja je občanski svet oklenil aV novembra 1909, da s«- ustanovi mestna p*e*re«ls»v alniea za delo in službe, fhae 1. januarja 1900 ne ie ta rav.nl otv.nl Tak*«! prvo let-« s. „■ |n«sredovaluičn«.* delovanje razširilo i. ua i neredov snje dijaških s»aiio vanj. drugi« leto pa na splošno i*, vurv \ I iti bi '<* II i t US I e T o s i««.«• aa aknaawajnji |s» vs*J Kranjski. ("stanovila ne rešilna postaja, ki razpolaga s pogrebnimi aniimlan cimi in / \s.» pripravi* zh nlučaj kake V »Mestaem domu . Vi -e je zgradi! na Hribarje % predlo«, se je afvoril zdravniški aav* bnlatorij r:i mestne nhofee. \ katerem pa v slaraju nit« tudi vsakdo drugi na ide \*>n\i ' <- ^a teienno istva nalila ljudsko Irortel. ki 1 1000 in ki je z« i i • * 111 k i » k * . i i • «'1 s u post s -ls premajhna, tako da ho kmalu treba otvoriti enako kopel v drugem delu atest« \a inicijativo bivšega T*^».ins y* ohč «vet ob priliki cesar-.♦•vega jubileja -kleni ustanoviti dnevno zavetišče T» s*do*»bvezno T»da »linojenega «»l»stoječih otroških vrteev pa prearediti v v an»vsln»eo. v kateri bo*lo otroci e. pr. delavskih -lojev 'ahko \ dan in kj«-r bodo tudi dobivali tečno hrano. Skrb za šolskv deeo je napotila občinsko upravo, da je na nasvet Hriitarjev v |iodno/iii Karavank v bližini Cerkelj kupila krasno . p . nsaaatsa in tam ustanovila po-• tniško kala nI jo. ki jo je imenovala Zatišje. Tt -i r»»labeli in slattokrvni otruei kaJasni počit ni« v zdravem ilanin-k« m /-is • *v eži jo in okrepi- «lek v zdravstvenem ožim na nam je omeniti > '-d * ^dskih zdravnikov. kar > tudi pred vsem za-luga Hn bar jeva. Tudi za apras i zaci is 1 Tubljanske-ga mesta jr bivši rupaa Hribar ass g«» -toril. Isnoval ne je ponelien urad za tržno nadzorstvo. Zanimiva izpre-membn ne je izvršila, ko se je prestavil » 1910 prostora in žara«h h asaj ler. il-ki *rir z r.a Vslnikov trg Kmalu -e je pa iz kasalo, da tudi ta pr>st>i za hitro se razvijajoče n>« <»to nikakor ne zadostuje. Na ofietovano on t »r« rvanje bivšega ziiiamna Ivana Hribarja ie sklenil I. lOOft liublian-ki o!., inski avat, da oassoli T^Mi.OtiO K za /idavo r no* Urne m»-tn.- »r/nie»- kjer naj bi se razvijal ves t»roniet z vsakd živili. Naiva/r -iši «klei» t »a i. m se je od nje fioselane posreaVrv (-•vanje živine, mesa. mleka iimi -t. ,n I svet rnva- skrvMiiinait in kufš-ijsko *|»r**tnojst bolgarskih vrtnarjev. Blizu ogr-kc atoliea leži pre-i-Vraj Steinbruch Koltanva. kjer ne i/vari na leto nekaj milijonov litrov iiobrega piva ia ar opita z jeeaseaovi-mi tropinami na sto tisoč ,-.j»n j mr i h srhskih prašičev Vsakdanje teh koristnih -t i r možeev znaša čez 30.000 koma«l*«v • Tako veliko število živalskih žebsleev |*a f»rodu-• »ra tudi ogromno množin«« za poljedelstvo potrebnih in |»r*-koristnih odpadkov Ker je vsa naprava na moderni p s si I agi narejena za *sp4avni \ pr. - ih časih rai šr aW l»r*»|M>rabni oilpadki islplavali po na-petjanem rovu r fkaiNvo ia po tej pot j > rork»vitao I tačk o. av«tro-oarr-sko -iitn«» *hnunbo- Pa -o prišli premeteni bolgarski na-eljem-i - rrfnnrji in -nremenili ae poprej peščeno hud i m p—št enake oko-tteo v r*sl«»ritne vrtove za zelenja\ o! Budimpešta ima v svoji najbližji oko-liei še sedaj tako raz-^žne ravnine z drobnim I me I jem I peskom pokrite, koje večkrat po močnem vetru kar prom-njav nji Hf) obl:ko: kjer j" bila lani peščena ravan, voliš letos mal rz praks po vetrn navejaa aol-mee? Zadnji čas se je v tem oriro nekaj izboljšalo: me smeti in rrslov itfii odpadki iz cele** meata se vozijo pa mali železnici na oao določeno mesto. Ko se je naredil b teh pmsUnkov dober enoj* po izpreminjaio neizmrr- Kjer t in najlepša pse K tKor oiim n .r». -o ih«.,rabili vw« \ * to \ loidllt j- -rt nar j i razne iz mesta vodeče kanale za gnojenj** in -kropljenje svojih \*!iki!i m dobičkonosnih vrtaš/. Ko ao ne odločili aa pripis »as i io si najprej na «~red» pol i bo - kočo za vso zadra-Ito: včasih jih je tam po 1'> JO glav. \ vo^lovo^lnem kanalu napravijo \« liko mltn-ko kolo. koje na adno jro ni konj in koje j*» tako prikrojeno, da vzdiguje iz rova v oao, Insaara ae p«»tete razliva p* malih nap*djanih *rre«lieah* čez vso obdelano okolico. Iz teh majhnih rovov pa po I jejo na va«lno dekliee / velikimi korei po ko lasih dovajano vodo na rastočo ze len jad. Ta lsdgar-ka naseljenja se naha-i-el okoln-i Hudnu|s^šU* in oskr navjejo ssesto ia vso okolico z vrtnarskimi pi«trebseinaiiii. Ka«lsr pa so tam v jeseni enkrat po prodal i van svoje vrtne pridelke, sest ej« jo ^voje pridobljene in t»-rihrsnjene novee (do 7*1«i K na moško glavo, potem se pa I resele preko zim*- domov na Bolgarsko, kjer si odpočije jo in nabirajo -•uii moči za Isaloeo pomlad! Svetovno i k »/nana je kultura divjih mi na južni strani Balkana, posebno okolica Kazan lik. kjer en vsako loto pridala velika množina rožna tega olja. J. J. WL Ta načrte, kakor tudi a posredovanjem mod koala ptoo^naaaOam še k \ imenu rpmšnnjs ijal sta, tako » ataJiaea tlraginje, kot v ftaliata ažf 4 