PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _n Abb. postale I gruppo • Li6D3 TU ilT Leto XXVL St. 230 (7724) TRST, torek, 13. oktobra 1970 PO NEDELJSKEM^ GLASOVANJU V SENATU ZAKONSKI DEKRET 0 KONJUNKTURI NA VRSTI V POSLANSKI ZBORNICI Zbornica je včeraj razpravljala o povečanju obmejne trgovinske izmenjave, o čemer je pripravilo konkreten predlog tudi Slovensko gospodarsko združenje RIM, 12. — v nedeljo je senat pbobril vladni zakonski dekret o konjunkturi, kategera je sprejela vlada 27. avgusta in katerega mo- _sedaj odobriti še poslanska zbornica in to do 27. oktobra, dru--izgubi zakonski dekret vso veljavo. Gre za malo časa, saj bi&njka samo 14 dni, pri čemer se pričakujejo nova nasprotovali4 med vlado ter opozicijo ter morda celo poskuse zavlačevanja * dolgotrajnimi zapletenimi posledicami. Senat je pred tem zakonskim de-namreč odobril zakon o razporoki, glede katerega je prišlo zapletenih razprtij in do konč-,e£a formalnega pomirjenja med "Pokristjani in laično fronto, na ^Povi svečanih zagotovil, da se bo 0 razporokl ponovno razpravljalo .Polanski zbornici, čim bo odo- rdia vladni zakonski dekret. ®®veda nihče ne more v naprej drezati demokristjanske poslance ne formalno, aii bolje rečeno ~bko pride do novih zapletljajev, ® so prišli do izraza že danes, ko se sestali načelniki skupin poganske zbornice, ki so govorili o d^činu obravnave vladnega zakon-pega dekreta. Po sestanku je bilo zdano zelo kratko sporočilo brez membe vsebine razgovorov in “Poročalo načelnika demokristjan-“ke skupine, da se niso o ničemer ^razumeli. J senatu so obravnavali okrog Popravkov vladnega zakonske-dekreta in sedaj predvidevajo, . v poslanski zbornici ne bo manj. Poslanska zbornica je danes obarvala mednarodne sporazume Evropsko gospodarsko skup-"Ostjo m afriškimi državami Mo-gsdišom, Kenijo, Ugando in Tanzanijo. 1 poslanska zbornica se je danes tudi vprašanja, ki je poseb-r* važnosti za gospodarsstvo naše-°a .Področja, in ki se nanaša na razširitev izmenjave kontingentira-be6a blaga med tržaškim področjem r.a eni strani ter področji Buj, opra, Sežane in Nove Gorice na ‘Hi strani. Podtajnik Pedini je obrazložil raz-& zaradi katerih je Italija pro-. cua možnost razširitve blagovne ^menjave med obmejnimi področji: ran- Se Je odločila predvsem za-di naraščajočega povpraševanja jih raztlem blagu na mejnih področ-j0 ln z namenom, da bi vsaj de-Kov - *°.mPe ozirala zmanjšani uvoz jUp'I® živine in mesa iz sosedne j',®08-‘dvije vsled izvajanja določb opske skupnosti. Proti razširitvi blagovne izmenja-ni «*d Trstom in bližnjimi obmej-sta? P^očji so se izrekli le pri-®si MSI. Njihov zastopnik Fran-iz’ie, izjavil, da bi taksna raširitev ponjave pomenila škodo za Italijo. snv*e tega, je naglasil misovec, tja!;..Proti temu ukrepu tudi iz polije ti- razi°Sav- Liberalci pa so se Canf i za d^rep. Njihov zastopnik Ukrk? uP? je naglasil, da gre za Sežru, ,-u ■■ie omejen v svojih raz-odnr^ ■ *n se ne tiče splošnih 0Saiev med Italijo in Jugosla- .....“"■"HiHiiiimi..i...... Zaključni razgovor Pompidouja in «trojke» *?• — Francoski pred-skum- P°mpidou je danes odšel Vorn V sovietsko «trojko« Brežnje-druir’: Jr^igioem ter Podgornim in »daL^11 vo<3itelji obeh držav v nadaii v, bližini Moskve, kjer je znanoJev^ Politične razgovore. Ni ska v’n *? obravnavajo dvostran- darofin rasanP'!' ati vprašanja med-da mc. Politike, sporočili so samo, skutin,,drugim tudi sestavljajo razom, zakijučno poročilo. Uradni bled inri -Se bodo nadaljevali jutri katerih Y“J 12- uro> ob zaključku ročiln ' b , 0 Prebrali zaključno po-levi/ji), bakar bo Pompidou za temu U* ,lzrekel poslanico sovjetske-V - u' Zvečer bo sprejem spreinnJtrurov' dvorani Kremlja in atvj v francoski francr^t; škarje. Ob 18.45 vi jo. O ukrepu bodo glasovali na eni izmed prihodnjih sej. Sklep, da naj se blagovne izmenjave med našim ožjim področjem in sosednimi območji onstran meje razširi je treba pozdraviti ne le zaradi enostavne raztegnitev trgovinskega poslovanja s sosedno republiko, ampak tudi in toliko bolj ker takšno razširjeno poslovanje lahko pomeni novo širšo možnost razvoja obojesmemega blagovnega prometa na meji med Evropsko gospodarsko skupnostjo in najvažnejšim partnerjem italijanskega tržišča izven te skupnosti. Gre za razširitev enega tistih «regionalnih sporazumov*, ki jih predvidevajo določbe Evropske EGS in na katere prav naše obmejno področje (Trst, Gorica in Videm) lahko opira svojo zunanjetrgovinsko vlogo ter svojo vlogo mostu med vzhodno in zahodno Evropo. Slovenske stanovske organizacije in med njimi zlasti Slovensko gospodarsko združenje, pa tudi tržaška delegacija italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice, so večkrat postavile takšno zahtevo pred pristojne forume in v tej zvezi tudi nazorno razložile koristi, ki jih ima vsako olajšanje blagovne menjave med obmejnimi področji za razvoj gospodarskih dejavnosti ne le ožjega pasu ob meji, ampak celotnega tržišča obeh sosednih republik. Sklep italijanskih gospodarstvenikov, da predložijo poslanski zbornici razširitev te izmenjave, potrjuje pravilnost teze tukajšnjih operaterjev in odpira možnost za ponovno uveljavitev trgovinsko - posredniške vloge našega področja. Danes je bila 24-uma stavka nestalno zaposlenih, zdravnikov bolnišnic, ki zahtevajo izvajanje vsedržavne delovne pogodbe, ki je bila podpisana 2. aprila. V kolikor ne bo rešen sindikalni spor, so zdravniki skleniti, da bodo dosledno izvajali pogodbo in da bodo delati od jutri dalje samo po 30 ur tedensko. iimiitiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiitimiiiuiiiiiiiiiHiiiiifmiiuinuiiiiiiiimiiiitimiiiiimmiiiiiiiiii PREKINITEV OGNJA ZAPADE 5. NOVEMBRA Pogoja egiptovske vlade za podaljšanje premirja Izrael naj umakne zahtevo po odpravi raketnih baz ob kanalu in naj omogoči nadaljevanje Jarringove misije ^tališč v francoskem veleposlaniku- -likarje. Ob 18.45 bo !.-*• predsednik odpotoval z 8 Vnukovo. Napovedan nov umik ZDA iz Vietnama AŽSfORD (Connecticut), 12. — beg Predsednik Nixon je da-iz Viet^°Ve^a* url,ik 40.000 vojakov '^aden 8 h*a bo b°žiča. Ko bo umik 344,oon . v Južnem Vietnamu še Nixom>JQJakov ZDA. V bistvu ni spada rl .naP°ved nič novega, ker tisoč -V' umik v sklop umika 150 Se »aSSfc,J? «a * šef Be,e hi- hioraii 20- aprila in ki bi ga tvesti do 1. maja 1971. KAIRO, 12. — ZAR pristaja na podaljšanje prekinitve ognja ob Su-eškem prekopu, ki bo morala zapasti 5. novembra, toda z dvema pogojema: Izrael in ZDA naj prenehajo z zahtevo po umiku raketnih baz s področja kanala, Izrael pa naj omogoči zopetni začetek Jarringove posredovalne misije še preden bo potekel rok sedanjega premirja. Ta dva pogoja so objavili danes v Kairu pooblaščeni krogi, po katerih bo ZAR pristala na novo prekinitev ognja, če bo pogojem zadoščeno, le za omejeno obdobje, ki ne bo presegalo treh mesecev. To stališče je v bistvu potrdil tudi egiptovski minister za informacije in ravnatelj lista »Al Ahram* Hasanejn Hejkal v intervjuju, ki ga objavlja danes londonski »Times*. Hejkal pravd, da je ZAR pripravljena na podaljšanje premirja, da pa ji je treba zagotoviti, da bo to premirje rodilo rezultate. Po besedah ministra pa ZAR ne po pristajala na celo vrsto prekinitev ognja, kar bi privedlo k časovno neomejenemu premirju, ker bi to koristilo samo Izraelu. Če ne bo podaljšanje prekinitve ognja privedlo do nobenih rezultatov, je še dejal Hejkal, bo Egiptu ostala samo ena možnost: bojevati se. V Kairu se medtem nadaljuje intenzivna diplomatska dejavnost v zvezi s pobudo, ki jo ZAR misli sprožiti na prihodnji seji generalne skupščine OZN. Kot je znano, bo zunanji minister ZAR Riad zahteval, naj skupščina ponovno prouči položaj na Bližnjem vzhodu ter naj sprejme resolucijo, ki bi v bistvu potrdila veljavnost prejšnje resolucije varnostnega sveta iz 22. novembra 1967. Egiptovska delegacija bo tudi predlagala uvedbo sankcij proti Izraelu ter celo izključitev te države iz svetovne organizacije. Predstavniki kairskega zunanjega ministra imajo v teh dneh vrsto stikov s tujimi veleposlaniki. V tem sklopu je minister Riad sprejel danes tudi italijanskega diplomatskega predstavnika Plaja. V Tel Avivu je na seji centralnega komiteja izraelske laburistične stranke predsednik vlade gospa Golda Meir ponovila obtožbe o postavitvi sovjetskih raketnih baz ob Sueškem prekopu po uvedbi premirja. Golda Meir je dejala, da je v interesu SZ, da mirno umakne rakete, ker jih bo sicer morala umakniti kot posledica izgubljene vojne. Pozvala je tudi državo, naj «bo pripravljena na novo fazo svojega boja proti Egiptu*. Ameriški list «New Yonc Times* objavlja danes intervju s predsednikom centralnega komiteja palestinskega odporništva Jaserom A-rafatom. Arafat med drugim trdi, da je izšlo palestinsko gibanje iz državljanske vojne v Jordaniji o-krepljeno ter da je pripravljeno, če bo to potrebno, spet začeti boj proti jordanski vojski. Palestinski voditelj je tudi dejal, da sta napad kraljevih sil proti Palestincem pripravila ameriška obveščevalna služba CIA in ameriška sionistična oblast. Arafat je tudi pokazal ameriškemu časniku Hessu, ki ga je in-(ervjuval, izstrelke izraelske izdelave, ki so jih našli v palestinskem taborišču v Vahadatu. To naj bi dokazovalo, da je Izrael neposredno pomagal kralju Husseinu v njegovi akciji proti palestinskemu odporništvu. Jordanski ministrski predsednik Toukan je medtem potrdil, da je washingtonska vlada začela pošiljati v Jordanijo orožje, s katerim naj bi nadomestili izgube kraljeve vojske med državljansko vojno. HONG KONG, 12. - Tiskovna agencija «Nova Kitajska* je sporočila, da je princ Sihanuk danes i-mel daljši razgovor z bivšim predsednikom francoske vlade Mauren-cem Couve de Murvillom, ki je sedaj na obisku na Kitajskem na vabilo kitajske vlade. Obletnica plebiscita na Koroškem brez slovenskih predstavnikov Na sobotni svečanosti so govorili predsednik republike Jonas, kancler Kreisky in deželni glavar Sima CELOVEC, 12. — V soboto je bila v Celovcu svečana proslava 50. obletnice blebisčita na Koroškem. Govorniki na osrednji proslavi, avstrijski predsednid dr. Jonas, kancler dr. Kreisky in deželni glavar Sima, so obravnavali predvsem današnje življenjske pogoje na Koroškem in perspektive za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj dežele. Še posebno so najvišji avstrijski predstavniki poudarili sožitje med nemškim in slovenskim prebivalstvom na Koroškem in podčrtali zlasti odprto politiko koroške dežele do svojih sosedov. Avstrijski voditelji so s tem izrekli tudi priznanje slovenski etnični skupnosti na Koroškem, ki je po letu 1921 ostala izven svoje matične domovine in ki danes ustvarja most za nadaljnje zbližanje narodov Avstrije in Jugoslavije, zlasti pa še sosednih dežel. Toda svečane proslave te obletnice v Celovcu se niso udeležili predstavniki koroških Slovencev. S tem so hoteli opozoriti osrednje in deželne oblasti, da po 50 letih še vedno zaman čakajo na uresničitev svojih narodnostnih in socialnih pravic. Danes začetek razgovorov med (S in Bonnom PRAGA, 12. — Jutri bodo v Pragi prvi razgovori med načelnikom oddelka za vzhodno Evropo zahod-nonemškega zunanjega ministrstva Von Altenom in češkoslovaškimi funkcionarji. Razgovori se bodo nanašali na vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov med Češkoslovaško in Zahodno Nemčijo. Sedanji uradni stiki med obema državama se nanašajo le na gospodarske misije v Pragi, odnosno Frankfurtu. Po podpisu sporazuma med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, razgovori, ki so v teku med Bonnom in Varšavo ter prvimi uradnimi stiki, ki so bili v preteklih mesecih med Zahodno Nemčijo in Vzhodno Nemčijo, se torej sedaj začenjajo uradna politična pogajanja med Prago in Bonnom. «Izvestija» o Nixonovih predlogih za Indokino MOSKVA, 12. — Glasilo sovjetske vlade »Izvestja* objavlja danes komentar o novih Nixonovih predlogih glede Vietnama ter zavrača predvsem zamisel o sklicanju mednarodne konference, na kateri bi obravnavali problem celotne Indo-kine. List pravi med drugim, da je politična ureditev v Laosu in Kambodži «notranje vprašanje teh dveh držav*. «Izvestja» menijo, da Nixonovi predlogi «ne vsebujejo nič novega in konstruktivnega* ter da sklicanje mednarodne konference ni potrebno glede na to, da je že v teku pariška konferenca o Vietnamu. Jugoslovanski predsednik Tito in zahodnonemški kancler Brandt z ženama na bonskem letališču ■llllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||llll|||||l||||||||,,|||,||,|||,lll,llllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||l|lllll|l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||lllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||| TITO OB POVRATKU Z OBISKA V BELGIJI, LUKSEMBURGU IN ZAHODNI NEMČIJI Prizadevanja za evropsko varnost Brandtove izjave o razgovorih s predsednikom Titom - Scheel bo kmalu obiskal Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Predsednik republike maršal Tito je sinoči na beograjskem letališču po vrnitev z uradnega obiska v Belgiji in Luksemburgu in razgovorov z zahodnonemškim kanclerjem Willyjem Brandtom med kratkim obiskom v Zahodni Nemčiji, ocenil svoje potovanje kot potovanje miru in poudaril, da se z obiska v Belgiji in Luksemburgu in razgovorom z Willyjem Brandtom vrača z zelo ugodnimi vtisi. «To je prvič — je dejal Tito — da sem istočasno v Evropi, skupno s svojimi sodelavci, obiskal tri dežele in se z voditelji teh držav razgovarjal o vprašanjih, ki danes obremenjujejo svet. Do sedaj sem nekako več obiskal države v Aziji, Afriki in drugod, sedaj pa smo se bolj an- gažirali, da bi prispevali k napredku sodelovanja v Evropi, kjer so se do sedaj začenjale in končale vse vojne. Zato je po mojem mišljenju zelo važno, da narodi Evrope pristopijo k ustvarjanju take evropske skupnosti, ki bi bila, da tako rečem, temelj za zavarovanje miru na celem svetu*. Tito je poudaril, da je tako v Belgiji kot v Luksemburgu izmenjal { voditelji teh držav misli o dvostranskih odnosih, o mednarodnih vprašanjih in pri tem ugotovil enakost oziroma podob- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilIPiiiiiiiilliiiiiuinM.iiiimiilfiiiirtliiiiiičiiiiniiiiiiniiiunninMHmMiniiiiiiinHnHMnnHMmMnMiunHnnmmimnnHumnimmmmmmmumnnHmnHHmumHnnnHHMnuimims OSTRI NAPADI NA POUČIJO IN STREtJANJC DESNIČARSKIH SKUPIN V REGGIO CALABRII Na pobudo Golomba sestanek s tajniki štirih strank levega centra ter odločitev o načinu določanja deželnih glavnih mest RIM, 12. — Na pobudo predsednika vlade Colomba so se danes sestali tajniki večinskih strank, da preuče zelo težaven položaj v Ca-labrii, kjer je včeraj prišlo do dramatičnih in ostrih napadov na policijo. Na današnjem sestanku so bili poleg Colomba prisotni tudi tajniki Forlani, Mancini, Ferri in La Malfa ter ministra za notranje zadeve Restivo in za sodstvo Reala. V poročilu je rečeno, da upoštevajo stalsče komisije za ustavne zadeve parlamenta, ki ga je komisija sprejela že v prejšnji zakonodajni dobi, da .je v pristojnosti parlamenta, da določa o glavnih mestih dežel. Na tej osnovi so se dogovorili, da bodo takoj sprejeli koordinirano pobudo, da se z vpra- šanjem takoj ukvarja parlament. Končno so pozvali vse politične sile dežele, da se obnovi normalni položaj in da se redno prične z normalnim delom. Ta poziv po eni strani predstavlja poskus poetičnega reševanja položaja, ki .je dobil izredno ostro obliko, saj je prišlo do novih in, kot vse kaže, do na.ihujših demonstracij v Reggio Calabrii, istočasno pa se ga lahko tudi razlaga kot umik, ali kot kapitulacijo, pred desničarskimi silami tamkajšnjega področja glede izbire glavnega mesta dežele. Nedeljska kronika ie zelo dramatična in govori o napadalnih sku pinah, Id so uporabile strelno orožje proti policistom in zlasti proti ................ Sodelovanje med SFRJ in svetovno banko Razgovori McNamare z Ribičičem, Granfilom m s Smoletom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Predsednika Mednarodne banke za obnovo in razvoj Roberta McNamaro, ki je včeraj s svojimi sodelavci prispel na večdnevni obisk v Jugoslavijo, so v teku današnjega dne sprejeli predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil in zvezni tajnik za finance Janko Smole. McNamara se je v razgovorih z Mitjem Ribičičem zanimal za delovanje jugoslovanskega sistema so-cialitsičnega tržnega gospodarstva, za vprašanje decentralizacije in za način reševanja vprašanja nerazvitih področij. Poleg tega sta se Ribičič in McNamara načelno pomenila o razširitvi sodelovanja Jugoslavije s svetovno banko in o možnosti novih večjih posojil Jugoslaviji. V razgovoru McNamare s Tomom Granfilom je prevladovalo vprašanje kreditiranja izvoza jugoslovanskih industrijskih izdelkov v države v razvoju. Zvezni tajnik za finance Janko Smole je seznanil McNamaro s poslovnimi značilnostmi jugoslovanskega gospodarskega sistema, z gospodarskim razvojem v Jugoslaviji in perspektive njenega nadaljnjega razvoja, ter s potrebami Jugoslavije po novih kreditih svetovne banke. McNamara je s svoje strani pozitivno ocenil udeležbo Jugoslavije v svetovni banki Predsednik svetovne banke je popoldne obiskal tudi svet sindikata, kjer ga je tajnik Marjan Rožič seznanil z nekaterimi aktualnimi vprašanji samoupravljanja, družbenimi in gospodarskimi odnosi in vlogo sindikatov v samoupravljanju. Zatem je McNamara obiskal zvezno zbornico, kjer se je razgovarjal s predsednikom Kolakom. Pozno popoldne se je McNamara v Beograjski združeni banki sestal s predstavniki jugoslovanskih bank. B. B. karabinjerjem, ki na provokacije ui-1 včerajšnjimi izgredi aretirali nobe-so odgovorili na isti način. Pri tem * nega napadalca in da menda niso so bili ranjeni trije pripadniki «sil —1 ’ ■ reda* in eden njih zelo resno, tako, da je še vedno v smrtni nevarnosti. Danes so poskusili napraviti kirurški poseg, ki pa je bil neuspešen in obstaja nevarnost, da bo mladi karabinjer ostal vse življenje hrom, kolikor ga bodo sploh rešili. Reggio Calabria je povsem osamljena in so vse ceste blokirane, policija pa je blokirana v središču mesta. Na cestah so barikade ter demonstranti nadzorujejo vse strateške točke. Železnica ne deluje, pristanišče je prazno ter obratuje samo letališče, vendar potniki ne morejo priti v mesto. Zjutraj se je izvedelo, da so agenti javne varnosti odkrili v tunelu v bližini avtoceste skladišče vžigaimh bomb in da so zaplenili 150 vžigalnih bomb. Kot je znano, so vse tri natvečje sindikalne organizacije odločno obsodile sedanje izgrede, ka pa jih podpira neofašistična sindikalna organizacija CISNAL. Njeni izjavi se v bistvu približuje tudi škofija, ki pravi, da vedno obsoja nasilje, da pa obsoja nasilje, iz katerekoli strani — torej tudi s strani javne var nosti — in da želi. da bi oblast končno upoštevala stvarnost. Popoldne je prišla skupina okrog 200 žena iz kraja Rogudi v Reggio Calabrio in njih predstavnice so sprejeli na prefekturi. Zahtevale so, da se prične z redno šolo. Kasneje se je izvedelo, da je prefekt odločil, da se 15. oktobra prične redni šolski pouk na srednjih šolah in da bodo takrat tudi izpraznili nekatera šolska poslopja, ki jih je zasedla policija in karabinjerji. Glede včerajšnjih izgredov je vedno bolj jasno, da gre za dokaj o-stro ločeni skupini. Prva govori o »Reggio o morte* in jo menda vodi okrog 30 profesionalnih pretepačev, med katerimi je tudi precej običajnih kriminalcev. Druga skupina pa bi pristala na nove zahteve, da bi se resneje tudi v okviru sindikatov govorilo o stvarnih vpra šanjih celotnega področja. pridržali nobene osebe. Šlo ie skratka za spopad brez možnosti, da bi se pomešali policisti in napadalci. Tudi danes zvečer je prišlo do napadov na federacijo PSI, kamor so vrgli zažigalno bombo. Neka druga skupina pa je ponovno za žgala železniško postajo, ki je bila že resno poškodovana v preteklih dneh. Vrgli so bombo v podružnico Fiat, ki pa ni povzročila večje škode. Okrog 21. ure se je položaj pomiril in je župan Piero Batta- nost pogledov o mnogih mednarodnih vprašanjih. Razgovori z zahodnonemškim kanclerjem Willyjem Brandtom «o mnogih vprašanjih, ki se tičejo ne le obeh držav temveč popuščanja napetosti v Evropi in na svetu so bili sploh zelo plodni*, je dejal Tito in pripomnil, da imajo vodilne osebnosti Zahodne Nemčije «zelo dobro voljo, da prispevajo kolikor je mogoče, da bi se sporna vprašanja predvsem v Evropi odpravila in da bi se postopoma pristopilo k zagotovitvi evropske varnosti*. Na beograjskem letališču so predsednika Tita, njegovo soprogo in ostale člane njegovega spremstva med drugim pozdravili predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, voditelji diplomatskih misij akreditirani v Beogradu in druge visoke jugoslovanske o-sebnosti. Na poti z uradnega obiska v Luksemburgu se je Tito včeraj od 11. ure do 15.30 zadržal v Zahodni Nemčije. Predsednika Jugoslavije so na letališču Wahn med Kolnom in Bonnom pozdravih zahodnonemški kancler Willy Brandt s soprogo, zunanji minister VValter Scheel in druge osebnosti. Po prisrčnem pozdravu na letališču sta se Tito in Brandt skupno s svojimi sodelavci odpeljala v dvorec Roettgren blizu letališča, kjer sta Brandt in Tito skoraj ves čas posvetila razgovorom o mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosov. Razgovorom med o-bema predsednikoma so se kasneje pridružili tudi njuni sodelavci. V kratki pavzi med razgovori je Willy Brandt priredil kosilo v čast predsednika Tita in njegove soproge. Zunanji minister Mrko Tepavac in_ Scheel pa sta poleg imela tudi ločene razgovore. Med kratkim zadržanjem v Zahodni Nemčiji je Tito dal zahodnonemškemu radiu izjavo, namenjeno jugoslovanskim delavcem zaposlenim v Zahodni glia pozval prebivalstvo, naj pre neha s spopadi v zvezi s progla- Nemčiji, som predsednika vlade Colomba ?n I Neposredno po odhodu predsedni-tajnikov štirih vladnih strank. Ika Jugoslavije je Willy Brandt v . "U"1 Hlinil m n milili lini in hi m n n n n 111111,11111 m m, HARTLING V BEOGRADU Jugoslovansko • danski gospodarski sporazum (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Zunanji minister Danske Paul Hartling, ki je po dvodnevnem obisku v Dubrovniku prispel v Beograd, je danes razgovarjal z državnim tajnikom za zunanje zadeve Mirkom Tepav-cem in z njim Izmenjali misli o mednarodnih vprašanjih, še posebno pa o evropskih vprašanjih. V razgovorih je bilo ugotovljeno, da imajo male ln srednje države pomembno vlogo v nadaljnjem popuščanju napetosti v Evropi, da v precejšnji meri vplivajo na premagovanje blokovske razdeljenosti. U-gotovljeno je bilo, da imata obe državi enake poglede, da Je treba sklicati konferenco o evropski varnosti. V razgovorih sta obravnavala tudi položaj na Bližnjem vzhodu in je bila pri tem obojestransko izražena zaskrbljenost zaradi neugodnega razvoja položaja na tem področju. Hartling in Tepavac Danes so sporočili, da n;so med I soglašata, da se to vprašanje lah- ko reši samo na podlagi resolucije varnostnega sveta. V popoldanskih razgovorih sta ministra obravnavala poseben položaj v Jugovzhodni Aziji in vprašanja s področja dvostranskih odnosov. Pri tem je bila obojestransko Izražena želja po nadaljnjem napredku medsebojnega sodelovanja, posebno na gospodarskem področju. Po današnjih razgovorih sta Tepavac in Hartling podpisala sporazum o gospodarskem, Industrijskem ln tehničnem sodelovanju ta sporazum o kulturnem sodelovanju med obema državama. Ob obisku zunanjega ministra Hartlinga je prispela v Beograd tudi gospodarska delegacija Danske, ki je imela danes v zvezni gospodarski zbornici razgovore z jugoslovanskimi gospodarstveniki o možnostih razširitve gospodarskega sodelovanja med obema državama. B. B. kratki tiskovni konferenci na letališču povedal časnikarjem, da so se razgovori nanašali na konferenco na vrhu v Lusaki, pripravo evropske konference o varnosti, odnose Vzhod-Zahod, položaj na Bližnjem vzhodu, na odnose med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo in na druga mednarodna vprašanja. Brandt je še posebno poudaril, da je Tito ocenil sporazum Bonn - Moskva kot zelo pomembem in pozdravil razgovore med Bonnom in Varšavo o normalizacijo odnosov. Brandt je poudaril, do obe strani sodita, da konferenca o evropski varnosti ne sme biti propagandnega značaja, temveč, da mora dati konkretne rezultate. Glede jugoslovansko - nemških odnosov je Brandt dejal, da si Beograd in Bonn redno izmenjujeta misli in da je današnji sestanek povod za intenzivnejše razgovore, ki jih bo imel zunanji minister Scheel med obiskom v Beogradu prihodnji mesec. V odgovorih na vprašanja časnikarjev je Brandt dejal, da se s predsednikom Titom ni spuščal v podrobnosti glede priprave evropske konference, da pa oba soglašata, da je treba konferenco skrbno pripraviti. Glede položaja v Srednji Evropi je Brandt dejal, da s predsednikom Titom «bolj soglaša o tem, kakšna bi morala biti Evropa v bodoče, kot pa kakršna je sedaj.* Dejal je, da obe strani soglašata, da je potrebno ustvariti pogoje, da oba bloka prostovoljno zmanjšata oborožitev. Zahodnonero-ški kancler je izjavil, da je za Bonn zelo pomembna jugoslovanska ocena položaja na Bližnjem vzhodu in napori Jugoslavije, da prispeva k uresničenju miru na tem področju. Brandt je dodal, da deli s predsednikom Titom zaskrbljenost glede položaja na Bližnjem vzhodu in da je bilo zanj zelo pomembno, kar mu je Tito povedal o svojih razgovorih z Nixonom. Zunanji minister Scheel je obvestil časnikarje, da je z državnim tajnikom Mirkom Tepavcem izmenjal misli o evropskih vprašanjih in da mu je pojasnil koncepcijo evropske politike Bonna in poglede na pripravo konference o evropski varnosti. Predsednik republike Tito je v svoji pozdravni izjavi delavcem v Zahodni Nemčiji izrazil prepričanje, da bodo jugoslovanski delavci, ne glede kje se sedaj nahajajo, tudi v bodoče tesno povezani s svojo domovino, da bodo kot doslej zvesti državljani svoje dežele. S svoje strani, je izjavil Tito, se bomo še naprej zavzemali, da zagotovimo čim boljše pokoje dela, delavcem na začasnem delu v inozemstvu, istočasno se bomo trudili, da čira prej ustvarimo pogoje za njihovo vrnitev in zaposlitev. Božo Božič Napovedana sestanka Rogers-Gromiko WASHINGTON, 12. — Ameriški državni sekretar VVilliam Rogers se bo v prihodnjih dneh dvakrat sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. Do srečanj bo prišlo v New Yorku 16. in 19. oktobra. V istem obdobju se bo Rogers sestal še s številnimi drugimi državniki, ki bodo prišli v New York ob priliki jubilejnega zasedanja generalne skupščine OZN. Že jutri bo šef državnega departmaja sprejel izraelskega zunanjega ministra Eba-na, v petek pa se bo sestal z zunanjim ministrom ZAR Riadom. TRŽAŠKI DNEVNIK 13. oktobra 1971 NA POVABILO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Predsednik in ravnatelj ESA obiskala slovenske obrtnike S ŠTAFETO «OD SPOMENIKA DO SPOMENIKA*. Pr°f. Di Natale in ing. Selan zadovoljna z obiskom ■ Za tesnejše sodelovanje ESA s slovenskimi ustanovami ■ V obrti primanjkuje zlasti mladih kvalifkiranih moči Zaključek prireditev za proslavo 25. obletnice osvoboditve v Križu Velik doprinos Križanov v narodnoosvobodilnem boju - Sodelovanje mladine - Do nedelje odprta razstava o nacističnih taboriščih Predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole pozdravlja gosta med obiskom v prostorih organizacije. Na njegovi desni prof. Di Natale Včeraj sta kot gosta Slovenskega gospodarskega združenja obiskala naše področje predsednik Deželne u» V nedeljo popoldne so se v Križu zaključite prireditve v okviru proslave 25. obletnice osvoboditve, ki sta jo priredila kriška sekcija združenja ANPI in prosvetno društvo «Vesnai>. Pri proslavi je aktivno sodelovala mladina iz Križa in sosednih vasi nabrežinske in zgo-niške občine, ki je v nedetljo priredila štafeto. «Od spomenika do spomenikai). Sodelovali so tudi mlada godba na pihala iz Križa, pevski zbor p. d. «Ve ruote) Širok zaslon V glavnih vlogah Adam Roar-ke in Sabina Soaarf KINO «|R|S» PROSU Danes ob 19.30 barvni birf' ljantm film: TO, E’ MORTA LA NONNAI Igrajo: Serena Adgemova, O role Andrč, Peto Shtel Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Ugo iah halt nje blij De 22. den lire hia lorr se so v Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok hJhj lije Lipovec daruje Marija Birsa l.^ lir za prosvetno društvo v Skednji Za Solo - spomenik NOB v Cerktl""1 daruje Viktor Mlač 1.000 lir, V počastitev spomina pok. go9F Emilije Lipovec darujejo Kosanj’ Tatjana in Marta 5.000 lir za P* Skedenj. V isti namen daruje Miranda S"f brnlk 500 Ur. v počastitev sp oh1'' na pok, Emilije Lipovec daruje A dalgisa BJekar 500 Ur za mladln** odsek p.d. Skedenj. V počastitev spomina pok EmlllJ* Lipovec so darovali Klementina S*1" etri in Kristina Merlak 2.000 lir * Dijaško matico, Minka ln Drago P hor 2.000 lir za mladinski sklad pf* svetnega društva v Skednju. Namesto cvetja na grob Jolande & slč vd. Kralj daruje družina Cele"1' Daneu 2.500 Ur za športno druJb* Polet. del jel tež fin zju ih t še na če gli še: da je če dr kj jel žo dr rii 1971 13. oktobra 1970 tu VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Pred sodniki četverica moških obtoženih posesti 103 g mamila Enega so obsodili na 2 leti in I mesec zapora, ostale tri pa zaradi pomanjkanja dokazov oprostili vsake krivde »Prad tržaškim kazenskim sodiš-Cen? (preds. Corsd, tož. Borracettd, zapis. Chiarelli) se je včeraj mo-Fr3 zagovarjatr četverica moških, “ so bili obtoženi posesti 103 g ™an>ila. Na zatožni klopi so sedeli W-letnd Pietro Bonagrazia iz kraja ni 800 Veneto, 29-letnd Ugo Ro ia t*r 38-letni Pietro Boccardi, Rima in 41-letni Giorgio Pre-PSganJz Trsta, Ul. Diaz 24. °he 21. julija letos je podčastnik ^agentov letečega oddelka kvesture Brj®* obvestil vodjo svojega oddel-dr. Potrosi na in ma.iorja Mo-v«i t^’a’ se v hotelu De la r !JUe *hajajo štirje, precej sumlji-jooški. Eden od teh nai hi tudi telefonski pogovor z Ri-,7*2*\n“d katerim naj bi namignil ie#tsa u e s?mokrese. Podčastnik Cos-o l“di povedal, da se omenjeni vozijo v razkošnih avtomo- bilih tnercedes in Lancia fulvsa, z dekle, Bruna Pa .je tudi neko c 'v0" tv faT.U1- Kandler 14. itJJ rfl Petrosino se je potem, ko je et*!t J*™ za imena suml.jivih gostov, ‘HiSrSS Pozanimal pri elektronskem javne varnosti v Rimu. da >'T>.mu bai več povedali o moških. sporočili, da .je bil Bo -liti ‘“grazia že kaznovan zaradi trgo-* blagom sumljivega izvora nvjrLjMVine, Boccardi pa zaradi go-letrfKn - ® tatvine. Zaradi po?pe ure, slrt^‘16 *?elca-i čez polnočjo, pa je 'la bo osumljence šele na-■-^rpeKa dne pozval na zaslišanje P na kvesturo. naslednjega dne. okrog 5. s!®e zjutraj, prišel v hotel. Tu mu k£.w?tar Povedal, da so moški ob-P zU? “s^bence recepcije, naj .jih uuri? °b 7.30 zjutraj. Ob omenjeni " soLJa ^nasrazia vstopil Iz svoje ffl se napotil proti avtu mer-— tn je hotel prižgati motor, Iva ifa -^e br- Petrosino ustavil in IjL ?°Yabil na kvesturo. Major Mo-r»’da Da ie ostale tri. v bojazni, deli”111 ne bi pobegnili, ko bi izve-cin1 Za aretacijo tovariša, pravo-'("L ,° aretiral in odpeljal na zašli-,Sa5* na kvesturo. di re !>mis.ar letečega oddelka kvestu-LiDroi11 pasovi sodelavci so že vna-om.I.^ali. g kom imajo pravzaprav »•nSb u ^°bro so vedeli, da se on> maJjn ,avii° s prekupčevanjem z n'11 nrS1 m v tem smislu so jih tudi d i r^asliševatr. Roberti. Boccar-'J* p-.