PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^ nA Abb. postale I gruppo	“ LCDU “U lir
Leto XXIX. Št. 45 (8'147)
TRST, četrtek, 22. februarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZLOČINSKE POBUDE IZRAELA ZA SABOTIRANJE MIRU NA BLIŽNJEM VZHODU
Izraelski lovci sestrelili nad Sinajem libijsko potniško letalo: 74 mrtvih
Izraelski
izziv
Sleherni postopek ali dejali6 neke države je treba ocenjevati in meriti ne le po bjegovi vsakokratni vsebini, ^ pa v okviru časa in raz-*b®r, v katerem je to dejanje storjeno in zlasti v zvezi z bfegovim ciljem.
To pravilo še posebej velja ^ zadnje postopke izraelske v^ade. Svet je močno iznenada novica, da so izraelska 'eta-la neizzvano prodrla doslej bajgloblje na ozemlje Libano-ba in tamkaj z bombami za-fula dve taborišči palestinskih komandosov.
Se bolj zlovešča pa je no-'boa, da je izraelska vojska Rušila civilno libijsko letalo. v obeh primerih, v prvem in v drugem, so bile številne člo-v®ške žrtve.
Kakšen namen imata ta dva Pdmera izraelske napadalno-Ni prvič, da so izraelska etala kršila ozemeljsko nedo-/"Mjlvost in zračni prostor so-j^bih držav. Vsakokrat so se ^brarjald, da gre za mašče-zaradi «teroristične» de-l^biosti palestinskih komando-££ Toda to pot ni bilo ni-d^kršnega palestinskega napaja na izraelsko ozemlje. Palestinsko osvobodilno gibanje • igr,a; fg>orekoč vrženo čez ffb? v prav vseh arabskih dr-Svoj čas je imela pa-tinska vojska svoje pogla-ria - oporišče na ozemlju Jor-^ije. Jordanski kralj je z r~bim pokolom palestinskih 0Jakov zadal težak udarec 0 toženi sili palestinskega ^^bodilnega gibanja, se pra-
rori°b°rožeili sl11 nekega na-ggda. ki je bil kot narod iz-^n s svojo zemlje in je v ^roženem odporu proti iz-Svn-SlCim napadalcem iskal živiJ° Prav*co> da kot narod du Tna sv°ji zemlji. Po zgle-obliv;(>rdan'je’ četudi v milejši ske ’ -S0 šle tudi druge arab-države. Sirija je onemogo-
rael' iiT" zaradl bojazni pred iz-blo Skim;i grožnjami in ne sa-grožnjami — vsakršno de-- o^b-i6 palestinskih oborože-
na njenem ozemlju. Po napadih in vdorih ev na libanonsko ozem-
aje
d1 sil labsldh
g0 ,Je _ tudi Libanon odpovedal j. toljubnost palestinskim kokosom.
Ca 11111 svetu je znana resni-aa Izrael nikakor ni ogro-j6 . °d arabskih držav, ker se be držalo, kako so nesposob-ajj,,;. akršne odločilne vojaške rokJe ln kako imajo zvezane Ijjjjf zaradi višjih koristi ve-bii« . Sl’> ki nočejo vojne na Ka 6m vzhodu-
H0 ar Pa je najbolj pomemb-je’je vsekakor dejstvo, da v$a V sedaniem trenutku §Ov0 '?avnost tudi najbolj od-jaji bnih sil naravnana k detla nv?11? iskanju poti za mir je , džnjem vzhodu, potem ko bdoiK d111" končno doživela tfcjl ^tajska. Vsa mednarodna sme maciia je takorekoč u-Sq dena k temu cilju. V teku $ki redno pomembni državni-P°gov©ri, znane so napo-,Te,lilkih sil, predvsem resm’ Pričajo, da se to pot d. kaniio lotiti pogajanj Izr r na Bližnjem vzhodu, je, j»e! °^itno temu nasprotu-Vsa a' drugega kot zavreti prj}1ofiOSe^an'a in zlasti vsa Za civ a Prizadevanja, imajo bja -J se(ianja sovražna dejale! jj,Jfra®*s|ke države, dejanja, ba Jr,K °zna&Ji8j° najbolj gro-Sestrm- 3 terorizma, kot je ke a 1*'ev civilnega letala ne-sv&t ra'lske države. Če se je bad Sv°i čas tolikaj zgražal s'kbp' ^dbističnim dejanjem Šl0 v*16 '‘črbi september«, je ki tlij.nc}arle za neko skupino,
Uročiti
bi imela za končni cilj
človeške žrtve, v
primeru pa gre za Ve, . 'čno početje neke držaja lene vlade, njene vojske. cC^en j, - -	-
abien je več kot očiten: mdr na Bližnjem
«Boeing 727» zašel s prave smeri zaradi slabih vremenskih razmer - Izraelska vlada se opravičuje, da pilot ni poslušal opozoril - Nočni vdor izraelskih komandosov proti palestinskim begunskim taboriščem v severnem Libanonu - Tudi tu veliko žrtev med civilisti
TEL AVIV, 21. — V trenutku, ko si svetovna diplomacija prizadeva najti izhod iz bližnjevzhod ne krize, so izraelski militaristični krogi z dvema nezaslišanima pobudama namerno in zavestno zaostrili napetost do skrajno nevarne stopnje. V obeh primerih so bile žrtve izraelske napadalnosti v veliki večini civilisti: najprej palestinski begunci v libanonskih taboriščih, ki so se ponoči nepričakovano znašli sredi ognja izraelskih padalcev, nato pa potniki libijskega letala, ki so ga izraelski lovci sestrelili, ker je zaradi izredno slabih vremenskih razmer zašlo nad Sinajski polotok.
