PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini -A .. Abb. postale I gruppo “ L16IIB 4U lir Leto XXVI. Št. 204 (7698) TRST, sobota, 12. septembra 1970 NEVAREN RAZPLET POLOŽAJA NA BLIŽNJEM VZHODU Vojne ladje ZDA pred Libanonom Predstavnik Bele hiše govori sicer o «premikih 6. ameriškega vojnega bro-dovja v Sredozemlju» - Se en izraelski protest - V Jordaniji je bilo mirno LONDON, 11. Potem ko je predstavnik poveljstva ameriške yojne mornarice danes v Londonu zanikal pisanje nekaterih bejrutskih listov, da so vojne ladje 6. ameriškega brodovja v Sredozemlju zaplule v libanonske vode, je glasnik Bele hiše Ziegler v VVashingtonu •e vesti dejansko potrdil ko je izjavil, da predstavlja premikanje 6. "noriškega brodovja v Sredozemlju, kakor tudi prihod v Turčijo tostih transportnih letal, le »ukrep za morebitno evakuacijo talcev, iti so v rokah palestinskih gverilcev. Bejrutski list «L'Orient» je da- napisal, da se ladje 6. ame-Mkega brodovja nahajajo med Ci-Pfom in Libanonom. List je ugotovil, tla čeprav glasovi o morebitnem po-|e9u ZDA niso bili uradno potrjeni, ia bila prisotnost ameriških ladij Posredno ugotovljena v Libanonu. List pravi, da radarji ameriškega brodovja, ko se nahajajo okrog 150 [hilj od libanonske obale, motijo televizijske oddaje postaje »Tele -°rieiyt».. Predstavnik televizijske podaje je pojasnil, da motnje, ki fo jih ugotovili, nastanejo samo bedaij ko so v bližini močni radarji. Zanimivo je, da so prisotnost la-*bj ameriškega brodovja v Sredo-*emlju potrdili tudi nekateri iz-raelski listi, ki so objavili z zadovoljstvom to vest in potrdili politično važnost prisotnosti 6. ameriškega brodovja pred libanonsko o-bal0. Iz Tel Aviva poročajo, da je Iz-rael dane? vložil trinajsti protest Proti «kršitvi premirja na egiptovski strani«, v katerem obtožuje Egipt, da je namestil nova raketna izstrelišča v 50-kilometrskem Pasu ob Sueškem prekopu. Značil-Post današnjega protesta je zlasti V tem, da se sklicuje na namestitev izstrelišč za rakete zemlja-zrak "Sam 3,>, medtem ko so vsi preijš-Pji izraelski protesti govorili o raketah »Sam 2». Kot je znano sta obe vrsti raket sovjetske izdelave. y Izraelu pa trdijo, da rakete »Sam upravljajo Egipčani s pomočjo Sovjetskih tehnikov, rakete »Sam ®* pa da upravlja izključno sovjetsko osebje. Te rakete so Primerne zlasti za napad na nadzvočna letala, ki letijo zelo nizko. Politični opazovalci v Tel Avivu Plenijo, da je to prvič1, da izraelska vlada skuša neposredno vplesti v «vojno raketnih izstrelišč« Sovjetsko zvezo. Egiptovski minister za informacije Hejkal, ki običajno izraža Pinenje in stališče predsednika Naserja, je danes v «A1 Abramu* napisal, da je osnovni namen ameriške mirovne pobude izriniti Sovjetsko zvezo z Bližnjega vzhoda. Hejkal poudarja, da ZDA nameravajo doseči svoj cilj z Rogersovim načrtom, se pravi dogovorjeno rešitev konflikta, brez neposredne konfrontacije s Sovjetsko zvezo, kateri) bi hoteli Američani odstraniti fr Sredozemlja. V članku egiptovski minister pravi, da Washington Poče najprej, da bi Moskva napravila korak nazaj, ker ima za Pevarno sovjetsko prisotnost na bližnjem vzhodu. V bistvu, pravi Hejkal, ameriška politika na tem Področju se ni spremenila niti s Syojim mirovnim načrtom. »V res-Pici se je sedaj konflikt še bolj zPostril, ker je prešel iz odprtega v podtalnega.* Egiptovski minister takole zgo-ščuje diplomatske namere ZDA: *• Izriniti Sovjetsko zvezo z Bližnjega vzhoda in preprečiti neposredno konfrontacijo z Moskvo, 2. "hraniti moč izraelske države, da ?o lahko nadaljevala vlogo čuvala ameriških interesov na tem izcedno važnem področju sveta. 3. ^hraniti oslabljeno moč arabskega sveta. 4. Omejiti ali zadržati vlogo Egipta na tem področju, ki je edina država v stanju, da vodi re-v0lucijo proti kateremukoli imperializmu, vključno ameriškemu. Po podpisu zadnjega sporazuma 0 prekinitvi spopadov med jordansko vojsko in palestinskimi gverilci je bilo danes v Amanu mirno. Izvidnice gverilcev in vojakov krojijo po mestnih ulicah in vabijo Prebivalstvo naj gre na delo. Predstavnik »Palestinskega rdečega pol-eoeseca* (Rdečega križa) v Amanu j® danes sporočil, da je bilo v spopadih med jordansko vojsko in Palestinci od 30. avgusta do vče ra.i 150 mrtvih in 500 ranjenih med ojvilisti in gverilci. Po drugi stra-Pl pa je glasilo glavnega odbora Palestinskega odporniškega gibanja *Al Fatah* danes sporočilo, da so Ostrostrelci jordanske vojske včeraj, po vstopu v veljavo premirja, ubili dva gverilca pri glavni Pošti v Amanu. List dodaja, da so Predstavniki jordanske oblasti in glavnega odbora Palestincev vso Preteklo noč razpravljali, kako bi dokončno rešili nastalo krizo. Strokovnjak za vprašanja Bliž-niega vzhoda londonskega večer-Plka »Evening Standard* je danes Papisal, da sta v prejšnjih dneh Prispeli v Jordanijo dve egiptovski ?klepni brigadi. V članku namiguje. da obstaja možnost vojne med Arabci ali pa, da bodo začeli z očiščevalno akcijo proti gverilcem ljudske fronte za osvoboditev Palestine. no od Sajgooa. Dva ameriška vojaka sta bila ubita, diva pa ranjena. Partizansko protiletalsko top-ndštvo je sestrelilo ameriški izvid-ndški helikopter: trije člani po- sadke so bili ranjeni. V zadnjih 48 urah so izgubili Američani na tem področju tri helikopterje. Boji se nadaljuje tudi pa področju ustja reke Mekonga, predvsem v pokrajinah Kien Hoa in Chuong Tien. Zaključen britanski sindikalni kongres LONDON, 11. — V letoviščarskem kraju Brighton blizu Londona se je danes zaključil 102. letni kongres britanske sindikalne centrale TUC po štirih dneh in pol dokaj umirjene razprave, ki se je razživela šele včeraj, ko je bil na dnevnem redu problem vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Glavni problem, ki so ga obravnavali med današnjo razpravo, je bilo vprašanje poenotenja plač med moškimi in ženskami. Delegati so z veLko večino odobrili resolucijo, ki ahteva odpravo obstoječih razlik do leta 1972. Kongres je tudi odobril resolucijo, ki obžaluje britansko podporo ameriški intervenciji v Vietnamu. O tem vprašanju je govoril predstavnik sindikata prevoznikov Urwin, ki je med drugim dejal: «Treba je priznati, da je _ laburistična vlada venomer odločno odklanjala, da bi poslala britanske čete v Vietnam. Sedaj pa moramo tudi tej naši konzervativni vlad" obnoviti zahtevo, naj ne pošlje čet*. Urwin je poudaril, da nima resolucija protiameriškega značaja ter dodal, da je pomoč ZDA potrebna za rešitev problemov britanskega gospodarstva. Na zaključnem zasedanju so Izvolili lorda Cooperja za predsednika generalne skupščine TUC. Lord Cooper, ki je star 62 let, je bil do sedaj generalni tajnik sindikata delavcev krajevnih ustanov. SINOČI V BENETKAH Strahovit orkan povzročil nad 20 žrtev BENETKE, 11. — Silovit orkan je zajel danes v poznih večernih urah beneško laguno. Po prvih še ne popolnih podatkih je orkan pred otokom Sant'Elena prevrnil motorni čoln. Močan vrtinec je razklal čoln na dva dela. Do 1.30 so beneški gasilci potegnili iz morja petnajst trupel. V campingu pri Jesolu pa je zajel orkan italijanske in tuje turiste v šotorih. Po prvih podatkih policije je bilo šest oseb mrtvih in okrog sto ranjenih. Orkan je nadaljeval svojo pot In je v kraju Fusi-na povzročil ogromno materialno škodo, v mestu Dolo pa je poškodoval številne hiše. General Haditha, ki je z ukazom kralja Huseina prevzel popolno oblast v Jordaniji. Haditha pripada skupini zmernih Huseinovih višjih častnikov in ima precejšen vpliv tudi med palestinskimi gverilci. Odkar je prevzel oblast nad položajem v Jordaniji je prišlo do sporazuma med vlado in gverilci, na osnovi katerega so bili prekinjeni1 spopadi. Sicer pa položaj v Jordaniji še zdaleč ni razčiščen in je PO ZAKLJUČKU KONFERENCE NEUVRŠČENIH V LUSAKI Tito sprejel predstavnike afriških osvobodilnih gibanj Zagotovit jim je polno podporo Jugoslavije pravičnemu boju narodov Angole, Mozambika, Južne Afrike in Namibije LUSAKA, 11. — Večina delegacij, ki se je udeležila tretjega sestanka neuvrščenih na vrhu, je preteklo noč in danes dopoldne od potovala iz glavnega mesta Zambije. V Lusaki je ostalo še okrog deset delegacij, med njimi tudi jugoslovanska pod vodstvom predsednika Tita, ki se bo jutri zvečer vrnila v Beograd. Predsednik Tito je sprejel danes v svoji rezidenci zastopnike osvobodilnih gibanj Angole, Mozambika, Južne Afrike in Namibije. V daljšem prisrčnem razgovoru so zastopniki osvobodilnih gibanj izrazili iskreno zahvalo za podporo, ki sta jo jugoslovanska delegacija in predsednik Tito osebno zagotovili na tretji konferenci osvobodilnim gibanjem. Posebno so poudarili svoje zanimanje za izvajanje sklepov konference o podpori in pomoči in pričakovanje, da se neuvrščene države za to zavzamejo na jubilejnem iz dneva v dan pričakovati kako zasedanju generalne skupščine »presenečenje* I Predsednik Jugoslavije je zagoto- Tudi včeraj medministrski sestanek o vprašanjih zdravstvene reforme Konec polemike med Mariottijem in Donat Cattinom - INAM je imela lani 230 milijard primanjkljaja - Zdravniki o zdravstveni reformi vil zastopnikom osvobodilnih gibanj, da v svoji pravični borbi lahko tudi v bodoče, kot doslej, računajo na polno podporo Jugoslavije. Predsednik Tito je sprejel danes dopoldne v svoji rezidenci tudi jugoslovanske novinarje, ki so spremljali dela konference. Tito je v daljšem razgovoru z novinarji prikazal svoje neposredne vtise konference, ki je sinoči uspešno končala z delom. Med razgovorom se je predsednik Jugoslavije ozrl tudi na nekatere druge pomembne mednarodne probleme. Predsednik republike Zambije dr. Kenneth Kaunda je priredil nocoj sprejem v čast predsednika Tita in njegove soproge. Na sprejemu, ki je potekel v prisrčnem in prijateljskem ozračju, so bili člani jugoslovanske delegacije in ministri zambijske vlade. RIM, 11. — Predsednik republike Saragat je sprejel na Kvirinalu predsednika vlade Colomba. Danes se je nadaljeval medministrski sestanek, na katerem so razpravljali o zdravstveni reformi. Današnjega sestanka, ki se je začel nekaj po 11, uri so se udeležili predsednik vlade Colombo, podpredsednik vlade De Martino, zakladni minister Ferrari Aggradi, finančni minister Preti, notranji mi--------------- nister Restivo, minister za delo Donat Cattin, minister za zdravstvo Mariotti in podtajnik za delo Rampa. Po dopoldanskem sestanku, k! se je zaključil ob 14. uri, je minister Mariotti Izjavil časnikarjem, da ne ve če bodo obravnavo tega vprašanja zaključili do danes zvečer. Poudaril je, da je treba še skrbno proučiti odnos med stroški ukrepov in njihovo učinkovitostjo. Minister za delo Donat Cattin pa je izjavil, da je bito dejansko že osvojeno načelo prehoda iz seda-REGGIO CALABRIA, 11. — V njega sistema v splošno vsedržav-Reggio Calabrii so proglasili še eno no skrbstvo z enotnim ukrepom, 24-urno splošno stavko, ki bo pri- ki naj bi takoj sitopil v veljavo, hodnji ponedeljek. Stavko je progla- Donat Cattin je še poudaril, da je sil »akcijski odbor*, kri se zavzema treba glede tega vprašanja skrbno za to. da bi postalo mesto sedež proučiti tudi zadevne stroške. Kot deželne uprave Kalabrije. primer je minister omenil INAM, iiiiiiliiiiiimmiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PODPIS SOVJETSKO.FRANCOSKEGA PROTOKOLA Renault bo zgradila tovarno kamionov v SZ Francozi bodo nudili Rusom naprave in stroje za 700 milijonov novih frankov . Tako postaja {Renaulta največji sovjetski avtomobilski partner Spopadi v Južnem Vietnamu SAJ GON, 11. — Ameriški gjas: riik je sporočal, dia so- se tudi včeraj nadaljevali ostri boji med Partizani in oddelki 4. ameriške Pehotne divizije v pokrajini Binih Uinih, 440 kilometrov severovzhod- PARIZ, 11. — Francosko avtomobilsko podjetje «Renault* bo po finančnem In gospodarskem obsegu prvi sovjetski partner pri obnavljanju nekaterih avtomobilskih tovarn in gradnji ogromnega kombinata ob Kami (Sibirija), kjer bodo proizvajali nad 150 tisoč vele-tovdrnijakov letno. V bistvu je to osnovni podatek lz pravkar podpisanega francosko-sovjetskega protokola, s katerim se je zaključila peta seja «velike komisije« na ravni strokovnjakov in gospodarstvenikov Francije in SZ. Protokol, ki med drugim predvideva finančni obseg izmenjave na tem področju za 700 milijonov novih frankov (94 milijard Ur), sta podpisala finančni minister Giscard D-Estadmg in podpredsednik sovjetske vlade KiriUin. Za obnovitev obstoječih avtomobilskih kombinatov bo SZ potrošila za nakup novih strojev in na prav v Franciji nad 350 milijonov frankov, medtem ko bo ostale porabila za izgradnjo tovarne ob reki Kami. Poleg tega bodo Francozi nudili sovjetski vladi naprave za ureditev večjega kombinata za celulozo in skupino strokovnjakov, ki bodo preučili možnost za izkoriščanje velikih ležišč bakra v Sibiriji. Oba partnerja sta na srečanju z novinarji izrazila zadovoljstvo. Posebno je Kirillin poudaril, da čakajo v SZ z nestrpnostjo prihod predsednika Pompidouja, ki bo še enkrat potrdil visoko raven odnosov med SZ in Francijo. Ti odnosi so dobri, je dejal, in to je stalna značilnost naše politike, prepričani smo, da Je to v korist vseh evropskih narodov in miru. Prav tako se zavedamo, da ne izključu žavami. Tovarne, ki bodo zgrajene v SZ je dejal Kirillin, bodo zgrajene po sovjetskem sistemu in jih bodo nadzorovali sovjetski strokovnjaki, izkoristile pa bodo vse napredke francoske tehnike. Pomembnost tega protokola izhaja predvsem iz dejstva, da gre za znani sovjetski načrt o tovarni veletovomjakov, za katerega je vladalo veliko zanimanje tudi v drugih zapadndlh gospodarskih krogih, predvsem v ZDA in sami Italiji. Znano je, naprimer, da je prod nekaj meseci v Moskva pri Kosiginu sam Henry Ford. ki je ponudil sodelovanje svojega koncerna pri gradnji kombinata ob Kami. Pozneje mu je to onemogočila ameriška vlada pod pritiskom Pentagona. Generali v ameriškem vojnem ministrstvu so namreč bili mnenja, da so kamioni, ki bd jih zgradila tovarna na Kami, nevarno strateško vozilo, ki bd lahko služila tudi za prevoz vojaškega materiala. Enake zapreke, po nekaterih vesteh, so preprečile tudi sodelovanje italijanske FIAT v tem pr’meru, ki nudi zahodnim sovjetskim partnerjem velike možnosti in dobičke. Ne gre namreč pozabiti, da izgradnja neke tovarne še ni vse: treba je nato uredite sistem za popravljanje, tovarne nadomestnih in dodatnih delov, skrbeti za orodje in opremo itd. Vse to nudi sedaj »Renaultu* velike razvojne možnosti. RIM, 11. — Ministrski podtajnik za zunanje zadeve Pedlmi je danes sprejel ministrskega podtajnika za zunande zadeve Zahodne Nemčije Van Brauna, ki je na zasebnem ki zagotavlja danes svojim zavarovalcem samo 180 dni zdravljenja na leto, medtem ko bo zdravstvena reforma zagotovil,?, zdravniško oskrbo skozi celo leto. Medministrski sestanek o zdravstveni reformi se Je nadaljeval po 18. uri in se zaključil pozno ponoči, brez dokončnega sklepa. Zato se bodo ponovno sestali v torek. Kljub temu pa se je zvedelo, da so se na današnjih sestankih izognili polemike med ministrom za zdravstvo Mariottijem in ministrom za delo Donat Cattinom. Poleg tega so se danes na sedežu Krščanske demokracije v Rimu nadaljevali razgovori med predstavniki štirih strank levega centra o vprašanjih zdravstvene reforme tudi v luči današnjega medministrskega sestanka v palači Chigi. Kot se je zvedelo, se bodo štiri stranke ponovno sestale prihodnji teden. Demokristjanskl poslanec Fo-schi je izjavil, da so na sinočnjem sestanku ugotovili skladnost stališč o načrtu zdravstvene reforme, ki so ga proučili in da je prišlo dejansko do bistvenega sporazuma. Predstavnika CGIL ln CISL v nadzornem odboru INAM sta danes objavila poročilo v zvezi z obračunom te ustanove za lansko leto in o krizi ki jo pretresa. Poročilo poudarja, da znaša pristojnost-nl gospodarski primanjkljaj 230 milijard, poslovni gospodarski primanjkljaji pa 210 milijard. Sindikalna predstavnika ugotavljata, da je sedaj očitno, da je nemogoče tekati v notranjosti sedanjega zavarovalnega sistema racionalnih in učinkovitih rešitev za kritje poslovnih primanjkljajev te zavarovalne ustanove, ki predstavljajo samo del zapletenih pojavov in zahtevajo ukrepe za reformo celotne zdrav- stvene organizacije v državi. Po drugi strani pa je vsedržavno tajništvo enotnega sindikata italijanskih zdravnikov sporočilo, da si je nemogoče zamisliti, kako bo zdravstvena reforma lahko skladno rešena brez posvetovanja z zdravniki ki predstavljajo delovni in tehnični del zdravstvene oskrbe. Sindikat zdravnikov ugotavlja, da tako zavarovanci kot zdravniki