{,n Predonzan so že od vsega za- ■ .Matematično tajili, da bi kdaj- opravka z mamili. Vse L e Pa je bilo z zasliševanjem vi» itu ®r#2ie. Agenti so vedeli, da i-irtlir pri sebi poldrugi milijon za’ ki W mu moral služiti mi Na , ^ oziroma prodajo mamila. U vj/ t°, obtožbo se ie moški opra-5) w na zelo čuden način. Dejal 11 ie Prišel v Trst zaradi o-Kupiti bi moral neke av-v. nglzrte ih .jih plačati ravno z de-P* 51lem- ki ga je imel pri sebi. U niPBe<1*em ko so se dr. Petrosino in v> ve/t aodelavoi trudili, da bi kaj nifai “Vedeli, je komisarju telefr-K detektivskega oddelka ** mu kapetan Lembo, in vnd,(^0ve'lai, da je tudi on pričel ioi rt!” Raziskavo v zvezi s četve-li tij. moških, osumljenih prekupčeva-eiH ni, * mamili. Medtem ko ie iskal 1 km kVvF mercedes, da bi iztaknil ( avtom ! • ntiptjivega, .je pod nekim ! mer»Tj 1 ’e bil parkiran prav pred . Co ^esem, našel na jlonsko vreči-. knitt/.kateri sta bila prah rjav ban,„ barve ter steklenička z brez-gre 00 tekočino. Ker je menil, da >1* kraiin!i mamilo, .jo je nesel na po-1 Dmfiui 1 laboratorij za higieno in i"' OenJa^o za analizo. Tu so izve-vrezi, analizirati vsebino najlonske rep, 6 ln izdali sporočilo, v kate-Kre •** rečeno, da .ie možno, da |l( Meri, a morfin, lahko pa tudi ne. <* ka agenti letečega oddel- ■ z Hm ?? , kvesture v sodelovanju s Usntn ra’ tovariši or'šli do novih jah Po doblienih informaci- raia 01 "hberti in Bonagrazia mo nje _Pr*cakati sla za prekupčeva bližn« manrvli in mu izročiti pri n Poldrugi kilogram mamila De j anka naj bi prišlo v hotelu 22. ,e- °krog 8. ure zjutraj, den ',a et°s, torej nekaj ur pre tira].80 agenti vdrli v hotel in are-hiam-i omen.iene moške. Iztaknjeno lom ° b°^ Parkiranim avtomobi-ae B„Pa. ®o si razlagah s tem, da so a , oagrazia v trenutku, ko v v,;?. P®!iali na kvesturo, holel “"■m iznebiti in ga neopazno odvrgel pod vozilo. Ker pri Botovi niso našli nobenega otipljivega dokaza o njeni večji ah manjši sokrivdi pri vsej zadevi, so .iojse isti dan izpustili, vse štiri moške pa prijavili sodnim oblastem. Na včerajšnji razpravi je edino Bonagrazia priznal, da je imel pri sebi mamilo. V lastno obrambo pa je dejal, da ga ni ne kupil, niti ga nameraval prodati. Posest slednjega je aprav;čal z besedami, da mu ga je nekdo izročil in ga za prosil, naj mu ga shrani za nekaj dni, nakar bi ga prišel dvigniti. Vsi ostali pa so, podobno kot že prej na zasliševanju, tajil', da bi imeli kdajkoli opravka z mamili. Javni tožilec dr. Borracetti je e-dino za Robertija predlagal dve leti zapora, za vse ostale pa triletno zaporno kazen. Branila5, odvetniki Aleffi in Kostoris za Bonagrazio, Addamiano iz Rima za Robertija, Antonini za Boccardi ja ter Amodeo za Predonzana pa so predlagali o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so po skoraj enournem posvetu obsodili Bonagrazio na 2 leti in 1 mesec zapora ter 220.000 lir denarne kazni, ostale pa so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Sto kg težak pokrov oplazil delavca Amaldo Azzano. 37-letn! delavec iz Milj, ki je zaposlen v tovarni strojev, se .je včeraj za las rešil hujšega. Med delom ga ie, na srečo, samo oplazil skoraj 100 kg težak kovinski pokrov zaboja, ki je padel z žerjava. Delavec, katerega je močno bolela noga, se je s taksijem odpeljal v bolnišnico, kter so mu nudili prvo pomoč in *»a nato s priporočilom 15-dnevnega počitka odslovili. iinmiiiiuuiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiHiimiitiimtiitliuinmiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV Nadaljevanje razprave o zakonu v prid gospodarstvu v deželi Popoldne se sestane četrta komisija, ki bo razpravljala o zakonskem osnutku v prid ribičem Tudi ta teden se obeta zelo živahna deželna zakanodajna dejavnost. Danes ob 9.30 uri se sestane deželni svet, ki bo nadaljeval razpravo o zakonskem osnutku o izrednih posegih v nekatere panoge deželnega gospodarstva. Doslej je spregovorilo v razpravi o tem osnutku pet svetovalcev. Na vrsti pa so še komunisti Baracetti, Cuffaro, Bacicchi in Moschioni, liberalca Morpurgo in Trauner, svetovalca Furlanskega gibanja Cecotto ln Schiavi, demokristjan Coloni in Me-tus, socialist Pittoni in socialdemokrat Delmas. Kot po navadi bo prva ura seje posvečena odgovorom odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Popoldne pa se sestane četrta stalna komisija deželnega sveta, ki bo začela razpravo o zakonskem osnutku o ukrepih v prid ribičev in gojilcev školjk. Namen zakonskega osnutka je pospeševati ribištvo, ki zahaja vedno bolj v krizo tudi zato, ker je v morju vedno manj rib. Z zakonskim osnutkom bodo podprli nove tehnike ribolova. Hkrati pa bodo pomagali ribičem pri nakupih novih ribiških naprav ter na: prav za konserviranje ulova. V naši deželi je približno 2.000 ribičev, ki spadajo v tri kategarije. V prvi kategoriji, ki se ukvarja z ribolovom na odprtem morju, je le malo ribičev. Mnogo več jih je v drugi kategoriji, ki lovijo ribe ob obalah, ki pa so med najbolj revnimi. Končno spadajo v tretjo kategorijo gojilci raznih mehkužcev. Zakonski osnutek deli ribiče ravno v te kategorije in predvideva zanje u-godnosti za spodbujanje njihove dejavnosti. Z zakonskim osnutkom bodo nakazali v 3 letih 540 milijonov lir v kapitalu in 500 milijonov lir v desetih letih za kritje obresti od posojil, ki jih bodo ribiči najeli. Danes se sestane tudi na redni seji deželni odbor. V petek pa bo seja tretje komisije, H bo razpravljala o zakonskih predlogih komunistov o spremembi zakona v prid slepcem in gluhonemim, ter o zakonskem predlogu svetovalcev KD, PSI in PSU v isti namen. Poleg tega bodo razpravljali tudi o peticiji, ki jo je naslovila na deželo skupina članov in voditeljev Italijanske zveze slepcev, bivajočih v naši deželi. __________ Plamen zajel tehnika: hude opekline po rokah Zaradi opeklin 1„ 2. in celo 3. stopnje po rokah in obrazu so vče raj zjutrai sprejeli s prognozo okre vama v mesecu dni na dermato loškem oddelku 52-letnega tehniki Angela Borvina iz Ul. Tasso. _ Bonina so pripeliab v o°!nisruco z avtom družbe AFA 'z industrijskega pristanišča. Predstavnik dru*-be je telefonsko sporočil, da se ie Bonino opekel med ure.jevantem e- lektrične armaturne plošče, ko je nepričakovano iz te švignil plamen, ki je zajel nesrečneža. Med vstajanjem s postelje je 72-letna Genoveffa Cegion por. Bos colo iz Ul. Canal Piccolo 2 padla in ker se je udarila po čelu, se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 7 dneh sprejeli na nevrok;rurskem oddelku. Demonstracija priložnostnih pristaniških delavcev V pristanišču je včeraj demonstrirala skupina priložnostih pristaniščih delavcev, ki se je zbrala pred uradom sveta za pristaniška dela. Priložnostni delavci so protestirali, ker še ni ministrstvo trgovinske mornarice razpisalo natečaja za sprejem priložnostnih delavcev v stalež dnevničarjev, ki je vmesna stopnja za sprejem v končni stalež stalnih pristaniških delavcev. V uradu so se predstvniki delavcev pogovarjali s funkcionarji, toda prišlo ni do nabene rešitve, ker je pač stvar odvisna od ministrstva. Omenjeni natečaj bi bilo moralo ministrstvo namreč razpisati že precej časa od tega. Turistično sodelovanje med Gorico in Zagrebom O možnosti turističnega sodelovanja med Gorico in Zagrebom so se včeraj razgcmurjali na sedežu pokrajinske turistične ustanove v Gorici. Hrvaško delegacijo je vodil glavni tajnik zagrebške turistične ustanove, gor iško p« predsednik pokrajinske turistične ustanove Mario del Ben. Dogovorim so se za vrsto pobud na področju informacij in propagande. Hrvaška delegacija ae bo o turističnem sodelovanju pogovarjala tudi v Trstu. Vidmu in Pordenonu. OBMEJNI OSEBNI PROMET V SEPTEMBRU NA GORIŠKEM Skoraj 1,2 milijona prehodov s prepustnicami in potnimi listi Tudi v Beneški Sloveniji so zabeležili okrog 234 tisoč prehodov Povečan promet zlasti s prepustnicami - Za ureditev ceste Učja-Žaga IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Po podatkih obmejne policije v Gorici smo imeli na goriškem področju v preteklem septembru 1 milijon 181.554 prehodov oseb s prepustnicami in potnimi listi v obeh smereh. Če te podatke primerjamo n. pr. z onimi iz leta 1968 v istem mesecu, bomo ugotovili lep napredek, saj podatki za september 1968 navajajo za celoten promet na istem področju ie nekaj nad 738 tisoč prehodov. Tudi v primerjavi s septembrom 1969 je promet letos večji. S potnimi listi pri Rdeči hiši je šlo na drugo stran 649.862 ljudi; od tega 446.437 italijanskih državljanov ter 208.425 drugih državljanov, med njimi seveda največ Jugoslovanov. S prepustnicami je šlo na drugo stran 531.692 ljudi; od tega 341.648 italijanskih in 190.044 jugoslovanskih državljanov. Pri tem moramo ugotoviti velik porast italijanskih prepustničarjev, kar je gotovo v zvezi tudi z bencinsko kontrolo na meji, ki ni tako stroga za prehodnike s prepustnicami. Iz i-stega vzroka je v zadnjih tednih tudi večje povpraševanje po novih prepustnicah na kvesturi. Prednost prepustnic pa se javlja tudi v tem, da je z njimi možen prehod na prehodih druge kategorije, kar pride zlasti prav, ko je pri Rdeči hiši dolga in zamudna vrsta avtomobilov, kar smo lahko ugotovili tudi v soboto in nedeljo. Tudi na področju Beneške Slovenije se še prav nič ne pozna na številu prehodov, da smo že precej globoko v jeseni. Tako so za september zabeležili na prehodu pri Stupici 135.318 tujih državljanov. S prepustnicami pa je šlo na drugo atran skoro 64.000 italijanskih in nekaj nad 34 tisoč jugoslovanskih državljanov. Skupaj je torej na tem področju dosegel obmejni promet v obeh smereh le nekaj malega manj kot 234.000 prehodov. Na posameznih mejnih prehodih so imeli naslednji prepuslniški m dvolastniški promet; Stupica 94.630, Učja 755, Brosnid 560, Mišček 566, Klinac 190, Polava 896, Robidišče 461, Solarji 272. Pri teh podatkih moramo ugotoviti, da se promet na prehodu Učja še ni posebno razvil, čeprav je ta prehod usposobljen tudi za promet s potnimi listi. To je pripisati dejstvu, da je cesta od U6je do Žage, še vedno neurejena in neasfaltirana. To so ugotovili tudi na občini v Tolminu in se pripravljajo, da bodo uredili tudi to delo; prav bi bilo, če bi bila cesta urejena še pred prihodnjo poletno sezono. vala svoj praznik z razdelitvijo diplom in medalj svojim najbolj zaslužnim članom. Svečanost je bila ob 10.25 v dvorani bivšega trgovskega doma v Gorici, v Ul. Petrairca ob prisotnosti krajevnih predstavnikov. Predsednik goriških krvodajalcev Remo Mullom se je v svojem nagovoru spomnil 11. obletnice ustanovitve društva krvodajalcev, ki šteje sedaj na Goriškem 1850 članov. Napovedal je tudi bližnjo ureditev novega sedeža društva v novi palači Zelenega križa v Ul. Crispi. K besedi se je oglasilo še nekaj drugih krajevnih predstavnikov, ki so prinesli svoje pozdrave in čestitali društvu za njegove zasluge v človekoljubni akciji. Sledilo je nagrajevanje: razdelili so 10 srebrnih kolajn članom, ki so dali kri najmanj 35-krat (okrog 9 litrov); 18 bronastih kolajn za najmanj 20 darovanj (5 litrov krvi); ter 36 diplom za zasluge krvodajalcem z najmanj 10 darovanji krvi (2.5 litra). Največ je daroval dr. Francesco Lanzino (40); omenimo naj še Marka Kosiča s 36 darovanji; Lucijana Sturma, Bruna Blažka (23), Andreja Abujo (21), ter Cvetka Sfiligoja (20). Med tistimi, ki so prejeli diplomo so tudi Marij Kovačič, Manino Peric in Bruno Tramnuž. V petek zvečer so imeli krvodajalci tudi društveno večerijo, katere se je udeležilo 350 članov. Med gosti, naj omenimo deželnega odbornika za zdravstvo od v. Deve-taga in predsednika splošne bolnišnice v Gorici odv. Sanzina. Ob tej priliki je predsednik Uria izročil odv. Devetagu posebno diplomo v priznanje in zahvalo za zaje stekel pri nje- Na cesti pri Gradiškuti z avtom poškodoval dekle Trčenje vespista in pešca v Podgori Na precej ozki cesti, ki pelje iz Ločnika proti Gradiškuti, je prišlo v nedeljo zvečer, nekaj pred 20. uro, do trčenja med avtom in vespo, pri katerem je bila ranjena 17-letna Miena Velušček, doma iz Cerovega v Jugoslaviji. Pomesre-čenko so odpeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so ji ugotovili zlom leve noge v gležnju in druge poškodbe ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Veluščkova se je peljala na vespi, ki jo je upravljal 24-letni Arturo Monticco iz Gorice, Ulica Lunga 22 iz Ločnika proti Gradiškuti. Nasproti pa je pripeljal avto dauphine 49-letni Valentino Tommasi iz Ločnika, Ulica Concordia 6, ki se je, vračal proti domu. Na ozki cesti sta se vozili dotaknili od strani in dekle, ki je sedelo z nogami proti levi strani, je trčilo z njimi ob avto z navedenimi posledicami. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Gorice. Tudi v Podgori se je včeraj ob 14. uri pripetila prometna nesreča, sluge, ki si jih govern delu v korist krvodajalcev ............................................ TEDEN PROSLAV NOB V DOBERDOBU V nedeljo zmaga domačih baiincar jev in odbojkarjev «Doma» iz Gorice Razdelitev nagrad zmagovalcem - Pozdravni govori predsednika p. d. «Jezcro» in predstavnika občinske uprave - Danes in jutri film cKaplan Martin Čedermac» pri kateri je bil ranjen 58-letoi delavec Leopold Miklaušič iz Fare, Goriška uilea 85 ter 41-letni Manco Alti iz Šlovrenca. Prvemu so zdravniki v goriški bolnišnici ugotovili udarec v lobanjo, rano nad levim očesom in na levi roki ter druge poškodbe; pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Alti pa je dobil u-darec v lobanjo, odrgnjenja po obrazu in druge manjše poškodbe ter so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju. Miklaušič je peš prečkal cesto IV. novembra v Podgori, ko ga je podrl Alti z vespo. Po trčenju je padel tudi on z navedenimi posledicami. Zapisnik so napravili karabinjerji iz Gorice. ...................................*......... BANALEN PADEC S TRAGIČNIMI POSLEDICAMI Včeraj umrl vespist ki je padel v nedeljo | nesreča mladega študenta z Lonjerske ceste zjutfaj U ' ..Bonomea, pa je včeraj «2 x C0» razstavlja v Benetkah V umetnostni galeriji *’l'raghetto 11» v Benetkah razstavlja sedem slikarjev skupine *Vvakrat GO» svoja dela. Gre za slikarje Altie-ri, Doliach, Komel, Monai, Peča-nac, Pergar in Piazza iz stare in Nove Gorice, ki so združeni v skupini <2 X GO», ki združuje slikarje obmejnih mest in ki je ie priredila vrsto podobnih razstav. Razstava v Benetkah bo odprta do 20. t. m. Za to priliko so izdali ličen katalog, v katerem so koristni in zanimivi podatki o življenju in delu razstavljajočih umetnikov. Praznik krvodajalcev Goriška sekcija krvodajalcev, ki šteje 670 članov, je včeraj prazno- te v nedeljo smo pisali o sobotnem začetku proslav 25-letniee o-svoboditve, ki bodo trajale še ves ta teden v Doberdobu in ki sta jih organizirali p.d. »Jezero* in krajevna sekcija bivših partizanov (AN Pl). Pri tem so jim pomagali tudi športno združenje «Mladost», godba na pihala «Kras» in balincarsko društvo »Gradina*. Med potekom proslav razdeljujejo posebne značke s spomenikom padlih partizanov v Doberdobu in datumom tedna proslav. Omenili smo tudi pozdravni govor župaha Andreja Jarca ter govor predsednika SPZ dr. R. Hlavatyja ob otvoritvi razstava NOB v dvorani prosvetnega društva. Pevovodja zbora »Jezero* prof. Silvan Križ-mančič je ob tej priliki prvič predstavil našemu občinstvu ploščo partizanskih pesmi, ki so jo posneli združeni pevski zbori »Jezero* iz Doberdoba, »S. Kosovel* iz Renk in »Kras* iz Dola * Poljan. Pri tem je poudaril dejstvo da so videmski zastopniki ANPI zaupali prav kra-škim zborom posnetek partizanskih pesmi, kar je zanje in za njihove pevovodje najboljše priznanje. Drugi dan proslav, v nedeljo, so v prostorih p. d. »Jezero* priredi- mn Z ONSTRAN MIJE Nad 11 milijard za razvoj gospodarstva na Tolminskem Latos velike naložbe v Tolminu, Kobaridu in Bovcu - Trgatev se bliža koncu Pečeni kostanji znanilci jeseni . letni uradnik" Guido Paglia-Bonomea, pa je včeraj in P°dlegel hudim lobanjskim Papnnjini Poškodbam, v mi.arm> se je namen'1 z vespo ^ mT0’ k*!