kaj naj bostib Hribarjevega JaBaniikoga da-'ovanjaf fiamo aradaiki in občinski svetniki vedo kolika jo Hribar delal. IV« gledava I je vse okle in apisoaral -ain vsa tmte tiaoes poročil, kar jih je prislov njegovi dobi pred ob&avet In kako temeljita ia p r«-udarjena, pregledna in jedrnata so bila ta poročila, koliko i teta in otndij je bilo zanje anatikrat pot rebrno Luegerja -o slavili, kaj js vse storil za fhinaj. kt S dor pozi,.. Hribarjevo delovanje tisti ve. da je Hriltar za Ljubljano neprimerno vec delal in storil In tega župana, za katerega nas je lahko vsako največje mesto zavidalo, eo nam zdaj strmoglavili . . . tli Maje! I »obil sem uradno obvestilo, da Njcjrovo Veličanstvo ni blsgo-izvolil potrditi tojrlaane moje togto m nm iapama l|«M|aji. / drugimi besedami re napi .-dno si > ank«». popa -ami s anj< • stopil i. lioceji> vso stranko komandirati in izirati, dasi večinoma se pa-volilne prav iee nimajo ni to-ie politično polnoletni niso. Ti ljudje in njih zavezniki, ki pa se ne i:pii • na dan. k«r v«mI«». k;iko In jih « ^ e jsv nos? pozdrav na. iiis> s» nieesar r -* li. ^arno razdevali s«, m «»tran ki provzro-ii; največjo škodo. V zadnjih tednih kažejo svojo j»olitir no me pisari, da sta dr. Tavčar in dr. Triller žrtvovala Hribarja, in da re-\v. Ljubljana ve. s kakimi sredstvi se je zadnje dni osebno agitiralo okoli občinskih svetnikov, samo da ni se jim dokazalo, da je edino pametno, če ae veze Hribar in če ae izvoli za žiij»an;i dr Ivan Tavčarja. To so pro--tuške lopovščine, kajti vaaka beseda v teb trditvah je sramotna las. Nibče ni Hribarja žrtvoval in nihče m agitira I okoli občinskih svetnikov. Ravno tako ni nič drugega kakor lav faaaija. če ae pravi, da sta ae dr. Tevčar in dr. Triller že več mesecev pri vladi radi Hribarjeve potrditve t m »gaja i a in tudi že izposlovala. da bo vlada p«»trdila dr. Tavčarja ia sploh predstav IJa javnosti, kakor da sla dr. Tavčar ia dr. Trillor delala aa Io, ua bi Hribar na bil potrjen. To ar pa vat aatML Vsaka stvar aa sveta svoje meje. To imfi moža takih Tavčar, taka a»čmvekaia in Is ver tria ne nosno več mirno gledali, bi tamni elementje s podlimi in ji in lažmi begali javnost. Vas kar je prav. A če misli mala družbe ljudi, ki nikogar aa sabo nima, da bo v stranki uganjala take lopoiafina, ia minil Ia dražba, aa bo dr. Tavčar tista lajala, no katari bo se bo ljubila, se krvavo I treba, kakor s iti v temo ta nekakima je v a»aaaaraks t, pa aa kar hitra i ia — uetjr. Bivši ta- paa Hril»ar je hotel ljubljansko pre-hivaJotvo s pr»troamini oklicem obvestiti o svoji iiepotrditvi. Izdal je enermicen okln . katerega pa sa mu zaplenili. Z ozirom na to je oklic skrajšal m izpustil u njega v»e ostrine ter ga drugič predložil cenzuri. Tnali ta okiie ao mu zabranili prilepiti. Izdal je na to risto kratek oklic, a menda mu tudi tega niso pustili plakatirati. V zadevi konfiska-eije tega Hribarjevega oklica se je vršil včeraj popoldne veleinteresan-ten telefončien pogovor med deželno vlado in med državnim pravdni-štvom. Sn<*' uredništvo je bilo tedaj slučajno telefonično zvezano z državnim prav dništvom in smo slišali na svoja ušesa ves ta pogovor. Obvestili bomo s,\.«la bivšega župana Hribarja, da bo v državnem zboru primerno pojasnil konfiskacijo njegovega oklica. * Slučaji, ki niso slučaji. Včeraj je bila razglašena nrpotrditev doseli jc£ u /n p* na Hriliarja: vre raj pa je bilo tudi razglašeno, da je tisto raini-strtvo, kateremu delajo klerikalei obstrnk^i'^ no*rd;!^ s-f^tut o deželni »čija je menda že sklenjena: klerikalci bodo stopili v vladno službo, za to pa jim je vlada žrtvovala Hribarja in začela potrjevati, kar so doslej klerikalci zaman zahtevali. — Javni mir in red. Včeraj se ♦v. dan sesalo ravno iz krogov vladnih ljudi j, da noč ne bo mirno potekla. Te govorice vladnih 1 ju«Ii so javnost razburjale. Slučajno' t*e je razpust Nanaine delavske organizacije izvršil v večernih urah; raz-pust je na člane organizacije seveda napravil primeren vtisk. Ali vzlic temu taktično ne ravno modremu ravnanju se vendar red in mir ni motil nikjer. Mesto je bilo seveda zastraženo na v*eh koncih in krajih pripravljeni so bili orožniki in vojski, a povoda za kako intervencijo ni bilo nikjer, (parno in prosimo, naj občinstvo tudi nadalje ohrani mimo kri in naj opusti vsako tudi najmanjšo manifestacijo. Prepričano naj bo. da se bo na pravem mestu ste rilo vse. kar je storiti v zadevi Hribarjeve nepo-trditve. Izjava iz v rscvainega odbora narodno - napredne stranke, priobče-na v današnjem jutranjem listu, priča javnosti, da stoji vodstvo stranke v neomajni zvestobi na strani Hribarjevi. - Tagespošta < prijavlja članek o nepotrditvi dosedanjega župana, v katerem pravi, da ni bilo nobenega neposrednega vzroka za nepotr-d i te v in da je vlada z nepotrditvi jo storila napako. Obenem poroča Tagespošta«. da je napredna stranka \ est o Hribarjevi nepotrditvi takoj plakatirala na vseh vogalih, kar je seveda zlagano, t emu se razširjajo