se ne morejo odreči svobodnemu odnosu zaupanja, ki predstavlja osnovo dobre zdravniške službe in o-mogoča vsaki družini, da lahko i-tna svojega zaupnega zdravnika. Nato sindikat pravi, da zdravniki zavračajo »zdravniški uradniški sistem* in zahtevajo zato novo zakonsko ureditev, ki jim bo zagotovila delo, socialno zavarovanje in ugled. Zdravniki poudarjajo, da bi bilo napačno tolmačiti njihovo nemo pričakovanje, češ da so se vdali katerikoli reformi. Pravijo, da so pripravljeni sprožiti sindikalno akcijo v vsedržavnem merilu, če bo reforma o zdravstvu prezrla pričakovanja in pravice zdravnikov in zavarovancev. Konec meseca sestanek «četverice» o Berlinu BONN, 10. — Iz dobro obveščenih krogov se je razvedelo, da se bodo predstavniki štirih velesil, ki razpravljajo o položaju v Berlinu, spet sestali 30. septembra. Jasno je, da vlada za ta sestanek, prvi po podpisu sovjetsko - zatvod-nonemškega sporazuma, veliko zanimanje. V Moskvi se je namreč tedaj razširila vest, da sta se Brandt in Kosigin sporazumela tudi o tem kočljivem vprašanju. Po tem tajnem sporazumu, naj bd se v Berlinu uredil položaj na osnovi »statusa quo» in naj bi zanj še nadalje jamčile velesile; odpravljene pa naj bi bile amejitve zahodnim Berličanom za potovanja v NDR. Srečanje jugoslovanskih časnikarjev s Titom (Od našega posebnega dopisnika) LUSAKA, 11. — Skupina jugoslovanskih časnikarjev, ki je minule dni spremljala delo tretje konference neuvrščenih dežel v Lusaki, Je doživela danes prijetno presenečenje. V vasi Molinguši, kot Imenujejo v Lusaki naselje, ki so ga zgradili za bivanje tujih delegacij, je skupino sprejel predsednik Tito in se z njo zadržal skoraj eno uro v odkritem in prisrčnem pogovoru. Beseda je seveda stekla o pravkar minuli konferenci šefov držav in vlad neuvrščenih dežel, o njenem pomenu in poteku. Predsednik Tito je bil Izredno dobro razpoložen, kot da ni imel za seboj dolgih dni trdega in težavnega dela. V nevezanem pogovoru je pripovedoval o poteku konference, o svojih stikih s tujimi držanviki in o vtisih s konference ter posameznih srečanj med konferenco. Predsednik Tito je ocenil konferenco v Lusaki kot zelo pozitivno in uspešno rekoč, d« se je prvič zgodilo, da je bila na taki konferenci navzoča po svojih najvišjih predstavnikih skoraj polovica vseh držav sveta. Kljub tako velikemu številu delegatov iz vseh delov sveta, je dosegla konferenca trdno solidarnost ln enotnost o poglavitnih mednarodnih vprašanjih. Ta enotnost pomeni važno naravno politično silo v sodobnem svetu. V na-daljeavnju je obširno govoril o vseh novosti, ki jdh je v odnose med neuvrščenimi prinesla konferenca v Lusald, med drugim na področjih gospodarskega sodelova- nja. Pokazala se je vidna težnja, da se neuvrščene dežele med seboj čim bolj tesno povežejo in tako povezano nastopijo skupno na svetovnem tržišču. Pogovor s predsednikom Titom Je zajel tudi mnoga druga aktualna mednarodna vprašanja, predvsem s področja Evrope, kjer Jugoslavija razvija prav tako zelo vidno politično in drugo dejavnost. D. K. nmilllllllllHmuilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IMIIIIIItllMIIIIMUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIimi»ll">>"UI"IHIII!millll"lllllllllllllllllllllllllllllllll POSLANICA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA PARLAMENTU Nixon poziva kongres k sodelovanju za rešitev perečih problemov ZDA Prihodnje desetletje bo moralo biti «obdobje reform, ne pa revolucije» NEW YORK, 11. — Ameriški predsednik Nixon je poslal kongresu »poziv k sodelovanju*, kot je sam imenoval svojo poslanico, v kateri v 11 tisočih besedah obravnava vse najvažnejše notranje probleme ZDA. Nixon poziva demokratične in republikanske predstavnike v kongresu, naj sodelujejo z njim za izvajanje širokega programa dejavnosti in za rešitev perečih problemov a-meriške družbe. Nixon omenja vrsto ukrepov, ki jih bo moral kongres odobriti, da bi bilo prihodnje desetletje «obdobje reform, ne pa revolucije*. Med naj bolj pereče probleme našteva šef Bele hiše reforme vojaške službe, socialnega skrbstva in volilnega sistema, poleg teh pa še dodelitev obtoku v Italiji. Govorila sta pred-jejo pravkar podpisani gospodarski j vsem o vprašanjih razvoja evrop- i ___ J TT’ — • nn JI i U • cilrn rrAcrvvIn »»ebvi elnivtnGcti tpi* flH. Zdi se, da bodo zahodnonemški demokristjani nekoliko spremenili odnos do politike, ki jo Brandt j«j» &u.->hw<~.i----- - -r-------v,—------- ----vodi do Sovjetske zveze in ostalih vzhodnih držav. Uvideli so, da je njihovo ostro nasprotovanje protokoli med Francijo in SZ drugih1 ske gospodarske skupnosti ter od-I sporazuma med Bonnom ln Moskvo naletelo na precejšnje neodobravanje tudi med demokristjan-gospodarskih odnosov, ki bodo ko- nosov med skupnostjo lsn dežel« skimi volivci. (Na sliki vidimo kanclerja Brandta v razgovoru s > 'Lednikom demokrisljanske parla-listni, z drugimi evropskimi dr , mi v razvoju. mentame skupine Barzelom) dela zveznih dohodkov posameznim državam, izboljšanje javnih prevozov v velikih mestih ter zvišanje pokojnin. V poslanici kongresu posveča Ni-xon posebno pozornost zunanji trgovini ter izraža svojo zaskrbljenost zaradi protokcionističrvh teženj, ki so se pojavile med razpravo v kongresu. V tej zvezi je treba dodati, da ne bo mogoče odobriti protekcionističnega zakonskega osnutka v sedanji mandatu' dobi, ki zapade sredi oktobra, ko bodo nove volitve. Onesnaženje zraka in vode, ukrepi proti kriminalu, okrepitev sistema javne vzgoje so še druge točke Nixonovega programa. Predsednikovi asistenti trdijo, da je več kot petdeset zakonskih osnutkov o teli vprašanjih ustavljenih v parlamentu, ki bo v bližnji bodočnosti obravnaval samo osem izmed njih po prednostni lestvici, ki jo je sestavil načelnik demokratske skupine v se natu Mike Mansfield. V Nixonovi poslanici ne manjka nekaj kritičnih pripomb na dosedanje delovanje kongresa. »V vzdušju navezanosti na preteklost in pristranosti — trdi šef Bele hiše — je kongres posvetil preveč svojih sil preučevanju programov preteklosti tor je prezrl realnost sedanjosti in perspektive prihodnosti* Nixon o-menja tudi, da se je prvič v zadnjih 120 letih zgodilo, da se je neki predsednik znašel pred kongresno večino nasprotne stranke, ter poziva k intenzivnejšemu delovanju za dosego ciljev, s katerimi se bodo vsi okoristili. Predsednik ZDA je končno trdil, da bi se moralo ameriško gospodarstvo v prihodnjem desetletju okrepiti za celih petsto milijard dolarjev, se pravi več kot v 169 letih med 1790 in 1950. Na podlagi tega širokega porasta blagostanja — je zaključil Nixon — lahko uresničimo vrsto zmag za nas in za državo; lahko pa bi nas to tudi zadušilo*. Gospodarski sporazum med SZ in Romunijo MOSKVA, 11. — V Moskvi so podpisali sovjetsko - romunski sporazum o koordinaciji petletnih planov obeh držav za razvoj gospodarstva v dobi od 1971 do 1975. Za podpis sporazuma je dospela v Moskvo romunska delegacija, ki jo je vodil predsednik romunske ustanove za načrtovanje Maksim Ber-gianu in v kateri so bili tudi podpredsednik ministrskega sveta Ra-dulescu, minister za kemijsko industrijo Boaebe in drugi visoki vladni funkotonarji. Za Sovjetsko zvezo je sporazum podpisal Nikolaj Baj-bakov, podpredsednik ministrskega sveta in predsednik »Gosplana*. Sovjetsko - romunski sporazum bi moral odločiti sklenitev vrste drugih trgovinskih in gospodarskih dolgoročnih pogodb. Eno od teh pogodb so že podpisali in predvideva so delovanje med obema državama pri gradnji naprav za kemijsko industrijo. Sporazum med drugim predvideva zvišanje trgovinske izmenjave med obema državama, ki bi morala v razdobju 1971-1975 doseči skupno vsoto 5,2 milijarde rubljev, kar bi pomenilo zvišanje za 37 odst. v primerjavi s prejšnjim petletjem. Na podlagi sporazuma bo Sovjetska zveza dobavljala Romuniji predvsem prvine, Romunija pa bo izvažala v SZ predvsem proizvode kemijske in kovinarske industrije. Grečko zaključil obisk v Mongoliji MOSKVA, 11. — Sovjetski o-brambni minister maršal Andrej Grečko je zaključil danes dvodnevna uradni obisk v Mongoliji ter se vrnil iz Ulan Batorja v Moskvo. Agencija TASS je objavila poročilo, v katerem pravi, da je minister obiskal vojaško enoto mongolske ljudske vojske, da se ja sestal z mango’skim obrambnim ministrom generalom Doczhou-jem in s prvim sekretarjem komunistične partije Mongolije in predsednikom mongolske vlade Cedenbalom. Agencija pravd, da je obisk sovjetske vojaške delegacije v Mongoliji potekal 'o:oviti, da trpi Trst za kronično krizo in za gospodar skim zastojem. Ta kriza se ubla žuje samo z nestalnimi terciarnimi dejavnostmi. Vodstvo nove DZ CGIL predlaga, naj se Trstu dodelijo kontingenti blaga po ugodni ce ni z odbitkom davkov in trošarin, s čimer naj bi se polagoma ures ničevala prosta cona. Poleg tega naj bi ustanovili veliko podjetje, ki bi poganjalo naprej gospodarstvo V zvezi s tem pooblašča vodstvo DZ svoje izvršilne organe, naj dajo skupno z raznimi kategorijami takšne pobude, da bo tržaškemu delavskemu razredu, za katerega je značilna velika borbenost, omogočena odločilna borba za iz boljšanje gospodarskega položaja Trsta in njegovega ozemlja. valci teh rajonov, k čemur je prispevalo dejstvo, da dobave vode enega dne niso ustavili mehanično, kot se je sicer dogajalo. Sedaj prihaja voda v rezervoar nad Rovtami iz črpalne postaje pri Magdaleni, vendar je količina vode, ki jo slednja dobavlja v prazni re-rezervoar tako skromna, da se sproti izteka in troši. Tudi v tem primeru pride yoda z nizkim pritiskom samo v nižje rajone. ACEGAT bo moral zato mehanično ustaviti vso dobavo vode i i j daljšem času napolniti omenjeni rezervoar, nato pa nadaljevati z običajnimi omejitvami, h katerim so se »ljudje itak privadili* Omejitve, ki jih je omenil funkcionar, pa so sledeče: dobava vode od 6.30 zjutraj do 14.30 popoldne in še po eno uro zvečer (od 20. do 21.). Vprašali smo tudi, koliko časa bo »kriza vode* še trajala. Odgovor, ki smo ga prejeli je bil kar zaskrbljujoč. Gre namreč za to, da so pri ACEGAT ugotovili, da je potrošnja vode v zelo manjši meri odvisna od vročine, kot so si mislili. Razpon med januarjem in septembrom, na primer, je zelo majhen. Sledeča ugotovitev pa je še bolj kategorična: meščani potrošijo več vode in to je pač vzrok krize. Srednja potrošnja pitne vode je namreč narasla na 160 tisoč kub. metrov, medtem ko je trenutna zmogljivost vodovodov 145 kub. metrov dnevno. Razlika je torej 15 tisoč kub. metrov. Avgusta in sploh v poletnih mesecih js potrošnja pitne vode večja, vendar se to tudi kompenzira z dejstvom, da je več industrijskih podjetij in obratov zaprtih, kar z druge strani potrošnjo niža. Kako krizo rešiti? ACEGAT trdi, da bo vprašanje rešeno, ko bo začel delovati novi podvodni vodovod. Do lega pa je še nekaj, tri ali štiri mesece. Dokončanih je namreč 14 kilometrov vodovoda, ostalo jih je se 4 do pomola in nekaj stotin metrov do priključka na kopnem. Toda tudi priključitev cevi k vodo-vcetni mreži ne bo rešila problema. Manjkajo še ustrezni filtri in črpalne naprave, zato predvidevajo, da bo v začetku najvažnejša pridobitev, če bo steklo v rezervoarje 20 tisoč kub. metrov vode Ti bi nekako ustvarili »vodno ravnotežje*, za ostalo in bodočnost pa bo še čas. Odposlanstvo delavcev llonsona pri zastopnikih oblasti Včeraj je odposlanstvo delavcev podjetja Remsom skupaj s sindikalisti CISL in CGIL obiskalo predsednika pokrajine dr. Zanettija ln dr. Callegarija, funkcionarja deželnega odbomištva za delo. Oba sta delavcem zagotovila, da bosta posredovala za rešitev položaja v podjetju Na skupščina, ki sta Jo sklicala CGIL ln CISL v podjetju, so še enkrat opozorili na resni položaj, ki je nastal zaradi birokratskega zavlačevanja, ki traja že tri mesece. Takrat je namreč ustavno sodišče izjavilo, da so predpisi o prodaji vžigalnikov protiustavni. Zaradi tega so nastale ovire, saj niso mogli več ocariniti blaga Delavci so vsekakor poudarili, da bodo z vso odločnostjo branili svoje delovno mesto Sinoči se Je odposlanstvo delavcev sestalo s podtanjlkom Belcl-jem, kateremu je orisalo spor. Da nes se bo poslanstvo sestalo s podprefektom dr. Mediteran) in s tržaškimi parlamentarci. Kongres je zelo pereč spričo izrednega razvoja prometa, pri čemer nastajajo vprašanja, ki se tičejo zdravnikov, pravnikov, psihologov in javnih upravljavcev. Kongresa se bodo udeležili številni univerzitetni profesorji in znanstveniki, prav tako pa tudi člani vlade. Objavili so že tri teme kongresa. Prva se tiče zdravniških ocen in ima izrecno klinični značaj; druga se tiče zavarovanja in ima torej pravni in ■sodino-zdravniški značaj; tretja tenu PO PODATKIH STATISTIČNE SLUŽBE MESTNIH REDARJEV Kilogram pravega parmezana velja danes v Trstu že 2.600 lir Draginja narašča in bo še naraščala do nastopa zime - Avgust prinesel nekaj oddiha le pri sadju in povrtnini - Pred podražitvijo tekočega goriva? Včeraj smo kratko poročal', da so se po ugotovitvah statistične službe mestnih redarjev tudi v preteklem avgustu življenjski stroški na Tržaškem znatno povečali. Iz ustreznega pregleda povzemamo da nes najbolj značilne premike v tej smeri. Kotacije goveji a'vini so v avgustu nekoliko poskočile, ker je nn vsem lepem zmanjkalo novih pošiljk iz Madžarske. Opazovalci menijo, da se bodo cene kljub normalizaciji tržišča v prihodnjih tednih ponovno dvignile, tokrat pa zaradi višje obdavčitve ustrezne proizvodnje. V prodaji na drobno so se v zadnjem času podražili vampi in goveja jetra. Tudi teletina je nekoliko pridobila na ceni, pri perutnini pa je podražitev znašala 10 lir pri kg. V tem okviru je perutnina firme «Arena* poskočila kar za 70 lir, in sicer — v poprečju z 990 na 1060 lir za kilogram. V septembru naj bi se perutnina zopet pocenila, ker se bo skrčilo povpraševanje po njej v kopaliških in drugih turističnih središčih. Svinina je v avgustu o-hranila prejšnje kotacije, povpraše vanje po njej pa je bilo, kakor ved no poleti, omejeno. Tudi trg s konjskim mesom .je bil miren, zabeležiti pa je treba stalno pomanjkanje tovrstnega mesa na italijanskem in tako tudi na tržaškem trgu. Na trgu z oljem so se cene v avgustu nekoliko napele, in sicer pod vplivom vesti, da bo letošnji pridelek oljk v Italiji razmeroma pičel. Lastniki oljčnih gajev pa bodo v letošnji sezoni prejeli denarni prispevek, ki se sicer priznava oljar-jem. Semensko olje v prodaji na drobno se je krepko podražilo. To velja zlasti za proizvod «Topazio*, okoli katerega se .je v zadnjem času razvil živahen konkurenčni boj Povpraševanje po maslu je bilo tudi v avgustu živahno, vendar cena ru poskočila. Res je sicer, da so v tem mesecu namenili več mleku proizvodnji raznih vrst sira, zato pa se je ustrezno povečal uvoz masla pa se tiče nagle prve pomoči ter I “ ;e “frefno. oovecai uvoz masla je zato tesno povezana /medicino1’? druRlh dame Evropske gospodar in ortopediko. Kongresu bo predsedoval prof. Cesare Gerin iz Rima, moderatorji pa bodo prof. Lamberto Perugia, Saivatore Foderaro in Giorgio Mon-ticalli. Pripravljalnemu odboru kongresa predseduje Giorgio Gherlin-zoni s tržaške univerze. V zvezi s kongresom je pripravil zanimivo študijo prof. Enrico Ta-gliaferro, primarij medicinskega oddelka tržaške bolnišnice, pri čemer sta mu pomagala dr. Botteghelli in Fabiani. ske skupnosti. Kar zadeva druge maščobe je pripomniti, da proizvajalci še vedno močno potiskajo v ospredje margarin, ki ga skušajo «vsiliti» gospodinjam z raznimi po pusti, nagradami, itd. Mortadela je v avgustu spet pridobila na ceni ter se danes prodaja na drobno že po 1500-1600 lir kilogram. Tud' razne vrste konzerv so se v tem mesecu podražile, in vse daje slutiti, da se bodo ustrezne cene kmalu zopet spremenile pod vplivom najnovejše obdavčitve. Na trgu z jajci vlada danes po- V AVLI MAGN1 TRŽAŠKE UNIVERZE Polemično vzdušje na včerajšnjem XIV. državnem kongresu sodnikov Tiskovna konferenca levičarske struje ^Magistratura democraticas> Kongres društva za prometno medicino 26. in 27. t.m. bo na tržaški univerzi šesti kongres italijanskega društva prometne medicine, in sicer pod pokroviteljstvom deželnega odbomišfcva za higieno in zdravstvo, i predvčerajšnjim zaradi polemik o- V avli magni tržaške univerze se je včeraj dopoldne nadaljeval XIV. državni kongres sodnikov, ki ga prireja italijansko združenje sodnikov. Včerajšnje zasedanje je bilo posvečeno razpravam o prvi temi, ki je bila podana predvčerajšnjim, »Enakopravnost državljanov in delitev pravice*. Danes dopoldne pa bodo kongresisti razpravljali o drugi temi »Demokratični