« v Ul. Valerio je iz nad razlogov Izgubil oblast čempr021 °m in padel na tla. pri glavi MSf, ^ močno potolkel po «0.1 Neki avtomobilist mu ie pri-‘a Pomoč, a ker se te zave da fe na dal h je 'nJ,?. t® stanje ranjenca resno, čegaTlC*al na ^aj bolničarje Rde- držali ^ bolnišnici so ga pri kter J18 nevrokirurškem oddelku. nL*, včeraj ob 8.55 izdihnil, •teli n zaradi katere so ga spre zo ’ -lrav tako s pridržano progno v,t^orettija z Lonjerske ce na levo hotel prehiteti. Pri tem je oplazil prijateljevo motorno kolo. zaradi česar je Gregorettija vrglo ob pločnik in na tla. kjer je hudo ranjen obležal. _________ Sodišču prijavljena ljubitelja tujega blaga Predvčerajšnjim je leteči oddelek prijavil v priprtem stanju sodnim organom 47-letnega Vittoria Prie sterja iz Istrske ulice 48 in 44-let nega Bruna So:ata iz Ul. Vidali ped obtožbo poskusne tatvine. Možakarja so zasačili v soboto, ko sta vlamljala v avto. Izgovarjala sta se sicer, da sta hotela spati, ven dar sta končno priznala, da sta ho tela ukrasti radijski aparat. Na goriških ulicah, zlasti pa pri Ljudskem vrtu, so se te dni pojavili kostanjarji, ki pečejo kostanj in ga ponujajo mimoidočim. Marsikdo, ki ga prijeten vonj ščegeče v nos se ne more upirati vabilu. Pečeni kostanj je poleg orumenelih listov po drevju, znanilec jeseni. Letos je bila letina kostanja dobra in se obeta tudi dobra kakovost. Za sedaj prodaja.jo kostanj, ki prihaja od drugod, od Coma in Cunea, že v nekaj dneh pa bo na razpolago tudi domač pridelek. Cena surovih kostanjev se vrti okrog 240 lir za kg, pečeni pa gredo po 1000 lir; največ ga iztržijo v večernih urah, pa ob sobotah in nedeljah. Gospodarska gibanja na Tolminskem so v zadnjem času zelo ugodna in to kar zadeva proizvodnjo, naložbe ter programiranje bodočega razvoja te občine. Takšne ugotovitve so zelo pomembne in spodbudne, ker gre za območje, ki še zmeraj sodi k manj razvitim v Sloveniji-Podjetja bolj kot kdajkoli prej iščejo nove strokovne delavce, razpisujejo štipendije za študij na univerzi, dogovarjajo se o novih oblikah poslovnega sodelovanja in podobno. Za . ponazoritev teh gibanj navajamo, da so lani na Tolminskem vložili v gospodarstvo nad 2 milijard' 500 milijonov starih dinarjev, letošnje investicije pa nodo celo večje kot kdajkoli po vojni. V modernizacijo in razširitev proizvodnje bodo na primer vložili okoli 5 milijard starih dinarjev, nadaljnjih 5 milijard 600 milijonov pa bo investirano v gradnjo novih objektov v akviru Alpskega turističnega centra v Bovcu. Treba pa je poudariti, da v omenjenih programih niso upoštevana že odobrena posojila za razširitev proizvodnje v kobariški tovarni igel in drobne kovinske galanterije, v mlekarni »Planika* v Kobaridu ter za razvoj še nekaterih drugih delovnih organizacij. Gre za investicije, ki jih bodo začeli izvajati ob koncu tega ali pa v začetku prihodnjega leta. • • • V Vipavski dolini in v Goriških DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57 — tel. 28-79. V TRŽIČU V Tržiču Je ves dan in ponoči dežurna lekarna CENTRALE, Fitz In Enneri, Trg republike 26, tel. 72341. kolico. Zažgal ga je neznanec, ki se je ponoči pripeljal iz Rrmina, kjer ga ie ukradel. Voeilo je vzel pred trafiko v KrminU, v katero je ponoči vlomil in odnesel nekaj stvari. Oškodovanca sta Giovanni elementi in Aliče Ferlat oba stara po 35 let, ki sta vozilo prejela v dar pred desetimi leti, da bi kot poliomeli- tična bila pokretnejša. . Neznanec je vozilo zažgal verjet-! pokal »Primorskega dnevnika* je telji in predstavniki občinske uprave zjutraj sprejeli ekipe, ki so sodelovale na balincarskem tekmovanju. V imenu P.d. »Jezero* je domačine in goste iz Jugoslavije pozdravil preds adnik Jože Jarc. Podžupan Karel Černič je prinesel pozdrave doberdobske občinske uprave in dejal, da je domače balincarsko društvo v zadnjih letih doseglo že vidne uspehe. Tudi športna tekmovanja lahko v veliki meri prispevajo k zbliževanju narodov in h krepitvi miru svetu. Karel Urdih se je v imenu balincarskih klubov iz Prvačine in Kostanjevice na Krasu zahvalil Doberdobcem za povabilo. V popoldanskih urah je bila na šolskem dvorišču odbojkarska tekma med ekipama Mladosti iz Doberdoba in Doma iz Gorice. Zvečer je bilo v društveni dvorani nagrajevanje ekip, ki so sodelovale na obeh tekmovanjih. Prisotne tekmovalce in občinstvo, je v imenu pripravljalnega odbora, pozdravil predsednik p.d. »Jezero* Jože Jarc. Zahvalil se« je balincar-skernu društvu »Gradina* in športnemu združenju »Mladost* za sodelovanje. Poudaril je važnost obeh tekmovanj, na katerih so sodelovale slovenske in italijanske ekipe, kar dejansko simbolizira skupno borbo slovenskega in italijanskega ljudstva proti fašizmu in nacizmu. Prav zaradi tega tudi športna dejavnost lahko v veliki meri prispeva k utrditvi miru, svobode, enakopravnosti in bratstva med narodi. To je velikega pomena za prebivalstvo obeh narodnosti, ki je med obema vojnama okusilo toliko gorja. Želja nas vseh je, je zaključil Jarc, da bi naša področja postala resničen most sožitja med narodi m da bi ideali miru, svobode in narodne enakopravnosti postali stvarnost. Nato je predsednik balincarskega društva »Gradina* iz Doberdoba, Marino Gerin, razdelil zmagovalcem pokale. Četrto nagrado ln pokal podjetja «Marušič Andrej* je prejela balincarska ekipa iz Kostanjevice na Krasu. Tretje mesto in pokal podjetja »Vescovi* je prejela ekipa iz Prvačine. Drugo mesto in in Mladostjo, je goriški Dom izšel kot zmagovalec in odnesel pokal Športnega združenja Mladost. Na o-beh tekmovanjih je bilo prisotnih precej navijačev iz Doberdoba in z Goriškega. Med dnevom so si številni obiskovalci, v prostorih prosvetnega društva »Jezero*, ogledali razstavo iz narodnoosvobodilne borbe. Organizatorji so poskrbeli tudi za prigrizek in za pristno domačo kapljico. V torek in sredo zvečer s pričetkom ob 19.30 bodo prireditelji v društvenih prostorih predvajali slovenski film »Kaplan Martin Čedermac*. Teden proslav se bo nadaljeval še v četrtek in petek in se bo zaključil z veličastno manifestacijo v soboto 17. t. m. na trgu pred spomenikom padlih partizanov, z govori, nastopi pevskih zborov in skupnim nastopom godbe na pihala »Kras* in pevskega zbora »Jezero* iz Doberdoba. Stavka v pokrajinski umobolnici Z današnjim dnem so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL napovedale s privoljenjem skupščine uslužbencev pokrajinske umobolnice stavko vsega osebja zaradi kršenja sporazuma o zakonu 431. Sindikati so o svoji odločitvi s telegramom seznanili predsednika pokrajinske uprave in prefekta, od katerega zahtevajo, da sprejme sindikalne predstavnike, ki mu bodo pojasnili razloge za stavko. Odbornik za osebje v pokrajinskem odboru Marko Waltritsch je sindikalnim organizacijam sporočil, da je pokrajinska uprava pripravljena izplačati naprejščino v višini 20.000 lir mesečno od 1. julija letos dalje, ker ji toliko dopušča proračunska finančna razpoložljivost. Danes dopoldne bo na sedežu Delavske zbornice sestanek stavkajočih, da se pogovorijo o pokrajinskem odgovoru. Jesenska koncertna sezona v Gorici V soboto se je v koncertni dvorani Glasbenega zavoda v Ul. Ober-dan pričela vrsta jesenskih koncertov, ki jih prireja ta ustanova pod okriljem občine. Nastopil je kvartet «Brahms» iz Rima ter izvajal dela Mozarta, Viozzija in Brahmsa. Spored prihodnjih koncertov je naslednji: .sobota 17. oktobra nastop pianista Lorenza Baldinija (izvajal bo dela Schumanna, Viozzija, Chopina); sobota 24. oktobra, nastop dvojice Margit Spirk (violina) in Bruno Mezzena (klavir) z izvajanjem del Mezzene, Dohnanpja in Beethovna; sobota 31. oktobra, nastop tria «Casella» z Beethovnovimi in Casellovimi deli; sobota 7. novembra, nastop pianistke Edith Murano, ki bo izvajala dela Bacha, Beethovna, Borgheseaja in Liszta. V soboto 14. novembra bo koncert sopranistke Ade Merni, spremljal jo bo na klavirju Livio Picotti. Na sporedu so dela raznih italijanskih avtorjev iz 17. in 18. stoletja ter Brahmsova, Schumannova, Zafredo-va in Seghizzijeva dela. 21. novembra pa bo nastopil kitarist Bruno Tonazzi. Na programu ima dela Milam. Sonza, Roncallija, Bacha, Weissa, Castelnuova, Gomeza in Al-beniza. 5. decembra bosta gos.a našega mesta inolončelist Renzo Bran-valeon in pianistka Clara David Fu-magalli. Na njunem sporedu so Beethovnova, Ferrarijeva in Brahmsova dela. 12. decembra bo nastopil pianist Virginio Pavaram z Mozartovim, Beethovnovimi, Castellovimi, Bartokovimi in Franckovimi deli. Jesensko sezono bo zaključil 19. decembra Zagrebški kvariet. Sestavljajo ga violinist Josip Klima, violinist Ivan Kuzmič, viola Ante Žinkovič in violončelist Josip Stojanovič. Na sporedu imajo Mozartova, Ramovševa, Casellova in Brahmsova dela. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 18. uri. Vstop je prost. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 18. oktobra vzpon na vrh Uršajč pri Krnskih vratih. Vsa pojasnila dobite na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 24-95. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 25. oktobra zaključni družinski izlet z avtobusom v Istro. Ogledali si bodo Pazin, Opatijo, Reko in Kraljevlco. Vpišete se lahko na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2 prejela ekipa iz Vertneljana. Prvo mesto in pokal balincarskega društva »Gradina* pa je dosegla domača četverica v kateri so igrali Gerin Bruno, Frandolič Arnald, Frandolič Marino in Ercide Rosin. Med tekmovanjem sta na kegljišču »pri Viktorji* plapolali jugoslovanska in italijanska zastava. Pred vhodom sedeža društva »Jezero* pa je visela zastava krajevne sekcije bivših partizanov »Jože Srebrnič*. Na odbojkarski tekmi med Domom no z namenom, da bi na njem ne mogli odkriti prstnih odtisov. V UGG v Gorici nadaljujejo * vpisovanjem odraslih obeh spolov v poseben telovadni tečaj, ki je namenjen trstim, ki se želijo po nekaj ur tedensko udejstvovati s športom iz zdravstvenih razlogov. S tečaji bodo začeli 20. t. m. Tisti, ki so se že vpisali, naj se zglasijo omenjenega dne ob 21. uri v mali dvorani UGG. iiiliiiiiiiiililmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiumšiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiilliiiiiiliiiikUiiiiiilili STRAŠNA NESREČA PRI ZAGREBU Trije Jugoslovani mrtvi trije Goričani ranjeni Dva sta si zlomila stegnenico, eden pa si je pretresel možgane-Nesreča se je zgodila pri čelnem trčenju dveh avtomobilov Trije mrtvi in trije ranjeni v Brdih se bliža h koncu letošnja tr prometni nesreči v čelnem trče-gatev. Pridelek je bil poprečen, tu nju ^ M je preteklo noč pripetila di zato, ker nekatere vinograde že na avtomobilski cesti med Slavon- vsa leta napada peronospora. Na obeh območjih so letos pridelali tokaji tisoč vagonov grozdja za tržišče, ki sta ga odkupili vinski kleti v Vipavi Jn v Goriških Brdih Odkupne cene grozdja so bile za četrtino višje od lanskih. Treba pa je poudariti, da gre le za akontacijo na cene. Pozneje, ko bosta novo vino prodali, bosta namreč zadrugi v Vipavi in Goriških Brdih, vinogradnikom izplačali še del morebitne razlike med sedanjo akontacijo ter cenami, ki jih bosta dosegli pri maloprodaji vina. Zažgan skuter Pri pevmskem mostu so včeraj zjutraj našli nažgan skuter s pri- skim Brodom in Zagrebom. Mrtvi so trije jugoslovanski državljani, ranjeni pa trije Goričani. Nesreča se je zgodila, ko je jugoslovansko vozilo zapeljalo na levo stran cestišča v avtomobil Goričanov, ki so se vračali z izleta. Ranjence so pripeljali v zagrebško bolnišnico. Nereo Riosa, star 23 let, doma iz Ulice Colombo in 21-letni Boris Peršolja iz Ul. Tomani 8, sta si zlomila stegnenico, 25-letni Mario Sošol iz števerjana (Grojna) pa si je pretresel možgane. V nedeljo se je ponesrečil 29-letni Karel Bizjak iz Ronk ter se zatekel po pomoč v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovilii rano na kazal- cu leve roke. Takrat ni hotel ostati v bolnišnici. Pač pa so ga bolečine prisilile, da se je vrnil vanjo včeraj dopoldne in so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh. V Ulici Serenissima v Ronkah sta včeraj trčila dva motociklista in se pri tem oba poškodovala. 22-letni Vinicio Gottard se je peljal z ve spo proti središču Ronk v bližini kina Rio, kamor je hotel zaviti. Za njim je z drugo vespo vozil 28-letnl Anton Pacor iz Ronk, Ulica Garibaldi, ki ni pravočasno opazil manevrov Vespista pred njim ter trčil v njegovo vozilo. Gottardu so ugotovili udarec v lobanjo, poškod be po obrazu m udarec v koleno ter se bo zdravil 10 dni. Pacor je dobil manjše poškodbe na kolenu in boku ter so mu nudili prvo pomoč; , okreval bo v 5 dneh. Natečaj za službo asistenta v 4enassiju» Goriško županstvo je razpisalo natečaj za službo treh as5stentov v občinski sirotišnici »O. Lenassi*. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri 10. decembra t. 1. Vsa podrobnejša pojasnila s tem v zvezi dobi.jo interesenti na oddelku za osebje pri goriški občini. SPD priredi na Laznah smučarski tečaj za otroke V okviru smučarskega odseka, ki deluje v sklopu Slovenskega planinskega društva v Gorici, bo letos smučarski tečaj za otroke. Tečaj bo v času božičnih šolskih počitnic na Laznah pri Lokvah, vadil bo priznani smučarski učitelj. Prijavijo se lahko otroci od 7. do 13. leta. V najkrajšem času se bo v Gorici pričela predsmučarska telovadba, katere se bodo lahko udeležili zainteresirani otroci. Podrobnosti o vpisu in o vsem ostalem, ki je v zvezi s tem tečajem, je mogoče dobiti na sedežu SPD, Ul, Malta 2, tel. 24-95. vsak dan v uradnih urah. Vpisovanje do 24. t. m. Slovo goriškega kvestorja Dosedanji goriški kvestor dr. Do-menico Chinnd je odšel na svoje novo službeno mesto. Ob odhodu se poslavlja od zdravega, čvrstega in miroljubnega go-riškega prebivalstva z nekakim obžalovanjem, ker se je med njim dobro počutil in je tu nad tri leta opravljal svojo službo. Poslanico zakjučuje z najboljšimi voščili za vsestranski napredek. Iz goriškega matičnega urada V goriškem matičnem uradu so 12. oktobra prijavili 8 rojstev in 2 smrti. ROJSTVA: Mautro Andreos, Laura Dottori, Monica Frascina, Roberto Voarino, Sabina Bigatton, Da-miano Fabris, Roberto Morgut, Cri-stina Susic. SMRTI: gospodinja 82-letna Te-resa Visintin vd. Visintin, upokojenec 84-letni Giuseppe Nanut VERDI 17,—22.: «lo non scappo.. fuggo«, A. Noschese is E. Motite-sano. Italijanski kir.emaskope v barvah. CORSO 17.00—22.00: kGU angeli del* la violenaaii, Tam Štern in Go-remy Slate. Ameriški barvni film MODERNISSIMO 17.30—22.: «Quan-do due corpi si incontrano, una dolce mušica...«, A. Anderson in G. Rideberg; angleški film v barvah, mladini pod 18. letam prepovedan. VITTORIA 17—21.30: «Qermanla 7 donne a testa«. Italijanski dokumentarec v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30: »VagOM letto per assassini«, C. Allegret ln J. Ferrin; francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30—22.00: «Le stra-na voglia dl Jean«, M. Smith. Barvni film PRINCIPE 17.30—22.00: »Folll notti a Las Vegas«, J. Prouse in V. Demone. Barvni film. t«HJ Guru,. SOČA «ZaMad Aztekov«, zapadno-nemški barvni film — ob 18. in 20. uri. SVOBODA <(Z», franoosko-alžiiaH barvni film — ob 18. in 20. DESKI,E »Pridi, pridi draga moja«, zapadnonemški barvni film — o-b 19.30. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Pravica do rojstva«, ma-hiški barvni film — ob 16. in 90. PRVACINA »Levje leto«; švedski film - ob 20. RENČE »Pesek Iwo Jime«, ameri- i fikf barvni film — ob 20. uri. »RIM 13. oktobra if OB ZADNJIH DOGAJANJIH V KANADI Francoski separatizem in njega utemeljenost Francosko govoreče prebivalstvo se čuti zapostavljeno Bombe in peklenski stroji «Fronte» pogosto eksplodirajo Kanada preživlja zadnje čase zelo burne dni. Ugrabitvi britanskega diplomata Jamesa Crossa je sledila ugrabitev kanadskega ministra za delo Pierra Laporta. Ugrabitelji — člani Fronte za osvoboditev Quebeca — so odločeni. Kako je prišlo, oziroma kako je moglo priti do sedanjih razmer v deželi? Kratka zgodovina Kanade nam bo to vsaj približno pojasnila: Kanada je po svoji površini ena največjih držav na svetu. Na vsej tej velikanski površini pa živi komaj nekaj nad 20 milijonov ljudi in je zato Kanada ena redko naseljenih dežel. Kanada je upravno razdeljena v deset provinc, katerih vsaka ima svojo vlado in svoj parlament. Večina prebivalstva te velike dežele pa živi v dveh provincah oziroma pokrajinah in sicer v pokrajinah Quebec in Ontario. Posebnost pokrajine Quebec je v tem. da živi v njej pretežni del Kanadčanov francoskega porekla in sicer okoli 7 milijonov »francosko govorečih* ljudi. Nad 80 odst. prebivalcev te pokrajine govori francoski. Provinca Quebec, ki je po površini trikrat večja od Francije in eno najbogatejših področij Kanade. Tu proizvajajo na primer 15 milijonov ton železa, 145.000 ton bakra in kar eno tretjino vse svetovne proizvodnje azbesta; Tu so velikanske hidro-centrale, velikanska nahajališča boksita in ogromna bogastva v lesu. Čeprav se je pokrajina Quebec v zadnjih desetletjih politično in družbeno precej spremenila, Kanadčani francoskega porekla trdijo, da so zapostavljeni, da z njimi v Kanadi ravnajo kot z brezpravno manjšino, nad katero vladajo Angleži. Francosko govoreči Kanadčani menijo, da bi marala biti vsa Kanada dvojezična konfederacija. Zahtevajo ukinitev socialne podrejenosti Francozov in po nekem poročilu vladnega izvora imajo Kanadčani britanskega porekla celo v pokrajini Quebec dohodke, ki so za 40 odst. večji od poprečja. Kanadčani francoskega porekla nadalje trdijo, da so neenakomerno zastopani tudi na položajih na ka-t ikoli ravri oblasti. Prav tako v diplomaciji, v vojski, v gospodarstvu. V odgovor na to pa Kanadčani britanskega porekla trdijo, da so sami Francozi krivi, če se niso pririnila na boljše položaje. Spori, o katerih je govor, inha-jajo