take laži? ^ Iz deželnega odbora. V zdravstveni odbor velikolaški se pokliče Jakob M ust ar. župan na Turjaku. V <-«'stni odbor trziški pa Ignacij Meglic, pan pri Sv. Katarini in Janez (folmajer. župan v Kovorju. Istota-ko se t »okli če v zdravstveni zastop logaški Fran Zigon iz Gorčarevca.. Jamskemu muzeju v Postojni se dovoli deželne podpore 1000 K. Dela za nakelski vodovod se razpišejo. I>ež. odbor je zavrnil zahtevo občine v Javorjah. da bi se revidirale meje med občinama Javorje in Poljane. Tukaj se ni oziralo na ljudsko volio! -f- Značajni učitelji. Piše se nam: V neki zelo poznani župniji na Dolenjskem je nedavno temu služil kaplan, ki ni hamioniral radi neznosne klerikalne politike a svojim tedanjim župnikom. Tudi o svetovnem naziranjn je imel »bolj moderno« prepričanje in je tudi občeval i olikanimi ljudmi. Prišlo jo med drugim nekoč tudi učiteljsko vprašanje na razmotri vanje in v razgovor Kaplan se je izrazil približilo takole: > Mi potrebujemo le značajnena nčt-teljstva Tinti učitelji, ki le ia kreho-borstva prestopajo is one onraniiari. je, is ome stranka v drugo, niso zanesljivi; kajti kao nam jo porok, da hitro i učitelj - liberalnega misije-•y a v vsakem osim poštenjak _ velikanski veliko ljubši, kakor kak sladkobeseden »Sfomškar« ter ga tudi spoštujem! On ima princip objektivnosti, ki daje: .šoli«, kar je t-olake&a. cerkvi pa, kar je cerkvenega«. Taki učitelji bodo povsod lahko izhajali, ne glede na njihovo osebno prepričanje in bodo tudi na šolsken potjo uspešno delovali!« 4 Klerikalno dljaštvo. V nedeljo oa je zbralo v Polzeli nekaj štajerskih klerikalnih dijakov ki so imeli, kakor poročajo klerikalni listi, »glo-l«oko /.amišijena-' predavanja. In o čem so predavali klerikalni učenjaki t A bit. Bohak je dokazoval, da katoliška vera ni še nikdar nasproto vala znanosti, abit. Pavlic je dokazoval, da katolicizem al mednaroden. Ker sta učenjaka Bohak in Pavi i č svoj predmet tako dobro obvladala in svojim inteligentnim« poslušal cero tudi dokazala resničnost svojih trditev, nameravata še tekom teh počitnic prirediti za vse klerikalno di-jaštvo veliko znanstveno predavanje, da je solnce velika črna krogla, ki pleše okrog zemlje. Pavlic pa bo dokazal, da se Sava izliva v Severno morje. In ne dvomimo čisto nič, da l*odeta klerikalna učenjaka »primerno izobraženemu občinstvu ter s klerikalno učenostjo prožetemu dija št v u »dokazala« tudi to. — Vprašanje laške gimnazije v Gorici. Kakor poročajo iz Gorice, jc naučni minister sporočil goriškemu državnemu poslancu Ussaju, da .namerava vlada ustanoviti laške pa-ralelke na ondotni nemški gimnaziji in da se bo vprašanje o ustanovitvi samostojne laške gimnazije v Gorici pravočasno rešilo. — Hinavščina nemških nacijo-nalcev. Nekateri nemško - nacijonaJ-ni župani so hoteli ob priliki osemdesetletnice cesarjeve pokazati ve-svoj patrijotizem. Pri tem so nekate ri postopali na precej čuden način. Tako je n. pr. radgonski župan Ko-dolitsch za ukazal s posebnim ukazom, da morajo biti dne 18. avgusta zaprte vse trgovine ter počivati vse delo. kakor ob nedeljah. Skliceval se je pri tem na brzojavno naredbo c. kr. namestništva in c. kr. glavarstva. Ta ukaz pa pomenja popolnoma navadno zlorabo uradne moči. Nobena oblast nima namreč pravice ob delavnikih dekretirati nedeljskega počitka. Radovedni smo, če dobi nemško - nacijonalni župan, ki je na tak eklatanten način kršil zakon, pohvalo ali ukor. Sploh se pa mora vsakemu spodobnemu človeku gabiti, kar počenjajo ti nemško - nacijonalni hinavci. $e pred d verni leti so kričal; ^Heil Hohenzollern!«, so hoteli Avstrijo razde jat i in jo spremeniti v prusko provinco, danes pa uganjajo tako patri jot ično hinavstvo, da se človeku želodec obrača. - Krščanski socijaloi v teoriji in praksi. Kakor znano, so dunajski krščanski socijalci največji sovražni ki 2idov — seveda le v besedah, sicer so pa najboljši prijatelji, kadar gre za to, da iztisnejo kaj iz ljudstva. Pred dunajskim sodiščem perejo zda; dr. Gessmannovo »Baukreditbanko-. Obtožen je nek Henrik Poschl, ki je hotel kot sodelavec strokovnega lista >^Die Hypothekenbanks< iz Ge-*-mannove banke izsiliti neko vsou> denarja- Značilno je za te krŠčansko-socijalne voditelje, da je bil glavni agent te krščanske ljudske banke 2id Hausler. katerega pravo ime je Gold-fiseh. in da zastopa dr. Gessmanna. oziroma banko Žid. vladni svetnik dr. Steger, ki je bil del j časa član predsedstva židovske cerkvene občine. — Pire contra »Union«. Svoj čas so veliko hrupa vzbudili napadi »uni-onskih« natakarjev na urednika Pirea. Danes je bila zaradi te stvari prroo ivoječasno poročali. Samomor. Iz Ptuja poroča.ii*' Gostilničar Lovrenc Habjauič iz Kiča rja je 20. t. m. zažgal svojo hiše, ki je le deloma zgorela. Med požar-jem je šel v klet ter se ustrelil. Vzrok samomora je strah pred kaznijo zaradi hudodelstva nenravnosti, katerega je izvršil nad svojim najmlajšim otrokom. Lovrenc Habjanič je bil prej hlapec pri Stražilu v Brezi cah. Radarska visoka šola v Ljubnem. 