razvoj in gotovost prava*. V dopoldanskih urah je bila na pobudo levičarske struje »Magistratura democratica*, katere člani so v četrtek v znak protesta proti ministru Reaieju zapustili dvorano, tiskovna konferenca, na kateri je tajnik struje dr. Genero-so PetreUa iz Milana prebral zapisek struje v zvezi s polemikami, ki so nastale okrog četrtkove protestne note in samega primera Morrone. V prvi vrsti so dr. Petrella in o-stali podpisniki odgovorili ministru Reaieju, ki je izdal dovoljenje za uvedbo sodnega postopka proti dr. Morroneju, obtoženemu žalitve sodstva, in dejali, da so besede, ki jih je izrekel namestnik državnega pravdnika (Sodniki so hlapci gospodarjev) politična in ne sodna ocena. Minister pa prav tako na politični osnovi preprečuje drugim, da bi izrazili svoje mnenje oziroma oceno, kar ga le uvršča v tisto skupino ljudi, o katerih je znani avtomobilski mogotec Ford dejal, da je «klientom vedno na svobodno dano izbirati barvo avtomobila, pod pogojem, da je ta barva črna*. V zapisku »Magistratura democratica* je nadalje rečeno, da je odločitev ministra Realeja zelo nasprotujoča si, saj je isti minister še pred samo uvedbo sodnega postopka proti dr. Marroneju izdal dovoljenje za zakonski osnutek v zvezi z odpravo kazenskega postopka za tiste, ki izražajo javno mnenje. Na koncu se podpisniki vprašujejo, kakšna je vendarle, mimo vsakega juridičnega mnenja, namera Realeja in Rumorjeve vlade v zvezi s tem zakonskim osnutkom o odpravi kaznivosti izražanja javnega mnenja, odličnega orožja za fašističnega zakonodavca, ki se poslužuje tega kazenskega določila za zadušitev vsakega javnega izražanja misli, ki nasprotujejo vladnim institucijam. Medtem je struja »Magistratura indipendente* zahtevala sklicanje seje osrednjega upravnega odbora, kjer naj bi zavzeli svoje stališče v zvezi s položajem, ki je nastal krog »Magistratura democratica*. Med včerajšnjo debato v avli ma-nji na tržaški univerzi je spregovorilo kakih dvajset kongresi-stov, ki so polemizirali na prvo temo o enakosti državljanov in delitvi pravice. Omejili se bomo le na pomembnejše posege. Prof. Enrico Spagnamusso, docent za primerjalno ustavno pravo na univerzi v Bologni, se je zlasti zadržal ob misli, da ponovna uvedba amnestije pomeni bistveno kršitev načela enakopravnosti, dr. Enrico De Nicola, namestnik državnega pravdnika iz Rima pa je poudaril, da ne moremo govoriti o enakopravnosti zaščite o-sebne lastnine, recimo brezposelnih in delno zaposlenih, ki sploh ne razpolagajo z osebno lastnino, kot tudi ne o vnemi po apliciranju u-stavnih načel a javno blaginjo, ko pa je premnogo ljudi, ki se ravno zaradi posebnega socialnega položaja ne morejo posluževati pravice do prava. Prof. Umberto Scarpelli, docent za filozofijo prava na univerzi v Pavii, je primerjal stališča tistih, ki zagovarjajo formalno enakopravnost in tistih, ki zagovarjajo temeljno in bistveno enakopravnost ter zaključil z mislijo, da je treba italijansko zakonodajo tako korenito reformirati, da bo načelo enakopravnosti enako za vse državljane. Spregovoril je tudi predstavnik PSIUP posl. Basso, ki je povedal nekaj tehtnih misli v zvezi s členom 3 ustave, ki se po njegovem mnenju povezuje s prvim členom ustave, ki pravi, da je Italija de mokratična republika, katere vrhovna oblast pripada ljudstvu. To pa tudi pomeni, je dejal govornik, da se bo ta norma popolnoma u-resničila šele takrat, kot sicer pravi izrecno tudi ustava, ko bodo odpravili vse politične in socialne ovire in bodo delavci upravljali javno imovino. »Če se te norme še ne uvajajo, pomeni, da ne živimo v demokratični državi, pač pa v hlimbi. Poveriti uresničenje te norme samo parlamentu, ki že dvajset let tepta svoje ustavne dolžnosti (pomislimo samo na fašistične zakone, ki so še zdaj v rabi), pomeni povečati prevaro, v kateri živimo,* je nadaljeval posl. Basso in zaključil z mislijo, da je treba napeti vse moči, da bo člen 3 ustave pomenil res tisto, kar bi moral pomeniti. Za njim je podal nekaj zanimivih misli tudi predstavni PLI po slanec Bozzi. prečna cena, ki je enaka ceni izpred 10 let. To je morda edini primer na vsem tržišču s prehrambenimi izdelki. Skoraj povsem so izginila jajca iz domačih kokošnjakov, medtem ko se proizvodnja v industrijskih kokošnjakih naglo veča. Odtod stalnost prodajne cene. Uvo Ženih jajc nri danes najti na italijanskem trgu. Proizvodnja mleka pri nas še vedno nazaduje, zato pa narašča uvoz iz drugih krajev. Cena je stalna. Sir gre zelo dobro od rok in cene težijo navzgor. Parmezan vrste Reg giano je dosegel kotacijo 2600 lir kilogram v prodaji na drobno. Ne koliko dražja sta od avgusta dalje tudi' ovčji sir in švicarski ementaler. Na trg je prispel prvi fižol vrste «saluggia* iz Benečije. Njegova cena se suče na višini 300 lir za ki-logram,_ medtem ko je znašala lani v tem času 220 lir. Pričakujejo, da bodo kotacije nekoliko popustile, ko bo prispel na trg fižol iz Piemonta. Med žitaricami se je riž v avgustu podražil za 6-8 lir pri kilogramu, vendar le v prodaji na debelo. Pričakujejo pa, da se bo nova cena kmalu prenesla na drobno prodajo. Vino gre v promet po istih cenah kakor pred nastopom poletne sezo ne, in isto velja tudi za kavo. Pri tem poživilu pa je iz raznih neugodnih vesti z mednarodnega tržišča možno sklepati, da »premirje* cen ne bo trajalo dolgo. V tržaških ribarnicah so cene v avgustu na splošno popustile, ker so ribiči nalovili več plave ribe na Jadranu in ker so prispele iz Severnega morja večje pošJjke plavk (škombrovj. Ves mesec so ribiči na lovili tudi mnogo glamočev (gua-tov). Na splošno so cene navadnim ribam popustile, kar velja zlasti za sardone, izbranemu ulovu pa dvignile. Iz Trsta pošiljajo mnogo sar del drugam, sem pa dovažajo čez M,jan precejšnje količine španskih rib. Uvoz iz Jugoslavije je v zadnjem času popustil. Na zelenjavna tržišča je v avgu stu prispelo nekaj več biaga kakor v juliju: 89.505 stotov, od tega približno 60 odst. svežega sadja. Cena je pri nekaterih vrstah povrtnine (cikorija, jajčevci, bučice, paradižnik, itd.) in sadja (hruške, breskve in banane) tudi znatno popustila. ■£elo dobro so letos obrodile lubenice, katerih bo še septembra mnogo na prodaj. Tudi grozdja je dosti na stojivcah, medtem ko se prva letošnja jabolka šele pojavljajo. V septembru hi morala cena sadju še nazadovati. Nasprotno pa se je solata že. v avgustu podražita, ker so se pridelovalci zmenili, da bodo omejili pridelek. Proizvajalci pralnih praškov so sklenili premirje in nastopajo na trgu složno. Edino izjemo predstavlja prašek «A11», ki se močno rekla mizira in ki se prodaja kot «izredna priložnost* po 1.850 lir konfekcija. V pričakovanju, kateri kozmetični izdelki^ bodo najbolj občutili zadnje obdavčitev, so prekupčevalci navalili na proizvajalce z naročili po sta rih cenah. Trdno gorivo za ogrevanje stanovanj se je v avgustu podražilo za okoli 100 lir pri kilogramu. Koksa je še vedno malo na trgu in položaj utegne postati še bolj kočljiv, če bodo tudi tekoča goriva pred na slopom zime dosegla zahtevano po dražitev. Franzll in MaurcI z Dunaja v Brno Predsediniik Neodvisne .ustanove za tržaško pristanišče Pran z U in načelnik zunanjetrgovinskega od delka trgovinske zbornice Maurel sta včeraj odpotovala z Dunaja, kjer sta bala skupaj z drugimi člani deželnega odposlanstva, ki se ta čas mudi v glavnem mestu avstrijske republike v zvez) z nastopom Furlanije-Juljiske krajine na tamkajšnjem sejmu, v Brno. rudi v tem mestu Češkoslovaški- je namreč več podjetij iz naše dežele prisotnih na Mednarodnem sejmu tehnike-. V Brnu oe bosta tržaška gospodarstvenika sestala z nekaterimi vidnimi predstavnik*, češkoslovaških poslovnih krogov. Na Dunaju se medtem nadaljuje žuvahno .ejemsko p« s lov an Je Za razstavo deželnih gospodarskih zmogljivosti vlada zeliko zanimanje: v ponedeljek, 28 septembra, bodo Avstrijci uprizorili okroglo mizo o problemih mednarodne trgovine, na katero sr povabili tudi gospodarstvenike iz Furlani j e-Julijske krajine • Jutri, 13. t.m. od 7. do 10.30 ne bo dovoljeno postajanje vozil na odseku ob osrednji dvignem)! ploščadi na Trgu Unitk med Ul. Oro-logio in «Passo di Piazza». Vozila, ki bi tam bila morebiti parkirana, bodo odstranili službeno. Ta začasni ukrep je izdal župan v zvezi s sodelovanjem oddelka karabinjerjev na konjih med dviganjem zastave na Trgu Unitk, kd se bo začelo ob 9.30 Zbil ga je na prehodu za pešce Včeraj dopoldne je 73-letmi lekarnar Carlo Vemari iz Ul. Gatteri 7 prečkal na prehodu za pešce pri poslopju št. 216/C Istrsko ulico, ko se je z vso silo zaletel vanj ter ga zbiil po asfaltu 28-letmi Ruggero Mli-lanovic iz Ul. Ponzlantno, ki Je, s svojim motornim vozom «onsetto», namenjen v mestno središče, pripeljal s Trga Valmaura. Zaradi pretresa možganov, odrg- nili po obrazu ter verjetnega zloma desne stegnenice, se bo Vemari na nevrakirurškm oddelku bolnišnice maral zdraviti približno dva meseca. Povozil jo je Včeraj ob 17.40 so sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice 41-letoo Luolano Logar por. Chert iz Ul. Caravaggio 8, kd jo je med prečkanjem Korza Italija povozil fiat 600, za volanom katerega je bil 60-letoi Vlttordo Marino iz Ul. Oliva 4. Zaradi pretresa možganov in odrgnin po obrazu se bo ženska morala zdraviti teden dni. Prometna nesreča Angležev Včeraj ob 18.30 so sprejeli na ki-rurško-plijučni oddelek bolnišnice angleška državljana, 37-letno Co-stanoe Conny Miilyvard por. Parter ter 36-letnega Ghenarda Coya, oba iz Londona, kd se bosta zaradi odrgnin po čelu In gornjih udih morala zdraviti od 4 do 6 dni. Angleža sta se ponesrečila, ko je oplazil njuno vozilo angleške registracije avto BMW, ki ga Je vozil 59-lebnd Tullio Affatti Iz Ul. Franca 3. Izlet SGZ na velesejem v Zagreb Obrtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja prireja 19. in 20. septembra t.l. strokovno-turistič-ni izlet za obrtnike. Program izleta je naslednji: Odhod iz Trsta v soboto, 19. sep tembra 1970 ob 5.30 izpred sodišča. V Novem mestu ogled modernega obrata lesne stroke in pohištvene industrije ter kosilo. Po Kosilu odhod v Zagreb ta ogled mednarodnega velesejma. Zvečer odhod iz Zagreba. Prihod na Plitvice, večerja, prenočitev, naslednjega dne, 20. 9. 1970, zajtrk in kosilo; dopoldne ogled jezer. Po kosilu odhod s Plitvic preko Senja in Reke v Trst. Vpisovanje do vključno ponedeljka, 14. septembra t.l. na sedežu združenja ta pri naslednjih pover-jc-i.iikih: 1. Giuliani Ivan Bernard, čebelar, Riprnanje 45. 'j 2. Ota Drago, pekama, Bolju-nec 38. 3. Žerjal Luciano, mehanična delavnica, Dolina. 4. Karoserija Grgič, Padriče. 5. Urarna Malalan, na Opčinah pri cerkvi. 6. Bar Luksa na Proseku. 7. Mizarska delavnica Succi in Škabar na Repentabru 8. Pekama Jazbec, Nabrežina 98. 9. Prevoznik Ladislav Lozar, Sv. Križ 193. 10. Krojačnaca Markuža, Sesljan 10/E. Ljudska prosveta P.D. (Prešeren* v Boljuncu obve-šča vse člane širšega odbora, da bo v ponedeljek, 14. t. m. ob '21. uri prva redna seja v novi prosvetni se. zoni. Priporoča se udeležba in točnost. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulice e Tel Filzl Sl 10 38101/38045 opravlja vse Oančrie posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar 621,— Kanadski dolar 590,— Brit šterling 1480,— Svic. frank 144,— Franc, frank 110,— Belg frank 12,— Hol. florint 172,___ Nemška marka 170,— Avst šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 44,— Jug. dinar (mali) 44,— Včeraj-danes Danes, sobota, 12. septembra SILVIN Sonce vzide ob 6.39 ln zatone ob 19.24 — Dolžina dneva 12.45 — Luna vzide ob 17.59 ln zatone ob 2.12. Jutri, nedelja, 13. septembra FILIP Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,9, najnižja 19,7, ob 19. uri 25,4 stopinje. Zračni tlak 1011 pada, brez vetra, vlaga 79 odst., nebo 4 desetin, ke pooblačeno, morje mirno, tempe, ratura morja 24,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11 septembra 1970 se Je v Trstu rodilo 6 otrok umrlo Je 6 oseb. Umrli SO: 85-letna Carla Sker, 70-letna Adele Cimador vd. Burgher, 90-letna Giovanna Valenti, 77-letna Lu. cla Chersovani, 71-letnl Mario Mila-nese, 81-letna Vinoenza Anglisani vd. Bonaluto. Narodne noše za kraško ohcet ODBOR ZA PRIPRAVO KRAŠKE OHCETI poziva vse, ki imajo narodne noše, da se v nedeljo, 13. sept. udeležijo kraške ohcetl. Zbirališče narodnih noš ob 9.30 pred cerkvijo na Repentabru. Po poroki bo — kot običajno — v restavraciji pri Furlanovih zakuska za vse na rodne noše. V nedeljo, 13.9.1970 bo na Topotat v gostilni «Pri Sla-maču» LOVSKA VESELICA S PLESOM Za pijačo in lovske specialitete presrbljeno. Vljudno vabljeni! SOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje gojencev traja še danes, 12. septembra od 10. do 12. ure v prostorih Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29779). Pouk se prične v ponedeljek« 14. septembra 1970. Ravnateljstvo Razstave V galeriji Tergeste v Ul. Battis11 23 Je od 12. do 25. septembra retrospektivna razstava Tullia Guzzon*. Otvoritev razstave je danes ob 18.uf - V občinski umetnostni galeriji aa Trgu Unlti bo od 14. do 22. septembra osebna razstava tržaškega slika‘" ja Maria Rebeza. Razstavljena bodo dela, ki so nastala v letih od 193U do 1970. Otvoritev razstave bo v P0-nedeljek, 14, t. m. ob 18. uri. MIRAMARSKI PARK Predstave «Lučl in zvokb) ob lita ob 22.15 «Massimiliano e Carlott»» v Italijanščini. Avtobus «M» lz BarKovelJ (Post>’ Jallšče avtobusa «6») od mlrama*-skega parka in obratno pred vsak predstavo In po njej. Nazionale 16.00 «Arizona sl scateno---e li teče fuori tu 111!», Anthony S'e ‘ fen, Marcella Michelangeli. Eastm® color. Eden 16.30 «Rluscirš la nostra ca* amica a rimanere vergine fino ** fine della nostra storia?«, M. L"1*' dal, T. Astan. Technicolor. P*eP ’ vedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00: «Passeggiata sotto J* pioggla di primavera«. I*1^ _ Bergman, Anthony Quton. BarV’ nd film. .. Grattacielo 16.30 «Delitto al clrc0!0 del tennls«, Anna Gael, Kobe* Bisacco, Angela McDonald. povedano mladini pod 18. leto1"' Technicolor. Excelsior 16.00 «L’asino d’oro: PrJ cesso per fatti stran! contro cius Apuleius cdttadino roman° ' B. Bouchet, Samy Pavel. Ritz 16.00 «Chlsum», John Wayn ’ Forrest Tucker. Technicolor- Alabarda 16.30 «11 magnacclo«, -co Cittl, Elina De Witt. Techm■ ' tor. Prepovedano mladini Pod letom. Filodrauimatico 16,30 #Billy Kld rla selvaggia)«, Paul Nevvmann. Aurora 16.00: «L’esecutore». 'Veca nicolor. Cnsiallo 16.00 «L'armata branca' ne«. Vlttorio Gassman. Tech#* lor. ., Capitoi 16.00 «L'unlco gloco W ti«. Elisabet Taylor, VVarner ty. Technicolor Moderno 16.30 «La tenda rossa ■ Claudia Cardinale, Sean Con31 ry. Technicolor. # Impero 16.30 «Astarlx e Cleopatfa ' Technicolor. - Vlttorio Veneto 16.15 «11 ponte ® Remaglie«, David Volpel, Ge0l®B Segal. Technicolor. . Ie. Ideale 16,30 «Un uomo da marciaP de«, Dustin Hoffman, Jean VI* , Technicolor. Prepovedano m'a pod 18, letom. , . Astra 16.30 «Patton, generale 0 cialo«, G. Scott. Technicolor, Abbazia 16.30 «Quel maledetto 'sP' tore Novak«, Yul Brynner, C. Gra,‘ E. VVoodvvard. Technicolor. frad- KINO «|R|S» PROSEK danes ob 19.30 barvni weste«1 film: barquero Igrajo: Lee Van Oleef, VVar©0 Eremoates KINO Nfl OPČINAH Danes ob 18. url barvni I CANNIBALI Igrajo: Britt Ekland, Pterrc elemente. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Glulia 14, Man-zoni, Largo Sonnino 4 INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. Al Gemelli, Ul. Zoruttt 19.c NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.39 do 1.30) AlFAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Al Due Lucci, Ul. Ginnastlca 44 Mianl, Drev. Mlramare 117 (Barkovije). Darovi in prispevki V počastitev 10. obletnice Sl»rt* pozabnega moža in očeta daruje'" na In Danijela Nedoh 5.000 "r Dijaško matico. Ob 10. obletnici smrti pr*Ja* Danila Nedoha, se ga spominjaj0 žina Rlosa ln Josip Kocjančič M* rujejo za PD «1. Cankar« 2.00U In za SZ «Bor» 2j000 Ur, ter A Mezgec, ki daruje za PD «1. C»P 1.000 lir in za Dijaško matico 1-P0” Ob smrti prijatelja Danila CeKa ruje Anton Mezgec za PD **. kar« 1.000 in za Dijaško matico lir. Rlosa Ivan 1.000 lir za P° Cankar«, ELEKTRAVTO Silvan Dancu sporoča, da se Je presek 1 Ul. Molin a Vemto n® PROSEK — Cesta na Vej« GORIŠKI DNEVNIK KRAŠKI TEDEN SE BLIŽA K SVOJEMU ZAKLJUČKU Drevi prevoz bale s Cola v Repen Podoknice, ples na skednju in na trgu Sinoči zaključek tekmovanja v briškoli - Jutri bo poroka ob 10. uri v repentabrski cerkvi Čeprav bo šele danes in jutri vitek »Kraškega tedna*, to je »Kraška ohce-L, lahko že rečemo, da bo letošnja največja prireditev na Krasu presegla vse dosedanje. Vsak večer, od ponedeljka naprej, priha-vedno več gostov iz mesta, s Kr&sa, Brega in onstran meje, zapazila pa smo tudi turiste iz raznih italijanskih mest in inozemstva. Na v’Se napravijo prijeten vtis pristno, 'eselo in domače razpoloženje, sna-Ka po vaseh, privlačni borjači, lepo u'e jene hiše, iz katerih prihaja Vonj po cvrtju, poticah, flancatih, vreme je kot nalašč in mnogi Tržačani radi pridejo te dni na Kras, kjer je vsaj malo bolj hladno in bolj čist, svež zrak kot v mestu. Včeraj so imele polne roke dela kospodinje, kot da bi bila ohcet v vsaki hiši. Vse mora biti očiščeno * pospravljeno, speči je treba potice, pripraviti flancate, miške, pršut. ki seveda dovolj vina, saj ob V>kih prilikah pridejo na obisk so-Jpdniki, prijatelji in znanci, naši Kraševci pa so po naravi gostoljubju. Velika slavnost, ohcet, kot je bila v starih časih na Krasu, se bo začela danes ob 18. uri. Takrat *e bodo na Colu zbrali «balarji», i ki bodo pri »Ženoevih*, to je na *Qomu» letošnje neveste, naložili i bfilo. Okrog 19. ure bodo «balo odpeljali na ženinov «dom» v Kraško hišo v Repnu, kjer jo bodo po Starem običaju izročili «veliki materi* in «velikemu očetu*, to je ženinovim «staršem». Potem bo za Vse, mlade in stare, ples na skednju, ki so ga domači fantje seveda že očistili in vse pospravili. Staje harmoniko bo nategoval mojster harmonike Sušnik, da se bodo tudi £tari očanci in mamice pomladile eh spominih na svoja mlada leta. 'antje bodo peli dekletom podoknice, ob 21. pa se bo začel ples •■a trgu, kjer bo igral orkester »Kras*. . Nihče ne bo gledal, kdaj bo kdo šel spat, in ne bo zameril, če bo kdo pred njim meril cesto počez. %cetarji in tisti, ki bodo hoteli videti najlepši in najzanimivejši del 'Kraške ohceti*, pa bodo morali Peej domov, da bedo spočiti in da be bodo zamudili. V nedeljo ob 9. uri bo od svojega »doma* — Kraške hiše, s priporočili in žegnom staršev, skupno * svojimi svata, ki jih bo vodila stera harmonika, odšel ženin po nevesto, ki ga bo nestrpno čakala n« Colu. Nekoliko pred 10. uro bo Poročni sprevod krenil s Cola v re-Pentabrsko cerkev, kjer bo ob 10. Url poroka. Pred repentabrsko cerkvijo bodo ženina, nevesto in svate GOSPODARSKI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE Goriško gospodarstvo se umerjeno razvija v dokaj pozitivni smeri Število prebivalstva rahlo narašča - Predvidevajo, da bo letošnja trgatev za 10* 15 odstotkov manjša - Mimo je bilo v avgustu v tovarnah zaradi letnih počitnic Tudi tokrat, najdemo v meseč- njo novega vodovoda v Gradiški Dekliščina je bila na Colu v gostilni pod Tabrom Fantovska jo bila v Rppnu v gostilni pri Križmanu IZREDNE AVTOBUSNE VOŽNJE V VELIKI REPEN Avtonomno podjetje »La Carsica* sporoča, da bo za nedeljo, 13. t.m., uvedlo več izrednih avtobusnih voženj na Repentabor in v Veliki Repen. Izredne vožnje bodo po naslednjem voznem redu: Odhodi iz Trsta za Repentabor - Veliki Repen: ob 8.30, 9.30, 10.30, 14.00, 15.00, 16.00 in 17.00 (odhodi z avtobusne postaje na Trgu Liberta). Odhodi iz Velikega Repna proti Trstu: ob 12.00, 13.00, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 in 21.30. Odhodi s Proseka za Veliki Repen in Repentabor: ob 9.00, 10.10, 11.20, 14.20, 15.10, 16.00, 16.50, 17.40, 18.30. Odhodi iz Velikega Repna proti Proseku: 12.00, 13.00, 17.15 18.05, 18.55, 19.45, 20.15, 21.25. Odhodi avtobusov z Opčin za Veliki Repen: ob 9.10, 9.40, 10.20, 10.50, 11.30. Od 14.20 dalje pa do 18. ure bodo avtobusi vozili približno vsake pol' ure. Iz Velikega Repna proti Opčinam bodo avtobusi vozili ob 12.00 in 13.00, od 14.30 dalje pa vsake pol ure vse do 21.30. Pri tekmovanju v briškoli ni manjkalo «kibicev» pričakale narodne noše. (Kdor ima fotografski aparat ali snemalno kamero, naj ne pozabi na barvne filme!). Po poroki bo veliki, slikoviti poročni sprevod krenil navzdol, na Poklon, v restavracijo Furlan, kjer bo tradicionalna zakuska (žva-cet in vino). Po H. uri bodo odšli v Repen na «ženinov dom*. Ko bo nevesta uspešno prestala preizkušnjo in «cašči» izročila darilo, bo videla, kje je njena soba, in bo izvedela, kakšno delo in kakšne naloge jo čakajo. »Velika mati* 1*1 svatom nznaj ponudila iskreno je že vse pripravila), da si privežejo dušo, poročno kosilo pa bo v gostilni Križman. Kulturno zaoavnt spored za ne-\esto, ženina, svate, narodne noše, domačine in goste bo popoldne na trgu v Repnu. Ob 17.30 bo nastop folklorni: skupine iz Rezije, ob 18.30 pa bodo začeli igrati »Veseli planšarji*. Dovolj bo zabave za vse, v osmicah in gostilnah pa ne bo zmanjkalo hrane in pijače. V dvorani gostilne Križman se je sinoči zaključilo prvo tekmovanje v briškoli, ki se je začelo v sredo in na katerem je sodelovalo 100 tekmovalcev. 1. nagrado (pršut In zlati kolajni) sta dobila Karmelo Lukša in Josip Ravbar; 2. (dva metra klobas in srebrni kolajni) Milan Guštin ln Karto Lazar; 3. (8 steklenic terana in bronasti kolajni) Janko Budin in Albin Škabar. Alojz Majamo ln Albert Pahor, ki sta zasedla četrto mesto, pa sta prejela za tolažbo dve steklenici terana. Ob zaključku tekmovanja Je bila skupna zakuska za vse udeležence tekmovanja. ZAJAMČENA KUPČIJA Dve prijavi sodnim oblastem Dne 4. avgusta letos se je 18-letna jugoslovanska državljanka Jasna Jakovljevič zglasila na letečem oddelku kvesture in povedala agentom, da so .ji neznani tatovi 'zmaknili iz slačilnice trgovine »Godina*, v Ul. Carducci, kjer si je šla pomerit obleko, denarnico, v kateri je hranila 40 tfsoč dinarjev, 13 britanskih šterlingov in 120 nemških mark, vse v skupni vrednosti približno 120 tisoč lir. Nekaj minut kasneje pa se je na istem policijskem oddelku zglasila uslužbenka omenjene trgovine in povedala policistom, da je opazila dve ženski, ki sta malo prej sumljivo izstopili iz slačilnice. Agenti so ju takoj izsledili in ugotovili, da gre za 42-letno Mileno Vjekoslav ter 28-letno Vesno Kink, obe iz Jugoslavije. Po krajšem zaslišanju sta priznali tatvino denarnice, za kar so ju prijavili sodnim oblastem. Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem tudi 20-letno Pierino Šema iz Drevoreda Čampi Elisi 51, ki se bo morala zagovarjati zaradi tatvine. Semova, ki je bila kot snažilka zaposlena v nekem mestnem hotelu, je, kot pravi policijsko poročilo, izmaknila iz nočne omarice sobe, kjer je prenočila 25-letna jugoslovanska državljanka Danica Urič, njeno uro ter torbico, v kateri je hranila 6 tisoč dinarjev ter 41 tisoč lir. nem poročilu goriške trgovinske zbornice vrsto zanimivih podatkov, ki se nanašajo na gospodarsko življenje v naši pakrajttad. Poročilo velja za mesec avgust, vendarle niso vsi podatki ažurni rani. Nekateri podatki se nanašajo na prejšnje mesece, kot pač prihajajo na trgovinsko zbornico iz drugih ustanov. V marcu so na celotnem ozemlju pokrajine našteli naravni prirastek dvajset oseb (162 rojstev in 142 smrti) ter prirastek vpisanih v sezname stalnega prebivalstva za 32 enot (390 vpisanih in 358 izbrisanih). V marcu smo torej na Goriškem imeli prirastek prebivalstva za 52 enot. ( V goriški občini pa so v istem j času zabeležili padec prebivalstva j za 27 enot. I Konec marca smo torej imeli na I Goriškem 142.276 prebivalcev, v goriški občini pa jih Je bilo 43.675. Podatki o kmetijstvu pa se nanašajo na avgust. Vremenske prilike so bile nestalne, 21. avgusta je v bližani Gradeža bila toča. V glavnem so bile vremenske razmere pozitivne. V številnih vinogradih so opazili peronosporo in zaradi tega predvidevajo, da bo letošnji vinski pridelek za 10 do 15 odstotkov manjši od običajnega. Gene za razne vrste sadja so bile pri proizvajalcu zelo nizke, vendarle ni bito opaziti na trgu v Gorici tako velikih razlik med okupno in prodajno ceno sadju, kot so Jo zabeležili v velikih mestih severne Italije V juliju so v Tržiču in Grade-žu iskrcali 1.237 stotov rib v skupni vrednosti 54 milijonov lir. To je nekaj manj kolt v prejšnjem mesecu. V avgustu niso zabeležili premikov na področju industrije. Avgust ni sicer mesec, ki ga je moč vzeti za vzor, ker so v tem času številne tovarne zaprte zaradi letnih dopustov. Tudi sindikalnih sporov v avgustu ni bilo. Izjema je le tovarna ribjih konzerv v Gradežu kjer so imeli stavko, ki je v zvezi z obnovitvijo državne pogodbe te kategorije. Enodnevno stavko so imeli tudi v sovodenj-ski predilnici zaradi zmanjšanja delovnega urnika po poletnih praznikih. Govor je že bil o uspešno zaključenem sporu o tovarni Nuo-va San Giorgio, v kateri bodo preusmerili proizvodnjo. Tovarna bo delovala .v, sklopu nove družbe, ki je bila za to nalašč ustanov-njena. V avgustu je tildi iz Rima dospela pozitivna vest o usposobitvi za mednarodni promet za železnico Gorica - Nova Gorica. Ta problem je dolgo vrsto let kvaril spanec goričkim politikom ij trgovcem, kajti precej prometa je šlo zaradi tega v vzhodne države po železnici skozi druge bloke v tržaški in videmski pokrajini. Proga v Gorici pa je večkrat, ko je bil drugje promet ustavljen, dokazala, da zmore večji promet mednarodnega značaja. Na področju javnih del so v avgustu zabeližili odobritev drugega odseka avtoceste Villesse - Go- ter izdelavo načrtov za novo pristanišče za jadrnice in motorne čolne na področju med Tržičem in Gradežem. Goriški župan Martina prisegel pred prefektom Včeraj zjutraj je goriški župan Martina, ponovno izvoljen na to mesto, prisegel pred prefektom. V teh dneh je pokrajinski kontrolni odbor potrdil izvolitev župana in odbornikov goriške občine. Župan bo sklical občinski odbor na svojo prvo sejo prihodnji teden. Na tej seji bodo tudi porazdelili odgovornosti med posamezne odbornike in namestnike. Porazdeli tev mest ni še znana, kajti znotraj krščansko demokratske stranke ni bil še dokončno rešen problem odbornika za javna dela. Govori se, da I > to važno mesto zasedel dosedanji odbornik za šolstvo in šport Giuseppe Agati. PROTESTI ANTIFAŠISTIČNE JAVNOSTI Loco je namreč že več let uspeli folklorni pohod letos spremenila v mednarodno tekmovanje, za kaitero upamo, da ne bomo ostali le pri letošnji prvi priredbi. Nastopi tekmovalnih skupin bodo nocoj ob 21. uri v veliki dvorani Ginnastica, nadaljevali pa se bodo jutri zjutraj ob 10.30 ravno tam. V popoldanskih urah pa bo po glavnih mestnih ulicah običajna povorka nastopajočih folklornih skupin. Nastopile bodo italijanske, jugoslovanske in avstrijske folklorne skupine. Prireditelja se nadejajo, da 1» tudi ta manifestacija v prihodnjih letih zavzela tak obseg, kot ga ima mednarodno tekmovanje pevskih zborov in da jim bo zaradi tega uspelo pritegnili tudi folklorne skupine iz drugih držav. V žiriji so prof. Corinna Brando-lin-Prandi iz Gorice, Inšp. Max Ed-linger iz Avstrije, inž. Marjan Podobnikar iz Jugoslavije, dr. Luigi Ciceri in Ubaldo Agati iz Italije. Na nocojšnji prireditvi bodo nastopile sl«ieče skupine: folklorna niča, nadaljevanje del za grad-1 skupina južnih Tirolcev Ortisei iz samia Ir S; 31. samia TURIN 11-t SEPTEMBRA 1970 '-■T Neznani zlikovci spet na delu Včeraj je 52-letna WHma Carle-nizza iz Ul. Trento 15 prijavila komisariatu javne varnosti v Kotenji tatvino denarnice, v kateri je hranila 100 tisoč lir. Ženska ja bila mnenja, da ji je denarnico izmaknil neznan žepar v notranjosti trgo vine Ferluga, na Trgu Sv. Antona Novega 4, kjer .je nakupovala. Prav tako so se včeraj neznane avtomobilske miši spravile nad avto fiat 500, last 22-letne Alge Cosolini iz Ul. Ospedale militare 16/1 in izmaknile iz slednjega gramofon, fo tografski aparat z dvema objektivoma ter dokumente. Cosolinijeva je pretrpela približno 200.000 lir škode. Zastrupitev z gobami Včeraj ob 3.50 so sprejeli na L zdravniškem oddelku bolnišnice 44 letnega Damjana Maver ja iz Bo ljunca št. 288 ter njegovo ženo, 39-letao Irmo Prelc roj. Maver, ki se bosta marala zaradi zastrupitve z gobami zdraviti po pet, oziroma deset dni. Zakonoa Maver sta bolničarjem povedala, da sta predvče rajšnjim na trgu v Kozini kupila 30 dkg gob in jih delno zaužila. PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO »SOVODNJE* OCENJEVALNA AVT0TEKMA Sovodnje ob Soči, 20.9.1970 niuiiiiiiiiiitiiitniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMii SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Pri Štonmctmu gradi pokrajina novo cesto, ki bo olajšala promet V pokrajinski knjižnici bodo pričeli z zbiranjem materiala o odporniškem gibanju - Razprava o zahtevah osebja umobolnice Na seji pokrajinskega odbora, ki I ki »e nanaša na odporniško gibanje je bila v četrtek zvečer, so precej J na Goriškem. To delo naj bi ta časa razpravljali o zahtevah oseb- knjižnica vršila v sodelovanju z d'-ja goriške umobolnice, ki so iih predstavile sindikalne organizacije. Poročilo o prvih stikih s sindikati je imel odbornik za osebje Walt-ritsch, po tem poročilu pa se je razvila živahna debata. Te niso zak ljučili, ker je področje zelo obširno. Sklenili so odgovoriti sindikatom, da so pripravljeni načeti pogovore o raznih zahtevah osebja. Pi 'roblemu pa bodo posvetili še eno sejo pokrajinskega odbora. Prof. Pirello, ki .je začasno nadomeščal ravnatelja prof. Basaglio v času njegove odsotnosti na čelu u-mobolnice, so sedaj, po odhodu prof. Basaglie, imenovali za ravnatelja. To v pričakovanju javnega natečaja, ki ga morajo razpisati na podlagi zakonskih določil. S področja osebja so sprejeli vrsto novih ukrepov, imenovali so med drugim tudi komisije za nekatere notranje natečaje. Vrsto uslužbencev, ki so že vrsto let zaposleni pri upravi, bodo na podlagi teh natečajev vključili v sezname stalnega osebja. Odborniki so tudi, na predlog odbornika za šolstvo Corbatta, spre jeli okvirni načrt za porazdelite'’ podpor menzam in dijaškim zavodom. Ko bo dežela to porazdelitev odobrila, jo bo moral odobriti še pokrajinski svet. 1 Ista odbornik je tudi predlagal, da bi pokrajinska uprava pričela, v okviru pokrajinskega muzeja ln knjižnice v Palači Attems, razisko-. valno in zbiralno delo materiala, žavno biblioteko ter z drugimi so rodnimi ustanovami, ki v Trstu in v Vidmu že vrsto let vršijo to poslanstvo. Istočasno ba pritegnili k sodelovanju združenja bivših partizanov. Ta predlog so svetovalci soglasno odobrili. Predlog zanj so dali pred mesecem dni svetovalci KPI s posebno interpelacijo. Pri štarancanu so v teku dela ra krožno oesto, ki jo gradi pokrajina Dela so začasno ustavili, ker so se kmetje pritožili. Kmetje so namreč zaprosili, da bi z nadaljevanjem del počakali dva ali tri tedne, dokler ne poberejo grozdja, ki ga je precej na odseku, kjer bi morala teči nova cesta. Pokrajinski odbor je tej prošnji kmetov iz Štarancana tudi ugodil. Z gradnjo ceste bo do nadaljevali po trgatvi. Bočna, folk. skupina »Rosutis* iz Kitnina, skupina »I promessi sposi* iz Coma, folklorna skupina »Emona* iz Ljubljane, skupina «liwer-villgarten* iz Avstrije, »Djuro Dja-kovič* iz Slavonskega Broda (Jugoslavija), furlanska skupina iz Loč-nika ter skupina «Woelfnitz» iz Celovca. Jutri pa bodo na sporedu: »Ro-sade furlane* iz Paveutisa (Trice-simo), »Edielvveiss* iz Celovca, »Balerina de riviere* iz Tarčenta, »Ruz-. zantini Pavand* iz Padove, «Fa-sano-Ladino* iz Canazed (Trento), »Balletto del folelore italiano* iz Abana, «Pavano ruzzantiiio* iz Padove in «Balarins di Buie* iz Buie (Videm). Jutri zvečer ob 21. uri bo v dvorani Ginnastica nastop treh najboljših skupin in izročitev nagrad. V nedeljo popoldne, s pričetkom ob 16. uri (odhod bo s Trga Julia) pa bo povorka folklornih skupin po obeh korzih do Travnika, nato po Ulici Roma do občinske palače, kjer bo zaključek parade. Na čelu sprevoda folkloristov bodo šli z zastavami zastopniki mestnih rajonov. koprodukcija lai tehničnem sodelovanju med Lamborghinijem in podjetjem TIK. Sedem dni se bo zdravil 26-letni Armando Dušan iz Gorice, U.l Rossini 13, ki se je včeraj ponoči ponesrečil na poti iz Trsta Gvaricd v Dolu. Priprave za tekmovanje pevskih zborov Na mednarodnem pevskem tekmovanju »Seghdzzi*. ki bo v Gorici prihodnji teden, bodo prisotni operaterja italijanske, jugoslovanske in avstrijske televizije, ter zastopniki tiska in kritike iz raznih držav. V zvezi s povečanim številom zborov in tudi s povečanim številom kategorij, se jc vsota razpoložljiva za nagrade dvignila na 2 740.000 lir. Nagrad? bodo dobila štiri prvoplasirana društva v vsaki kategoriji. Naj višja nagrada je 250.000 lir, najnižja pa 40.000 lir. vsem nastopajočim bodo izročili diplome. Pevski zbor «Seghizzi» je dobil vrsto podpor in nagrad s strani raznih ustanov. Denarne podpore so