že iz 18. stoletja, ko so se v Kanadi in tudi na ozemlju današnjih ZDA, krizah francoski in bri- MiiiiiHiiiitiiiiimiiiiiimiiinniiiiniiniiiiiiHiuiuiiiii tanski interesi, točneje interesi francoskih in interesi britanskih krogov. V bližini Quebeca je britanski general Wool leta 1763 porazil francoske sile in Kanada je bila tedaj priključena Veliki Britaniji. Okoli 60.000 Kanadčanov francoskega porekla je ostalo brez tako imenovane francoske elite, ki se je bila vrnila v Francijo in ta za tedanjo dobo velika masa ljudi je prešla pod »tutorstvo* Britancev, ki jih je bilo številčno manj, ki pa so biti bolje organizirani. Sredi 19. stoletja je matična država Velika Britanija začela spodbujati izseljevanje angleško govorečih ljudi in tako se je število Angležev v Kanadi toliko povečalo, da jih je bilo več kot Francozov. V zadnjih desetletjih se je spremenila tudi nekdanja družbeno gospodarska struktura pokrajine Que-bec. Borba za kulturni razvoj, morda celo za kulturni obstoj, pa popustila, pač pa je zadobila še večji obseg. Mnogi so menili, da je kon.federad.jska ureditev razlog, da se pokrajina Quebec ni mogla razviti. Pritisk dahe revolucije* je prisilil osrednjo vlado, da je sprejela nekatere ukrepe leta 1963 ustanovila tako imenovano kraljevsko komisijo, ki naj proučila vprašanje divojezično- Dr. Cajnkar predsednik C-M društva Slovenije Pred dnevi je bil v Ljubljani občni zbor Ciril-Metodlijskega društva katoliških duhovnikov Slovenije. Zbora sta se udeležila poleg stanovskih predstavnikov iz drugih jugoslovanskih republik tudi član predsedstva republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Franc Kimovec — Žiga ter predsednik republiške komisije za verska vprašanja Pavle Bojc. Za novega predsednika društva je bil izvoljen dr. Stanko Cajnkar, poleg tega pa so sklenili društvo preimenovati v Slovensko duhovniško društvo. Umrl je Jože Zupančič Po dolgotrajni bolezni je za zmerom zdrknilo pero iz rok neutrudnega publicista Jožeta Zupančiča iz Litije. Vse svoje življenje je bil marljiv in prizadeven kot mravlja. Po njegovem peresu smo spoznali Litijo in vse naravne lepote v njenem območju. Ves ta zasavski svet je bil Jožetu Zupančiču tako prirasel k srcu, ko da bi bil njegov od rojstva. Po rodu pa je bil pokojnik iz Novega mesta, kjer je 18. februarja 1900 uzrl prvič svetlobo dolenjskega obzorja. V septebmru 1924 je prišel kot vzgojitelj dijaške mladine v Litijo. Vzljubil jo je in ni ga vleklo nikamor drugam. Tu je preživel srečna leta v krogu svoje družinice, dokler ga ni fašistično nasilje leta 1941 pregnalo v Srbijo. Svoje spomine na ta mračni čas je napisal za Roševo knjigo «Slovenski izgnanci v Srbiji 1941-45». Po osvoboditvi je bil najprej urednik pri Državni založbi Slovenije. L. 1948 je organiziral kot pedagoški strokovnjak prvo šolsko razstavo v Ljubljani. Ob tej priložnosti je napisal publikacijo (Slovenske ljudske množice v borbi za svobodno šolo*. Jože Zupančič se je oglašal s svojim plodnim peresom v slovenskih časnikih, tudi v «Primorskem dnevniku*. Neutruden je bil v svoji publicistični in časnikarski pozornosti na vse strani. O kulturnih in gospodarskih vprašanjih je razglabljal; o turizmu in lovstvu je pisal, o svojih spominih na slovenske kulturne ustvarjalce; o naravnih lepotah v Zasavju in na Dolenjskem; o etnografskih dragotinah; o zanimivih vsakdanjih pojavih in dogodkih. Snovna razsežnost njegovega peresa ni poznala meja. Na stotine prispevkov in spisov je zajela njegova obilna publicistična žetev. Njegovo ime bo trajno zapisano v analih slovenske publicistike. Svojcem umrlega sotrudnika izreka sožalje tudi naše uredništvo. FRAN VATOVEC sti in obstoj dveh kultur v okviru pokrajine Quebec. Osnovna poročala so nakazovala določene probleme, toda poročilo ni bilo objavljeno vse do leta 1967. Zdi se, da so podatki, ki jih je vsebovalo to poročilo, pripomogli k izboljšanju ozračja. Toda prav leta 1967 so slavili stoletnico kanadske konfederacije in tedaj je v Kanado dopotoval bivši francoski predsednik general de Gaulle, ki je najprej obiskal pokrajino Quebec in ko je v Montrealu spregovoril množici z balkona mestne občine, je svoj govor zaključil z vzklikom: »Živel svobodni Quebec, živela Francija!* Obisk francoskega predsednika je bil — zaradi »izzivanja* — prekinjen in začele so se ostre razprave o enotnosti. Kanade. Tedanji predsednik pokrajine Quebec je poudarilv je pokrajina , Oseben država, prebivaj&tvo Quebeca pa posebna narodnost. Eden izmed voditeljev francosko govorečih separatistov pa je v zvezi s tem rekel: »Letos se slavi stoletnica konfederacije. Tega bi ne smeli niti slaviti. Boriti se moramo za to, da bomo nekega dne slavili neodvisnost Guebeca*. Montreal je preživljal hude ckvi. Pred zveznimi uradi so odmevale eksplozije bomb. Sedež sindikatov .e bil razdejan. Policija je v marsikateri veleblagovnici našla «mi-ru-bombe*. Razmere so se pozneje nekoliko izboljšale in kazalo je, da se bo našla kaka rešitev ali da bo vro-čičnost francoskofonskega dela prebivalstva popustila. Toda »Fronta za osvoboditev Quebeca» ni u-mrla, pa čeprav je začasno zamrla. Fronta je pripravila vrsto napadov in brez kompromisov nadaljuje v borbi »za neodvisnost Quebeca in za eliminiranje angleških okupatorjev in jenkijevskih investitorjev*, kot je bilo zapisano številnih sporočilih, ki so bila objavljena tudi v tisku. »Fronta za osvoboditev Quebe-ca» deluje že od začetka tega desetletja. Od začetka jo je vodil neka časnikar, kateremu se je pozneje pridružil mladi docent z univerze v Montrealu, ki je lani prevzel vodstvo »Fronte*. »Fronta* propagira revolucijo in hkrati prevzema program seperatistične stranke Quebeca, ki računa z zmago na volitvah, kar pa je po mnenju voditeljev »Fronte* le navadna utvara. V Kanadi . se število eksplozij veča in množi in vsaka eksplozi ja še krepi občutek negotovosti. Konec aprila letošnjega leta so bile v pokrajini Quebec volitve, ki so jih mnogi smatrali za plebiscit za neodvisnost Quebeca. Novi predsednik vlade je postal vodja liberalcev. Njegova zmaga pa je pomenila hkrati poraz separatistov. voditelj poudarja, da »separatisti so stvarnost političnega življenja Quebeca». Sedanji predsednik vztraja pri ohranitvi federalnega statusa Queheca v okvirih Kanade in se poteguje na eni strani »za francosko kulturo*, hkrati pa »za sprejemanje ameriške tehnologije*. Sedanja federalna vlada, ki jo vodi Kanadčan francoskega porekla, meni, da je zadovoljitev zahtev Quebeca ob hkratnem zagotavljanju ostalih provinc, da Que-bec ne bo spravil v nevarnost celovitosti dežele, ena najpomembnejših akcij na področju notranje politike. Sedanji premier je ob pre-vze: j oblasti prinesel tudi novo teorijo o nacionalnem vprašanju. Po tej teoriji so Kanadčani »en narod z dvema uradnima jezikoma in s kulturnimi pravicami manjšine*. Uradna politika je v zadnjem času nekoliko pomirila strasti, ni jih pa povsem. Posebno ne strasti ali volje ekstremistov, prvenstveno francosko govorečih prebivalcev pokrajine Ouebec, ki zahtevajo odcepitev pokrajine od Kanade in ustanovitev samostojne francoske države. Da ti skrajneži ne izbirajo sredstev, dokazujejo zadnji dogodki, posebno zadnji dve ugrabitvi. POGLABLJANJE ZNANJA 0 VZGOJI Zakaj toliko otrok danes noče jesti? Vzroki so velikokrat čustvenega značaja - Pomembnost pravilnega hranjenja Otrokova prva življenjsko pomembna funkcija, s katero pride v stik s svojimi vzgojitelji, je sprejemanje hrane. To je enako pomembno za njegov socialni kot za telesni razvoj. Jasno je, da je za pravilen telesni razvoj otroka pomembna zadostna količina hrane in pravilno sestavljeni obroki. Tudi ni treba poudarjati, da je za otrokov socialni razvoj važna materina ljubezen, ki naj jo doživlja ob hranjenju. Zdi pa se, da nekateri starši kar ne morejo upoštevati otrokovega čustvenega doživljanja ob tem, ko jč. V zvezi s hranjenjem doživlja o-trok prva, zelo močna čustva u-godja (če je sit) in neugodja (če je lačen). Na njegov čustveni razvoj pa vpliva tudi način hranjenja — kako se ga hrani v Ker se začne otrok veliko prej zanimati za hrano kot za ljudi, postanejo ugodna občutja ob hranjenju podlaga, na kateri se razvijejo pozitivna čustva in predvsem ljubezen do matere. Novorojenček v prvih tednih svojega življenja doživlja neugodno skoraj vse, s čimer se sreča v svojem okolju, ker je še vedno navajen na prijetno «pomanjkanje dražljajev» iz materinega telesa. Svetloba, hrup, temperaturne spre- membe itd. mu povzročajo neugodje in ga vznemirjajo. S ponavljanjem prvih ugodnih doživetij v zvezi s hranjenjem pa kmalu «:spozna», da je vsaj del zunanjega sveta zanj prijeten. Tako se začne oblikovati naklonjenost in zanimanje za hrano, ki se postopoma prenese tudi na osebo, ki ga hram (praviloma na njegovo mater). Iz osnovne čustvene povezanosti z materjo, ki se nato prenese na očeta in na druge ljudi iz njegove okolice, se kasneje razvije prava ljubezen, pri kateri otrok u-pošteva lastnosti in osebnost ljubljenega, čustvo ljubezni pa mu omogoča tudi odpovedovanje zaradi ljubljene osebe. Težave pri hranjenju so tesno povezane z odnosom do matere. Na podoben način, kot se otrok vede do hrane, se praviloma oblikuje tudi odnos do matere. Obratno pa se motnje v odnosu do matere lahko spremenijo v motnje pri hranjenju. Tako preide prevelika o-trokova zahtevnost v odnosu do matere v pretirano ješčnost, jeza pa v trmasto odklanjenje hrane. Mnogi starši so pri hranjenju preveč zaskrbljeni, živčni ali celo grobi. Menijo, da mora otrok pojesti svoj obrok in ga zato sili- VIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlKIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlUlllllllllimillllllllUl CELO ZNANSTVENIKI SE SPUŠČAJO V « mi; 22.15 Vidocq. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Spored s Pippom Baudom; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Oddaja za otroke; 16.20 Spored za mladi- 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Malipierove simfonije; 9.15 Poli-fonične skladbe; 9.35 Sodobna ital. glasba; 10.00 Mozart; 11.00 Medigra; 12.00 Resna glasba; 12.20 Dvorak; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret avtorja: F. Ca-valil; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA JUG. TELEVIZIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 20.00, 22.50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnov* splošne izobrazbe; 14.45 TV v šo* — ponovitev; 15.55 TV vrtec! 16.10 Angleščina; 17.45 Mala 1«" pinica — pravljica; 18.00 Risah" ka; 18.15 Obzornik; 18.30 Večer * J. Kampičem; 19.05 O našem g«-vorjenju; 19.30 Spolne bolezni ms« zatrte; 20.35 Avantura — ital film. »Rimorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT v: 13. oktobra 1978 REZULTATI (Bologna — Inter JCagliari — Varese £fania — Fiorentina Prta« — Sampdoria Nanoli - Foggia r°ma - Vicenza Torino _ Lazio I ernna — Jnventus LESTVICA 2-2 1-1 0-0 3- 1 0-0 4- 1 1-1 0-0 4 0 2 3 0 1 3 Z Z 2 3 112 2 10 12 14 6 2 2 17 1 3 2 6 0 0 2 1 2 NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Prva zmaga Triestine v letošnjem prvenstvu mednarodne tekme s Švico Ih *Ui nede,i° *>e bo prvenstve-“ »kem A Hge. BII6A REZULTATI Amzzo - Bari - Livorno — Massese Catanzaro p!2"» - Monza Jr® - Ternana g?£32- »tanzaro Wanta lantova »»cia ovara '•'ternana J Ivorno •orno aranto t >a»se»e ndena akrnio 'Hana fsena erngia Sgina i«nza zzo LESTVICA 4 2 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 4 4 3 4 2 0 0 1 2 1 2 2 0-0 2-0 1-1 3-2 1-0 0-0 1-0 3-1 1-1 2-0 1 6 3 6 0 6 3 6 2 6 5 6 prihodnje kolo lerterL" Cesena; Brescia - Piša; Ca-»ntn. t' Pafenno; Catanzaro - Ta-Livorno - Novara; Mantova -“J*! Massese - Are zzo; Mode-Como; Monza - Perugia; Ter-' Reggina. A SKUPINA CLIGE ., REZULTATI ^a^r^*0 PiaJL Legnano p.Tlj11** — Sottomarina " Pri. Patria te-««,. fefc-TSS. nrSnia - Derthona LESTVICA 0 12 0 10 1 12 0 5 Berth PRIH0dnjE KOLO šo^Jezia. i°“a ' Piacenza; Lecco -iče^falcong _85??0 * Alessandria; I 1-0 2-1 2-0 2-1 2-1 2-0 1-0 2-1 2-1 2-0 4 4 6 2 1 3 3 2 3 4 8 5 5 6 7 8 5 6 7 8 Ve- Mon- jsk1 Udinese *ladova; Treviso - Trento; *1: * * Solbiatese Triestina — Lecco 2:1 (2:1) Triestina je končno dosegla svojo prvo zmago in se s tem odlepila od dna lestvice. Uspeh je predvsem sad velike požrtvovalnosti domačih igralcev, pa tudi nepripravljenosti gostov, ki so zelo hitro položili orožje in se vdali v svojo usodo. Glede igre, je treba sicer poudariti, da je bilo videti precej napredkov, da pa je moštvo še vedno zelo daleč od primerne kondicije. Odpovedala je predvsem obramba (najslabša v svoji skupini), ki je le s težavo in z lepimi (pa tudi posrečenimi) posegi Colovattija ustavila sicer negotove ofenzive gostov. Pison je spravil na igrišče povsem prenovljeno moštvo, zato je tudi razumljivo, da je bilo nekaj vrzeli. Braico na primer ni skoraj nikoli uspešno nasprotoval Jacconi-}u, D’Eri pa je zelo požrtvovalno, a brez tehnike pometal svoj kazenski prostor in njegove podaje so skoraj vedno končale med gledalce. Obrambo je tako rešil predvsem pozitiven nastop Colovattija, brez katerega bi bila pravzaprav obramba zelo šibka pa tudi Del Pic-colo in Martinelli sta zadovoljivo opravila svoj po6el. Kjer je Triestina res presenetila je bila eredina igrišča, kjer je Scala končno igral zadovoljivo in s Pestrinovo pomočjo organiziral igro domačih. Mladi Truant, ki sicer telesno še ni pripravljen, in je v drugem polčasu precej popustil, pa je zaigral brez treme in se odlično izkazal. Predvsem pa je presenetila njegova hladnokrvnost v zadnjih minutah, ko je mojstrsko zavlačeval igro in z zanesljivimi premiki oddaljeval žogo iz svojega kazenskega prostora. V napadu je bil daleč najboljši Fregonese, ki je trenutno edini perspektivni napadalec Triestine, medtem ko je Tumiati znova zapadel v svojo najpogostejšo napako, to je tavanje po sredini igrišča, ko bi moral igro širiti na krila ali planiti proti vratom. Poprečen je bil Naldi, njegovo pomanjkanje požrtvovalnosti pa je verjetno tesno povezano s telesno nepripravljenostjo. Triestina je svoj prvi gol dosegla že v 3. min.: Truant je iz kota podal Pestrinu ta pa je takoj streljal proti vratom: obramba je odbila, do žoge pa sta planila Naldi in Fregonese in slednji je z močnim strelom v zgornji levi kotiček presenetil nezanesljivega Meraviglio. Triestina je po tem uspehu nadaljevala z duhovito igro, kot hladna prha pa je padel gol gostov, ko je v 11. min. sodnik dosodil dvomljiv prekršek Braicu in .je,, odlični Gritti s točnim strelom presenetil Colovattija. V 25. min. je na isti način. Del Piccplq dosegel, odločilni gol, le da tokrat za Meraviglio sploh ni bilo pomoči: udarec je bil strahovit in vratar je imel le to srečo, da ni bil žogi na poti. TRIESTINA: Colovatti, Braico, Martinelli, Del Piccolo, D’Eri, Pe-strin, Fregonese, Truant, Naldi, Scala, Tumiati, 12. Chendi, 13. Moretti. LECCO: Meraviglia (po 46. min. Rottoli), Pomaro, Bravi, Sacchi, Marcelli, Gritti, Lombardo, Salvigni (po 46. min. Mantovani), Goffi, Brandi, Jacconi. SODNIK: Lattanzi iz Macerate. STRELCI: v 3. min. Fregonese (T), v 11. min. Gritti (L), v 25. min. Del Piccolo (T). eti; k*! 