22. oktobra bo dokončana nova stavba rudarske visoke šole v Ljubnem. Ob tej priliki se bodo vršile velike slavnosti. Prodajo sdraviliocaih naprav v Opatiji. Od 1. julija se vrši obrat naprav južne železnice v Opatiji na račun konsorcija, v katerega last preidejo te naprave koncem leta. Družba sa spalne vozove je že od konsorcija popolnoma izplačana. Dobila jo 973.000 kron, da je odstopila cd svojo najemninsko pogodbe, in 100X100 sa inventar ia zaloge, ■amiaa jo ia dVakrai dobila od knamniajs p* pni miljjomm 31 decembra t. 1. zapade kopne mote r tnonkn 5 */§ kron. Bnsventofm doki jimni en sn lOO.Oi*) kron akcij nore akoij-»kr droJbr Razv entega jo t reko šr plečeti pol milijona kron za invceti-rije pri opatijskih napravah. Nova akcijska družba «*e ho konstituirala, kakor hitro ho rešeaam prošnja za koncesijo. Akcijski kapital je določen na osein m i) i jono v kron. Nadalje hooe družba za svoj* n s daljna potrebe vzeti obligac&jako poaojilo ▼ znesku oamih milijonov kron. Pri tej transakciji ho« let i sodelovali dunaj ska »Verkebrmbaak« in pa »Weehsel-stnbenaktieneesellschaft Merkur«. Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu. Kot prisednikea/ namestnik je pozvan v razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgo-tic na mesto odstopivšega dr. pl. Meriata. občinski svetnik dr. Juat Pertot. Sestanek mh tja listič ne mladine. V nedeljo se je vršil v Trstn sestanek socijalistične mladine iz TrMa. Goriške, Istre in Reke. Iz Reke je došlo kakih 2fl0 sorijaiistov. Ker ni bilo na postaji nikogar, ki bi nove-oal socijalistom, kam naj se obrnejo, ;ih je odvede I slučajno navzoči vodjo gost i!n« \. D. O. v lf-to gostilno. I>an je |»otekel mirno, le zvečer so 7aprli sedem socijaliatov. ki so jih pa pozneje izpustili. I tonil je v Llovdovem arsenalu v ristu 4r3I*»*ni mehanik Ivan Završ- k. ^avršnik je o5elal ponoči; po de-' t si je hotel, kakor je tekel svetemu ; »varišti. umiti noge. Ameriške novice. Poncrsečil ac ;e Martin Trat ar. pocton.ače Bevćev, y>ma iz &k«>«-iana. fara Št. Rupert •»a Dolenjskem. Nanj se je vsulo toliko prem osa. da je bil takoj mrtev. Srar je bil 24 let in ztpusča ženo in far mcseeev -!ar»ya otrok:«. Miklavi v poletju. Minuli teden » ga je mi nek krošnjar v neki gostilni tako nasrkal. da so >e mu zvez-•ie utrinjaie pred očmi. V teh sladkih uricah je popustil na mizi neko »karnljo. katero mu je bil podaril rjegov dalmatinski tovariš in odšel. Ko je pa pozneje prišel po njo. je bil \es presenečen Med tem časom mu ;e bil namm' Miklavž položil v ška-uljo moško žepno uro. Krošnjar je Miklavževo darilo oddal policiji, kjer nai zglasi nravi lastnik. Čigava je krava? Včeraj zjutraj policijski stražnik ujel na vrtu i i vsega vojaškega oskrbovaiieea ne-- > kravo.ka*ere lastnik je se neznan. Kravo ao odvedli v nek Mev in se naj a-stnik za njo čim preje /glasi pri r -•ni policiji. Tatinski berač. V neki kuhinji v evniški ulici je te dni nek berač izmakni1 srednjo vsoto denarja in •.iz en o odšel s plenom. (k rad« n nabiralnik. V - - -i» rkvi je tc dni nek malopridnež si-;-»rna odtrgal in odnesel nabiralnik. • katerem je bilo. kakor ■ izgubil črno denar-mco. v kateri je imel 25 K denarja. Hlapec Jožef Zorčič je izgubil denarnico * 14 K denarja. — Neka gospa je izgubila svilnat dežnik Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena 2 bela roba. bol namiiiii prt. bel plišast klobuk. 5 dežnikov, i »a lica in mala ročna torbica. Mo venske Filharmonije naaV->k koncert ira jutri od pol 5. popot- nanrrj v hotelu Tivoli . Vstop Drugi o*hleb k igra od H. do 12 zvečer na vrtu hotela »Tratnik«' ita kapljai. Vstopnina 40 v. dovolila je e. kr tobačne uprave tekoče loto sa je ta Kit narodno obrambi Narodne mladina krakovska v 1 lebtjaai je lepo proslavila 18. avgu * L Na dvorišču mestne hiše v daski ulici št. 18. se je razvila i korist družbi »v. 4 irila in M »toda večer imenovanega dne ljubka do-*ča veselice, ki je otssegala nanaeev > točke: telovadbo, letne čase. raz i naseami prizore, igro s petjem: • bra in hoda Vila ia aa p os I ril u mejni ogenj. Vse točke so nasi vri i in marljive deklice prav iz *-rno izveli in navdušili mnogobroj-► navzoče občinstvo. 8 krasno ve . m» bili jako zadovoljni gledalci. *e ladoviiljuejs« je z njo družba sv. nis in Metoda, ki Je prejela lepo M K Srčna hvala naši narodni ' ■* :mi — vaej. ki je sodelovala od ~ 4 letn* Ljubice, ki je tako lep-, amo vala o pomladi do velikana, o ie j« prikazal poleg škrat I je. naj j skrenejše zahvala pa gospe Jerici lf Kozinovi — duši te nej Uredbe Društvena mziimsDi vabi na pnjatelj-k i bo v aredo, dne 24- t. ▼ hotelu Štrukelj. uprava v kros; aaih fsšrtarjcv, ki redno podpirajo is aoei jamih osi rov tako važni boj proti jetiki. Deželno pomožno društvo na bo svoje skrb v še veejem obsegu kakor doslej obračalo na tobačno de I a vat vo in njen* rodbine. Pahnšflaa darila. O priliki 80-letnega rojat nega dne Njegovega Veličanstva cesarja