Sestrelitev libijskega letala vrste
»boeing 727» je terjala kar štiriin-sedemdeset smrtnih žrtev. Devet potnikov se je rešilo, vendar so hudo ranjeni. Med potniki je bil tudi bivši libijski zunanji minister Šalah Bueissir z ženo, člani posadke pa so bili Francozi, ki jih je najela libijska letalska družba.
Letalo je bilo iz Bahreina namenjeno v Kairo, ko je zaradi izredno slabega vremena in verjetno tudi zaradi okvar na aparaturah zašlo iz prave smeri ter poletelo nad Sinajskim polotokom. Iz kontrolnih stolpov izraelskih vojaških letališč na zasedenem ozemlju so najprej poiskali radijsko zvezo z letalom, vendar je iz doslej še nejasnih razlogov niso mogli navezati. Kmalu so se vzdignili v zrak izraelski lovci, ki so najprej izstrelili nekaj strelov v opozorilo, nato pa so letalo kratko-malo sestrelili. Letalo je strmoglavilo kakih 20 kilometrov vzhodno od Sueškega prekopa, iz njegovih razbitin pa so reševalci potegnili sedemdeset trupel. Trinajst oseb je bilo še živih ter so jih odpeljali v razne bolnišnice, kjer so štiri kmalu zatem podlegle poškodbam.
Izraelska vlada je izrazila «obža-lovanje» zaradi zgube človeških živ-
stirala zaradi sestrelitve, pač pa tudi, da bi poizvedovala za usodo francoskih članov posadke. Tudi italijansko zunanje ministrstvo je sklicalo za jutri zjutraj izraelskega veleposlanika.
Vest o sestrelitvi libijskega potniškega letala je prišla samo nekaj ur po poročilih o nenadnem napadu izraelskih komandosov na palestinski
taborišči v severnem Libanonu, šlo je za najgloblji izraelski vdor na libanonsko ozemlje, saj ležita napadeni taborišči v bližini pristaniškega mesta Tripolisa, nedaleč od meje s Sirijo in celih 180 kilometrov od izraelsko - libanonske meje. Izraelski vojaki so se izkrcali v nočnih urah na libanonski obali ter se nato po kopnem in s helikopterji podali proti Nahar El Baredu in El Badavviju, kjer sta begunski taborišči. V prvem živi 11.700 palestinskih beguncev.! v drugem pa 6.469. Izraelci so pobili straže in vdrli v taborišča, kjer so odprli ogenj proti Palestincem. Podatki o žrtvah so dokaj nejasni: kaže, da je bilo ubitih 30 Palestincev, med njimi ženske in otroci. Po pa-
lestinskih trditvah je bilo ubitih tudi kakih dvajset izraelskih vojakov, vendar. v Tei Avivu to zanikajo. Izraelci so tudi porušili vrsto poslopij, med njimi sedež palestinske vojaške komande, dva urada «A1 Fataha», šolo, bolnišnico, skladišče organizacije OZN za pomoč beguncem (UNRWA) ter tekstilno tovarno. Namestili so tudi več tempiranih bomb, Id so eksplodirale po odhodu Izraelcev in povzročile nove žrtve.
Izraelska akcija proti Libanonu je mečno presenetila opazovalce glede na dejstvo, da je na izraelsko - libanonski meji že več časa vladal mir in da je libanonska vlada praktično zatrla delovanje Palestincev v drža-
denih taboriščih pripravljali akcije v tujini ter da so se tu vežbali «tero-risti» iz številnih držav, med drugim iz Japonske in Turčije. Tu naj bi tudi zasnovali načrt za atentata na letališču v Lodu ter v Muncbnu ob priliki olimpijskih iger.
Izraelski zunanji minister Aba Eban je o današnji akciji dejal, da je «re-šila življenje številnih nedolžnih ljudi, ld bi sicer postali žrtve teh mo-rilcevs.. Eban je poudaril, da akcija ni bila naperjena proti Libanonu, kateremu je priznal, da je učinkovito ukrepal za zatrtje terorističnih akcij proti Izraelu. Pač pa ni Libanon o-nemogočil delovanje terorističnih centrov, v katerih pripravljajo atentate
Ob splošni stavki šolskega osebja
V zadnjih nekaj tednih — od lanskega decembra sem — smo priča zelo razgibani in živahni dejavnosti šolskih sindikatov. Namreč prav te dni, kljub različnim stališčem — včasih celo nasprotnim — do raznih šolskih vprašanj, kar
so šolski sindikati pokazali s prstom na pomanjkljivosti današnje šole v Italiji in izdelali podroben načrt za izhod iz te nevzdržne zagate ter nakazali najuspešnejšo pot za popolno šolsko reformo.
Pri vsem tem pa so poleg
je sicer razumljivo zaradi raz- šolskega osebja neposredno še
vi. Izraelci pa trdijo, da so v napa- proti Izraelcem v tujini.
drobljenega sindikalnega gibanja in zaradi obstoja tolikega števila različnih šolskih sindikalnih organizacij, si končno utira pot večja razredna zavest šolskih delavcev in prepričanje, da bodo uspeli v svojem boju le z enotnim in do-slednim nastopom vseh kate- j gorij ter še zlasti ob splošni I podpori in razumevanju vse i javnosti, ki zahteva korenito reformo celotnega šolskega ustroja.
Že več let so šolniki potrpežljivo zahtevali ureditev zastarelega šolstva, tudi vsa javnost se je že soočila s krizo, ki do dna razjeda sedanjo šolo, o tej globoki krizi govorijo tudi šolske in vladne oblasti, čeprav niso do sedaj resno pristopile k reševanju šolske problematike. In vendar
.................ml............................m.nininninniln.nnninuinnnnni..