4.1 4.3« ,11»' 'Z 0; nit 'žb» ci!’1 r»; 1.3« sW S» ifC' po V petem kolu je Tnesiina prvič rešila čast deželnih ekip: Udinese in Monfalcone sta namreč oba klonila na tujem. Pekoč je predvsem poraz Furlanov ki jih je spravil na kolena novinec Trento, ki se poslužuje Sigarinijeve režije (daljnovidna politika tržaškega vodstva!). Vse torej kaže, da bo letos boj za prvo mesto potekal precej daleč od nas. Lestvica polagoma dobiva svoj videz, na vrhu pa sta vedno bolj zanesljivi Padova, ki je sicer s težavo odpravila skromni Legnano in Alessandria, ki je zadala razočaranemu Trevisu še en hud udarec. Bolj kot Parma, ki je sicer zmagala v Busto Arsiziu, pa je perspektivna še Reggiana, ki se strogo drži planov in zmaguje doma, na tujem pa odnaša po eno točko. Glede na to, da mora moštvo še preboleti novinstvo v tretji kategoriji, se nam zdi ekipa zelo zanimiva. Ostali rezultati petega kola so v glavnem potrdili pričakovanja. Piacenza je z zmago nad Sottoma-rino napravila nov korak proti sredini lestvice, morala pa bo čim prej nadoknaditi tri poraze na tujem, če bo hotela poseči v borbo za prvo mesto. Treviso, Lecco in Triestina, to se pravi trojica propadlih velikanov je znova skupaj in vsak šteje po eno zmago v direktnih spopadih. Kje pa bodo ta moštva našla točke, ko teh ne bo več (usmilila se jih je do sedaj le «kolegica» Piacenza)? Pod njimi sta le Derthona in Legnano, kar pa še ne daje prevelikega zadoščenja. u. k. NAMIZNI TENIS SOFIJA, 12. — Jugoslovani so že petič zaporedoma osvojili naslov balkanskega prvaka v namiznem tenisu. NA MLADINSKEM NOGOMETNEM TURNIRJU ZA POKAL M. PERCA Gaja s pomočjo enajstmetrovk osvojila 3. mesto v Ljubljani Naši nogometaši so odnesli iz slovenske prestolnice najlepše vtise Mladinska enajsterica Gaje se je v soboto in nedeljo udeležila 2. mednarodnega turnirja za pokal Maksa Perca. Gajevci so povsem zadovoljili, saj so zasedli končno tretje mesto, kar predstavlja precejšen uspeh, če upoštevamo dejstvo, da so bili nasprotniki tehnično dobro pripravljeni. Na tem turnirju so namreč sodelovala naslednja moštva: Nogometni klub Slovan (prireditelj turnirja), Olimpija iz Ljubljane, Branik iz Maribora in Gaja iz Padrič. V soboto so Gajevci igrali proti Braniku in so klonili le z 1:2. Naši nogometaši niso igrali najbolje. Predvsem so bili pomanjkljivi v napadu, kjer niso znali izkoristiti številnih priložnosti, ki so jih zgradili igralci na sredini igrišča. V prvi tekmi pa je Olimpija iz Ljubljane premagala Slovana z 2:1. V drugem dnevu tekmovanja sta iiuiiiiiiimmiiitiiiMiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimuiiiiuiimiuimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiinmiiiiHifiii V 1. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Vesna si priborila na tujem obe točki Vesna je v nedeljo v 2. kolu prve amaterske lige na tujih tleh žela pomembno zmago proti Tomani. Kriški nogometaši so se tako delno oddolžili za poraz v prvi tekmi prvenstva proti Audaxu. Poleg dveh točk, ki sta izredno koristni za Vesno, pa je nedeljska zmaga pomembna tudi zato, ker je moštvo dobilo nov pogum in zanos, ki sta neobhodno potrebna za težak začetek v tem težkem prvenstvu. Izid: Vesna — Torrlana 2:1 (1:1) STRELCI: v p.p.: v 15. min. Germani (T), v 23. min. Della Vedova, v d.p.: v 37. min. Della Vedova (V). Postavi: TORRIANA: Vidoz; Ballaben, Gri-on; Franco, Visintin I, Gioiello; Zollia, Lettig, Germani, Tessari (Pa-scolat), Visintin II. VESNA: Tence; Verzier, Botti; Mongardini, Skrem, ..Garmeli; Ri-dolfo, Barbiani, Milič, Della Vedova, Tonini. SODNIK: Piani-iz Gorice. Križani so začeli igrati živčno. Vsi — igralci, trener in številno občinstvo, ki je sledilo moštvu tudi na tem gostovanju — so se zavedali velike važnosti tega srečanja, ki je v precejšnji meri odločalo o usodi Vesne v tem prvenstvu. Ponoven poraz bi vznemiril igralce. Kriški nogometaši v začetku nikakor niso našli pravega ritma, kar so seveda izkoristili domačini. Sprožlii so vrsto napadov, ki so spravili v težavo obrambo Vesne. In v 15. min. še gol domačinov! K sreči pa so kriški igralci tedaj odgovorili, kot je bilo treba: uredili so svoje vrste v obrambi in na sredini igrišča in so skušali v glavnem izvajati protinapade. Ta taktika je obrodila sadove, saj so že v 23. min. Križani dosegli izenačenje z močnim strelom novega napadalca Della Vedove, ki je neubranljivo poslal žogo v mrežo. V drugem delu igre se je v bistvu ponovila slika prvega polčasa. Domačini so slabo napadali, Vesna se je skrbno branila in skušala izkoristiti vsako možnost za protinapad. Kazalo je, da se bosta ekipi ločili pri neodločenem rezultatu, ko je 8. min. pred koncem tekme ponovno Della Vedova dosegel gol. Z izidom 2:1 je bilo tekme konec Srečanje tehnično ni bilo na posebno visoki kakovostni ravni, najvažnejše za Vesno pa je to, da je osvojila točki, ki sta za njo izredno dragoceni. b. L TURIN, 12. — Na tartanski stezi torinskega stadiona je italijanski atlet Francesco Arese postavil nov državni rekord v teku na 1000 m. Novi rekord znaša 2,16”9 in je za borih sedem desetink sekunde slabši od svetovnega rekorda, ki ga je leta 1965 postavil vzhodni Nemec Jiirgen May. « • • BEOGRAD, 12. - Branko Vivod, odličen atlet celjskega Kladivarja, je z značko 214 cm postavil nov osebni rekord in letošnji najboljši jugoslovanski dosežek v tej panogi. Tekmovanje je bilo veljavno za e-kipno prvenstvo Jugoslavije v atletiki. Prvo mesto je osvojila beograjska Crvena zvezda pred Sarajevom in Kladi var jem. mtmmm SOFIJA, 12. — Nizozemec Den Hahtog je osvojil prvo mesto na skupni končni lestvici mednarodne kolesarske dirke po Bolgariji. V e kipni konkurenci je prvo mesto zasedla ekipa Nizozemske pred Bolgarijo. se v finalni tekmi za tretje in četrto mesto pomerili enajsterici Gaje in Slovana. Gajevci so skoraj ves čas napadali, vendar zopet niso znali izkoristiti številnih ugodnih priložnosti, ki so jih ustvarili. Pri tem pa so imeli tudi nekoliko smole, saj so v prvem polčasu kar dvakrat zadeli prečko. Kljub svoji premoči so prejeli gol in prvi je tako prišel v vodstvo Slovan. V drugem polčasu se je pritisk Primorcev nadaljeval in v 28. minuti je Radešič izenačil. Izid se do konca tekme ni več spremenil in tako so morali streljati enajstmetrovke. Sosič, Vrše in J. Grgič so bili uspešni trikrat za Gajo, Slovan pa je dosegel le en gol in zmaga je tako ostala v rokah gajevcev s 4:2. Gaja je nastopila v naslednji postavi: Kante; Marc, Metlika; Stranščak, Kralj M., Grgič J. (Sosič); Grgič D. (Ražem), Radešič, Kralj P„ Vrše, Gojča. V finalni tekmi sta se spoprijeli enajsterici Olimpije in Branika. Olimpija je po tehnično zelo dobri igri premagala Branik z 2:1. Končna lestvica je bila torej naslednja: 1. Olimpija — Ljubljana 2. Branik — Maribor 3. Gaja — Padriče 4. Slovan — Ljubljana * * * Gajevci so bili z gostovanjem v Ljubljani zelo zadovoljni in so zapustili v slovenskem mesto dober vtis. Predstavniki nastopajočih društev so po tekmah izrazili željo, naj bi postali stiki med društvi še tesnejši kot doslej. B. L. ODBOJKA V prijateljski tekmi v Doberdobu Dom-Mladost 3:2 V okviru 25-letnice osvoboditve je bilo v nedeljo popoldne v Doberdobu prijateljsko srečanje v odbojki med domačo Mladostjo in goriškim Domom. Tekmo so odigrali na tri osvojene sete in je v glavnem veljala kot dober trening obeh ekip, ki bosta tudi letos nastopili v promocijskem prvenstvu. Ob robu igrišča se je zbralo precej domačinov, in kar je še bolj razveseljivo, veliko število gledalcev je predstavljala mladina! To jasno dokazuje, da se začenja ta šport zelo uveljavljati po vseh naših vaseh. V prvih dveh setih je Dom imel premoč nad Doberdobci in je osvojil oba niza. V nadaljnjih dveh setih pa je Mladost zaigrala bolje in iiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiMimn V NARAŠČAJNIŠKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU S. Sergio-Breg 1:1 (0:0) BREG: Sancin, Ota, Slavec, Žerjal, Samec, Sovič, Štrajn, Predon-zani, Kocjančič, Saksida, Strnad. S. SERGIO: Perti, Casertano, Do-rich, Perossa, Curri, Fortuna, Zu-sieti, Giacopci, Cadel, Scherich, Ba-stiani. GOLI: Kocjančič (Breg) 20’ d.p., Fortuna (S. Sergio) 25’ d.p. SODNIK: Korošec. Naraščajniki Brega so pokazali, da so borbeno in trdoživo moštvo, ki lahko doseže visoka mesta na lestvici. Enajsterica se je utrdila predvsem na sredini igrišča, tako da letos ni več tistega prepada med obrambo in napadom, ki je bil za Brežane usoden v prejšnjem prvenstvu. Moštvo je precej uigrano, predvsem po zaslugi novega trenerja Zanona, ki mu je uspelo premostiti individualizem posameznih igralcev. Brežani so imeli danes nekoliko smole. Odlični nasprotni vratar je preprečil, da bi dosegli še kak gol. Njegove parade so bistveno pripomogle k temu, da je S. Sergio le Ohranil točko. Prvi gol je padel po zaslugi Kocjančiča, ki je prejel zelo lepo žogo od Samca. To je bilo v 20. min. drugega polčasa. Pet minut kasneje so nasprotniki izenačili. Fortuna je izvedel kazenski strel in zadel v vrata, medtem ko sta bila dva njegova tovariša v offsidu. V 27. min. drugega polčasa je sodnik izključil Currija zaradi grobe igre nad Predonzanijem. V vrstah domačinov sta se izkazala vratar Perti in Fortuna, pri Brežanih pa Ota, Samec, Predon zani in Saksida. I. S. Zmaga Olimpije V prijateljskem predprveostvenem nogometnem srečanju je Olimpija iz Gabrovca premagala enajsterico Devin - Štivan z rezultatom 3:2. je prisilila domovce, da so morali odigrati še peti in odločilni set. Goričani so zaigrali bolj racionalno in si tako zagotovili zmago. MLADOST — DOM 2:3 (7:15, 8:15, 15:13, 15:12, 5:15) Zvečer so se igralci in domačini zbrali v dvorani PD Jezero, kjer je predsednik Mladosti, Marijo Lavrenčič, podaril goriški ekipi spominski pokal. P. R. AVTOMOBILIZEM V TEKMI ZA EVROPSKI NOGOMETNI POKAL Jugoslavija odnesla točko iz Nizozemske ZELTWEG, 12. - Siffert in Red-mann sta zmagala na avtomobilski dirki za veliko nagrado Avstrije. Vozila sta stroj znamke porsche 917. Na drugo mesto sta se uvrstila De Adamich in Pescarolo z alfo 33/3. Belgijec Jackie Ickx je prevozil krog z največjo poprečno hitrostjo, in sicer 212,830 km na uro. iimiiiiiiiiiiiiHiimiiiiimiimiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimaiiiiiimiiiiitiiiiiimiiimiiiHmiiiiuiHHmmm V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Nizozemska-Jugoslavija 1:1 (0:1) NIZOZEMSKA: Van Beveren. Stik, Van Duivenbode, Rijndems (Coupu-urs, Israel, Laseroums, Klynjan, Jansen, Van den Keylen (Verr.v), Van Hanegen, Venstra. JUGOSLAVIJA: čurkovič, Tesan, Stepanovič, Pavlovič (Ačimovič, O-blak), Paunovič, Holcer, Petkovič, Bajevič, Musemič, Jerkovič, Džajc. STRELCA: Džajič v 23. minuti in Israel v 50. minuti iz enajstmetrovke. GLEDALCI: 60.000 (med tema 15 tisoč jugoslovanskih izseljencev 'z Nizozemske, Belgije, Luksemburga in Zahodne Nemčije). SODNIK: Mullen (škotska). _ Nizozemci so se v tem srečanju očividno trdno odločili ohranit' obe točki doma. Zavedali so se, da predstavlja Jugoslavija zanje naj več jo oviro v okviru tega tekmovanja, zato so tudi napeli vse svoje sile, da b; izsilili zmago. To .ie bilo očividno že v prvem polčasu, ko so napadali ne le odločno in ostro, ampak tudi precej grobo ter so ta- Primorje-S. Marco 1:1 (0:1) PRIMORJE: Olivieri, Hervatič, Bukavec, Malusa, Fontanot, Pres-si, Puntar, Prašelj, Lipott, (Vergi-nella), Germani. S. MARCO: Bicarelli, Dissegna, Trevisan, Lorenzon, (Novelli), Luxis, Zearo, Misuri, Castellan, Bergomat, Candussi, Zampa. SODNIK: Bemardis iz Tržiča. Gledalcev: približno 350 V svojem prvem srečanju v tem prvenstvu je Primorje remiziralo na domačem igrišču in tako prepustilo točko nasprotnikom. Na izid tega srečanja sta bistveno vplivali dve stvari: dejstvo, da je S. Marco prešel takoj v vodstvo, še preden je Primorje organiziralo vrste in drugič to da je motvlo domače moštvo od 8. min. drugega polčasa igrati brez prostega igralca Fonta-nota, ki se je poškodoval in do konca srečanja statiral na levem krilu. Trener je izvršil menjavo igralca že med odmorom in je tako Fontanot moral ostati na igrišču. Zaradi tega je moral desna zveza žužič igrati na mestu ^prostega* igralca, Germani pa ,je,;iigr^l .vlogo krilca namesto PressijaL' Verginella in Puntar sta bila na, srpdi, ignšča preveč osamljena,; in nista z nobene strani dobivala žog.......~ Obe moštvi sta pokazali še velike pomanjkljivosti: Primorje je bilo še kar uigrano; manjkala pa mu je telesna kondicija igralcev. Prav obratno lahko trdimo za S. Marco, ki ima zadovoljivo kondicijo, v skupni igri pa so Furlani še precej pešali. Zadovoljni z neodločenim izidom bi morali biti tako eni kot drugi, verjetno pa je, da so bolj zadovoljni z remijem gostje. Po tem prvem nastopu je bil splošen vtis, da je Primorje 1970/71 še kar solidno moštvo. Čeprav še ni popolnoma pripravljeno, je vseeno videti precejšen napredek v primerjavi s predprvenstvenimi tekmami. Obramba bo tudi letos slonela na Hervatiču in na odličnem Bukavcu, za katerima bo igral vlogo prostega branilca Fontanot. Olivieri je v vratih gotov. Moštvo pa ima tudi zelo pozitivnega rezervnega vratarja Štoko, žužič še ni dobil prave pomoči od Pressija, kar zadeva sredino igrišča. Pomanjkanje odločnosti pa je še vedno glavna hiba napada. Z nekaterimi menjavami, kar letos ne bo problem, ker igra rezervno moštvo Primorja v 3. srr ligi, bo trener čez nekaj tednov poslal na igrišče zelo dobro moštvo, solidno v vseh oddelkih. S. Marco je prešel v vodstvo takoj po začetnih udarcih tekme. Zearo je dobil dolg predložek iz kota, v vrstah Primorjeve obrambe je nastala zmezda in že je bila žoga v mreži. Kljub silovitim napadom domačinov ostane rezultat nespremenjen do 5. min. drugega polčasa. Po zadetku ima Primorje še dve lepi priložnosti za gol, ki pa ju obe zapravi. V zadnjih minutah igre pa imajo gostje priliko, da preidejo v vodstvo. Olivieri pa jim prekriža račune. V vrstah Primorja so se posebno odlikovali Bukavec, žužič in Verginella. B. R. BEOGRAD, 12. — Disciplinska komisija jugoslovanske plavalne zve- ze je kaznovala Šimenca in Stipa- niča od zagrebške Mladosti s šest- mesečno prepovodjo igranja. Za šti- ri mesece ne bo smel igrati Lopatny, prav tako od Mladosti. Tehnični vodja Partizana Orlič ne bo smel opravljati za štiri mesece svojih trenerskih dolžnosti, s trimesečno prepovedjo je bil kaznovan tudi trener Barbieri. To so posledice pretepa, ki se je odigral v Barceloni po EP v plavanju. - kri***• .i.s rmmm Bologna — Inter X Cagliari — Varese X Catania — Fiorentina X Milan — Sampdoria 1 Napoli — Foggia X Roma — Vicenza 1 Torino — Lazio X Verona — Juventus X Como — Catanzaro 1 Perugia — Mantova 2 Taranto — Modena 1 Genoa — Imperia n.v. Prato — Rimini KVOTE 1 12 - 6.244.500 lir 11 - 160.400 » I ( 11 i i 3 1. - 1. Quifuni 1 2. Stefan X L Crepuscolo 1 2. Eros 1 1. Radamanto 1 2. Sile X L Ciuffolotto 2 2. Stelvio X 1. Gallego Epagncul I 2. Profumo 2 L Cannonball 1 2. Putor 1 KVOTE 12 — 2.638.512 lir 11 - 134.161 lir 10 — 11.589 lir 2. - 4. - 5. — 6. - ko poškodovali Pavloviča, da .ie moral zapustiti igrišče. Kljub svoji premoči pa niso uspeli preprečiti Jugoslovanom, da bi ne prevzeli vodstva. V drugem polčasu je povsem brez potrebe prišlo do enajstmetrovke, katero je Nizozemska izkoristila. Nizozemci so po izenačenju še bolj pritisnili in so pol ure nevarno oblegali nasprotna vrata. Nato so proti koncu tekme prišli do sape tudi Jugoslovani, ki pa nekaj zrelih priložnosti niso izkoristili. Jugoslovanska reprezentanca je na splošno zadovoljila. Boljši del ekipe je predstavljala obramba. Ta ima glavne zasluge, da .je uspelo Jugoslovanom prinesti domov točko, ki jim bo v tem tekmovanju prišla še zelo prav. •NtllllMIIIIIIIMlIlllMlllliitiiiMiitiiiiiiHitiiiiunitlim Jugoslovansko nogometna prvenstva II. ZVEZNA LIGA IZIDI ZAHOD Zagreb — Ljubljana Mura — Orijent Železničar — Trešnjevka 2:1 3:1 2:1 Jedinstvo (B) Split 0:0 Jedinstvo (Z) — Metalac 2:5 Varteks — Rovinj Rijeka — Rudar LESTVICA Varteks 8 5 1 2 4:1 2.0 19:6 11 Split 8 4 3 1 16:4 11 Rijeka 8 5 1 2 16:6 11 Šibenik 8 4 3 1 13:7 11 Rudar 7 5 0 2 10:5 10 Železničar 8 4 2 2 9:6 10 Ljubljana 8 3 3 2 11:8 9 Zagreb 8 4 1 3 11:10 9 Karlovac 8 3 2 3 11:11 8 Mura 8 3 2 3 9:10 8 Orijent 8 3 2 3 11:15 8 Rovinj 8 3 1 4 7:11 7 Metalac 8 2 1 5 11:19 5 Jedinstvo (B) 8 1 3 4 8:18 5 Trešnjevka 8 2 1 7 8:17 4 Jedinstvo (Z) 8 1 0 7 6:23 2 PRIHODNJE KOLO: Ljubljana -Varteks; Karlovac - Jedinstvo (Z); Orijent - Jedinstvo (B); Železničar-Zagreb; Split - Šibenik; Metalac -Rijeka; Rovinj - Rudar; Mura in Trešnjevka sta prosti. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Svoboda — Drava 8:0 Triglav — Slavija 1:4 Aluminij — Ilirija 3:1 Branik — Izola 1:0 Rudar — Nafta 4:1 Celje - Kladivar — Kovinar 3:2 LESTVICA Aluminij 7 3 4 0 13:6 10 Svoboda 7 3 3 1 19:9 9 Celje-Kladivar 7 4 1 2 19:15 9 Nafta 7 3 2 2 12:12 8 Rudar 7 2 3 2 14:10 7 Slavija 7 2 3 2 11:9 7 Triglav 7 2 3 2 13:13 7 Branik 7 2 3 2 14:16 7 Izola 7 2 2 3 10:10 6 Drava 7 2 2 3 10:18 6 Ilirija 7 1 3 3 5:9 5 Kovinar 7 1 1 5 7:19 3 PRIHODNJE KOLO: Drava - Kovinar; Nafta Celje-Kladivar; Izola-Rudar; Ilirija - Branik; Slavija -Aluminij: Svoboda — Triglav ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Tolmin — Bela Krajina 1:3 Piran — Tržič 3:0 Adria — Hrastnik 1:2 Koper — Nova Gorica 2:0 Usnjar — Zagorje 1:0 LTH — Tabor 6:1 LESTVICA Koper 7 6 0 1 17:3 12 Hrastnik Tržič Usnjar Bela Krajina Piran Tolmin Adria Nova Gorica LTH Zagorje Tabor 18:7 9 14.T6 9 13:10 8 13:10 8 13:11 8 12:11 7 12:9 6 13:15 6 14:13 5 8:18 5 3:27 0 PRIHODNJE KOLO: Tabor - Zagorje; Nova Gorica - Usnjar; Hrastnik - Koper; Tržič - Adria; Bela Krajina - Piran; LTH - Tolmin. MLADEN -OLJAČA: 98. K OZAR A Prevedel: Severin Šali brez* 111 trpek Je zasliševalce. Potem je zadremal, jk; Je mi^anja' Prepričan, da je prišel njegov konec. Ponavljal ,rt hlsejv, ^ ki ga Je spravljala v dremoto: Nisem se boril zaman, eddni, ki ^ žrtvuje, veliko Je nas in zmagati moramo... j^ouddlo ga je razbijanje po vratih. Zaškrtal Je ključ in Voja“ 8a J« svetloba (kot da Je oslepel). V klet je vdrla gruča Eden ga Je zgrabil za vrat, drugi ga udaril po ušesu. Pa bandit... Oči mu bom izgrebel...