prispevali ministrstvo za turizem, deželna uprava, goriška občina, pokrajinska ustanova za turizem, trgovinska zbornica, prefektura, pokrajinska uprava in drugi. Na razpolago imajo tudi razne pokale. V NEDELJO, 27. SEPTEMBRA MLADINSKI IZLET V IDRIJO! Šolske vesti Na nižji srednji šoli v Gorici ter na vseh slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici nadaljujejo z vpisovanjem v vse razrede Vpisovanje traja do 22. septembra. Sola Glasbene matice v Gorici prične s poukom 14. septembra. Vpisovanje se vršd na sedežu Glasbene matioe v Ul. Malta 2/1, vsak dan od 10. do 12. ure, do 12. sep. tembra. Vpisovanj« v slovenske otroške vrtce Goriško županstvo javlja, da bodo v dneh od 14. do 19. septembra, od 9. do 12. ure, vpisovali otroke v starosti od. 3 do 5 let v občinske otroške vrtce. Sedeža slovenskih otroških vrtcev, ki jih upravlja občina, sta v Ulici Raodaccio 24 in v Ulici Croce 5. Starši morajo prinesti s seboj dokumente o cepljenju proti kozam in proti poliomielitisu. Ob vpisu je treba plačati prispevek 2000 Ur za hrano v oktobru. Občina obvešča starše otrok iz Šentmavra, da svoje otroke lahko vpišejo v vrtec v Ulici Croce. Nocoj koncert Komornega zbora v Ronkah Nocoj ob 21. uri bo v dvorani Ezcelsior v Ronkah celovečerni koncert Komornega zbora iz Celja. Ta zbor, zelo znan doma in v inozemstvu, je z uspehom nastopal na mednarodnih tekmovanjih v A-rezzu in v Gorici in dobil vrsto nagrad. Zadnjič smo ga slišali na Goriškem letos februarja, ob pri liki Prešernove proslave v Prosvetni dvorani. Zbor se nahaja te dni na Goriškem. Popoldne bo z nekaj pesmimi partizanskega značaja nastopil v Gradiški, jutri popoldne pa bo imel koncert v Doberdobu. Prepričani smo, da bodo na nocojšnji večer prihiteli tudi naši rojaki, ki živijo v Ronkah, Trži ču, Foljanu in drugod na Laškem. Izgubljeno, najdeno Na sedežu mestne policije v Ulici Mazzini imajo na razpolago za lastnike nekatere predmete, ki so jih v zadnjem času našli v raznih krajih mesta. Ti predmeti so: deset ženskih koles, tri moška kolesa, štiri denarnice z različnimi vsotami, par naočnikov, otroška sedežnica in moška zapestna ura. Glino Toldoy iz Ronk je padel z moped«. Ozdravel bo v desetih dneh. Silvia Spadafora iz Devina 71, pa bo ozdravela v sedmih dneh. Razdeljevanje kave in sladkorja Goriška trgovinska zbornica javlja, da so pričeli razdeljevati sladkor in kavo proste cone za prebivalce Gorice, Sovodenj in drugih občin na Goriškem. Za prebivalce v Gorici in Sovod-njah bodo dali (odrezek štev. 37) 2 kg sladkorja na osebo ter 0,3 kg kave (odrezek štev. 38). Prebivalci ostalih občin v pokrajini pa bodo dobili 1,5 kg sladkorja (odrezek štev. 41) in 0,22 kg kave (odreže1- štev. 42). Na trgovinski zbornici se lahko dvignejo nakazila za menze in podobne ustanove. Zgoraj omenjene količine sladkorja in kave bodo razdeljevali do 30. septembra t-m. Podpis trgovinske pogodbe v Tržiču V Tržiču se bodo danes zjutraj ob 10.30 sestali zastopniki firme Lamborghini in ljubljanskih podjetij TIK in Lesnina, ki je zastopnica Lamborghinija za Jugoslavijo. Sestanek bo v hotelu SAM in mu bodo prisostvovali tudi novinarji Podpri alj bodo pogodbo o Podpore dijakom na sovodenjskem županstvu Sovodenjsko županstvo obvešča starše in dijake, ki obiskujejo nižjo srednjo in višje srednje šole, da morajo do 30. septembra t. 1. vložiti na županstvu prošnjo za deželno podporo za potne stroške. Prošnje je treba vložiti na posel) «iih formularjih, ki jih dobijo za interesirani na županstvu. Na županstvu dobijo zainteresirani vse informacije. Odhod goriških planincev na dvodnevni vzpon na Jalovec bo danes ob 13 30 - ->h1čaln<*c-> -Mmega mesta. mman Zvezi prostovoljnih darovalcev krvi v Gorici je Ales-sandra Ciardi darovala 40.000 lir v počastitev spomina svojega moža. Razna obvestila Prefektura javlja, da je v teku novačenje 300 gasilcev. Vsi, ki bi jih ta služba zanimala, se lahko obrnejo na občine, na poveljstva gasilcev ali na prefekture, kjer si lahko ogledajo pravila natečaja. Rok za vlaganje prošenj zapade 24 septembra 1970. Ljudska prosveta * V Mladinskem domu v Doberdobu priredi katoliško prosv. društvo «Hrast* septembrsko slavje. Nocoj ob 20.30 bo nastopala dramska skupina »Čaven* iz Sv. Križa - Dobravelj z igiro »Dobrodošla miss Agata*. Jutri ob 17.30 bo nastopal moški pevski zbor iz Postojne, v ponedeljek zvečer ob 20.30 pa bo nastopila folklorna skupina »Djuro Djaikovič* iz Slavonskega Broda. V nedeljo bo nastopil tudi pevski zbor »Fantje izpod Grmade*. I* goriške*;« matičnega urada 10. in 11. septembra so na go-riškem matičnem uradu zabeležili 6 rojstev in 2 smrti. ROJSTVA: Barbara Dimartino, Wallter Pintar, Andrea Medeot, Gianluca Posrečen. Maurizio De Cecco. Cristina Cristin. SMRTI: gospodinja 76-letna Maria Cocianoig vd. Sirtori, upokojenka 71-letna Anna Petejan vd. Pelicon. VERDI 17.30—22.00: «L’uomo venu-to dalla ptoggian, C Bronson. a-merišld film v barvah CORSO 17.00—22.00: «11 divorzlo«, Vittorlo Gassman, Anna Moffo! Italijanski kinemaskope v barvah MODERNISSIMO 17.15—22.00: «Le calde nottd di Poppea«, O. Borova ln B Harris; italijanski film v barvah Mladim pod 18. letom prepovedan VITTOR1A 17.30-21.30: «1 brevi gtomi selvaggi«, B. Hershey in R Thomas, ameriški film v barvah Mladini pod 18 letom prepovedan. UENTRAI-E 17.30—21.30: «n suo nome grldava vendetta«, A. Stef-fan ln A. Stevvard; ameriški ki-nemaskope. / rži r AZZURRO 18—22: «E venne il gior-no dei limoni neri», A Sabato tn F Bolkan; film v barvah EXCELSI()R 17.30-22.00: «Ma chi ti ha dato la patente«, F. Franetu m C. Ingrassia, italijanski barvni film. PRINCIPE IR—22: «Marnie», J. Connery, ameriški film v barvah. SAN MICHKI.E Zaprto 'urn fr urn SOČA «Pojem pesem Dominique», ameriški barvni film — ob 18! in 20. url. SVOBODA «Las Vegas«, ameriški barvni mm - ob 18. in 20. uri. DESKLE »Veliki manevri«, francoska barvni film — ob 20 uri. RENČE «Dan revolverašev«, ameriški barvni film — ob 20. url. ŠEMPAS »Umazana igra«, ameriški barvni film — ob 20. uri. KANAL «2e za nekaj dolarjev«, a-mer.-italijanski film — ob 20. POTUJOČI KINO KAL NAD KA.: ((Obračun na obali«, ameriški barvni film — ob 20 uri PRVACINA »Za njeno ljubeiena, a-merišld barvni film — ob 20. urL DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je daooes ves dan ln ponoči dežurna lekarna DTJDINE — Trg sv Frančiška 5 — tel. 21-24. V TRŽIČU V Tržiču je ves daoi ta ponoči dežurna lekarna S. Nicolč, dr. Giorgio Oldvatti, Ul. 1. magglo 4; tel 73328 DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, v nedeljo, 13. septembra bo odprta cvetličarna VOIGTLANDER — IX Agosto 3 — tei. 24-33. LONDONSKI «OBSERVER» JE PISAL... Problem stanovanja v Veliki Britaniji je neverjetno pereč Najmanj 1 milijon 800 tisoč cza stanovanje neprimernih* stanovanj - Laburisti so imeli lepe načrte, pa jih niso izvedli!... Je ni dežele na svetu, ki bi ne imela stanovanjskih težav. Razlogov je več, najvažnejša pa sta dva: v času druge svetovne vojne se ni gradilo pač pa rušilo: vrhu tega so današnje stanovanjske zahteve večje in se ljudje ne zadovoljijo s tem, s čimer so se zadovoljevali še pred kakim desetletjem. Da pa so stanovanjske razmere v Veliki Britaniji tako slabe, bd tega ne bil nihče pričakoval. To je razkril londonski »Obser-ver», ki je s svojim člankom dvignil precej prahu, ker je zadel v živo in razkril stvari, o katerih angleška »boljša družba* niti sanjala ni. Časopis je v glavnem zapisal naslednje: Britanski brezdomci živijo v mračnem svetu ulic polnih smeti ter v cenenih prebivališčih z razbitimi higienskimi napravami, majavimi stopnišči, golimi žarnicami, z nenasitnimi merilci za plin in elektriko, ki so vsak dan na pragu ter s pogostimi opozorili na tišino. Leta, prebita v senci stanovanjske krize ter v mračni bitki s siromaštvom, so iz vseh teh ljudi napravila apatično in cinično množico. Ti ljudje ne verujejo več, da kdo za njih skrbi. Bili so priče preštevilnim razdejanjem v družinah. Za marsikoga teh ljudi je že prepozno, da bi se rešil, kajti njihovi sinovi so pobegnili, hčerke so odšle od doma, otročad pa je po pomolih. Mnogi dobri možje so postali alkoholiki, dobre matere pa so duševno zlomljene. Ministrstvo za stanovanjsko gradnjo se ne more opomoči od šoka, ki ga je doživelo, ko je bilo ugotovljeno, da je v Veliki Britaniji 1 milijon 800 tisoč hiš »neprimor-nih za stanovanje*. Če so najboljše med temi »neprimerne za stanovanje*, pomislimo, kakšne so tiste, ki so najslabše? Nihče m oporekal lanskoletnim trditvam združenja za izboljšanje stanovanjskih razmer, ki je v svojem manifestu izjavilo, da je v Veliki Britaniji najmanj milijon ljudi brez doma, milijon ljudi, ki so prestrašeni, ponižani, tako utrujeni in bolani, ker ne morejo živeti v za človeka primernem domu. Tragično je, da je laburistična vlada, ki je bila na oblasti od 1964 do 1970 in ki se ’jd 'tako pozitivno lotila stanovanjskega problema, tako žalostno končala svojo dejavnost. Laburisti so 1965. leta začeli svojo kampanjo o stanovanjskih razmerah s tem, da so izdali belo knjigo, v kateri je rečeno, da je problem zadobil izredno važen pomen, kajti »okoli 3 milijone družin še vedno živi v slumsih ali v najslabših razmerah. Toda konec leta 1969 je njihov smoter o pol milijonu stanovanj na leto ostal le sen. In kljub temu so se lotili načrta o »višku stanovanj*, ki naj bi se dosegel leta 1973. Za vsakogar, ki ima svoj dom, se bo morda vsa ta zadeva zdela enostavna. Stvar je v tem, da se število družin primerja s številom stanovanj. Če bi se ravnali po tem, bi bilo stanovanj na Angleškem še preveč. Toda statistika v tem primeru ne ustreza, kajti problemi, ki nastajajo, so naslednji: London, kjer se je število družin na seznamih za stanovanja povečalo za 25 odst., je v preteklih štirih letih dosegel lepo število 190.000, hkrati pa je v Londonu še nadaljnjih 100 tisoč stanovanj, ki so bila proglašena, da so za stanovanje neprimerna. V Glasgovvu je skoraj 50 tisoč družin, katerih imena so na seznamu za stanovanje Več tisoč družin pa sploh ne skuša več priti niti na seznam, saj jim je znano, da jim to ne zagotavlja stanovanja. Več tisoč stanovanjskih zgradb pa je v Glasgovvu bilo proglašenih za neprimerna in nad 180 tisoč ljudi živi v skrajno neprimernih stanovanjskih razmerah. Lahko bi nadaljevali z naštevanjem podatkov za vsa večja mesta Velike Britanije, toda menimo, da bi to bilo odveč, kajti stanovanjska kriza je pač povsod enaka, število stanovanj, ki niso primerna za stanovanje, pa je v odnosu na velikost mesta oziroma na število prebivalstva posameznega mesta. Sicer _ pa živi v Veliki Britaniji danes že dva milijona družin, ki so pod tako imenovano »črto siromaštva*. Ne gre tu za skrajno siromašne družine, kakršne moremo dobiti kjerkoli po svetu, pač pa gre za dva milijona družin, katerih dohodki ne dopuščajo, da bi si kupili stanovanje, oziroma da bi mogle veliko investirati v stanovanja. In kdo so brezdomca v Veliki Britaniji? Najpogosteje se krivda za sedanje stanovanjske razmere flIlMHilllIMmilllMIlimiHIIIIIIHIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIII Arheološka raziskavanja CEPI, 11. — V tem kraju so sovjetski arheologi, ki jih je vodil N. Sokolski, več časa raziskovali izkopanine. Odkrili so najprej Stanke prebivališč starih naseljencev, nato pa še fragment marmornate posode. Na posodi je napisano ime Afrodite, grške boginje ljubezni. Ker so take posode Grki uporabljali za žrtvovanje bogovom, arheologi domnevajo, da je bil v Cepi ju velik tempelj, posvečen grški boginji ljubezni. na Angleškem meče na naseljence, da bi se s tem prikrila »malomarnost preteklih dob*. Nadalje se krivda meče na številne družine in, končno, na siromašne družine, ki da so »neurejene*, »neodgovorne* itd. In ti ljudje nujno postanejo meščani, «ki ne odgovarjajo* standardu in normam angleške družbe. V vsakem primeru pa »večina brezdomcev postanejo brezdomci samo zato, ker živijo v razmerah, ki so izven njihove kontrole*. Kampanja, ki se je začela v zvezi s tem, to se pravi v zvezi z izboljšanjem stanovanjskih razmer, je vzela v poštev razmere 622 družin, ki so se priselile v London v zadnjih časih. Samo 45 oseb iz teh G22 družin je bilo brezposelnih, toda kar 148 je bilo nekvalificira-lih delovnih moči, 186 polkvalifi-ciranih in 159 kvalificiranih; uradnikov je bilo 59, strokovnjakov 17, študentov pa 8. Preden razpravljamo o tem, koliko mora britanski človek plačati, da bi rešil ta problem, je treba pogledati že ceno, ki jo britanski človek že danes plačuje: obstaja nešteto pokazateljev, da ta cena ni omejena samo na vprašanja stanovanja. Statistični podatki pravijo, da ljudje, ki živijo v tako neprimernih razmerah, povzročajo velike probleme tudi v zdravstvu. Tu je namreč veliko število obolelih, malo zdravnikov in prav tako malo bolniških postelj. Vrhu tega je tu cena v zvezi z razkrojenimi družinami. Razkrojene družine puščajo za seboj veliko ne-preskrbljemh otrok, kar je tudi problem, ki zahteva čimprejšnjo rešitev. Danes je v Londonu okoli 7 tisoč nepreskrbljenih otrok, ki so ostali na cesti samo zaradi tega, ker njihove družine živijo v skrajno neprimernih stanovanjskih razmerah. Letno stanejo ti otroci tri milijone funtov šterlingov iz javnih sredstev. Dejstvo, da otroci ne obiskujejo šole, da mnogo moških in žensk ne dela, je dejstvo, ki govori samo od sebe. Nemogoče je oceniti škodo, ki jo utrpijo sami ti ljudje, še posebej otroci. Učitelji opažajo, da oni in njihovi otroci iz teh vrst sami od sebe ne morejo razmer spremeniti. Prav tako socialni delavci ne zmorejo veliko. Otroci, rojeni iz tega siromaštva, ne morejo biti enakovredni otrokom, ki prihajajo- iz drugačnih, boljših razmer. Starši so obupani zaradi posledic, ki jih pustijo na njihovih otrocih te razmere, v katerih se rodijo, živijo, šolajo itd. V beli knjigi, ki so jo laburisti objavili 1965, piše: »Velika Britanija je preteklo leto zabeležila neslaven rekord. Po pokazateljih je večina dežel prekosila Veliko Britanijo glede reševanja stanovanjskega problema zato, kier so odvajale znatno večji del sredstev in investicij v stanovanjsko izgradnjo kot Velika Britanija. Leta 1965 je Velika Britanija padla s predzadnjega na zadnje mesto na lestvici dežel zahodne Evrope glede dodeljevanja odstotka brutto nacionalnega dohodka za stanovanjsko izgradnjo. V razdobju od 1958 do 1965 je v ta namen Švica dajala 6,6 odst. in bala na prvem mestu, Italija 6,5, Grčija 6,4, Francija in Zahodna Nemčija 5,5 odst. Velika Britanija pa je dajala samo 3,2 odst.* Del množice 400.000 hippijev, ki so se pred dnevi zbrali na otoku Wifiht. Kdor je bil tu, je mogel ugotoviti, da ni bilo niti razvrata niti uživanja mamil, kot so nekateri napovedovali. Umrl je kipar Lojze Dolinar Z vednostjo o tem, da akademika Lojzeta Dolinarja ni več, gremo danes v mislih mimo galerije kipov, ki jih je nasejal na svojo pot skozi življenje, mimo «Mojzesa» na Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, mimo razgibanega spomenika NOB v Kranju; besede ustvarjalca, slovenskega kiparja, nam še odzvanjajo v spominu, »človeški lik me je vedno privlačeval», je govoril. «Vselej pa se mi je tudi zdelo, da mora likovni umetnik, tako kot pisatelj, upodobiti dramatičen trenutek življenja... Dramatičen trenutek že sam ustvari kompozicijo.)) Za£el je Dolinar ob začetku stoletja. Murnovsko razpoloženje odmeva v zgodnjem Dolinarjevem kiparskem svetu. Po študiju na likovni akademiji na Dunaju in v Milnchnu se je vključil v likovni prepo- !iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniniiiiiiniiiiiiiiii»niiiiiiiiii«iiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiio*oiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiHO<»M,oiM*|||||iiiiiiiiiiiiiii*iiiiii®v_ — hoteli in zasebni pensioni 14 milijonov 531 tisoč gostov skupno nekaj nad 67 milijoni F nočitev. ,j. Gornji podatki veljajo za cd no število gostov v italijanskih ji, sbiščih, medtem ko je bilo tu? gostov v istem razdobju 4 m® ne 574 tisoč s skupno 21 m»W 395 tisoč prenočitvami. . ^ V začetku smo rekli, da F . tošnji obračun šibak. Podatki prvih šett mesecev pravijo nas nje: v celoti je bilo za 5,3 00 več gostov kot jih je bilo v vem poletju lanskega leta, kaj ^ pa tiče prenočnin, je bilo teli 5,2 odst. več kot lani. PoteH*®?