naklonil je e. kr. le-garijski tajnik Nikolaj vitez C u t m a n s t h a 1 -»deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih« sto kron. Pekovski mojster go s|»od Jesn Se h rev pe je pri i»ii priliki izjavil, da bode meseca avgu-s i brezplačno zalagal kruh. Ce pomislimo, da nakaže deželno pomožno društvo v oskrbi stoječim rodbinam ir otrokom vsaki mesec do 400 hlebov kruha po 40 vinarjev, lahko ocenimo vrednost tena elikoduanega darila. Slav no*t Zvona ia »»Sokola«« na Opčinah. Istodobno s slavnostjo v Devinu se je vršila velika sla vnos t > Zvona r ia »Sokola« ns Opčinah. Zbralo se je tudi tu mnogobrojno narodno občinstvo. Sprevod po Občinah je bil nad - ^najen \a če!n >o bile vrh- Sokoliće z ženskim narašča iem, skupno kakih Dom« iz F*«»pentabra, Tomaj< iz Tomaja, S'ava- :7 \fj - >r - ' 7arja« id. \ rixv\ vaj. »Zo-rislava iz Sežane ter N. D. O. in aka demična aVaatvo »Balkan« iz Trsta. ki s«, ^e udeležila slavnosti deloma rrsvrativno. deloma po d.putacijah. l^otlstanketa S>kola* A. Sošič. je iz-.\a - svojim govorom velikansko navdušenje. Krasp.. is^ia veselica, ki je sledila oficijalnemu delu, je pri-nesla tudi r. - - dski družbi lep dobiček. Slava vrlim Opčinarjeiu! Slavaost v Devina. V nedeljo je :] \ . r^viu v nariMlnih slov enakih zastavah. Društvo Ladi je« je obha- nl * -szvitja sv »je zastav«- :n ob ti priliki je prihitelo v Devin •si blizu in daleč mnogoštevilno slovensko občinstvu Mnogoštevilno so bili zastopani Tržačani. ki ao se v kr caii na parni k v Harkov Ijah i vrlo A dri jo« aa čelu Prihitela ao društva *\>lesila~. > Hajdrih«. »Nabre-/ina«. Štandrez . Kolesa rsk . dru •tvo Gorica . Del. \m dp. društvo rica«, »Kras«', iz Opatjcga s4»la. »Morje« is Seslja ne in še mnogo drugih, tioste je v- prisrčnih l»esedah |M> zdravil pred^^inik ^I^adije«, jurist P - - V i menii izletnikov je -pre^-oa-oril Hinko Pertot Zelo pri--r- en nagovor je imela kumica ga. dr. Ry barov a. ki je pru»ela zastavi krasen bel trak. V. !epomembna slavnoaž as je zaključila v največjem navdušenju. ST..\r» *»d nar»»dnih Devi nce v je Uil«» na«i v prisrčn«*. Utrdile ao ^e še bolj bratske vezi. ki pri-< a jo slovenstvu: da morje Adrijan-sko zopet bo slovansko! ~ SIOMUM ]0§. Poskusen atentat v Dubro ni- ku. Lastnik hrA ašte tiskarne \ hi-brovniku, dr. Degliulii. je v s« \ olver in ustrelil nanj, a ga k sreči ni zadel. Mavneri je nato pobegnil, a policija fra > ujela in izročila okro/nemii sodiM-u Pravijo, da je iskati vzroka atentatu v rodbinskih razmerah. — Jugoslovanski zioaistski kongres v Sarajevu. V nedeljo se j* pri čel v Sarajevu jug*»slovanski zionist -k; kongres, ki so ga «klieala Židov--k.i akademska društva »Bar Giora«, • Lape ran za« in Judaea« V soboto zvečer je bil v židovskem d mat ve nem domu ljudski shod, ki se ga je id< .* žilo na/1 Jtsm os* b SIhmJ je otvo-ril inženir Sutnbtil. naksr ao bili v Ivo izvoljeni Leo Finzi, Ber-Klein in I. Papo. Na shodu so ili br»lgarski veliki rabinee, dr. ireiiprets is Sofije, odvetnik dr. Al kale v is H*-igra da in tajnik sarajevske 7idov«k* občine, dr. Levi. V neoVl.io dopoldne se je vršil kongres, ki ac ga je eaV U lile 9W Osln»saana- pozneje |>oroci. Mati je pod prisego izpovedala, da je obtožencu svojo hčer izrecim zaupala, ker je mislila, da bo z njo ravnal. kakor oče ali varuh. Zirgler j«* dobro poznal star<»st deklice, ker ji je k njenemu rojstnemu dnevu 16. maja čestital. S« hI išče ga je ol »sodilo na eno leto ječe. Svojega dveletnega otroka zaklal. Porotno hI išče v Solnogradu je na vialice oheodilo konjača Jožefa Bi rage rja, ker je dne 2. aprila t. 1. v avojem stanovanju svojemu dveletnemu nezakonskemu otroku, doz« fu Reiehertu, prerezal vrat. Ker mu je slabo šlo. je večkrat grozil svoji k-»n kuhi ni. Frančiški Reichertovi. Dne 2. avgusta je zopet tako divjal, da mu je ušla. In ko je začel otrok vpiti, ga je zaklal K<> so ga prijeli, je trdil, da je otrok padel iz zibelke, ter se težko poškodoval. Da bi pa ne bil nikomur v nadlego, ga je usmrtil. Njegov zastopnik se je pritožil, ker se ni -• • nkrat preiskalo njegovo du cevno stanje in ker se ni potem dopustilo tozadevno dodatno vprašanje. Kasarijski dvor je pritožim zavrnil. Rožne stvori * Ob Marijinih javnostih v Solnogradu. Veliki poboznjaki so se bili /brali v S»i1nognidu povodom Marijan skega kongresa. Kjer pa je skup unogo pobožnjakov, tam se tudi zelo rada zgodi velika svinjarija. Tako je bilo tudi \ Sol nogi adu, kjer so zborovali Marijini častilci Bilo je menda že konci m kongresa ko je pobožna gospoda > kongresa napravila pobožno romanje v Mari jo Plani. Neki Protach, zelo pobožen gospod iz So In ograda pa ni romal % drugimi pol>«»žninii romarji, ho pak s j*- vzel 7,h spremIjev alkf» neko 12-letno dekletce. V neki vasi blizu Sol-THigrnda je g« »spod Prot«eh a svojim visokim eilindrom in ?