KAMBODŽA OSTALA EDINO ŽARIŠČE NAPETOSTI Nfl INDOKITflJSKEM POLOTOKU
Podpisan sporazum o prekinitvi ognja v Laosu V ponedeljek začetek konference o Vietnamu
Premirje bo stopilo v veljavo danes opoldne - Osvoboditev vojnih ujetnikov v teku 90 dni - Diplomatski status zunanje ministrice 2RV Thi Binhove na političnih pogovorih v Saigonu še vedno predmet spora
VIENTIANE, 21. — Vlada princa Suvana Fume in Patet Lao sta
Ijenj, predvsem pa zaradi tega, kot i danes podpisala sporazum, ki pred-
videva premirje v Laosu ter imenovanje začasne koalicijske vlade v roku 30 dni. Jutri opoldne po laoškem času, oz. ob 6. uri po italijanskem, bo stopila v veljavo prekinitev ognja. Po treh desetletjih borbe in razdejanja bo morda lahko tudi mali laoški narod zaživel v miru.
Nasprotujoče si čete bodo morale ob določeni uri prenehati vse vojaške dejavnosti in obdržati pozicije, ki jih bodo v tistem trenutku nadzorovale. To pomeni, da bo imel Patet Lao oblast nad tlemi četrtinami laoškega ozemlja, vladne čete pa bodo imele v svojih rokah bolj obljudeni del dežele.
Sporazum predvideva popoln u-mik vseh tujih čet iz Laosa: ostaja še vedno odprto vprašanje roka, v katerem se tuji vojaki morajo u-makniti. Vlada Suvane Fume je sprejela predlog osvobodilne fronte za ustanovitev nacionalnega političnega sveta, katerega naloge za sedaj še niso točno določene. Začasno koalicijsko vlado bodo sestavljali predstavniki osvobodilne fronte, nevtralisti, desničarji in člani kraljevske družine, sestavili pa jo
se izraža poročilo predsedstva vlade, ker libijski pilot ni poslušal izraelskih opozoril. Izraelski minister za komunikacije Perez pa je izjavil, da je Izrael ob tej priložnosti »spoštoval mednarodne običaje, branil svojo pravico v lastnem zračnem prostoru ter se obnašal s preudarnostjo, ki je potrebna v teh primerih».
Iz Libije še niso reagirali na vest o sestrelitvi letala. Radio Tripolis je v svojem poročilu brez vsakršnega komentarja' govoril o 104 potnikih in1 9 članih posadke, torej skupno o 113 osebah, medtem ko se vesti iz Izraela nanašajo le na 83 ljudi.
številne vlade so že ostro obsodile izraelsko početje: egiptovski glasnik je sestrelitev letala označil kot »množični umor» ter kot nepojmljivo dejanje zračnega gusarstva. S tem se je tudi «izraelsko barbarstvo pokazalo v pravi luči», saj gre za «zločinsko in nečloveško dejanje, ki krši vse mednarodne zakone in človečanska načela*. Bela hiša pa je izrazila predvsem zaskrbljenost, da ne bi sestrelitev bistveno otežkočala iskanja mirovnega sporazuma na Bližnjem vzhodu. Pariška vlada je nujno sklicala izraelskega veleposlanika na zunanje ministrstvo, ne samo. da bi prote-
bodo v roku premirja.
V zadnjih letih se je bila vojna v i bili pogovori izmenično v Saigonu
dni po začetku , Povedal je, da je Thieujeva lutkov-i na vlada zavrnila predlog, da bi
DRAGO KOšMRU
Kljub premirju je v Južnem Vietnamu vsak dan vrsta spopadov. Na sliki vidimo južnovietnainske vojake, ki vlečejo truplo ubitega partizana iz bunkerja ob cesti štev. 1, kakih petdeset kilometrov od Saigona
Laosu dokaj zaostrila, še zlasti od kar je vladnim silam začelo pomagati ameriško letalstvo. Bombniki ZDA so še zlasti ostro napadali Hošiminhovo stezo, po kateri so severni Vietnamci oskrbovali južno-vietnamske in laoške partizane. Pogajanja o premirju so se začeia že prejšnji oktober, vidnih korakov naprej pa ni bilo do 28. januarja, takoj potem ko so podpisali sporazum o Vietnamu. Pogovori so se vrstili s poostrenim ritmom in ko je 3. februarja prispel v Vienlia-ne generalni tajnik osvobodilne ironte Vonvičit, je bilo jasno, da je podpisa sporazuma le še vprašanje časa.
Današnja slovesnost podpisa je trajala le nekaj minut, nakar sta se obe delegaciji razšli. Sporazum predvideva med drugim tudi izmenjavo vojnih ujetnikov vseh narodnosti v roku 90 dni. Bistvena razlika med današnjim sporazumom in sporazumom iz leta 1962 je dejstvo, da v bodoči vladi ne bo predstavnikov nevtraiistov. temveč bodo listnice podelili v enaki meri med .člane Patet Laa in pristaše Suvane Fume.
V ponedeljek se bo v Parizu začela mednarodna konferenca o miru v Vietnamu, ki ji bosta po vsej verjetnosti predsedovala izmenično Američan in pa severni Vietnamec. Kaže, da je treba izključiti možnost, da bi predsedstvo prevzel generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, kot je bilo mišljeno v začetku.
Zasedanje konference, ki bo v mednarodnem središču za konference v Avenue Kleber, kjer so že bila pogajanja med ZDA, Južnim Vietnamom, Severnim Vietnamom in ZRV, bo trajalo zelo verjetno ves prihodnji teden, ni pa izključeno, da se zavlečejo še nekaj dni več. Udeležilo se je bo dvanajst delegacij in sicer Severni Vietnam, ZVR, Južni Vietnam, ZDA, Poljska. Madžarska, Indonezija, Kanada, LR Kitajska, Velika Britanija, Francija in Sovjetska zveza ter generalni tajnik OZN Waldheim. Delegacijo bodo vodili zunanji ministri.