« 't^JOasi, Stjepan... Moramo ga peljati pred polkovnika« !t!^rej, strašilo!...# Suljo, kakšen Je: pravcati posušen kravjek...« 1 Po&ovmik ga ni dolgo zasliševal. Tudi ga ni ni klo- babo' ^too gledal ga Je. Stal Je in ga opazoval brez besed, J* mu Je dejal, da Je obsojen na smrt. In to je bilo vse... PobaJ^61^ »o ga po ozki uličici, mimo zidov iz opeke in h‘4ahane kovice. Okna so bila zaprta in zdelo se je, da v 01 *ive duše (bilo je zgodaj, zelo zgodaj. Le tu pa tam Slava °dprla Polknica In skoei šipo je pogledala radovedna Pa se spet hitro skrila in zaprla zelene polknice. Je, J** »o prisil ^ cesto. Sli so tja, proti močvirju. Mislil ^ *a peljejo v eno taatih blatnih kotlin, kjer ga bodo zgrabili in zadavili, potem pa truplo vrgli v močvirje. Toda vojaki niso zavili s ceste. Dolgo so tako šli pa se mu je zazdelo, da so pozabili, kam gredo in koga peljejo: začeli so se pogovarjali, zbijati dovtipe, psovali so, se zbadali med seboj in omenjali ženske, o katerih so govorili skrajnje nespodobno. Ivan se je spet začudil, saj si ni mogel pojasniti, kam ga peljejo in zakaj ga že ne ustrelijo... Večkrat so srečali gruče vojakov. Srečali so tudi preobložene kmečke vozove. Kazalo je, da so to kmetje iz okolice, tako je presodil po noši, barvi in obliki klobukov, hlač, suknjičev in kap; bili so domačini in ne ujetniki s Kozare. Izdajali so jih njihovi obrazi, radovedni, ožarjeni in nasmejani; to niso bili sužnji brez upanja in moči. Kaj bi rekli, če bi zvedeli, da sem Hrvat? Morda bi mi izkopali oči... Ali bi se sploh kateri zavzel? Ali me nihče ne bi zaščitil? Je duša mojega ljudstva res tako potemnela? Spet je zagledal vrsto kmetov in kmetic. Po njihovi obleki in hoji je takoj spoznal, da niso domačini. To so bile mrtve, ubite, ugasle procesije. Sključeni in strti ljudje, moški in ženske, so v spremstvu vojakov šli na sever, proti Savi, v neznano. Ni videl njihovih obrazov. Videl je samo hrbte, rame, tilnike, grbe, bedne in kosmate vratove. Tavali so za vozmi, se oprijemali lojtmic, padali ob cesti in klicali na pomoč pod udarci. Nekateri so nesli otroke in se skušali umakniti gonjačem, ki so jih tepli po hrbtu... Bile so to ugasle, ubite, mrtve procesije ljudi, ki so Jih polovili po vaseh in gozdičih in gnali na sever, proti Savi. Te njihove roke, uvenele, prazne in porumenele, so ga nekoč hranile s kruhom. Ta usta, lačna, suha in onemela, so ga nekoč sprejemala z nasmehom in zvonkim govorom. Zahvaljeval se jim je, zgovoren in hvaležen, jim pripovedoval o svobodi in lepših dnevih, ki morajo priti, čeprav tudi prek trupel, ako ni druge poti. Sedaj pa je nenadoma vse narobe, vse se je podrlo, zgrmelo v prepad. Nesrečo mu omiljuje le to, da jim ta trenutek gleda v hrbet, da mu ni treba zreti v njihove obraze in v oči, ki bi ga gotovo spoznale. Najbolje je tako: da gre mimo njih tiho in nemo kot suženj, ki so mu ure štete. Toda procesije so se ustavile. Gruče moških in žensk so se razkropile ob cesti po poljani, na vse strani. Ustavljajo se, usedajo se, ne gredo naprej. Okrog njih so vojaki s puškami. «Vode, vode... umiram od žeje... Bratje .dajte vode...« «Umri, crkni... zverina...« «Bratje, vode!« «Na, pij!« je zakričal vojak in ustrelil. Človek se je zgrudil na tla in utihnil. Nič več ni prosil vode... Sužnji tlačijo ledino. Ujetniki so se razkropili po polju, po travi, sedijo, čepijo in stokajo; nekateri potiho tarnajo, drugi molčijo kot okamneli in gledajo v nebo. Začelo Je deževati. Ob vseh nesrečah, tako kot med borbami, še dež. Ogaben, neusmiljen in okruten dež. Debele kaplje, pomešane s prahom ceste, niso oster veter s severa. Okruten, neusmiljen, ogaben dež. Kamion se Je ustavil. Ivan je zagledal polkovnika. Nato je ob cesti na levi strani opazil visoke stebre z zankami. Ob stebrih, pod zankami, so stali sužnji, gologlavi in zvezani, v vojaških jopičih in kmečkih suknjičih. Obraze so imeli krvave in znakažene. Ni jih poznal. Hotel jih je prešteti, za hip se Je ustavil, toda vojak ga je pahnil: «Naprej, strašilo... Tam so volkovi...« Prostor pod nekim stebrom z zanko Je bil prazen: šele sedaj je do kraja spoznal, da ga čakajo vislice. «Ali Je pripravljeno?« Je poslovno vprašal polkovnik Franj-čevič. FranJčevič je spregovoril o ujetnikih. Imenoval Jih je kolovodje in rekel, da so obsojeni na vislice. Nenadoma se je ulila ploha, kot da se Je utrgal oblak. Ljudje so se stisnili v gruče, ženske so drhtele. Nekdo je zjokal, potem je zajokala vsa množica. Otroci so zavreščali Zmedli so se celo vojaki, šibani od dežja. Samo ljudje pod vislicami so stali mimo, kakor da niso opazili ne dežja na rabljev. Bili so negibni in nemi, podobni stebrom, na katere jih bodo pobesili. Čeprav so se jim nad g avami zibale zanke, za hrbti pa stali vojaki s puškami so bili obsojenci pod vislicami videti neobčutljivi, čvrsti in ne-gibni, kakor da so vraščeni v zemljo. Ivan Horvat je poslušal besede polkovnika Fraryčevida pomešane z dežjem in vetrom, in se spomnil matere Ko bi' jo mogel samo še enkrat videti, ji povedati, zakaj je ni ubogal zakaj je moral iti tja, kamor je šlo toliko drugih, ki so zapustili svoje drage in žrtvovali svojo mladost, svoje nallenše dneve, svoje življenje... ^ Hrvati me obešajo, mati, toda to niso Hrvati Hrvat sem Jaz, ne oni. Ti so izdajalci. Ne morejo se ponašati z imenom svojega naroda. Hrvatski narod predstavljamo mi v gozdovih v odredih. Ti ljudje okrog mene, mati... Misel se mu je pretrgala. Na vrat so mu nataknili zanko. Rad bi si jo bil sam potegnil niže, toda ni mogel, ker je imel roke zvezane. Le z glavo je trznil kot ptič, ki bi rad poletel čeprav ima strte peruti. V zadnjem hipu, ko bi si bil rad sam nataknil zanko na vrat, je trznil z glavo in z rokami: ptič je hotel poleteti, čeprav je imel strte peruti... Znova je zabredel v reko. Ni utegnil sezuti čevljev, ne se raz-pasati in sleči uniforme. Le pištolo je vzel iz toka in jo dvignil visoko nad glavo, da mu je ne zalije voda. Spet je bredel Sano, kalno in vrtinčasto; ponekod mu je voda segla do podpazduhe in še dlje, do ramen in vratu. Na hrbtu mu je kobacal mali, se z eno roko držal za ramo, z drugo pa dvigal karabinko nad glavo. «Stric, voda naju bo odnesla...« (Nadaljevanja sledi) ureo..:...«, ikoI Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnapre|, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 13. oktobra 1970 Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon m Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2/ Og|as| Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski^ finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* * beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri up Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicitž Italia Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT V MESTU ROCHESTER V DRŽAVI NEW Y0RK (ZPfl) Šest atentatov v desetih minutah: nobene žrtve, pač pa mnogo škode Eksplozije so poškodovale ali opustošile državne urade, dve sindikalista * Policija meni, da gre za atentate različnih ROCHESTER, 12. — Vrsta bombnih atentatov je danes zjutraj v nekaj minutah v Rochesterju — ki je tretje mesto po velikosti v new-yorški državi — uničila ali poškodovala nekaj državnih uradov, dve črnski cerkvi, stanovanje sindikalnega leaderja in hotel. Na srečo ni bilo nobene žrtve. V zadnjem tednu je v ZDA prišlo že do enajstih atentatov: trije v Kaliforniji, ostali pa v IMdnoisu, v Washingto-nu in v New Yorku. Prvih pet eksplozij v Rochesterju se je zvrstilo v zelo kratkem časovnem presledlku, ta/ko da se je zdelo, kot bi kdo sprožil salvo. Zadnja je sledila po približno desetih minutah. Prva in najmočnejša bomba je delno uničila palačo v petih nadstropjih, ki je na nekem trgu v središču mesta in v kateri so zvezni uradi. Zdi se celo, da sta bili dve eksploziji. Druga ‘bomba je uničila oelo prvo nadstropje palače, ki je od prve oddaljena samo nekaj sto metrov in v kateri so državni uradi. Omenili smo dve črnski cerkvi. Tudi ti dve sta bili malo oddaljeni, približno v obsegu enega kilometra. Eksploziji sta po- nje od petih bomb je počila pred modenndm hotelom «Hilton». Poškodovala je stekla nekaj stotin oken im uničila steber, vendar ni povzročila velike škode. Eksplozija in žvenket sta pa prebudila osebje in goste hotela, ki so se prestrašeni zatekli na ulico. Zadnja eksplozija, ki je bila tudi najšibkejša, je končno poškodovala v predmestju stanovanje nekega sindikalnega leaderja. Izbruhnil je tudi manjši požar, ki so ga gasilci v nekaj trenutkih pogasili. Kakor smo že menili žrtev ni bilo, lažje rane pa je dobila samo ena oseba in to pri eksploziji pred zvezno palačo. Policija je do sedaj prijela pet oseb. Izvedelo se je, da je policijski urad v Rochesterju prosil za pomoč agentov FBI. Prva dva atentata pripisujejo namreč levičars/kim ekstremističnim skupinam, med katerimi je na primer organizacija «Weatherman«. Kljub majhnim časovnim presledkom pa ne morejo pripisovati isti skupini tudi atentatov proti črnskim cerkvam. Sklepajo, da gre za atentate dveh ali več nasprotnih si sikupin. Krivd za a-tentate bi lahko bili na primer desničarski radikaloi. Kar se tiče Rbodovali vsa okna in portala. Zad- pnimHW«»«inmm»mHHHHmm>mm|nHW*m«w»|||m|«|||||»|H»|||||i||»||||>||llllllltlllin,lll>llllllll>l PO UGRABITVI KANADSKEGA MINISTRA PIERRA LAP0RTA N Vlada se bo verjetno pogajala z ugrabitelji Prej hoče vedeti za «način» izpustitve Crossa in Laporta - Policija je uvedla posebne ukrepe, da bi obvarovala pokrajinske in zvezne funkcionarje BARCELONA, 12. — Zaradi hude nevihte, ki je včeraj prizadela področje Arenys de Mar severno od Barcelone, so tri osebe izgubile življenje, sedem je pa pogrešanih. Ena od žrtev in ranjend so tekmovali s čolni, ki jih je nevihta uničila in ki so tomdlf. Ostali dve žrtvi sta turista, ki sta z obrežja opazovala nevihto in so ju odnesli valovi. Razlike med moškimi in ženskami (Nadaljevanje s 4. strani) MONTREAL, 12. — V soboto je prišlo v Kanadi do nove ugrabitve. Neznanca, oborožena z brzostrelkama, sta ugrabila Pierra La Porta, ministra za delo v.provinci Quebeck. Pred potekom roka, ki so ga postavili ugrabitelji britanskega diplomata Jamesa Crossa, je kanadska vlada sporočila, da ne namerava izpustiti 21 političnih jetnikov, pač pa, da je pripravljena v zameno za britanskega diplomata dovoliti ugrabiteljem, da neovirano odpotujejo v katero koli državo. Danes pa je prišlo do novosti. Vlada v Quebecku je namreč sporoči la, da pred pogajanji s «Fronto za osvoboditev Quebecka» hoče izvedeti za »način* osvoboditve Crossa in La Porta. (Obe ugrabitvi sta namreč povezani). Izjava pa pomeni tudi, da je vlada pripravljena na pogajanja. Kot posrednik naj bi bil odvetnik Robert Lemieux, ki naj bi skrbel za zveze med obema skupinama «Fronte», ki sta ugrabili britanskega diplomata in kanadskega ministra, ter med oblastmi. Oblasti so danes prejele dve pismi, Crossovo in La Portovo, ter obvestilo «FO». V poročilu «Fronte» poudarjajo ugrabitelji, da ne nameravajo postavljati ultimatov, temveč »zaupajo* dobri veri oblasti, ki se bo izkazala s hitrostjo, s katero bo vlada ugodila njihovim zahtevam. »Naše potrpljenje pa ima svoje meje*, se zaključuje poročilo. V pismu, ki ga je Cross poslal ministrskemu predsedniku Quebecka Robertu Bourasu, diplomat izjavlja, da popolnoma zaupa ugrahite-ljem. Prepričan je, da ga bodo izpustih 24 ur po izpustitvi političnih jetnikov. Približno isto misel izraža tudi minister Laporte v pismu, ki ga je poslal oblastem. Po njegovem mnenju bi bila najboljša rešitev, da bi izpustitev političnih jetnikov in njegova ter Crossova izpustitev potekale vzporedno. Končno so oblasti dobile še četrti komunike skupine »Chenier* Fronte za osvoboditev Quebecka, ki dopolnjuje zahteve ugrabiteljev in navaja nekatere podrobnosti v zvezi z izpustitvijo tako jetnikov kot u-grabljencev. Po drugi ugrabitvi je policija v Montrealu uvedla posebne ukrepe, da bi obvarovala vse pokrajinske in zvezne funkcionarje, ki bi jim lahko pretila ugrabitev. Od danes je približno 3.800 policijskih funkcionarjev in agentov podvojilo delovni urnik. Pozno zvečer smo zvedeli Še za nekaj podrobnosti. Zahteve obeh celic «POQ» se namreč nekoliko križajo. Ugrabitelji Jamesa Crossa alias celica ((Liberation« zahteva samo izpstdtev 23 političnih jetnikov in izdajo posebnih ((prepustnic«, ki bi dovoljevale vstop na Kubo ali Alžirijo. Celica »Chenier« pa zahteva poleg tega, naj oblasti plačajo še 500.000 dolarjev v zlatu ln naj ukinejo iskanje ugrabiteljev. Slikar Enzo Sotgiu v Beogradu BEOGRAD, 12. — Generalni tajnik zveznega odbora združenja narodnoosvobodilnih borcev Jugoslavije Dušan Sekič Je sprejel danes znanega italijanskega slikarja ln uglednega člana združenja ltaJijan-sk&h partizanov Enza Sotgiuja z že- no ln sinom. Ob tej priložnosti sta Enzo Sotgiu in njegov sin — ki je prav tako slikar in ki skupaj z očetom razstavlja v Domu JLA — podarila zveznemu odboru združenja narodnoosvobodilnih borcev Jugoslavije sliko portret «papa» Cervija, legendarne osebnosti upornega gibanja Italije, kateremu so fašisti ubili sedem sinov. Na sprejemu je bil tudi Italijanski umetnik Francesco Piorentino, kd s Sotgiu jem razstavlja v Domu JLA. Se štiri žrtve neurja v Genovi GENOVA, 12. — Medtem, ko se stanje v Genovi polagoma in s težavo normalizira, so ob francoski obali našli še tri trupla žrtev strašnega neurja. Se niso znana njihova imena Življenje pa Je izgubil tudi milanski tehnik, kd je pred nekaj dnevi dospel v Genovo, da bi pomagal poplavljencem. Pomagal je pri dviganju nekih pokvarjenih avtov, ko je eno od vozil padlo nanj in ga zmečkalo. 38-letnd Abtilio Boni je bil na mestu mrtev. Skrivnostna bolezen igralke Margaret Lee RIM, 12. — Znana televizijska in filmska igralka Margaret Lee boleha za neznano in skrivnostno boleznijo. Pred nekaj dnevi so namreč Igralko odpeljali v bolnišnico, ker je v dvanajstih dneh shujšala kar za 15 kilogramov. Zdi se, da zdravnikom nd uspelo, za katero bolezndjo boleha znana Igralka, Franco Brel — agent mlade igralke — je pa Izjavil, da gre za resno zadevo in ne za reklamni trik. Policija išče ugrabitelje Sergia Gadolla GENOVA, 12. — Polioija nadaljuje z iskanjem ugrabiteljev 19-let-nega genovskega študenta Sergia Gadolle, ki se je v soboto zvečer vrnil domov. Preiskava poteka v dveh smereh: zasliševanje znancev in prijateljev družine Gadolla, ki ga vodi leteči oddelek genovske kvesture, ln pregledovanje področja v dolini d’Aveto, kjer karabinjerji iščejo sledi o ugrabiteljih. Našli so tudi modri avto vrste lancaa fulvia coupe, na katerem Je Rosa Gadolla pustila kovček z zahtevanimi 200 milijoni. Avto so našli v kraju Sestri Levante. Sedaj ga pregleduje policijski izvedenec, ki išče posebnih znakov. LONDON, 12. — Na neki dražbi v Londonu so danes ocenili kitajsko vazo iz 13. stoletja za 94.500 funtov šterlingov (približno 140 milijonov Mr). Gre za modro-zele-no, osmerokotno in 21 centimetrov visoko vazico še za časa dinastije južnih Sungov. Kupec je kitajski starinar Edward Chow, ki živi v Ženevi. Kupec je evropski zbiralec, katerega ime pa ni znano. Vazo so prinesli iz Kitajske 1. 