*voj<» 1 kletno spremljevalko zbudil tolikšno ix>zor-tKjst. ds so tri ženi«»e skrivsj sledile sumljivemu parčku. Zunaj vasi je /avil Protach z deklico v gozd. V velikem ovinku je hotela priti ena izmed žensk na prostor, kjer sta morala biti po njenem mnenju gospod in deklica. Kmalu je pred žensko zašu-melo in gospod se je dvignil s tal snažeč si svoja kolena. Ko je zagledal ženako pred seboj, je slekei na pot in je dirjal potem dalje proti Mariji Plain. Ženska je nato prijela deklico in zahtevala, da pove, kako so niše ia kdo jo gospod, ki je bil pri njej. Dekle js povedalo, da avter*oda že dlje časa posna, da stanuje v Rie-denbnrgn v 5Mnogradu in ds h »zna tudi njega i o sestro. Dekletec pa je bilo le toliko premeteno, ds je zase povemalo napačno ime. F vedla aa m obširna p« »lic i jaka in žandermerijska pottreedovanja. katerih uspeh je bit ta, on so dna 13. t. sa. saprli Radoifa vendarle še toliko časa, da se je zabaval g Mamami otrokam, kateremu jo dal 10 vinarjev gaginio na uslugo. Klerikalni listi so sprva dokaao-vali« om je Frotaab popolnoma nodol-žea, da je nrtev sovrašnikov cerkve itd. »Sodna preiskava je pa tako nepobitno dokazala, da je pobožni Protach oskrunilec 12 le t ni h deklic, da je klerikalno Časopisje popolnoma etihnilo. Rudolf Protach ima zelo velike zaaluge za katoliško cerkev, kajti papež Pij X. mu j^ podelil spominsko svetinjo »pro eclesia et pon-tifiee«. Protach je predsednik krščanske mladinske zveze, odbornik krščansko socijalnega društva za mesto Soinograil, predsednik dru-rtva sv. Vincencija Pavlanskega, član Pijevega društva itd. Rudolf Pi-otech je bil takorekoč duša vsega katoliškega gibanja v Solnogradu. In ta steber solnograškega katoličanstva Je ravno ob slavnostih, ki so bile posvečene Mariji, prišel v zapore deželnega sodišča radi hudodelstva oskrumbe in posilstva! Taki so vzori vojskujoče se katoliške cerkve! * Umrljivost otrok na Nemškem. V Nemčiji je umrljivost otrok zelo velika in presega 17 odstotkov. Od dveh milijonov na leto rojenih otrok jih umre 351.00U prvo leto. Največ jih umre na Bavarskem, namreč 22 odstotkov. Telefonska m nrzoiavna porotna. Caaopiaje o nepotrditvi Hribarjevi. Dunaj, 2o. avgusta. Vsi čaospisi priobčil je jo obširne članke o nepotrditvi jmislanca Ivana Hribarja za župana ljubljanskega, ter ugibajo, kaj je vlado napotilo do t»*ga koraka. Se-\ctia ne more uiti eden izmeti listov navesti pravega vzroka. Zato piše na primer Neue> VViener .Journal«, da je v s** ugibanje brezplinin". ker se mora priznati, da je pravi vzrok ne-potrditve popolnoma neznan. — Neue P'reie Pres&e« pravi med drugim :Aneksijska kriza je pokazala nevarnost neoslav izma. Poslance Hri-har s*- ne Neue Freie Preme« priobt-uje članek slične vsebine, kakor ga je priobčila praška »Fnion« in pravi, da ga ji je poslanec Hribar poslal že pred 14. dnevi. — »Fremdenblatt«'. vladni ofici<>zes. }»riolH*uje anio kratko notico o Hribarjevi nepotrditvi. — >Mittagszei-tung'< priobčuje članek, naslovljen: l>cr Lueger von Laibach.« V članku nesramno napada H ril »a rja. Vse časopisje, skoro brez izjeme, zahteva, naj vlada navede razloge, ki so jo napotili, da Hribarjeve izvolitve ni pripor*W-ala cesarju v potrditev. Vlada na vse tc pozive molči. Mnogi izmed listov izrekajo odkrito svoje mnenje, da je Hribar padel kot žrtev kranjskih klerikalcev. Pariz, avgusta. Francosko '"asopisje obširno poroča o Hribarjevi aferi ter ostro napada avstrijsko v lado. Petrograd, 23. avgusta. Vso rusko časopisje razpravlja o nejx>Trditvi I »os lanen Ivana Hribarja za ljubljanskega župana ter obsoja vladno dejanje kot naperjeno proti vsemu slo-vanatvu. časopisi izražajo nado, tla l>odo slovanski poslanci na ta čin primerno odgovorili v parlamentu. Praga, 23. avgusta. Češko caso-I is je priobčuje obširne članke o Hribarjevi nepotrditvi. Vsi listi enoduŠ-i!o obsojajo Bienerthovo vlado ter naglasa jo. da bodo morali vsi slovanski |s»slanci v jesenskem zasedanju parlamenta za|>oceti ostro akcijo proti vladi uradi tega neeuvenega čina. Krakov, 23. avgusta. Vest o nepotrditvi Ivana Hribarja za ljubljanskega župana je povzročila tudi tukaj silno senzacijo. V poljskih političnih krogih so bili prepričani, da si 1h> vlada preje temeljito premislila, predno bo predlagala vladarju, naj Hribarjeve izvolitve ne potrdi. Ako se je v lada le odli»čila, da je zagrešila ta nečuven čin, potem niso bili zanjo merodajni. tako sodijo poljski politični krogi, stvarni razlogi, marveč pritisk s klerikalne strani. Informacije ^>Slova Poljskega« so bile torej dokaj točne in zanesljive. Občinske volitve v celjakl okolici. Celje, 23. avgusta. Po ljute m volilnem boju so Slovenci sijajno zmagali tudi v II. razredu. Slovenskih glasov je bilo oddanih 52, nemških pa 37. Slovenski volilci so prišli na volišče od prvega do zadnjega. Ko se je naznanil Izid volitve, so Slovenci jeli navdušeno klicati »iivio« in peti himno »Hej Slovani«. Neujaurji sc jo poparjeni odkurili. Koliljr se da preračun i t i, v L na Ivovsko nnivi žarnomu pravdništvu. Državni nad-pravdnik m napoti ta dni na Dunaj, da izpoeluje delegacijo dragoga sodi ion, ker je deželno sodišče