Po zadnjem Kissingerjevem potovanju v Azijo, prevladuje v Parizu, kar zadeva izid konference, do-kajšen optimizem. Mnogo več pesimizma je v zvezi s političnimi pogovori med obema južnovietnamski-ma strankama, od katerih je odvisna politična bodočnost Južnega Vietnama.
Konferenca v Parizu bo vsekakor nudila priložnost neposrednega stika med obema južnovietnamskima zunanjima ministroma Thi Binhovo in Tran Van Lamom, čeprav je zelo težko, da bi prišlo do pozitivnih izmenjav mnenj. Mnogo je odvisno od sedmega predhodnega srečanja med obema delegacijama, ki bo v petek. Kot znano je največji spor glede diplomatskih privilegijev, ki bi jih moral imeti zunanji minister ZRV na pogovorih v Saigonu. V zvezi s to upravičeno zahtevo ZRV, je danes njen glasnik potrdil, da njegova vlada ne bo pristala na pogajanja, ki bi bila znotraj vojaškega oporišča Tan Son Nhut in ne v središču Saigona.
in na osvobojenem ozemlju. Ob koncu je še dejal, da gre pripisati odgovornost za zavlačevanje predhodnih pogovorov samo saigonski vladi.
žaju v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe kovinarjev. Kot je znano, se je spor z delodajalci zelo zaostril, ker so slednji zavrnili osnovne zahteve, ki jih postavljajo delavci.
Po sestanku z ministrom so nekateri sindikalisti izjavili časnikarjem, da so sindikati potrdili svoja dosedanja stališča in da v sedanjem položaju ni nobenih znakov, da bi se lahko spor razrešil in po gajanja obnovila.
Tudi danes so bile v raznih italijanskih deželah enotne stavke šolskega osebja, ki trajajo že dlje časa. Stavkajo šolniki in neučno osebje osnovnih in srednjih šol. V narskih delavcev in predstavniki I zvezi z zahtevami, ki jih postavlja vodstev CGIL, CISL in UIL, s ka-1 jo šolniki, so se sinoči sestali taj-terimi se je pogovarjal o polo-1 niki avtonomnih in konfederalnih
Kovinarji pri ministru za delo
Stavka šolnikov šsi pomožnega osebja
RIM, 21. — Minister za delo Coppo se je danes ponovno sestal z voditelji enotne federacije kovi-
sindikatov šolskega osebja in razpravljali o nadaljnjih akcijah.
Medtem se v vsej Italiji pripravljajo na vsedržavno splošno stavko, ki jo je enotna federacija CGIL, CISL in UIL napovedala za 27. t.m., da podpre boj kovinarjev in za socialne reforme. Poleg industrijskih delavcev so napovedali udeležbo v stavki tudi sindikati trgovskih uslužbencev in enotna federacija uslužbencev krajevnih ustanov.
RIM, 21. — Te dni se mudi v Rimu južnovietnamski zunanji minister Tran Van Lam. Danes sta ga sprejela na sedežu ministrskega predsedstva in senata ministrski predsednik Andreotti in predsednik senata Fanfani.
zlasti prizadeti dijaki in učenci ter njihovi starši, ki se povsem upravičeno sprašujejo, kam bo vse to privedlo, posebno sedaj, ko je zajel pravi val razčlenjenih protestnih stavk celo republiko.
Šolsko osebje in njihove sindikalne organizacije se p» polnoma zavedajo velike škode, vsaj trenutne, ki jo bodo povzročile stavke učeči se mladini, saj bo oropana za marsikatero učno uro; vendar so se morali odločiti za ta korak, druge izbire ni bilo, da bi še in še opozorili vso javnost na krizo, v katero je zašla šola ob brezbrižnosti oblasti.
Vendar ne gre le za uresničitev nekaterih, čeprav upravičenih, zahtev šolskega osebja, za ureditev juridičnega in ekonomskega položaja, za svobodo poučevanja in za povišanje prejemkov, gre še za mnogo več: šolniki zahtevajo predvsem korenito reformo vsega šolskega ustroja.
Če je torej tak splošen položaj šole in šolnikov, je še mnogo hujši položaj, v katerem se nahaja slovenska šola in slovensko šolsko osebje. Ne pretiravamo, če ponovno poudarimo, da je slovenska šola še vedno v polkolonialnem položaju, zlasti če imamo pred očmi nekatere dogodke iz bližnje preteklosti, ki jasno kažejo do kako grobih kršitev zakonskih predpisov pride na slovenski šoli.
Prav zato, je sindikat slovenske šole ubral pravo pot, ko je izšel iz osamljenosti in začel boj ramo ob rami z ostalimi sindikalnimi organizacijami za uresničitev splošne šolske reforme, splošnih sindikalnih pridobitev ter še posebej za uresničitev specifičnih zahtev slovenske šole in slovenskega šolskega o-seb.ia.
Slovenski učitelji in profesorji bomo pokazali zrelost in sindikalno razredno zavest ter se bomo danes strnjeno udeležili. splošne enotne stavke skupaj z italijanskimi kolegi in njihovimi sindikalnimi organizacijami, ki podpirajo tudi naše specifične zahteve.
FRANC ŠKERLJ
..............................umi.......................................................................................................