*^, je bilo gostov in tudi Pren0?nri več kot lani. In vendar niso zadovoljni, ker so p0® r V nali z mnogo večjim obiskuj. v državnem merilu kaže, da vs^Jreč prvem poletju ne bd smeli Ff®' tožiti, kajti če je bilo domaoi® ^ stov nekoliko manj, je bilo -j, gostov več, saj je bilo v P" ^ šestih mesecih letošnjega k®®, v 7,8 odst. več tujih gostov, ko1 ^ istem razdobju lani, prenocatev ^ jih gostov pa je bilo za 6.2 kot v istem razdobju lam. Indijski maharadži tožij0 NOVI DELHI, 11. - Bivši ^ ski povod in druga indijska ,e stela, ki so jim odvzeli P^jje, naslove in tudi njihove privito* so se danes, kot so zadnji® jj. grozili, pritožili na vrhovno ^ šče. Posebna peticija, ki 1 predložilo vrhovnemu sodišču ^ bivših maharadžev, zatrjuje,.“f ^ predsedniški dekret, s katerito^. jim odvzeli vse privilega.1" 1 tev indijske ustave,* kajti nžk republike, da je p°; parlamentarno imuniteto itd. PREJELI SM<> Dekleta iz Kerale so upravičeno računala, da bodo v Evropi deležna boljše prehrane, kot so jo imele doma. Niso pa verjetno računale s samostansko disciplino in samostanskim življenjem nasploh. UNI - CINEMA; agosto 1970- ....... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Niso vsem predstojnikom po volji originalne zamisli njihovih nameščencev. Na vidiku je tesnejši družinski spor. BIK (od 21.4. do 20.5.) S pametno rešitvijo nekaterih temeljnih vprašanj si boste še bolj utrdili položaj. Nove ugodne priložnosti za vas in vaše družinske člane. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V vsakodnevnem delu ne bodite preveč nestrpni in napadalni. Odpovejte se nekaterim svojim navadam v prid družinskega razumevanja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dan bo uspešen, ker vam bo uspelo uresničiti nekaj točk svojega programa. Večerne ure posvetite svojemu naj ljubšemu opravilu. HOROSKOP mi in nekim *>''<»lavcem. LEV (od 23.7. do 22.8.) V neki nejasni situaciji ukrepajte po svoji vesti. V čustvenem pogledu vas čaka manjša preizkušnja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite pripravljeni, da se spoprimete z nenadnimi težavami. Otresite se svojega turobnega razpoloženja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Obstaja nerešeno vprašanje, ki ga boste zdaj spretno rešili. V čustvenem pogledu bo sreča na vaši strani. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Prehodno nerazumevanje med va- sredno izpeljala to, česar m napraviti s pomočjo pari®1®: je Dekret, o katerem je gov<»' bil namreč izdan kljub ,tenVan$ predlog predsednice Indnre ^ v parlamentu na bil odobren. aV ga je poslanska zbornica .“Vod-z enim samim glasom v. ^ d®" klonila. Vrhovno sodišče *e 1* te1® ločilo daituma, kdaj se bo ^ vprašanjem ukvarjalo. PetjC1to-iuie’ še indijske aristokracije Je da dekret krši osnovne ustave. ^ j® Dekret, o katerem je prizadel 320 »plemičev*, K, je odvzel naslove, apanazo. ^ pa še celo vrsto privile# 1*7^1(01 na primer brezplačno el . i 39- ZDRAVSTVENI VESTNIK -. jg70 št. 7 - Str. 257-304 - JullJ Ljubljana. L’UNIONE - Organo ^‘ ." piar nazionale segretari comuna11 0t-vinciali — Roma — n. 10 a 2l tobre-dicembre 1969 (stamP-luglio 1970). OBZORNIK 70 - št. 8 - ti 1NDICATORE GRAFICO — n. 7-8; luglio-agosto 19 . S voj® tri® treznostjo boste obvarovali sv’®i ) N1 STRELEC (od 23.11. do ZO ^ti. pametno stremeti za nemoe Proučite znova neki načrt. j) KOZOROG (od 21.12. do' Spričo nenadnih novih r®ZIILrfr®,1,l šajte spremeniti dosedanji P j.„osu Ne polagajte prevelike P°z na zunanji videz. ., <5® VODNAR (od 21.1. do je potrebno, da sprejmete ^ ukrepe, storite to brez _oboto( Manjše čustveno razočaranj • fle RIBI (od 20.2. do 20.3.) boste resno potrudili že Vjjj iz' začetku dneva, ne boste u jired'° koristiti redke priložnosti-dobro razpoloženje. NA EVROPSKEM PLAVALNEM PRVENSTVU V BARCELONI Vzhodnonemška štafeta in Matthes postavila še dva svetovna rekorda Nov italijanski rekord Calligarisove na 800 m prosto BARCELONA, 11. — Svetovni rekord na 200 m hrbtno, ki ga je dosegel Amerikanec Mike Slanim, ni dočakal niti mesec dni »življenja*. Dolgonogi 20-letni vzhodni Nemec Roland Matthes ga je namreč zopet osvojil z izrednim časom 2’06”1, in to že v kvalifikacijah. Premoč mladega Nemca je bila kmalu opazna, saj je z lahkoto pustil za seboj vse svoje tekmece. Po obratu pri 100 metrih je za hip Pogledal elektronsko uro, nato pa še povečal ritem svojih zamahov in je prispel na cilj s prednostjo kar sedmih sekund pred najbližjim zasledovalcem. Tudi danes so seveda dosegli vrsto odličnih rezultatov tudi v ostalih panogah. Zahodni Nemec Fass-nacht je z istim udarcem ujel kar dve muhi. Med plavanjem na 1500 m prosto je pri obratu na 800 m, postavil nov evropski rekord s časom 8'41"4, nato pa je nadaljeval v istem tempu in zrušil kontinentalni rekord tudi na končnem cilju (16’19”9). Dosedanja rekorda na teh razdaljah sta bila 8'41"6, Oziroma 16’23"9. Odličen nastop je opravila Italijanka Calligarisova, ki je dosegla najboljši kvalifikacijski čas na progi 800 m prosto (9’35”7), s katerim se je seveda uvrstila v finale. Njen dosedanji, leto dni stari italijanski rekord, je bil 9'36"9, tako da predstavlja njen današnji dosežek tudi nov državni rekord. Izkazala so se tudi druga dekleta: 15-letna vzhodnonemška deklica Wetzko je v štafeti preplavala 100 m prosto v 59"3, kar je tri desetinke bolje od prejšnjega najboljšega časa našega kontinenta. So-vjetinja Stepanova - Prozumenšči-kova pa je zrušila evropski rekord na 200 m prsno s časom 2’40"7. Njen dosedanji kontinentalni rekord je bil star štiri leta, dosegla Pa ga je s časom 2’40”8. U|lHll|||||||||||lll||ll||l|l|IIIIIIIMIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIII Današnji rezultati: Današnji dan tega tekmovanja se je zaključil še z enim svetovnim rekordom. Wetzkova, Komorjeva, Sehmischeva in Schulzejeva so preplavale 4 x 100 m prosto v 4*00”8 in so tako popravile dosedanji najboljši dosežek na svetu, ki so ga postavile članice ameriške ekipe iz Santa Clare pred dvema letoma, za dve desetinki sekunde: Današnji finalni izidi' 200 m METULJČEK MOŠKI 1 Udo Poser (V. Nem.) 2’08"0 2. Folker Meeuw (Z. Nem.) 2’08”2 3. Hartmut Flockner (VN) 2’09"6 4. Alain Mosconi (Fr.) 2*10”1 5. Vladimir Nemšilov (SZ) 2'10”4 6. Sergej Knov (SZ) 2'11"0 7. Martin Woodroffe (VB) 2’11”8 8. John Mills (VB) 2’13"0 200 m PRSNO ŽENSKE 1. Galina Stepanova (SZ) 2’40”7 2. Alla Grebenikova (SZ) 2'43"5 3. Dorothy Harrison (VB) 2'45”6 4. Hannelore Putz (V. Nem.) 2'48”8 5. Yvonne Brege (Šve.) 2'49"4 6. Uta Frommater (ZN) 2'49"6 7. Monika Sobeck (ZN) 2*50*'9 8. Amanda Radnagc (VB*> 2'50”7 1500 m PROSTO MOŠKI 1. Hans Fassnacht (ZN) 16’19”9 2. Werner Lampe (ZN) 1G'25"6 3. Santiago Esteva (Sp.) 16’35”7 4. Wolfram Sperling (VN) 16'46’’l 5. Antonio Corell (Šp.) 16'51"2 6. Sverre Kile (Norv.) 16 56”6 7. Andras Narghittav (Md.) 17’21"1 8 Karl Mann (V. Nem.) 17'22"9 V nadaljevanju vaterpolskega turnirja so dosegli naslednje izide: Italija — Nizozemska 6:4 SZ — Jugoslavija 4:1 Madžarska — Romunija 9:4 SZ - Italija 8:3 ODBOJKA 4. TROFEJA SOKOLA V NABREŽINI v Sesterka Partizana se predstavila kot najmočnejša ekipa turnirja Sinoči so Rečanke gladko odpravile AGI, CUS pa Sokola Sinoči se je v Nabrežini začel tAdicionalni ženski mednarodni odbojkarski turnir za 4. trofejo Sokola. Po kratki otvoritveni slovesnosti, ko je predsednik organizacijskega odbora Zvonko Legiša pozdravil na stopajoče ekipe in gledalce, sta se najprej pomerili ekipi CUS Parma in Sokola. V drugem srečanji pa sta stopili na ;grišče Partizan Reka in AGI Gorica. Po teh dveh tekmah je postal glavni favorit turnirja Partizan Re ka, ki je nedvomno najbolj homogena ekipa in poleg tega ima nekaj res dobrih ;gralk. Rečanke so nedvomno igrale najbolj racionalno, hitro in učinkovito, medtem ko so vse ostale ekipe nekoliko odpovedale ali z a ra d' slabe telesne priprave (AGI), ali zaradi neuigranosti (CUS Parma) ali zaradi treme (Sokol). Tekmi torej nista bili na zadovo- DANES IN JUTRI XXVI. DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI Prvo jugoslovansko prvenstvo na novi tartanski stezi v Celju V skoku s palico bo po sedmih letih zopet nastopil rekorder Lešek - Drugi del prvenstva bo v Velenju - Predvidevajo vrsto novih rekordov - Bo Hrepevnikova postavila nov rekord v višini? NOGOMET ZA TITOV POKAL N. Gorica-Olimpija 0:4 (0:1) Četrtfinalna nogometna tekma za Titov pokal med Novo Gorico in Olimpijo iz Ljubljane. Gledalca 1.500. Sodnik: Bertok (Koper) Nova GORICA: Milič, Leban, 'Ko-Goj, Žižmond, Bučan,.Krajnik,. Benedetič, Peršolja, Korpar, .Leban H, Linzender, Cigoj. , j OLIMPIJA: Škorič, Djodev, Mile-voj, Rogač, Srbu, šošikič, Popa-dič, Popivoda, Beoejac, Pekovič, Ameršek, Kampfler. Strelci: Rodič, Kampfler 1, Ameršek 2. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, saj se je na stadionu zbralo rekordno število gledalcev, ki so prišli z željo da bi videli lepo in športno borbo dveh enajsteric. Niso se zmotili, domačini So se izredno požrtvovalno upirali odličnim gostom, predvsem v pttvem Polčasu, saj so v tem delu igre Prejeli samo en gol. V drugem polčasu pa so se Igralci Olimpi‘e docela razigrati in njihov napad je stalno uprizariai nevarne napade na vrata domačinov. Taika premoč pa je bila razumljiva, saj so bili gostje kondicijsko bolje pripravljeni. V nadaljevanju so razigrani gostje dosegli še tri lene gole, kar je bilo dbvolj. d-a tudi letos osvojijo eno naj višjih mest v republiškem tekmovanje za Titov pokal. Pri gostih moramo pohvaliti skoraj vse, predvsem napad, dočim Pri domačinih ni bilo siabega mo-* a in so se kar dos to. no poslovili °d letošnjega pokalnega tekmovanja. V predtekmi — prav tako za Pokal (mladinski) - pa so do-Pjačini premagali Slavijo iz Ljubljane s 3:2 in se tako uvrstili v republiški polfinale. Rajmund Kolenc Danes in jutri bo Celje prizorišče 26. atletskega prvenstva Jugoslavije. Celjani so bili gostitelji prvenstva že dvakrat leta 1947 in 1968, toda letošnje bo ostalo v a-nalih jugoslovanske atletike kot nekaj posebnega, saj se bo prvič tekmovalo na modernih napravah izredno dragega tartana. Stadion «Borisa Kidriča* je trenutno poleg Koševa v Sarajevu, drugi atletski športni objekt v Jugoslaviji, ki i-ma sodobne naprave. Že to daje prireditvi poseben pečat in 340 prijavljenih atletov in atletinj iz 48 osnovnih organizacij vseh republik bo dalo tej prireditvi posebno slovesnost. Drugi del prvenstva — maraton in hoja na 20 km bo dan kasneje, v ponedeljek, 14. t.m. v Velenju. Skupno bo na programu 37 disciplin — 23 moških in 14 ženskih. V soboto bodo podelili 10 kolajn v moški in 7,-v ženski konkurenci, v nedeljo , pa 11 oziroma 7. Glede na naprave in rekordno udeležbo bo- prvenstvo-•--v nekaterih disciplinah izredno kvalitetno. Le škoda, da prireditev sovpada z evropskim mladinskim prvenstvom v Parizu, tako da v Celju ne bodo startali nekateri odlični mladi atleti kot so Stekič, I^engvel, Vincijanovič, Pavličičeva, Basiče-va, Loušetova in nekateri drugi. Kljub tej pomanjkljivosti bomo videli nekaj lepih borb in gotovo ne bodo izostali tako absolutni rekordi kot rekordi prvenstev. Bera pa bi morala biti precej bolj izdatna kot na preteklem prvenstvu, ko so bili doseženi le štirje novi rekordi prvenstva, dva izenačena, absolutnih pa sploh ni bilo. Upoštevali pa nismo novih rekordov v disciplinah, ki so bile lani prvič na sporedu v ženski konkurenci (100 m ovire, 1500 m, 4 x400 m). V moškem sprintu bi moral su vereno prevladovati Karasi. Toda Kocuvan je letos odličen in lahko marsikomu prekriža račune. Na 400 m nima domačin Kocuvan trenutno resne konkurence, kot Medji-murec na 800 m. Bolj izenačen bo tek na 1500 m. Na dolgih progah pa bo Korica zmagal, če ne prej pa vsaj s svojim izrednim finišem. Na 3000 m zapreke je prednost na strani Pavloviča, na 400 m ovire Matijeviča in na 110 m ovire Sto-jičevičeva. V višini bo obračun med domačinom Vivodom in Todosije-vičem. V skoku v daljino bo novi rekorder Kak (7,77 m) ob odsotnosti Stekiča poskušal potrditi dosežen rezultat na univerziadi. Tro- skok bo dokaj skromna disciplina kot tudi palica, kjer bo spet tekmoval rekorder Lešek (4,91 m — leta 1964), ki bo po sedmih letih odmora spet nastopil in po vsej verjetnosti tudi zmagal. V metu krogle in kopja sta Ivančič in Djurovič daleč pred vsemi. Izredno izenačen bo met kladiva in tudi diska, kjer se bosta spopadla Gredej in Pečar, ki ho po pr venstvu odšel v Ameriko. V ženski konkurenci ima m kratkih progah, zaradi odsotnosti Pav ličičeve in Bosičeve, precej tekačic možnost, da se povzpne na najvišjo stopnico (Anič, Sabotaš. Nadji, Ambroži in morda tudi že dolgo časa odsotna Lubejeva). Na 400 m pa bo obračun med Kovačevo in morda Nikoličevo. Slednja pa bi morala izbrisati slab vtis z univerziade v teku na 800 m. Tek na 1500 m pa bo spopad med Milošičevo in R^^rjevo; 100 m ovire po so že rezervirane za Pi lavovo. Zanimiva disciplina bo višina, kjer je ,Hrepevnikova trenutno v odlični formi, in je sposobna doseči še boljši rezultat od 186 cm kot pred kratkim v Turinu. Krogla, disk in kopje pa bodo slabo spričevalo ženske atletike. V peteroboju in deseteroboju imata največ možnosti Pečetova in Vrav-nik. LANSKI PRVAKI IN REKORDERJI PRVENSTEV 100 m Karasi 10"6 — Karasi 10"4, 200 m Križan 21”5 — Kovač, Sa-rači in Križan 21”5, 400 m Sušanj 47”7 — Bosnar in Sušanj 47”7, 800 m Medjimurec 1’52”2 — Medji mu-rec 1'49”9, 1500 m Maksimovič 3’ 44"2 - Važič 3*43”4, 5000 m Korica 14'05”8 - Korica 14 05”8, 10 tisoč metrov Korica 30'58”4 — Mihalič 29'50"0, 110 m ovire Stojiče-vič 14”3 - Lorger 14’'2, 400 m o-vire Majstrovič 52"6 - Kovač 5”9, 3000 m zapreke Maksimovič 8*58”2 — Špan 8’45”0, 4 x 100 m Olimpija 42"3 — Partizan in Crvena zvezda 42"0, 4 x 400 m Partizan 3'16”9 -Dinamo 3’14"9, višina Todosijevič 2,0 m — Majtan in Milek 2,09 m, daljina Babič 7,45 m - Babič 7,63 m, troskok Babič 15,20 — Jocič 15,83 m, palica Tišma 4,20 m Lešek 4,70 m, krogla Barišič 17,91 m — Josovič 18,24 m, disk Šebalj 52,98 m — Radoševič 53,94 m, kopje Djurovič 71,12 m — Galič 74,88 kladivo Stiglič 62,04 m — BezjaK 65,38 m, deseteroboj Vravnik 7111 točk — Vravnik 7111 točk, hoja 20 km Male 1.43*43**4 - Male 1.39*03” maraton Radojevič 2.40’25” — Mu-stapič 2.25’03”. ZENSKE 100 m Anič 12”1 - Lubej 11”5, 200 m Anič 24 6 — Lubej 23**8, 400 prvi set m Nikolič 55*2 - Maričič 55*1, 800 m Nikolič 2*04’*2 - Nikolič 2’04"2, 1500 m Rajher 4’33"3 - Rajher 4'33”3, 100 m ovire Pilav 14**8 -Pilav 14"8. 4 x 100 m Slavonija 48” Slavonija 48", 4 x 400 m Slavonija 3*53*'4 - Slavonija 3'53"4, višina Hrepevnik 1,72 m — Gere — Pulič 1,73 m, daljina Franzotti 5,62 m — Fočič 6,18 m, krogla Bosnič 12,67 m — Usenik 14,91 m, disk Nikolič 44,10 m -- Čelešnik 48,48 m, kopje Urbančič 51,52 m — Urbančič 51,52 m, peteroboj Peče 4338 točk — Stamejčič 4492 točk. G. F. ljivi tehničiv višini, kajti v bistvu sta bili samogovor Parme in Partizana. Nabrežinke namreč, med katerimi je bila večina mladih in zato neizkušenih igralk, niso mogle pokazati, kar znajo, ker so v marsikaterem odločilnem trenutku odpovedale zaradi treme. Niti Zavadia-lova in Švabova nista -mogli ure diti igre svojih, ki so morale tako prepustiti zmago bolj izkušenim nasprotnicam, pa čeprav so v vrstah Parme manjkale kar tri najboljše igralke, ki so zaposlene z državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu. Goriške predstavnice AGI so se zelo malo upirale razigranim Rečankam. Goričanke, ki so komaj začele s pripravami (povedale so nam, da so do sedaj le trikrat trenirale), so brezidejno zaigrale in so bile popolnoma neučinkovite v napadu, v obrambi pa so bile prepočasne. CUS PARMA — SOKOL 3:0 (15:10, 15:8, 15:9) Postavi: CUS PARMA: Mazza, Zaccarelli, Landini, Belletti, Ganazzoli, Pez-zoni, Fortunati. SOKOL: Zavadlal, Križmančič, Gabrovec, Švab, Pertot, Z:darič, Petelin, Bandelj, Colja, Cupin. Škerk. SODNIK: Caputo. Predstavnice iz Parme so odločno začele, Nabrežinke pa so se jim enakovredno upirale in je že kazalo, da bodo lahko pripravile presene čenje. Žal pa niso znale izkoristit' trenutka in tako je Parma osvojila Od srede v Števerjanu športni teden ŠD Brda V sredo so se v števerjanu pričele tekme v okviru 2. športnega tedna, ki ga prireja športno združenje Brda. Prvi večer so imeli tekmovanje v namiznem tenisu, ki se .je nadaljevalo tudi v četrtek Nočoj ob 20.30 bo na novem igrišču pri občini odbojkarska tekma mod »Brltavci* in «Končarji». Jutri, v nedeljo, pa bo ob 11. uri nogometna tekma. V ponedeljek ob 19.30 bo v gostilni Dvor * točenje*. Tu lahko tekmujejo samo ekipe, ki so sestavljene iz treh tekmovalcev. Na tekmah lahko sodelujejo vsi Števerjanci ter tisti, ki so se v Števerjanu rodiii, prebivajo pa v drusi občini. Atalanta — Como 1 Cesena — Medena 1 X Fforentina — Foggiu 1 Juventus — Arezzo 1 Monza — Inter 2 Napoli — Catania 1 Novara — Verona 1 2 Palermo — Roma 1 X Pišu — Livorno 2 Reggina — Cascrtana 1 Taranto - Bari 1 X Ternana — Sampdoria 2 Varese — Brescia 1 X 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 1 2 X 1 X 1 X 1 2 1 2 1 2 2 1 1 X X 2 2 X Tudi v drugem in tretjem nizu sc se naše odbojkarice le v začetku nekoliko upirale, nato pa so odpove dale, kar so seveda izkoristile nasprotnice, da so si zagotovile seta in s tem zmago. PARTIZAN REKA — AGI GORICA 3:0 (15:2, 15:7, 15:3) Postavi: PARTIZAN : Radulovič, Poropat, Dukič, Sriča, Pesaressi,^ Missoni, Varga, Hreliac, Brozn.