odklonile soditi o tej stvari. Sv. Birokracij na Praskam. R. — Poznanj, 23. avgusta. V vasi Zabrza se je doigral ta - le dogodek, ki kaže v zelo značilni luči pruski birokratizem. Nek delavec se je zvečer vračal domov mimo železniške proge. Na železniškem tiru je videl ležati pijanega človeka. Ker je slišal že vlak žvižgati, je skočil na tir ter potegnil pijanca s proge. Te dni je dobil od železniškega ravnateljstva dopis, da naj plača 3 marke lažni, ker je brez dovoljenja stopil na železniški tir. Stvar je prišla prod sodišče. Ker se je le to prepričalo, da je delavec v izrednih okolnost i h stopil na železniški tir, ga je te kazni oprostilo. Mladotnrški kongres. R. — Carigrad, 23. avgusta. Za> čet kom a meseca septembra se sestane v Solunu zaupni shod mladoturške stranke. Predsedoval bo temu kongresu dr. Behaeldm bej, udeležili pa se ga bodo: 10 članov glavnega odbora, po eden zastopnik iz vsake okrajne organizacije in poslanci, ki pripadajo stranki »Kdinstvo in napredek." Na shodu se bo razpravljalo samo o notranjih poslih stranke Radenski socijalni demo k rat je. Ostenbnrg, 23. avgusta. Tu ao imeli badenski socijalni demokrat je svoj strankarski shod. na katerem s«• odobrili politiko socijalno demokratskih poslancev v badenskem parlamentu, ki so glasovali za proračun; obenem pa se je skupščina iz-inkla za reasumiranje sklepov skupščine v Norinbergu, da morajo socijalno demokratski zastopniki v zakonodaja In i h zastopih brezpogojno glasovati proti proračunu. Napadeni turški vojaki. Rerolin. 23. avgusta. Lokalan* zeiger« javlja, da je prišlo na bolgarsko - turški meji do spopada med Turki in Bolgari. Pri neki makedon->ki va*»i so baje četniki metali bombe na turške vojake. Taft in Roosevelt. New Vork, 23. avg. Predsednik Taft dementuje vesti, kakor da bi bilo prišlo do si»ora med njim in Roose-veltoin. ter naglasa, da so vse te vesti plod intrig reakcijonarnih republikancev, ki bi radi nied njega in Rooseveta zasejati seme razdora. Gospoiorctvo. — Vročina zadnjih treh dni je zelo blagodejno vplivala na vse poljske pridelke, ki so se vidno pomladili in poživili. Najbolj pa se je opomogla ajda, ki je takorekoč kar čez noč začela cvesti tudi v ljubljanski okolici, medtem ko je na Dolenjskem v cvetju že nekaj dni. Medena paša je privabila na cvetje pridno čebelo :n čebelarji so polni najboljših npov, če ostane ugodno vreme vsaj še k a kih 10 do 12 dni. — Zgodnje zelje, katero pridelu* jejo zlasti na ljubljanskem polju v izdatnih množinah, prihaja že nekaj tednov na tukajšnji trg in se razpeča-va prav* dobro. Zadnjo soboto pa so je začeli izvažati na ju$j v večjem obsegu. Tukaj pridejo v prvi vrsti v pošt ca Trst. Reka. Pulj, Dalmacija. Italija. Grška, dalje tudi Mala Azija in celo Kgipt. Lepe. zdrave zelnatc glave plačujejo po 10 do 14 vinarjev, včasi tudi več. Kupčija je živahna in obeta precej dobička. Dijaška stanovanja. Dijaško društvo »Domovina s preskrbuje glasom svojih pravil tudi dijaška stanovanja, da tako začasno nadomesti dijaški internat v Ljub* Ijani. Odbor društva javi vsem staršem dijakov na deželi, da je pregledal tozadevna stanovanja in prosi, da se obrnejo kmalu vsi oni starši, ki žele poslati svoje sinove v Ljubljano ali jih pa že pošiljajo in so glede dobrega stanovanja v zadregi, na odbor društva, ki jim oddaja v vsakem oziru priporočljiva dijaška stanovanja. — Natančnejša pojasnila daje društveni blagajnik gosp. prof. Ant. Jug. Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 3/L Izdajatelj la odgovorni urednik: Raato r^stosjemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. avgusta: Valentin Bernik, brrH sesateiščnik, 25 let; Mihael štora, bivši hlapec, 74 let; Tomaž Potak, bivši delavec, 72 let; vsi trije na Radečkega cesti 11. —-Urasla Kmtetu, sodnikova vama, 71 let, Dunajska cesta 19. Dne 22. avgusta: Valentina Vrančić, klin* pusšanitci hči, 6 aMsscev, *o* ista 75. ▼ aetelal kelantlt Pran 19. Ona m. fš lat — < III 22 * pop 73*0 295 sr jxah . 9 zv 7325 21 4 brezvetr. pol ooiac. 21 7 a* 73S4 t90 sr iwh Srntaji včeraj •ons IAV2 Padasmo vćerarsota Haapf r ■tora 227», ( « 24 ara* 00 aaa Novo uriformo NM protfa. 2ai« Pogleda se unko r IjoMfaSU, foi Traaća st. 2„ HL naostr., pri gospe Se-katovi od II. top. do 4. pet. * 2^ hisu o aUdorliid, obstoječa iz 4 sob, kleti in t na — Poizve se pri a\jlbMMi >lt na Bleđa, ftrad šl 14L Gospodarsko in Siva r Lokvi na >». o prodajalno z mešanim blagom v naitiU.___ Pogoji pn ftacrlstva. 