INTERVJU PREDSEDNIKA TITA TEDNIKU »EP0CA»
Varovati prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo
Iredentistične zahteve škodujejo odnosom med obema državama
MILAN, 21. — Tednik «Epoca» bo v prihodnji številki objavil intervju jugoslovanskega predsednika Tita. V njem Tito govori o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih, o odnosih Jugoslavije z ostalim svetom ter daje velik poudarek tudi odnosom med Jugoslavijo in Italijo. Kot poroča agencija ANSA, ki objavlja izvleček Titovega intervjuja tedniku «Epoca», je Tito glede odnosov z Italijo dejal: «Med svojim nedavnim obiskom v Ljubljani in Titogradu sem govoril o tistih iredentističnih krogih, ki bi nam hoteli iztrgati ta ali oni del ozemlja ter sem že izjavil, da je to škodljivo za odnose med Italijo in Jugoslavijo. Enake izjave sem dal tudi glede položaja na Koroškem. S tem nisem v nobenem primeru nameraval poslabšati odnosov Jugoslavije z Italijo in Avstrijo, nasprotno, hotel sem jasno povedati, da se ne sme dovoliti fašistom in iredentistom, da bi oškodovali odnose med našimi deželami. Italija zavzema drugo mesto v naši zunanji trgovini. To je zelo važno za obe državi in menim, da italijanska vlada ne želi žrtvovati teh dobrih odnosov v korist male skupine iredentistov, ki skušajo izsiljevati naš narod, ali pa ga podkupiti s starostnimi pokojninami. Na področju Buj je prišlo do podobnih primerov in je razumljivo, da so ljudje protestirali, ker ne moremo dovoliti, da bi nam .iztrgali naš narod na našem ozemlju. To je vse kar sem hotel povedati. Glede ostalega pa nimam nobenih skrbi; da bi lahko ta iredentistična klika žela katerikoli uspeh. Jugoslavija je močna skupnost narodov in so vsi enako zaskrbljeni za usodo naših meja, za vsak kvadratni centimeter našega ozemlja. Jugoslavija ni več
dežela izpred vojne, temveč je drugačna. Vse kar ti revanšistični krogi lahko naredijo je, da ovirajo odnose med državami in mi jim moramo to preprečiti. Mi že limo imeti dobre odnose z italijansko vlado in italijanskim narodom. Milijoni Italijanov in Jugoslovanov svobodno potujejo čez našo mejo. V resnici to ni niti več meja, temveč most med obema deželama, med italijanskim in jugoslovanskim narodom. Vse kar mi želimo je to, da se spoštujejo pogodbe, ki so bile sklenjene tako z Italijo kot z Avstrijo. Mi bomo storili kar je v naših močeh, da ne bomo nikomur dovolili, — niti v naši- državi ne — da bi oškodoval te odnose, ki so 'bili tako z Italijo kot z Avstrijo zelo dobri in prijateljski*.
Dolanc v Sofiji
SOFUA, 21. — Sinoči se je v vili «Lozenek» v Sofiji končal prvi del razgovorov med prvim tajnikom CK KP Bolgarije Todorom živkovom in tajnikom izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem in njunima sodelavci. V včerajšnjih razgovorih, ki so skupno trajali ok^og štiri ure in pol, so v ozračju popolne iskrenosti izmenjali misli o sedanjem mednarodnem položaju, posebno o položaju na Balkanu. Pri tem je bil dan glavni poudarek vprašanjem s področja dvostranskih odnosov, v katerih je verjetno bil govor tudi o šovinističnem stališču nekaterih bolgarskih krogov do Makedonije in makedonskega ljudstva.
Danes je jugoslovanska delegacija v sp-emstvu funkcionarjev bolgarske komunistične partije in
zunanjega ministrstva, ki so se udeležili včerajšnjih razgovorov, obiskala Varno.
Seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ
BEOGRAD, 21. - Včeraj je bila na Brionih ob udeležbi predsednika ZKJ Tita razširjena seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Seje so se poleg članov izvršnega biroja udeležili člani predsedstva ZKJ Kardelj, Bakarič in Vlahovič, predsedniki centralnih in pokrajinskih komitejev Zveze komunistov, tajnik konference ZKJ v jugoslovanski armadi, predsednik komisije predsedstva ZKJ za gospodarstvo in socialno politiko in razvoj družbenogospodarskih odnosov, predsednik zvezne skupščine, podpredsednik predsedstva SFRJ, predsednik zveznega izvršnega sveta, predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije, predsednik gospodarske zbornice, sindikatov, predsednik sveta za gospodarska vprašanja, predsedstva SFRJ, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jakov Sirotkovič, člana zveznega izvršnega sveta Ni kola Stojanovič in Janko Smole in predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov.
Na seji so v okviru priprav prihodnje seje predsedstva proučili aktualna vprašanja izvajanja programa gospodarske stabilizacije. U-vodno poročilo o tem je podal predsednik zveznega izvršnega sveta Džema! Bijedič. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se na prihodnji seji predsedstva ZKJ, ki bo 5. marca v Beogradu, proučijo in določijo aktualno - politične naloge izvajanja politike gospodarske stabilizacije.
DANES
Da bi sabotirali poskuse mirne rešitve bližnjevzhodne krize, so se Izraelci očitno odločili za najbolj zločinske pustolovščine. Samo tako si lahko razlagamo nezaslišano sestrelitev libijskega potniškega letala, ki je zaradi slabega vremena zašlo nad Sinajskim polotokom. 74 oseb je pri tem izgubilo življenje, devet pa jih je hudo ranjenih. Samo nekaj ur prej so izraelski komandosi, ki so jih pripeljali do obale severnega Libanona z vojnimi izvidniškimi ladjami, napadli dve taborišči palestinskih beguncev v bližini sirsko-iibanonske meje, celih 180 kilometrov daleč od meje z Izraelom. Izraelci so razstrelili vrsto poslopij, med njimi tudi skladišče OZN, ter ubili nekaj desetin oseb, povečini civilistov, med njimi tudi ženske in otroke.