č, Zrilič, Simichen. AGI: Pelesson, Barbieri, Mikulus, Boema, Leopardi, Ribi, Bregant, Lovisini, Mosetto. Furlan, Pelle grin. SODNIK: Milkorič. Končni izid jasno kaže, da so bile Rečanke za razred boljše >:d svojih nasprotnic. Jugoslovanke so poleg tega prikazale v več primerih dopadljivo ih hitro igro, k’ fe popolnoma zmedla Goričanke Dukl-čeva je bila najuspešnejša v reškili vrstah, sicer pa so vse Jugoslovan ske odbojkarice zadovoljile. • « • Drevišnji spored: ob 18.30 Partizan \R jeka — Sokol ob 20.30 AGI Gorica — Parma Jutri, nedelja, 12. 9.: ob 18.30 AGI Gorica — Sokol ob 20.30 CUS Parma — Partizan ob 22.30 Nagrajevanje b. 1. NA STADIONU COLOMBES V PARIZ« Revija mladinske evropske atletike PARIZ, 11. — Na tartanskih progah pariškega olimpijskega stadiona Colombes se je danes začelo prvo evropsko mladinsko atletsko prvenstvo. Na prireditvi, ki bo trajala do nedelje, sodeluje 600 mladih atletov in atletinj iz 26 držav našega kontinenta. Zjutraj so opravili kvalifikacijske nastope za vstop v polfinale tekov na 100 m, 3.000 m in 1.500 m moški ter 100 m ženske. Na progi 100 m moški je bil najboljši doseženi čas 10"7, z njim pa so se uvrstili v polfinale Hoffmei-ster (Z. Nem.), Ženk (V. Nem.) in Szabo (Rom.). Dobro je tekel tudi Jugoslovan Ilrvoje Vinčijanovič, ki je dosegel čas 10**9 in se je seveda tudi u-vrstal v polfinale. Na enako dolgi progi za ženske sta bili najhitrejši Britanka Lynnch in Poljakinja Kerner (11*'9), precej težav pa je povzročila uvrstitev v polfinale Jugoslovanki Jelici Pavličič, saj se je uvrstila vanj z naj- slabšim časom med vsemi polfina-listkami (12**4). Fin-ac Kivinene je pretekel 3.000 m v 8’19**6 (najboljši čas kvalifikacij) in je s tem rezultatom prehitel Jugoslovana Zorana Moloviča le za 4 desetinke sekunde. Za rep je ujel napredovanje tudi Italijan Aldo Tomasini s časom 8'23**8. Na 1.500 m dolgi progi za moške Jugoslavija in Italija nista nastopili. Zahodni Nemec VVessinghage pa je bil s časom 3*47"6 najhitrejši. Troskok V’ današnjih finalnih nastopih so dosegi take rezultate: 1. Pod užni (SZ) 16.25 m 2. Galubco-v (SZ) 16,05 m 3. Gabor Katona (Madž.) 16,03 m 4. Ezio Puzzeli (It) 15,39 m 100 m ženske L Helena Kerner (Pol) 12" 2. Joan Lynch (VB) 12” 3. Helen Golden (VB) 12 *1 HiiiiiiiiiiiiMiiiiiaiiiiiiininiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiig KOŠARKA BOROVCI JUTRI V ANHOVEM V nedeljo trojno srečanje Borovih ekip s Salonitom Naraščajniki bodo letos igrali prvič v inozemstvu • Člani verjetno z okrnjeno postavo Borovi košarkarji (naraščajniki, mladinci in člani) bodo jutri gostovali v Anhovem, kjer bodo imeli prijateljski športni dan s Salonitom. Jutrišnji spored bo naslednji: ob 8.30 Salonit — Bor (naraščaj.) ob 9.45 Salonit — Bor (mladinci) ob 11.15 Salonit — Bor (člani). * • * Cilj jutrišnjega gostovanja v Anhovem je dvojen: 1. vzpostaviti tesnejše stike s tamkajšnjim društvom, 2. dati možnost nastopa vsem našim košarkarjem in ustvariti na skupnem gostovanju še večje prijateljsko vzdušje. NARAŠČAJNIKI Naraščajniki, ki trenirajo pod vodstvom Edija Čermelja, bodo tako letos odigrali svojo prvo tekmo v inozemstvu. Zadnje čase so pospešili ritem dela in odigrali tudi trening tekmo proti Poletu. Verjetna postava: Vukotič, Baraz-zutti, Francia, Žetko, Koreni Kapic,-Košuta, Klobas, Kosmina, Sancin. Vsi igralci naj bodo -jutri n* Trgu Oberdan ob 6.45,itj , ^ MLADINCI Tudi za mladince bo jutrišnje srečanje precejšnje važnosti, saj bodo «plavi» prvič v tej sezoni nastopili s popolno postavo Večina teh mladincev je bila na skupnem treningu v Domžalah s člani. Borovci so takrat odigrali dve prijateljski tekmi proti Domžalam in Jesenicam. Verjetna postava: Kralj, Stojan in Valtjr Hrvatič, Zavadlal, Škerlj, Sare, Štokelj, Pertot. ČLANI Borovi člani so se že na turnirju športnega tedna Gaje pomerili s Salonitom in so tudi premagali nasprotnike s precejšnjo razliko v koših. Žal pa bo skoraj gotovo odsoten trenutno najboljši borovec Ambrožič, ki se je na treningu poškodoval. Kljub tej odsotnosti, pa mislimo, da bi morali naši košarkarji tudi jutri zmagati. Možna postava: Sancin, Zavadlal, Starc, Rudes, Lakovič, Sirk, Ambrožič, Fabjan, Kralj, Kafol. Vsi člani in mladinci naj bodo na Trgu Oberdan jutri ob 8.30. b. I. Prijateljska ženska odbojka Jutri Hrast-Tomana Jutri popoldne ob 15.30 se bodo na igrišču Mladinskega doma v Doberdobu pomerile v prijateljski odbojkarski tekmi dekleta športnega odseka »Hrasta* z dekleti društva Tomane iz Gradiške. Greben nad Jugovimi policami v Glinščici, kjer bodo jutri odkrili spominsko ploščo v NOB padlim slovenskim tržaškim planincem ODBOJKA Turnir kavarn v Gorici sc bliža k zaključku , Turnir kavarn v Gorici gre proti zaključku In 'Sedaj bodo odigrali še dve tekmi, ki bosta določili zmagovalca, ki bo osvojil pokal in zlate kolajne, medtem ko bosta prejeli druga in tretja ekipa srebrne oziroma bronaste kolajne. Torej za pokal in zlato se bosta v soboto zvečer borili ekipi Al Ca-vallino in Marconato, ki sta obe zmagali z rezultatom 2:1. Za tretje mesto pa se bosta še enrat srečali obe ekipi prve skupine: Castello di Rubbia in Al Friuli. V sredo sta bili na sporedu polfinalni tekmi, katerih rezultat je bil sledeč: Marconato — Castello di Rubbia 2:1 (13:15, 16:14, 15:13). V prvem setu so Slovenci imeli boljšo igro in bili tudi bolj uigrani, kar jim je omogočilo zmago. V drugem setu pa sta bili ekipi enakovredni in Castello di Rubbia je klonil nasprotniku šele ob koncu niza zaradi nesporazuma s sodnikom. V tretjem in odločilnem setu so igralci Marconata mirno zaigrali in tudi zmagali. Al Cavallino — Al Friuli: 2:1 (15:9, 12:15, 15:13). V tem srečanju je bila igra še bolj napeta in obe ekipi sta dali vse od sebe. da bi iztrgali nasprotniku zmago V prvem setu je bila precejšnja premoč Cavallinp, ko je zmagoval z več kot sedmimi točkami razlike in šele proti koncu so se nasprotniki približali ter prišli do devetih točk. V drugem ni zu pa so naši zaigrali zelo slabo, kajti mislili so, da se bo ponovilo kot v prvem nizu. Ko so pa videli. da je nasprotnik bolj učinkovito zaigral so mu skušali na vse načine kljubovati, a vse zaman. Tako je bilo treba odigrati še tretji in odločilni set za vstop v finale. V obeh taborih je vladala živčnost in to je bilo opaziti v podajah in še posebno v tolčenju, ko ni nihče tolkel na moč, boječ se, da bi zgrešil žogo. Stanje je postalo kritično za Cavallino. ko so nasprotniki vodili s 13:9 in imeli še žogo. Naši so napeli vse moči in so zaigrali bolj umirjeno, kar jim je omogočilo, da so izenačili pri 13:13 in potem tudi zasluženo zmagali. P. R. AVTOMOBILIZEM Včeraj pogreb Jochena Rindta GRADEC, 11. — Danes je bil v Gradcu pogreb avstrijskega avtomobilskega dirkača Jochena Rindta, ki se je smrtno ponesrečil v soboto v Monzi med poskusnimi vožnjami za veliko nagrado Italije. Poglavar štajerske pokrajinske vlade Krainer je imel žalni govor, v katerem je povedal, da bodo poimenovali novo dirkališče v Zelwe-gu po Jochnu Rindtu. OBV USTILO ŠD Breg sporoča, da se bodo v torek, 15. avgusta začeli treningi tudi za mladinsko nogometno ekipo. SPOT bo jutri, 13. t. m. v Glinščici odkrilo spominsko ploščo padlim tržaškim slovenskim planincem Tezeju Sa-vronu ter Justu in Dolfu Bla žini. Vsi, ki se bodo udeležili slovesnosti, naj se zbero ob 9 uri pred planinsko kočo v Glinščici, odkritje samo pa bo v bližini Jugovih polic ob 9.30. Ob tej priložnosti bo sprego voril osebni prijatelj pokoj nih planincev Lojze Hrovatin. SPDT vabi vse zamejske planince in tudi člane drugih slo venskih organizacij, da se udeleže svečanosti in odkritja spominske plošče v čim več jem številu. MLADEIN 71. OLJAČA: v Prevedel: Severin Šali Ne bom te ubogal, zaradi turjaške akcije ne, ker si jo brez moje vednosti preložil in mi podrl ugled, je mislil, ko je gledal ostri obraz Branka Slovenca s kratko pristriženimi brkamd Ne bom te ubogal, zaradi Turjaka In zaradi kritik, ko si mi očital, da sem nestrpen, vročekrven, prepirljiv, da se hitro spričkam s tovariši, da sem domišljav ln trmast. Ne bom te ubogal tudi zaradi tistega ne, saj veš... ko je Mladen padel ste za komandanta odreda postavili Obrada, ne mene čeprav o vojaških zadevah vem več kot vsak drug, z Obradom vred, ki se je boril v Španiji. Vsi ste mi komaj do kolena... Pripravljal je ukaz, prepričan, da njegovega sklepa nihče ne more spremeniti, saj gre za usodo odreda. Kaj pa ljudje v zatočišču? Kaj bo z ljudmi? Nihče nam ne more očitati, da smo izdali ljudi, da jih nismo branili in naredili vsega, kar smo mogli, da bi jih rešili, in prav to nas je pripeljalo na rob poraza, je mislil, roka pa mu je krčevito stiskala revolver. Tri tedne sem zadržal odred na pobočjih nad cesto in sprejel frontalno borbo, čeprav vem da je frontalna borba za nas pogubna (naš odred Je do ofenzive tudi v tem bil zgled vsem kraj iškim odre- dom, kar je na partijskem posvetu poudaril tudi tovariš Strogi). Storili smo vse, da obranimo Kozaro, in morda bi bilo res dobro poslušati tudi tovariša Slovenca in premakniti preboj za štiriindvajset ur, da bi zbrali skupaj vse svoje sile, ampak jaz nočem tvegati. Kajti če jutri sovražnik vdere v hosto, kdo bo odgovarjal? Slovenec ali jaz? On bo dvignil roke, partija bo pa mene zgrabila za vrat: «Zakaj nisi ukazal preboja? Zakaj si dovolil, da vas razbijejo in onesposobijo za borbo?» Ne bom dovolil, da bi nas razbili in onesposobili za borbo. Pisarju Vojinu je zdiktiral povelje: Preboj bo na juriš, in sicer v smeri Jelovac-Jutrogušta- Gradina-Kriva RijeJca-Karan... Udarni bataljon prodira... Prvi bataljon gre na... Drugi bataljon napada... Tretji bataljon prodira... Četrti bataljon v zaščitnicl... Umikanja ni... Časa res ni ostalo. Tretji bataljon Je prejel povelje za premik 3. julija ob 16. uri, še isti dan ob 23. uri pa bi moral priti nad dubiško cesto, kar je bilo nemogoče, saj Je moral prehoditi dvajset kilometrov. Isto je doletelo tudi četrti bataljon, katerega ostanki (po odhodu glavnine proti Grmeču) so bili na vzhodni strani K ozare pred Mrakovico, okrog Lisdne. Nihče ni vedel bolje kot šoša, koliko časa Je tem ljudem potrebno, da peš, ponoči, skozi gozdove in od tako daleč pridejo do dubiške ceste, toda povelje je vendar podpisal (v imenu štaba odreda in okrožnega komiteja), prepričan, da sleherni trenutek odlašanja lahko povzroči razsulo. Kljubovanje tovarišu Slovencu, če se pretehtajo drugi razlogi, ni bistvenega pomena. To Je šoša razumel, vprašal se Je samo, kaj naj naredi z ranjenci, Ce jih odnesemo z Vitlovske, bodo ljudje pri- hrumeli za njimi, sluteč preboj, lahko pa M to nakopičenje množic opazila tudi letala in onemogočila naš načrt. Odnesli jih bomo v mraku, ko letala nehajo nadzorovati teren Poskakoval je na konju, hiteč na Vitlovsko, k ranjencem. Na Vitlovski je srečal osivelega in debelušnega možaka v uniformi, ki mu sploh ni pristajala, saj je poudarjala vse nevojaško na njem, od razgaljene bluze in zrahljanega pasu do prevelike kape, ki mu je padala do ušes in pokrivala čelo «Doktor, koliko ranjencev imaš?« je vprašal šoša. dNad petsto,« je odgovoril zdravnik. «Si slišal o preboJu?» «Sem,» je rekel zdravnik. «Ali imate dovolj nosil in mladincev?« «Imamo,» je odgovoril zdravnik, misleč na nekaj drugega, šoša Je poskušal uganiti zdravnikove misli. Raztresen je zato, ker ne utegne odigrati partije šaha, je mislil v spominu na zimo in dolge noči, ko Je zdravnik vsak prost trenutek presedel pred šahovsko desko. Strast za šahom ga je bila tako prevzela, da je že zdavnaj postal tarča šal, zbadanja in smeha. Vsi so vedeli: če pride nov borec, zdravnik ne bo vprašal, kdo je in od kod, vprašal ga bo le, če igra šah, ali pa mu kratko malo porinil pod nos šahovsko desko. Celo kadar pripeljejo ujetnika, zdravnik ne bo vprašal, kdo je, domobranec, ustaš ali Nemec, ampak ga bo vprašal, če zna igrati šah. O tem bržkone premišlja tudi sedaj in mu Je žal, ker so prišli trenutki, ko bo moral pozabiti na šah, Ker je toliko hujših skrbi. »(Sedemnajst, ranjencev Je umrlo,# je rekel zdravnik. ((Pokopali smo jih skupaj, na griču pod drevjem. Tudi Schendel lerja smo zagrebli.# «Kdaj pa je Schendeller umrl?# «Saj ni umrl, padel je,» je rekel zdravnik. «Davi ga Je ubilo letalo. Napil se je žganja in tako razvnet, pod paro, Je vpil, kako bo zrušil vsaj eno ,štuko’ Vzel je strojno puško, splezal na drevo, se usedel v rogovilo in čakal. Letala so kmalu priletela in metala bombe na kolibe z ranjenci. Schendeller je streljal. Vpil je tn se režal kot zmešan. Streljal je in streljal, potem pa zastokal in padel...# «Georg Schendeller,# je sočutno rekel Soša ob spominu na zajetega vojaka, katerega Je bil zasliševal. Srednjih let, okajen m zgovoren, je ponavljal, da ni Nemec, ampak Avstrijec, delavec ln socialdemokrat; družino ima na Dunaju in le zaradi okoliščin, kot črkostavec, je moral postati nemški vojak, ker je bila Avstrija priključena Nemčiji. Rekel je tudi, da Jugoslavijo pozna, oče ga je vodil na počitnice na Jadransko morje. Rad ima Jugoslavijo in že dolgo je čakal priložnost, da bi se vdal partizanom. Njegova iskrenost Je osvojila Soša in druge, zato so ga obdržali v bolnišnici pri ranjencih. Znal je delati vse mogoče: napeljeval je telefonske žice, pekel kruh, topil stare šapirografe ln iz te?) neuporabnih naredil nov in dober šapirograf, s katerim |e Skender razmnoževal liste z najnovejšimi poročili «Padel je z drevesa, ln ko smo pritekli k njemu, Je bil še živ, toda v zadnjih vzdihih,# je povedal zdravnik «Mrmrai je, nam hotel nekaj povedati, tn zdelo se mi je. da se je "-asmehnil.# «Ali ste ga pokopali med partizane?# «Smo. Zagrebli smo ga med dva udarnika in na križ zapisali njegovo ime.# Prišla so dekleta, ki so nosila ranjence. ((Začenja se transport,# je rekel zdravnik, zroč dekleta in fante z nosili. «Do mraka bomo v Mlječanid, potem pa počasi za vami proti Bokanom.# «Samo organizirano,# je rekel Soša, opazujoč bolnike. Priklenjeni na nosilnice, brez moči, izčrpani, z obvezami čez čelo ali prsi, s polomljenimi rokami in nogami, so grozljivo spominjali na vso težo borbe in na krogle, ld nikomur ne prizanašajo. Gredo v noč, polno groženj, nevarnosti in negotovosti, toda zaupajo tovarišem in skrivajo svoje bolečine (Nadaljevanji sledij ,!