2787 automobil za A osebe se po jaki ngcfai ceni proda. V - - rc poizve v Sp. Šiški 220. pri Scbcniku. Proda || 18 oralov obsežno posestvo. Poslopja >o popolnoma nota in ob cesti Travniki, nitve m hrastov gozd (star* izborne kakovosti m v neposredni bližini h;*e. Ugodno za v«akogar. Naranćneie : Emicf Lovrenc Zavod Wm i fini Edini gosposki mostni zavod. V prvi vrsti se skrbi za dobro vzgojo in pouk gojencev, ki obiskujejo goriške c kr. sreda te Sole. Sprejemajo in poučujejo se tudi p riva-tisti. Obcevalni jezik v zarodu je netnski in deželni jeziki. Lega zelo lepa in kraj zdrav. Hrana izvrstna. Nadzorstvo strogo. Sprejemajo se ie učenci i boljših krogov Pcnsion 900 K — Natančaeja pojasnila daje 2H32 ravnateljstvo. Vet raznašalk ki znajo brati in pisati 2830 sprejme s 1. septembrom „Zlata kaplja'4 Lio^aea. Si. fetra teta itn. 27 Priznano fina kuhinja« Lepi testa vračijsk i prostori ta povseat aa novo urejes m • najn- velik senčnat vrt. ffl taki uril in Oontai fini velik koncert! UUBUUBMl ZVON Ena o njdr Gospodična, 28 let »tara. 14. ve 2 bana v |j< «podmi»t«u, vesele narave m z nekaj premoženjem ae želi radi po man»kan a £a»a seznaniti m poroditi z c Icr. uradnik n ali t učiteljem. Vdovci z en i nt otrokom niso izkl|ućeai. Ponudbe d«» 25 avgns'at I p »lenoMata nroia 11**, MHmiiik v -tal.io d«-l«» pri anatfi|i Tkano a cene,se n^g«. drugje ponuia p. n trgovcem in pr kupi >• a 'frn ^. -l- itrdka JOSIP KOPA, Praga-Karlin. -mrti kakor tudi Že med boiezniio Ijubherieaa i soproga, očeta, brata, oziroaia jvafca ta strica, ju ■fin rta Ivana Terpinca posestnika, gostilničarja, ravnatelja mestne hranilnice ta občinskega ia cestnega odbornika izkazalo se rtam je od vseh stran, toliko sočutja in soZalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahna ! ?ahva!jutemo se vi lifnatitemu gospodu dekanu za njeg * e tolažilne ob >ke ob bolezni kakor tudi vsem pfotastitim gg duhovnikom, oz;r. č oo frančiškanom, pevskemu dr n s* v u »Lin«, roZarni brambi. čitalnici, veterancem in mestni godbi Srčna hvala tudi aaaonjoatevflaim darovalcem krasnih vencev. Vsem, ki so nam la;sah v teh bridkih urah gorje in počast 1: spomin pokojnina, kličemo pridni Bog plačaj' V Kamniku. 22. avgusta 1^10 2827 tihi|oH Valjčni mlin v Domžalah OHČAR, LJUBLJANA Centralno pisarna in skIMitte: Sesava allci i. l«f«a >alwa. M. IS*. Tatolaa iaHii*. M. M«. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Stolni trf S. II Bitno I ] zastopstva zzanke i KIMTA je v teka in trpežnosn ncdOSežDO kolo sedanjosti. t053 Zaloga Puchovih koles. Kolesa sprejema v naprava, OOaaj- iiraai|a ta noaikljanjo ter izposojevanje koles. točna, soliina ia ceaa izvršitev. Karel Čamernik Ijnbij3H3, Dunajska cesta 9. Ceniki zastonj in franko. Učenca sprejme takoj •# 2806 F on DCTiflr. trgenec v UMU Len pisestve pol ure od železnice, ob okrajni cesti, obstoieče iz novozgrajenega mlina, žage, go>tilae, okoli 9 oralov njiv in trav-n kov se zaradi bolezni praaa. 2827 Natančnejša pojasnila daje uprav« ništvo »Laibacher Zeitung«. Kolanki. aprojmo t dobro in stalno delo. L feitt. kolar v Kotevli. 2813 C. kr. avstrijske A državne železnice lavšočctk iz voznega reda. t* tz L'aUtaaa (;•**, zaL) 7-03 nutra). Oser-a vlak s Baser TrfiĆ, •es-nice, Trbil, Ueijak, Cjorica, Trst, Celovec /•76 jfutrau Oarbn: • s.-nen: ;»ro»uplie. Št Janž, ^iirlolfovo, *traia .opace, Kočevje. 0 12 i< o tre. < - ▼ Smeri: |eae- z zvezo na brzovlak v GaaiaaaZj Dun.] |. k., L.i ne, Prago. t>rati— ponoći: Mesanec v Kamnik le ob nedeljah in prazn.kih. 0. aaa sajam 19 a O. *viao4 v Ltnaiiaao Oazno talazaioa). 7-C9 zjutrst: CJsebai vlak iz Jesenk. v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidac, fi: r, Linca. Celovca, Monakovega, Solnograd*, Badgasteina, beljaka, Gorice, Trsta, 1 : a a-ez z,uxrm\: Osebni t ^ iz Kočevja, Ru- dolfovega, Grosupljs, Št. Janža II-20 do^oldn«: Oaebni v.aic is Trbiža, fJoric*. jeaezuc v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., CelcTca, Vlisingena, Dus-seidoria, Kolina, Wicsbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, lnomosta. Badgasteina. Bel? aaa. 9*0» pop© ona: Osebni vlak iz Kočevja, ^traže - Toplic, Rudolfovega, Groauplja. Št Janža ai7 pobotane: Osebni vlak tz Trhna, Celovca, Beljaka, Gorice, irsta, }eseoic, Triica. O 58 rvoOor: osebni vlak x Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Fra^r, Linca, ovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Hei)a*a, Dunaja j. 1c. a-15 i«ooar: Oseoni via«. iz dcijaca, Trbiža Cei^vca, Trsta, Gorice, Jesenic, Trtica O"07 zvedtr: Osebni Tlak is Koćevia, Strale Toplic Rodolfovega, Grosuplja. Št. Janža, ti*S2 oono6l: Osebni vlak is Trbiža, Ceiorca tJc.ja.ca, Trsta. Gorice, Jesenic Priaoa v LJnatJauo (arzavao železnice v O*o0 zjutraj: Mešanec iz Karrnika. 10*00 siopoio«: Mešanec iz Kamnika. O-iO zva6ar: Mešanec .z Kaxmu. IO SO oo noči: Mešanec iz Kamnika le os nedeljah in praznikih. Čas* pnnooa in odhoda so navedeni 7 srednje cvropejskeai caau. C. kr. drzavno-želesniško ravnateljstvo v Trstu. aa sprejmeta proti dobri mesečni plači - takoj v službo. - Vpraša se pri ^ 1. kranjski tovarni sodavice v Ljubljani, Slomškova ulica štev. 27. Bieuta aaHiab liniljai laaaai nazaii j Priporoča tovarna v Ljubljani. optik m strokovDjal Dragotin Jurman Ljubljana, Selenbnrjjova ulica St. I. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. i a sajnaOsa iT ps B tOZ k Zank a praaji snOtt a maastst pavje vseh vrst st aavsni kan. t. saaava t L as BO-. T*PA 2964 MLF