Danes bo v Trstu pokrajinska stavka kovinarjev, ki bo zajela o-krog 13.000 kovinarjev zasebnih in državnih podjetij.
Predstavniki vlade Suvane Fume in Patet Laa so včeraj podpisali sporazum o prekinitvi ognja v Laosu. Danes opoldne bo premirje že stopilo v veljavo, v teku 30 dni pa bodo imenovali začasno koalicijsko vlado. Sporazum predvideva tudi umik vseh tujih čet iz Laosa in volitve v ljudsko skupščino.
Deželni svet je včeraj zaključil razpravo o deželnem zakonu za razvoj kulturnih dejavnosti in ga na koncu s sprejemom nekaterih popravkov, ki so jih predložili svetovalci KPI in SS, z večino glasov tudi sprejel. Nato je deželni svet zače1 razpravo o zakonu o gorskih skupnostih.
V okviru vsedržavne stavke stavkajo danes tudi slovenski šolniki ter ostalo šolsko osebje na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem. S svojo stavko slovenski šolniki opozarjajo predvsem na svoja nerešena vprašanja, podpirajo pa tudi boj za korenito šolsko reformo v državi. Zaradi stavke se bo tudi seminar za slovenske šolnike začel dejansko šele jutri, namesto danes, kot je bilo načrtovano.
TRŽAŠKI DNEVNIK
r .
22. februarja 1973
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Večina izglasovala zakon o kulturnih dejavnostih
Proti so glasovali svetovalci KPI in MSI, liberalci in svetovalec Di Caporiacco pa so se vzdržali - Začetek razprave o «gorskih skupnostih*
Deželni svet je včeraj nadalje-, osnutek v nasprotju z gospodar-val m zaključil razpravo o za-	- ■
konskem osnutku, ki določa finančno pomoč iz javnih sredstev za razvoj kulturnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Pri končnem glasovanju se je večina svetovalcev izrekla za novo normo; proti so glasovali pripadniki KPI in MSI, liberalci in neodvisen svetovalec Di Caporiacco pa so se vzdržali.
Med razpravo o posameznih členih novega zakona je deželni svet obravnaval tudi številne popravke in dopolnila, ki so jih predložili zlasti predstavniki KPI in svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka. V več primerih je šlo za popravke, ki zadevajo posredno ali neposredno kulturne dejavnosti slovenske narodne skupnosti v deželi. Poročali smo že o poteku razprave okoli prvih 10 členov, včeraj pa je deželni svet absolviral še preostalih 21 členov in ustrezne popravke in dopolnila.
Med popravki, ki so bili sprejeti, je popravek k členu 11, ki ga je predlagal svetovalec Štoka. Člen 11 govori o kulturnih pobudah, za katere bo dežela zagotovila svojo finančno pomoč na pokrajinski in občinski ravni (literarna, glasbena, gledališka kultura, itd.). Po izvirnem besedilu, ki ga je sprejela III. posvetovalna komisija, naj bi se pomoč priznavala tudi «slovenskim kulturnim ustanovam«, ne pa slovenskim kulturnim «organizacijam«. Po sprejetju popravka bo pomoč veljala tako ustanovam kakor tudi organizacijam slovenske manjšine. Popravek so podprle vse svetovalske skupine razen fašistovske.
Sprejet je bil tudi popravek, ki so ga predložili svetovalec Lovri-ha in drugi predstavniki KPI k čienu štev. 13. Člen je določal, da se finančna pomoč za razvoj kulturnih dejavnosti priznava «u-stanovam», ki v okviru posameznih pokrajin opravljajo posebno kulturno vlogo. Po sprejetju popravka KPI, se omenjena pomoč priznava ne le kulturnim ustanovam, temveč tudi kulturnim zvezam ali združenjem.
Posebno . živahna je bila razprava okoli bodočih «kulturnih središč« in njihovih svojstev. Po izvirnem besedilu člena 17, ki se ukvarja s tem vprašanjem, naj bi «kulturna središča« predstavljala mesta za kulturno izživljanje, ki bedo na voljo določenim ozemelj-
skim in urbanističnim načrtovanjem v Furlaniji - Julijski krajini. Iz vseh teh razlogov je le malo verjetno, da bi deželni zakon prodrl v Rimu ter je nasprotno pričakovati, da ga bo vlada zavrnila.
Za odložitev razprave se je izrekel tudi svetovalec Boschi (MSI), svetovalca Del Gobbo in Ginaldi (oba KD) pa sta zavzela nasprotno stališče. Pri glasovanju je večina sprejela sklep, naj se razprava o zakonu nadaljuje. Po krajšem pojasnilu poročevalca Marti-nisa (KD) je spregovoril svetovalec Cogo (KD). Ta se je povsem strinjal z vsebino novega zakona ter poveličal dosedanja prizadevanja deželne uprava na področju posegov v prid goratih predelov.
Svetovalec Bettoli (KPI) pa je pojasnil odklonilno stališče stranke ter napovedal, da bo KPI predložila popravek, po katerem naj bi degela priskočila na pomoč gorskim skupnostim s sredstvi, ki jih ima deponirana na bankah še iz prejšnjih poslovnih dob. Naglasil je nujnost demokratičnega obravnavanja vprašanj, ki zadevajo prebivalstvo gorskih področij pri čemer naj bi upoštevali tudi komponento, ki jo predstavljajo izseljenci. Pri določanju višine podpor, ki naj se priznavajo gorskim skupnostim, naj bi namreč ne upoštevali le hidrogeoloških in drugih naravnih karakteristik posameznih predelov, ampak tudi obseg izseljevanja oziroma človeškega obuboža-nja posameznih predelov.