\T \ Urodnlitvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. tv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi« 50 lit beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitS Italiana«. Stran 6 12. septembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trst POTRJEN JUTRIŠNJI ULTIMAT ZA OSVOBODITEV PALESTINSKIH JETNIKOV Na mrtvi točki pogajanja RK z gverilci LFOP 62 »talcev* je odpotovalo iz Amana v Bejrut Od danes na vseh ameriških letalih oboroženi, na angleških pa neoboroženi agenti A MAN, 11. — Dvainšestdeset o-seb je danes zapustilo Aman in odpotovalo v Bejrut. Gre za potnike švicarskega in ameriškega letala, ki so jih palestinski gverilci izpustili že v ponedeljek. Danes zjutraj so jim namreč gverilci vrnili potne liste, tako da so lahko zapustili deželo. Zdi se, da so že zvečer dospeli v Nikozijo kjer že pričakujejo še drugo jordansko letalo, ki naj bi pripeljalo ostalih 130 osvobojenih »talcev*. Med osebami, ki so zapustile Jordanijo sta dva italijanska državljana, trije jugoslovanski in angleška državljanka, ki so jo verjetno izpustili, ker so njenega zaročenca imeli za Arabca, bil pa je Iranec V zvezi z jugoslovanskimi državlja ni je zastopnik LFOP izjavil do pisniku Tanjuga v Bejrutu, da fron ta ne namerava zadrževati kot tal ce državljanov prijateljske dežele, Pogajanja med predstavniki mednarodnega Rdečega križa in člani LFOP so prišla danes do mrtve točke. Včeraj se je namreč sestal v Bernu koordinacijski odbor prizadetih držav, ali kakor so ga poimenovali »glavni štab krize*, ki je naročil predstavniku mednarodnega RK Andreju Rochatu, naj predloži gverilcem LFOP vrsto pro-tipredlogov. Gverilci so včeraj predlagali, da bi izpustili vse ženske, otroke in bolnike proti izpustitvi sedmih gverilcev, ki so zaprti v Evropi, vse mlade in zdrave moške pa bi zadržali, dokler Irzael ne izpusti palestincev (število ni točneje navedeno), ki so v izraelskih zaporih. Za sedaj še niso znani piedlogi petih prizadetih držav. Iz zanesljivih virov je prišla vest, da nameravajo gverilci odpeljati vse »talce* v Aman, zdi se pa tudi, da nameravajo razstreliti letalo TWA «v opozorilo*. Sklep za premestitev talcev z letališča Žarka v mesto je bil baje sprejet med zasedanjem predstavnikov vseh e-najstih narodnoobrambnih palestinskih organizacij. Popoldne je Andrč Rochat odpotoval s tovornjakom hrane in zdravil v jordansko puščavo, vendar se zdi, da mu gverilci niso dovolili, da bi se približal letalom. Letališče Žarka je pod strogim nadzorstvom gverilskih odredov, ki so pripravljeni tudi na napad. Zvečer je dospela vest, da je še 40 potnikov zapustilo letališče Žarka. V Amanu so gverilci vrnili potne liste nekaterim drugim potnikom švicarskega in ameriškega letala, ni pa še znano število. Pozno zvečer je dospelo v Nikozijo 68 oseb, od teh je bilo 46 na švicarskem letalu (dva člana o-sebja) in 22 na letalu TWA. Glasnik palestinskih gverilcev je danes uradno zanikal vest, po kateri naj bi gverilci odložili ultimat za nedoločen čas. Ultimat je torej potrjen za nedeljo zjutraj. Od jutri bodo na vseh ameriških letalih oboroženi agenti, ki bodo i-meli nalogo, da onemogočijo vse poskuse preusmeritve. Podoben ukrep je izdala tudi Anglija z razliko, da agenti na švicarskih letalih ne bodo oboroženi. Nemčija je trenutno samo priporočila pilotom, naj zaklepajo pilotske kabine. Angleške letalske družbe pa ne bodo prodale več nobene vstopnice za lete proti Srednjemu vzhodu, če si potniki ne bodo tri dni prej rezervirali vstopnic. Grčija je začasno u-kinila vse lete proti Srednjemu vzhodu. Knin po potresu KNIN, 11. — Položaj v Kninu se po potresu polagoma normalizira, čeprav so prebivalci mesta tri noči prebili v šotorih in železniških vagonih. Mnogi po končanem delu odhajajo v okoliške kraje, kjer prenočujejo. Položaj v okoliških vaseh je težji, kot se je zdelo po potresu. Po ocenitvi komisije so v desetih vaseh šolske stavbe v takem stanju, da se v njih ne bo moglo nadaljevati s poukom. Prav tako bodo morali mnoge kmečke hiše, ki so težko poškodovane, porušiti. Nič boljše kot v Kninu in okolici ni na področju Dmiša, kjer so ptav tako mnogi prebivalci tri noči prebili pod vedrim nebom. Posebno težek je položaj v Vrljivi, kjer je okrog 90 odst. hiš tako poškodovanih, da niso primerna za stanovanje. Danes so na potresno področje odpotovali iz Zagreba predsednica Zveze komunistov Hrvaške dr. Sav-ka Dapčevič - Kučar, predsednik izvršnega sveta tabora Hrvaške Dragotin Haramija in poveljnik štaba za obrambo pred elementarnimi nesrečami, generalni podpolkovnik Tanko Naletilič. «Dan» naše dežele na velesejmu v Bariju Včeraj je bil na velesejmu v Bariju «dam» Furlan ije-Julijske krajine. Kot Je znano, se dežela uradno udeležuje velesejma z lastnim paviljonom. Zjutraj je odbornika za trgovino in industrijo Duicija, ki vodi deželno odposlanstvo na velesejmu, sprejel predsednik velesejma Vittariio Frfggiani. Pri tem so bili navzoči tudi razni predstavniki oblasti. Po pozdravu predsednika velesejma je spregovoril podpredsednik Ltageai, ki je dejal, da imata Apulija in Furlainija-Julljska krajdna mnogo skupnih vprašanj. Odbornik Dulci pa je dejal, da posveča naša dežela veliko zanimanje južnim področjem, kar potrjuje tudi njena udeležba na Le-vamtskem velesejmu. Zatem Je izročil prof. Dulci predsedniku velesejma dar naše dežele. Sledil je sestanek s političnimi In gospodarskimi predstavniki Apulije in s časnikarji, na katerem je prof. Dulci orisal vlogo tržaškega pristanišča. Izrekel Je željo po bolj Intenzivnih stikih med Barijem in Trstom. Danes pa bo v Bariju zasedanje o turističnem in trgovinskem prometu jadranskih pristanišč. Orbitalna postaja v ameriških načrtih delovanje velike stalne orbitalne postaje ustanove NASA. Srečanja se je udeležilo 490 znanstvenikov, od katerih jih je 60 tujih. Po poročilih časopisnih agencij, naj bi NASA zgradila v prihodnjem desetletju orbitalno postajo, ki bo krožila okoli Zemlje v razdalji okoli 400 km. Postaja bd imela polmer 15 metrov ter hi bila široka okoli 10 metrov. V njeni notranjosti bi bilo prostora za dvanajst oseb (trije ali štirje i vz člani posadke, ostali pa znanstve- I bi nika). Predvidevajo, da bo orbitalna postaja veljala v trenutku izstrelitve od 2 do 3 milijard dolarjev. Po 10 letih bi skuipni stroški, vštev-ši vzdrževanje, znašaii peka j več kot 5 milijard dolarjev. Znanstveniki bi živeli v postaji določen čas, na kar bd jih zamenjala druga ekipa. Povezavo med postajo in Zemljo bi vzdrževali nekakšni vesoljski trajekti, ki bi vzletavali kot rakete, a pristajali lahko kot navadna letala. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kdo je ^državni uslužbenec^? Ni dolgo tega odkar sem bral v Primorskem dnevniku, nam piše čttiatelj Rihard B., da je izšel zakon, ki predvideva posebne u-godnosti pri raounovaniju delovne dobe in pokojnine za vse državne uslužbence, ki jim je priznana kvalifikacija bivšega borca. Ker sem zaposlen kot občinski usužbenec. me zanima ali mi kot takemu pritičeijo ugodnosti omenjenega zakona in kakšni so pogoji za priznanje kvalifikacije bivšega borca. Ko izidejo so novi zakoni, na splošno precej skopi v svojem izrazoslovju in razlagi. Največkrat se sklicujejo na načela, ki jim je treba iskati razlago v drugih zakonih. Tako je tudi v tem zakonu ■tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«n mi um im m iiiiiiiiiiiiiiaiiiiniii ii iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVA PRAVOSODNEGA MINISTRA TEREBILOVA Pravosodje v SZ po ponovni uvedbi zveznega ministrstva Zajamčena neodvisnost sodnih organov MOSKVA, 11. — Glasilo sovjetske komunistične partije «Pravda» je danes po desetih dineh od ustanovitve zveznega ministrstva za pravosodje objavilo intervju z novim ministrom Vladimdrom Tere-bilovom. Kot je znamo, je zvezno ministrstvo za pravosodje svoj čas že obstajalo, toda v začetku prejšnjega desetletja so ga ukinili. Kasnejša izkušnja Je pokazala, da je treba uskladiti na zvezni ravni delovanje pravosodnih organov v vseh 15 sovjetskih republikah. V intervjuju je minister Terebl-lov prikazal sedanje stanje im področju pravosodja v Sovjetski zvezi z vsemi uspehi in tudi napakami in pomanjkljivostmi. Predvsem pa je minister poudaril, da bodo ponovno ustanovljena pravosodna ministrstva tudi v posameznih republikah. «V zadnjih časih — je Izjavil Terebilov — se je število kazenskih prekrškov znižalo, medtem, ko je bila zelo Izpopolnjena dejavnost organov milice. Poleg tega so bili, sprejeti ukrepi, ki nudijo nova in j resna jamstva za zaščito pravic j državljanov. Vendar pa se — pristavlja minister — opaža v delovanju pravosodnih organov še precej napak in tudi problemov, ki jih je treba rešiti«. «V tem trenutku — pravi pravosodni minister — Je treba še nadalje razvijati ln Izpopolnjevati naš pravosodni sistem. Zahtevati je treba, da državne gospodarske in javne ustanove ter sploh vsi državljani v večji meri spoštujejo veljavne zakone. Potrebno pa je tudi, da ao pravosodni organi pri svojem delu bolj natančni in da pravočasno t)er učlimlkavdto ukrepajo.« aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiMiimiiiiniiiiiiuiiiiitimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiutNMiii NA POSTAJI ARCORE PRI MILANU Brzec v tovorni vlak eden mrtev in 40 ranjenih Nesreča se je pripetila zaradi okvare na kretnicah ARCORE, 11. - Danes ob 17.43 je brzovlak Sondrio * Milan, ki bi moral ustaviti na postaji Arcore, trčil od zadaj v tovorni vlak, ki se je premikal po drugem tiru. Brzovlak bi se moral ustaviti na tretjem tiru, kar pa se ni zgodilo zaradi okvare na elektronskem sistemu upravljanja kretnic. Malo prej je na tistem področju razsajala huda nevihta, ki je verjetno povzročila okvaro. Na srečo ni trčenje zahtevalo večjega števila smrtnih žrtev. Iz razbitin brzovlaka so potegnili rnrtve- NEW YORK, 11. — Včeraj so se zbrali v MontaAvieivu (Kalifornija) številni ameriški znanstveniki in raziskovalci, ki so obravnavali vprašanja, ki zadevajo izgradnjo in ffliMiiiiiimmiHHiiiMiiniiimiiliilliaHiHHiiilullMiiiililiiiiiHiiiiitinitiimiiilllnniiilllMilliilliiiHliMlHiiiiiioiMiHiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiHiitiiiiiiiiMin Nov obrat podjetja »Preskrba* v Lokvi vmt ga santo 20-letnega mladeniča Ade-lia Squinobaia. Spočetka se je razširila vest, da so pri nesreči izgubile življenje štiri osebe, toda kmalu pozneje se je to število skrčilo na dive. Na srečo tudi ta zadnja ugotovitev ni obveljala. Trčenje hrzca v tovorni vlak je bilo silovito, saj se je potniški vlak zaril v zadnji vagon tovornega vlaka za kaka dva metra. Pri nesreči je bilo ranjenih okoli 40 ljudi. Zdi se, da ni nobena v življenjski nevarnosti. Precej hudo je bil poškodovan pomočnik strojevodje brzovlaka. Ranjence so prepeljali v bolnišnici v Monzi in Vi-rnercatu. «Vse to nam je narekovalo — je pristavil Terebilov — da smo spet ustanovili vsezvezno pravosodno ministrstvo, kateremu je poverjena naloga, da zagotovi na najvišjd ravni državno vodstvo sodnih organov.« Gre pa — Je pristavil minister — izključno za ((organizacijsko vodstvo ln ne za vmešavanje v presojanje posameznih obravnav«. ((Razsodbe nekega sodišča — * je izjavil Terebilov — ne more preklicati ministrstvo, temveč le ln Izključno samo višje sodišče. Terebilov je nadalje omenil, da med naloge novega mdnisitrstve spada tudi kodifikacija veljavnih zakonov, skrb za materialne potrebe sodndjskih organov in za osebje, izgradnja novih «sodnljsklh palač«, kjer jih še ni. Minister Terebilov Je nato pripomnil, da bo njegovo ministrstvo skrbelo tudi za razvoj zbornic odvetnikov in notarjev, ki so bile do sedaj prepuščene same sebi, kar Je imelo za posledico velike pomanjkljivosti pri njihovem delu. Mtoiositnstvo za pravosodje bo moralo nadalje skrbeti za pravno vzgojo prebivalstva. V ta namen bodo Izdajali poljudne pravne publikacije ter uvedli ustrezni pouk v raznih šolah. Izredno važna naloga pa bo pripadla ministrstvu pri metodološkem vodstvu pravnega obdelovanja vprašanj s področja gospodarstva. To je potrebno zaradi veM-i razmaha sovjetskega gospodarstva, ki je z uspešnim izvajanjem gospodarske reforme doživelo na vseh področjih ogromne uspehe ter ustvarijo vrsto novih pravnih, gospodarskih in organizacijskih odnosov med raznimi podjetji. Zunanji pogled na novo samopostrežno trgovino v Lokvi Sežansko trgovsko podjetje «Pre-dorba«, ki Je razpredlo svojo trgovinsko mrežo že po precejšnjem delu Krasa, bo danes ob 11. uri dopoldne po Jugoslovankam času odprto svoj nov obrat v Lokvi na Krasu. V sodobnem pritličnem trgovskem poslopju, kd ga je zgradilo podjetje «Kraški zidar« iz Sežane, je zelo obsežna in bogato založena prodajalna, ob njej mesnica s svežim in suhim mesom, bufet, v katerem gostu postrežejo s toplo (n hladno hrano ter z vsakovrstno pijačo, končno sta tu menjalnica ln trafika, pred trgovskim poslopjem pa se razteza obsežen parkir- ni prostor za najmanj 60 vozil. Prodajni prostor zavzame nič manj kot 270 kv. m površine, na prostor, ki ga zavzema bufet, odpade 140 kv. m površine, površine skladišč znaša 560 kv. m itd. Se in še Je podatkov, zanimivih številk, s katerimi so nam postregli, med drugim bo morda zanimal koga tudi naslednji podatek: v trgovini bo kupcem na voljo nad 2000 različnih artiklov, ne upoštevajoč mesnice. Drugi podatek, ki Je tudi na videz malenkosten, ki pa nam posredno vsaj prikaže Izbiro blaga: samo keksov je toliko vrst, da zavzemajo 25 metrov polic. Nismo merili polic in blaga na njih, bolj nazorno sliko dobi človek, ko si sam ogleda novo trgovino. Ljudje, ki jim Je trgovina poklic, zatrjujejo, da je novi objekt funkcionalno zelo dobro zamišljen ln dobro Izpeljan. Načrte za novi obrat je v okviru ljubljanskega biroja «Investa» izdelal inž. Krševan, gradbena dela in izvedbo načrta pa je vodil inž. Obara. O funkcionalnosti ter o veliki izbiri blaga se bo lahko vsakdo prepričal že v prihodnjih dneh, saj bo ((Preskrba market« v Lokvi odprt odslej sleherni dan, tudi ob nedeljah dopoldne. NESREČA NA DONAVI Hidrogliser v bager dva mrtva, 21 ranjenih BEOGRAD, 11. — Danes zjutraj ob 8.45 se je na Donavi pripetila huda nesreča v kateri sta dve o-sebi izgubili življenje, medtem ko je 21 oseb zadržano na zdravljenju v bolnišnici v Požarevcu. Do nesreče je prišlo, ko je hidrogliser «Smederevo» na vožnji iz Beograda v Kladovo z 62 potniki in 5 člani posadke iz sedaj še neugotovljenih razlogov trčil v bager, ki je čistil korito Donave ob izlivu Morave v Donavo. Ponesrečencem so takoj priskočili na pomoč delavci bagerskega podjetja, ki so vse poškodovane takoj prepeljali v bolnišnico v Požarevcu. Pred Brindisijem so ujeli redko «zelcno» želvo SAN VITO DE NORMANNI (Brindisi), 11. — Neki podmorski ribič je včeraj opazil in ustrelil v globini približno 8 metrov o-gromno želvo. Enaindvajsetletni Franco Elefan-te je iskal ribe v vodah pred »Specchiolo* pri BrinddsAju. Plaval je nekaj metrov pod morsko gladino približno 8 kilometrov od Brindisija, ko je opazil veliko »zeleno želvo*. Sprožil je zračno puško in zadel žival v vrat. S silo in z lažjimi vbodi jo je spravil na površje in jo skupaj z nekaterimi ribiči odpeljal do obale. Želva je malo kasneje poginila. Bila je dolga nad poldrugi meter, široka približno 70 centimetrov, teh tala pa je nad stot. Taka žival je zelo priljubljena pri sladokuscih .zaradi izvrstnega mesa. omenjenih šest kategorij javnih uslužbencev v prid katerih pride zakon v poštev. Kdo pa vse spada v te kategorije je treba pogledati v posameznih zakonih, ki te kategorije obravnavajo. Tako pravi zakon, da se omenjene ugodnosti predvidevajo za: 1. Vse državne uslužbence (vštev-ši tiste, ki so zaposleni pri raznih upravah avtonomnega značaja). 2. Vse učno in administrativno osebje šol vseh vrst ih stopenj. 3. Vse civilne in kazenske sodnike ter sodno osebje. 4. Vse osebje deželnih uprav. 5. Vse osebje javnih in javno -pravnih ustanov. 6. Vse osebje krajevnih ustanov. Poglejmo sedaj kdo spada v razne kategarije: 1. Vsi državni uslužbenci — Smatrajo se za državne uslužbence vse osebe, ki opravljajo kakršnokoli delo v državni administraciji in to ne glede na to, če so ali niso v državnem organiku, in ne glede na to čc imajo stalno ali začasno zaposlitev. Dalje se smatrajo za državne uslužbence vsi, ki delajo pri različnih administracijah avtonomnega značaja, kot so to poštni uslužbenci, uslužbenci na železnicah, telefonski uslužbenci itd. 2. Osebje na šolah —- V tem primeru se ugodnosti zakona upoštevajo (kot je tudi v zakonu preoej točno omenjeno), za vse administrativno in učno osebje šol vseh vrst in stopenj, od osnovne šole do univerze. Tudi tu ni važno če je osebje v organiku ali ne in, kar .je predvsem važno za naše slovenske šole, kjer nima veliko število profesorjev urejenega svojega položaja, pride zakon v poštev tudi za profesorje, ki so že dolga leta zaposleni kot su-plenti. 3. Osebje javnih in javno - pravnih ustanov — Tu gre za vse tiste ustanove, ki so dobile od države priznanje, da je njihovo delo javnega značaja, pomembno v prid celotne skupnosti. Tako imamo celo vrsto ustanov 'ekonomskega značaj a (IMI, IRI, nekatere banke), podpornega značaja (ECA, ONMI) in drugih. Kar bo verjetno zanimalo nekatere naše čatatelje je prav to, da spadajo v to kategorijo tudi bolnica, ki so to priznanje dobile pred dobrim letom. 4. Osebje krajevnih ustanov — Poleg osebja krajevnih ustanov kot so deželni pokrajinski in občinski uslužbenci, imajo pravico do ugodnosti tega zakona tudi vsi uslužbenci občinskih podjetij. Za naše področje pridejo predvsem v poštev uslužbenci pri ACEGAT. Uslužbenci vseh zgoraj omenjenih kategorij imajo torej pravico izkoristiti ugodnosti novega zatona v prid državnih uslužbencev, le če imajo kvalifikacijo bivšega borca. O tem kaj je potrebna za priznanje te kvalifikacije, bomo pisali prihodnjič. D. C. RIM, 10. — Predsednik republike Saragat se osebno zanima za brezposelnega Vincenza d’Ambrosia, ki se je polil z bencinom, se zažgal in stekel v predsedniško palačo. Kraški teden v slikah Domače natakarice po živahnem tekmovanju vse okrog trga nošenju stekleni® Tekmovalci hitijo pri rezanju pršuta. Zmagovalec 7 metrov in pol dolgo rezino narezal Vaščanke tekmovale preji kolovratu in pletenju