1896, na neki dražbi so jo nato prodali za 2400 funtov šterlingov leta 1953. črnski cerkvi m stanovanje ekstremističnih organizacij bombnega atentata pred hotelom «Hilton» je baje nekaj ljudi malo pred eksplozijo videlo skupino črncev, ki so se spustili v beg. Vendar te vesti oblasti niso potrdile. Neredi v Severni Irski LONDONDERRV (Severna Irska), 12. — Ozračje v Londondcr-ryju se je po hudih spopadih, do katerih je prišlo v noči med soboto in nedeljo in še v nedeljo zvečer med britanskimi vojaki in katoliškimi demonstranti, nekoliko pomirilo. Včerajšnji spopadi vsekakor niso bili tako hudi kot sobotni. Policija je namreč že od vsega začetka nastopila zelo ostro in razgnala demonstrante s solail-nimi bombami, preden so dospeli do mestnega središča. Ni bilo ne ranjenih, ne aretiranih. V soboto je policija aretirala mnogo oseb, ranjenih pa Je bilo okrog 50. vezana na svojo družino kot moški na svojo. Verjetno bo najbolj zanimiva razlika med moškim in žensko v skupni borbi človeške rase za obstanek: geriatri pravijo, da so ženske v zadnjih 130 letih dvignile poprečje življenjske dobe z 42 na 74 let, moški pa so premaknili to «mejo» z nekdanjih 40 na 68 let. Seveda ne velja to v svetovnem merilu, pač pa velja le za Anglijo in bi moglo veljati še za kako razvitejšo deželo, kajti v Indiji niso še prilezli niti na 50 let poprečne življenjske dobe, medtem ko so v določenih deželah Latinske Amerike celo pod 40 leti. In vendar niso bile ženske tiste, ki so vedno živele delj kot moški. V dobi starega Rima je bila poprečna življenjska doba ženske krajša od poprečne življenjske dobe moškega. Saj je res, da ne moremo vzeti za sveto resnico, kar poročajo stare kronike, toda v starem Rimu je bila poprečna življenjska doba žensk komaj 24 let. Še in še bi mogli navajati takšnih in podobnih primerov, ki da močno ločijo moškega od ženske. Toda kdor bi se le malo potrudil in začel navajati primere podobnosti, bi imel veliko lažje delo kot tisti, ki moškega ločujejo od ženske, pa čeprav je nekdo svojo tozadevno »študijo* zaključil z naslednjim stavkom: »Da bi moški in ženska bila enakovredna in enakopravna? To je smešno! Kdaj pa je bil moški ženski kos?* ŠPORT ŠPORT ŠPORT v BAZOVICI SO V NEDELJO OTVORILI NOV SLOVENSKI ŠPORTNI OBJEKT Novo nogometno igrišče Zarje obogatitev za ves naš šport Lepa otvoritvena slovesnost - Krstni nastop Zarje proti Bregu (1:1) Bazovcem .je treba čestitati! Z izredno prizadevnostjo, domiselnostjo in delavnostjo so zgradili objekt, ki je lahko v ponos ne le vasi sami. ampak vsem športnikom na Tržaškem, saj je novo nogometno igrišče prav gotovo med najboljšimi na našem področju. In če pri tem izdamo skrivnost, da so graditelji uspe h postaviti to napravo za vsoto, ki predstavlja deseti, ali morda celo petnajsti del njene dejanske vrednosti, potem nikakor ne moremo mimo dveh ugotovitev: prvič, koliko žrtev so morali doprinesti Bazovci, da so lahko za tako ceno postavili novo nogometno igrišče (s slačilnico), in drugič: kaj služijo po enr strani splošne tožbe o pomanjkanju igrišč in po drugi razni fondi, namenjeni športnim gradnjam, če je pa Zarja prejela za svoj objekt, ki je vreden 30 ali 40 milijonov lir, prispevek iz javnih sredstev v višini le dveh dobrih milijonov... Sicer pa so to misli, ki morda ne sodijo v slavnostno vzdušje, kakršno je b;lo v- nedeljo v Bazovici. Vsa vas je igrišče mesece iu mesece gradila, in zdaj je pač^ vsa vas proslavljala otvoritev igrišča. Vaške ulice so bile okrašene z zastavicami in pred igriščem samim, ki stoji nekaj sto metrov iz ven naselja, so postavili slavolok. Otvoritve so se udeležili številni gostje in sicer poslanec v parlamentu Škerk, podpredsednik deželne skupščine Pittoni. deželna pokrajinska svetovalca dr. Štoka in Lovri-ha, pokrajinski odbornik Volk. ob-čmsjp odbornik in zastopnik župana tržaške obč ne Hreščak, nabre-žinsko - devinski župan dr. Legiša, repentabrski župan Guštin, občinski svetovalec Wilhelm, Svetina za SK GZ, Švab in Kapelj za SPZ, predsednik Bole za SGZ, dr. Tul za Slovensko skupnost, zastopstvo sežanskega Tabora s predsednikom Malalanom na čelu. predsednik CO NI Combatti, predstavirk deželnega odbora FIGC Salvador!. Buffalo za nogometne trenerje, Pavletič za odbor SŠI, nato predstavniki športnih društev Triestina (Baldi in Manec-cia), S. Giovanni (FilMpon), Rosan-dra (Zobec), Devin - Štivan (Kralj), Sokol (Grudnova), Bor (Kodrič), Gaja (J. Grgič), Breg (Pečenik), Primorje (Štrekelj), prisoten pa je bil tudi zadnji predsednik Zarje, preden so .jo leta 1927 razpustili, Ivan Škerjanc, ki živi trenutno v Izoli. Otvoritveni govor je imel tajnik Zarje, dr. Sergij Kralj, ki .je med drugim dejal naslednje: Današnji dan pomeni za Bazovico izreden dogodek: že drugič v tem letu slavimo podobno slavje. V začetku tega leta smo izročili njegovemu namenu «Prosvetni dom» v katerem si je naše športno društvo uredilo majhen, zato pa zelo prijeten sedež, danes pa dobiva Zarja še lepo nogometno igrišče. Nam, kot domačinom, se zdi še lepše zato, ker smo ga sami zgradili. V naših očeh je še živa slika tistega revnega koščka gmajne, ki je bil tu še pred tremi leti. morda edini primeren kraj v Bazovici, ki smo si ga izbrali za bodoče igrišče. Polni vneme in prežeti z veliko ljubeznijo do športa smo se oprijeli primitivnega orodja in začeli z deli. Pri tem nas je silila tudi potreba po igriščih. Število športnih društev je naraščalo, igrišč pa je bilo iz dneva v dan manj. Tista, ki so ostala, so bila neprimerna in zasedena od jutra do večera. Pri vsem tem pa nas je vodila miselnost in duh športnih tradicij v naši vasi, ki segajo nazaj vse do prve ustanovitve ŠD Zarja leta 1923. ter razvoj in poslanstvo, ki naj ga imajo naša društva na tem področju. Seveda so se takoj na začetku del pojavile velike težave, predvsem birokratskega značaja, ki so v veliki meri doprinesle, da naše delo ni potekalo po predvidenih načrtih in tako kot smo želeli. Oblasti niso imele zaupanja do naših načrtov, premajhna je bila zainteresiranost do tovrstnih gradenj, kar je razvidno tudi iz dejstva, da so vsi športni objekti, ki so zrasli zadnje čase na Tržaškem, nastali v glavnem na lastno pobudo športnih društev. Končno sta odgovornost, ki jo imamo do skupnosti, ljubezen in vdanost do svojih organizacij in skrb za najmlajše, ki prihajajo za nami, pripomogli na svoj lllimillimvlllimlllll ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ n NA KOŠARKARSKEM TURNIRJU V NOVEM MESTU Pomlajena ekipa Bora zasedla četrto mesto Borovi košarkarji so v soboto in I nedeljo gostovali v Novem mestu, kjer so se udeležili mednarodnega turnirja, na katerem so nastopile naslednje ekipe: Novo mesto, Žalec, Laško in Bor. »Plavi* niso na tem turnirju dosegli niti ene zmage in so biili tako zadnji na končni-lestvici. Kljub temu pa so lahko naši košarkarji s tem gostovanjem zadovoljni, in to iz dveh razlogov: prvič, ker je trener prof. Mario Tiari — v odsotnosti štirih standardnih igralcev — preizkusil mlade košarkarje in jih tako uvedel v .....m.m.................... Smrt Adama Rapackega in Edouarda Daladiera Nekdanji poljski zunanji minister je bil star 61 let, bivši francoski premier pa 85 VARŠAVA, 12. — V soboto ponoči je umrl 61-lebnd bivši poljski minister za zunanje zadeve Adam Ra-paold. Bil je velika osebnost v evropski politiki ln diplomaciji, široka javnost pa ga Je spoznala zaradi tako imenovanega »načrta Rapackega«, ki ga je predložil leta 1957 v OZN. S tem načrtom je RapacM predlagal, naj bd srednjeevropske države (Češkoslovaško Poljsko, Vzhodno ln Zahodno Nemčijo) spremenili v »brezotomsko cono«. Kljub nasprotovanju nekaterih zahodnih držav, Rapaokl nd nikoli prenehal zagovarjati svojega načrta in ga je kasneje še večkrat predlagal. Leta 1964 Je predlagal tudi, naj bi ne nadaljevali z jedrskim oboroževanjem srednjeevropskih držav. Rapaoki je pred vojno pripadal gibanju mladih socialistov, leta 1848 pa Je ob ustanovitvi poljske združene delavske partije postal član politbiroja njenega centralnega komiteja. Na čelu poljske diplomacije Je bil skoraj dvanajst let, to Je od 1956 do 1968. V tem obdobju je bil tudi minister za plovbo ln visoko šolstvo. Aktivno politično življenje Je zapustil ob znanih dogodkih marca 1968. Sam je isOavil, da zapušča politiko lz zdravstvenih vzrokov, vendar je bilo znano, da se Rapacki že nekaj časa ni popolnoma strinjal s poljsko vlado. PARIZ, 12. — Pred dvema dnevoma je v Parizu umrl nekdanji francoski premier Edouard Dala cBer. Star je bil 86 let. Tudi Daladier Je bil znana osebnost v evropski politiki. Leta 1938 je postal predsednik francoske vlade, ((zaslovel« pa je, ko je podpisal mllnchenskl sporazum, ki Je posredno privedel do druge svetovne vojne. Za časa dogodkov iz leta 1934, ko Je ukazal streljati na pohod bivših borcev proti poslanski zbornici, zaradi česar je umrlo 20 oseb, na stotine pa Je bilo ranjencev, so mu nadeli vzdevek «morilec«. Vendar Je po samih dveh letih postal obrambni minister, 1938. leta pa kar predsednik vlade. Daladier je spremenil socialkomundstlčno politiko Leona Bluma. ki Je bil pred njim na vladi, v diktaturo. Tik prod vojno mu Je uspelo zatreti splošno štiriindvajseturno stavko. Znane so besede, Id jih je tedaj Izrekel: »Francija nima časa, da bi stavkala, truditi ae mora za obstoj demokracije.« Za časa vojne so ga odpeljali v nemška taborišča, od koder so ga rešile zavezniške čete. Zagovarjati se Je moral nato pred sodiščem, ampak že leta 1946 je postal spet član parlamenta. Deset let kasneje mu je radikalna stranka zaupala vodilno mesto. »mednarodno* košarkarsko vzdušje. Drugič, ker je naše združenje tako lahko vzpostavilo stike s tremi no vimi slovenskimi društvi. Organizatorji novomeškega turnirja so priredili našim košarkarjem prijetno gostovanje. Izidi posameznih srečanj: 1. kolo Novo mesto — Laško 89:36((47:16) Žalec - Bor 64:49 (31:23) 2. kolo Laško - Bor 63:56 (31:22) Novo mesto — Žalec 117:73 (68:31) 3. kolo Žalec - Laško 89:65 (38:38) Novo mesto — Bor 74:68 (44:31) Končna lestvica Novo mesto 3 3 0 280 117 6 Žalec 3 2 1 226 231 4 Laško 3 1 2 164 234 2 Bor 3 0 3 173 201 0 Borovi košarkarji so bili v treh tekmah takole uspešni: Sandi Per-tot (15 točk), Adrijan Zavadlal (k) 55, Igor Sancin 25, Andrej Rudes 23, Aleksander Sirk 44, Walter Hrvatič 2, Martin Kralj 9, Renato Što-kelj, Mladen Šare, Danijel Zavadlal. • • * Borovci so najbolje igrali v zadnjem srečanju proti favoritu turnirja in končnemu zmagovalcu Novemu mestu. Povsem so zadovoljili v obrambi in bili so z Zavadlalom, Sirkom in Sancinom učinkoviti tudi v napadu. »Plavi* so namreč do-segil kar 68 točk in so bili do konca tekme enakovredni nasprotniki domačinom. Med mladinci so v glavnem igrali Hrvatič, Kralj in Pertot, ki so zapustili dober vtis, kar daje upati, da bodo kmalu dopolnili vrste član ske ekipe — in to prav kmalu. Novo mesto je zasluženo zmagalo na tem turnirju. Moštvo je atletsko zelo dobro pripravljeno in je poleg tega izvrstno izkoristilo prednosti domačega igrišča. Učinkoviti so bili tudi predstavniki Žalca, med ka terimi je nekaj res dobrih igralcev, kot ekipa pa igrajo neorganizirano. V borbi za tretje mesto so borovci — žal — igrali slabo, tako da so predstavniki Laškega zasluženo o-svojili tretje mesto. b. I. MOTOCIKLIZEM OSPEDALETTI, 12. — Giacomo Agostini je osvojil letos dva naslova italijanskega prvaka v razredih do 350 in 500 ccm. Tudi Tržačan Gilberto Parlotti je postal italijan ski prvak s tomčsom 50. način k uspehu, ki ga danes slavimo tu na tem mestu. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da nam je bila mogoča izgradnja tega objekta, in pa splošnega športnega razvoja, prav zaradi dokončnega poraza zaostalih idej nekaterih krogov, ki so nam v preteklosti prizadeli toliko gorja in zadušili vsako naše delovanje že v ka li. Taka usoda je doletela tudi športno društvo Zarja, ko je bilo še v povojih. Ti krogi so še živi. Zato naj to igrišče doprinese, da se odpravijo tista sovražna trenja, ki so v preteklosti povzročila toliko gorja. Naša generacija je prevzela nalogo, da bo še naprej vzgajala mladino v duhu tradicij našega društva. Tu na tem igrišču naj se spoznava naša slovenska mladina med seboj in mladino, ki pripada večinskemu narodu, kakor tudi z mladino iz matične domovine in drugih narodov. Obenem naj si liži ta zelena površina vse večjemu razvoju našega društva ter naj pripomore po svojih močeh vsesplošnemu razvoju športne dejavnosti med našo mladino v zamejstvu. Zahvaljujem se s tega mesta v imenu vaščanov in še posebno v imenu odbora ŠD Zarja deželni u-pravi za denarno pomoč, občini za razumevanje, ki ga je od časa do časa pokazala za naše probleme, vsem uradom in posameznikom za sodelovan je in moralno ter tehnično pomoč. Največja in najprisrčnejša zahvala pa gre našim vaščanom, posebna zahvala in pohvala pa ne katerim članom našega društva, ki so nesebično žrtvovali ves svoj presti čas za gradnjo tega velikega objekta, ki bo gotovo še razširil in utrdil športno dejavnost našega društva. Obenem pa nam daje ve ro, da lahko gledamo z zaupanjem v bodoči obstoj in razvoj našega življa na tem ozemlju. Govor dr. Kralja je nato v italijanščini ponovil predsednik Bras, pozdravne govore pa so imeli nato še predsednik deželnega odbora CONI Combatjš, poslanec Škerk. zastopnik tržaškega župana Hreščak, za katerim je spregovoril tudi domači župnik Marjan Živec, ki je novo igrišče tudi blagoslov'1. Za njim je povzel besedo še podpred sednik deželnega sveta A. Pittoni, ki je nato prerezal simbolična trak in s tem odprl igrišče. Sledil je ogled celotnega objekta, nato pa so vsa gostje odšli na društveni sedež v vas. kjer so gostitelji pripravili bogato zakusko. Popoldne je bila na sporedu o-tvoritvena tekma med enajstericama Zarje in Brega. Že precej pred začetkom tekme so se zjiraii v vasi na trgu ored društvenim sedežem Zarje, igralci obeh ekip, številni vaščani, pristaši obeh moštev in seveda tudi odbor niki Zarje. Z godbo na čelu in z društveno zastavo za katero je ko rakal najprej celotni odbor, nato Da obe enajsteifci, katerima je sledila velika množica, so vsi odšli proti igrišču. Na igrišču sta spregovorila Dino Stopar in tajnik dr. Kralj, za njima pa je stopil pred mikrofon še Boris Grgič, predstavnik najmlajše generacije bazovskih športnikov, ki je med drugim zagotovil, da Do tudi naj mlajši rod trdno stopal oo stopinjah svojih predhodnikov. Odbornik Miro Prešel je prečital po zdravno pismo zadnjega predsednika Zarje Ivana Škerjanca v imenu bazovskih žena pa je podarila predsedniku Brasu šopek cvetja domačinka Norma Stopar. Medtem so se na igrišču zbrali poleg godbe tudi šolski otroci iz Bazovice z baloni v rokah, ki so najprej podarili vsem igralcem rdeč nagelj z rožmarinom, nato pa so spustili v zrak živopisane balončke. Sledila .je predaja društvene zastave, katero je sprejel v svoje roke kapetan Zarje od najstarejšega bivšega igralca Silvestra Ražma, nato pa se je začelo srečanje, ki se je odvijalo pred okrog tisoč gledalci. Srečanje se .je odvijalo v res prijateljskem vzdušju, ki je dose glo svoj višek, ko je Komar dosegel prvi gol za Bazovico (za kar je prejel tudi zlato uro. dar tvrdke Godina) in je s tem zadetkom za domače barve »krstil* novo igrišče (in pri tem so mnogi menili, da .je to dober znak za ekipo Zarje). V drugem polčasu so gostje izenačili in pri tem je ostalo: 1:1. Po tekmi si je občinstvo ogledalo stavbo s slačilnicami ter se pokrep čalo z jedačo in dobro kapljico, igralci pa so se z odborniki in po vabljenoi podali na društveni sedež v vas, kjer .je predsednik Bras na gradil trenerja z zlato kolaino, dva zaslužna igralca pa s praktično nagrado (z brivnikom). Tako so v prijetni družbi in v dobrem razpoloženju, h kateremu .je prispevalo svoj delež tudi izred no lepo vreme, zaključili proslavljanje otvoritve novega športnega igrišča, ki .je lahko bazovskim športnikom in vsem vaščanom v ponos. Za vso našo manjšino pa pomeni novo pridobitev v njenih prizade van.jih, da bi izpolnila tudi na področju športnih objektov vrzeli, ki yh je povzročil fašizem in bi prav s pomočjo prav teh objektov prispevala ne le k večji povezanosti I med slovensko zamejsko mladino samo, ampak med športniki in pri i pauhiki obeh narodnosti sploh. Predsednik Zarje (levo) je spregovoril kot domačin, prof. (desno) pa je prinesel pozdrave deželnega odbora COB Zarji je čestital za uspeh pri gradnji igrišča poslanec škerk ( stoji tajnik Zarje dr. Kralj) Dušan Hreščak je spregovoril kot predstavnik tržaškega /upa*1 iiiiatf Priložnostne besede je izrekel domači župnik Marjan Živec, ki j« 1 igrišče tudi blagoslovil Skupina gostov sl je po slovesnosti skupno s predsednikom ^ Brasom ogledala objekt Otvoritveno slovesnost je vodil domačin Dino Stopar