Splošna stavka slovenskih šolnikov
Sindikat slovenske šole vabi vse šolsko osebje, da se udeleži današnje enotne splošne stavke; profesorje in učitelje opozarja, naj se ne udeležijo današnjega predavanja in začetka seminarja in tako tudi oblastem izpričajo svojo sindikalno in razredno zavest. Seminar se torej začne jutri, v petek, ob 9. uri.
V Zgoniku predavanje o kraških rezervatih in gorskih skupnostih
Sekcija PSI za Zgonik in Re-pentabor priredi v petek, 28. t.m., ob 20.30 v sedežu športnega krožka «Kras» v Zgoniku predavanje o kraških rezervatih in gorskih skupnostih.
Govorila bosta pokrajinski odbornik Lucijan Volk in dr. Stanko Budin.
Vabljeni so člani, prijatelji, somišljeniki socialistične stranke in Kraševci.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
.....................................................iiiiiiiimiiiiiiiimiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtliniiimiuijiiuniimiiu
PROTI REPRESIJI IN PROVOKACIJAM GOSPODARJEV
DANES STAVKA 13 TISOČ KOVINARJEV POZIV SINDIKATOV K SOLIDARNOSTI
Včeraj zvečer triurna stavka šoferjev avtobusov - Dosežen sporazum za pekovske delavce
VABILA ZA XIII. NOVINARSKI PLES
ki bo v soboto, 3. marca 1973, z začetkom ob 20.30 v vseh prostorih Kulturnega doma, SO NA RAZPOLAGO PRI UREDNIKIH PRIMORSKEGA DNEVNIKA.
Rezervacije miz v uredništvu v Ul. Montecchi 6/11.
skim enotam«. 'Po sprejetju ustreznega popravka, ki ga je predložil svetovalec SS Štoka, bodo središča predstavljala mesta za kulturno izž.vljanje, ki bodo na voljo ne le določenim ozemeljskim enotam, ampak tudi «etničnim enotam«.
Večino predlaganih popravkov pa je svet zavrnil. Tako je med drugim zavrnil popravek k členu 16, ki sta ga predložila svetovalca KPI Lovriha in Godnič, in po katerem naj bi zakon izrecno predvideval ustanavljanje italijanskih in slovenskih kulturnih središč«. Izvirno oesedilo III. komisije namreč predvideva le ustanavljanje ku .turnih središč brez vsake nadaljnje oznake. Zavrnjen je bil tudi soroden popravek, ki so ga predicžiii Lovriha, Godnič in drugi pripadniki KPI k členu 18 in po katerem naj bi se pri ustanavljanju kulturnih središč upoštevala narodnostna sestava posameznih krajev. Končno je bil zavrnjen popravek, ki so ga predložili svetovalci KPI Pellegrim, Rizzi in Bosari, po katerem naj bi se sredstva, določena za razvoj kulturne dejavnosti, izčrpala do leta 1974 in ne do leta 1977, kakor je bilo predvideno v izvirnem besedilu zakona. Ta predlog po uporabi nakazanih sredstev v skrajšani časovni dobi, ki bi pomenil večja finančna sredstva za letos in za prihodnje leto, je bil kakor rečeno zavrnjen.
V prvem delu seje, ki je potekala v odsotnosti deželnega osebja (to je zopet stopiio v dvodnevno stavko, ker deželni odbor ni pokazal pripravljenosti na nadaljevanje pogajanj za zahtevane izboljšave), a ki mu je prisostvovala večja skupina deželanov iz Kamije in študentov, je deželni svet začel razpravo o zakonu, ki uvaja na naše področje določila državnega zakona štev. 1102 o gorskih skupnostih. V imenu svetovalske skupine KPI je načelnik Moschioni zahteval, naj bi razpravo o tem zakonu odložili, normo pa naj bi še enkrat pregledala pristojna (II.) komisija. Moschioni je dejal, da se deželni odbor pri sestavi zakonskega osnutka ni držal smernic, ki jih v tej zvezi določa državna norma. Predvsem si odbor prizadeva, da bi ki J kor mogoča omejil pristojnosti gorskih skupnosti in njihovih vodilnih organov, prav tako pa skuša potisniti deželni svet v položaj enostavnega posvetovalnega organa, medtem ko mu nasprotno pripada izrazita vloga
Tržačani so se močno zavedeli, kako nevarna je politika privilegiranja zasebnega pred javnim prevoznim sredstvom. Triurna stavka uslužbencev vseh prevoznih podjetij (ACEGAT, Car-sica, Saita, SAP) je v mestu u-stvarila popoln prometni kaos, dolge kolone avtomobilov pri semafo-rih, veliko živčne napetosti in nereda. Na to, v bistvu, opozarjajo stavkajoči, ko trde, da se mora ustvariti zavezništvo med občani in sindikalnim gibanjem v skupni zahtevi po reformi javnih prevozov.
Danes bodo vse jutro stavkali tržaški kovinarji. Stavko so oklicali pokrajinski sindikati v znak protesta proti represivni politiki gospodarjev in državnih družb v tem spopadu za novo delovno pogodbo. Predvidoma bi morali stavkati samo delavci zasebnih kovinarskih podjetij, toda na pritisk delavskih svetov se je stavka pretvorila v splošno stavko vseh industrijskih dejavnosti in bo zajela približno 13 tisoč delavcev. V glavnem bodo stavkali od 8. do 11.30, ko bodo v tovarnah organizirali notranja zborovanja. Odposlanstva delavcev se bodo medtem podala po mestu in okoliških vaseh tei delila meščanom, trgovcem, obrtnikom in gospodinjam letak, v katerem pojasnjujejo pomen svojega boja. V letaku, ki ga je kovinarska zveza razdelila po tovarnah je. med drugim, rečeno, da se gospodarji poslužujejo policijske represije, fašističnega škvadrizma in vsakovrstnih provokacij, da bi omehčali boj kovinarske stroke. Zato morajo kovinarji vzdržati dlje kot delodajalci, saj je od njihove zmage odvisen tudi politični položaj v državi.
Letak pa. ki ga bodo delili v mestu in po okolici, je v bistvu odgovor na tiskovno objavo kovinarskih industrijcev Furlanije - Julijske krajine. Sindikati pobijajo njihove trditve in opozarjajo javnost na to, da prav ti industrijci, ki na veliko govore o krizi, uta-jujejo svoje dobičke državi in prispevajo h gospodarski krizi. Italija pa je. poleg vsega, država, ki ima bridko prednost glede brezposelnosti, nesreč na delu in izseljevanja.
V kolikšni meri je boj kovinarjev širšega družbenega pomena pa dokazuje dejstvo, da ga podpirajo s svojimi izjavami in gmotnimi prispevki občinske uprave v Dolini, Miljah, Zgoniku in Trstu.
Pozitivno se je zaključil sindikalni spopad pekovskih delavcev.
sinoči verjetno Sklenjen je bil sporazum^ ki pred- la guba iz katere je • drla voda,
videva mezdni povišek za 20 odstotkov, medtem ko bodo prodajalke in blagajničarke prejemale plačo, kakršno imajo njihove delovne tovarišice v drugih trgovinah.
Razgovor parlamentarna delegacije KPI s Slovenci
Jutri ob 21. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Ma-donnina 18 srečanje parlamentarne delegacije KPI, ki jo vodi poslanec Alessandro Natta, predsednik komunistične poslanske skupine, s predstavniki Slovencev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Razgovor bo potekal o splošnih vprašanjih in o specifičnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Povabljeni so bili predstavniki političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih organizacij, voditelji kulturnih krožkov, slovenski tisk, deželni, pokrajinski in občinski svetovalci, predstavniki slovenske šole.
Odposlanstvo na svetovno konferenco za Vietnam
Od danes do sobote bo v Rimu svetovna konferenca za mir in neodvisnost Indokine. V ta namen je v prestolnico odpotovalo odposlanstvo odbora «Italiia za Vietnam« za Furlanijo - Julijsko krajino, v kateri so prof. Cavallaro, psihiater prof. Basaglia, prof. Hackova, slikar Zigajna, župan iz Tolmeča Dell a Mart? župan iz Caneve pri Pordenonu Sandri, miljski podžupan Bordon, deželni predsednik ACLI Fain, deželni tajnik CGIL Calabria in Silvano Ccsolo, ki bo zastopal demokratične občinske uprave soške doline.
ki je v kratkem času preplavila cestišče. Zaradi okvare so morali za dobro uro ustaviti promet, da so uslužbenci ACEGAT lahko začeli s popravili. Dela so trajala celo noč in upajo, da bodo danes lahko dokončno popravili cev in zagotovili vodne dobavo prebivalcem Grete, ki so nepričakovano ostali brez vode.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 12. do 18. t.m. zabeležil na področju občine naslednje primere nalezljivih bolezni; škrlatinka 11, tifoidna mrzlica 1 (izven občine), ošpice 10, (1 izven občine), norice 7, oslovski kašelj 2, vnetje priušesne slinavke 13, rdečke 147, srbečica 14 (9 izven občine), infekcijsko vnetje jeter 9 (1 izven občine).
SKLEP ODBORA ZA POSTAVITEV SPOMENIKA
Razširitev akcije za spomenik padlim v NOB četrtega okraja
Prošnjo za določitev prostora v Skednju, kjer naj bi stal spomenik, ima sedaj v rokah občinska uprava Predlog za preimenovanje ulice po žrtvah Rižarne
Zadnja leta se vsepovsod organizira postavljanje spomenikov padlim v narodnoosvobodilni borbi. Nekaj teh spomenikov je že postavljenih, drugod so priprave v teku. Ta splošna akcija uživa podporo vse naše javnosti, kar priča nenehno pritekanje sredstev, ki jih zavedni ljudje darujejo v ta namen. Vsakdo razume in čuti potrebo, da postavimo spominska obeležja na dobo, ko je bilo vse ljudstvo množično soustvarjalec naše zgodovine in te spomenike posvetimo onim, ki so v tistem usodnem času žrtvovali svoja življenja za zmago nad nasiljem in za svobodo vseh narodov.
V vrsti teh plemenitih akcij je tudi akcija za postavitev spomenika v bivšem četrtem okraju. Medtem ko je drugod v načrtu postavitev spomenikov za posamezno vas, je odbor za postavitev spomenika za Skedenj, Kolonkovec in Sv. Ano zajel področje četrtega okraja, ki se je v dobi 1944-45 do osvoboditve raztezal do Rovi in tja doli do Domja. Tako bo ta spomenik, ki bo prvi spomenik na samem obrobju tržaškega mesta, posvečen deležu borbe večjega terenskega območja, kjer so se razvijale pomembne politične, gospodarske, propagandne in vojaške akcije. Razumljivo, da je ta široka aktivnost zahtevala tudi v večji meri krvnih žrtev, zato bo na spomeniku vklesanih nad sto imen. Ker je postavitev takega spomenika presegla ozek krajevni značaj, je odbor za postavitev spomenika na svoji zadnji seji sklepal o razširitvi nabiralne akcije, ki se je doslej organizirano razvijala v mejah bivšega četrtega okraja. Ker so že doslej prišli mnogi prispevki spontano tudi iz širšega ozemlja, računa odbor, da bo razširitev akcije sprejeta z razumevanjem in solidarnostjo vse tržaške antifašistične javnosti. Obenem pa želi odbor poglobiti akcijo tudi na lastnem terenu in vabi vse demokratične prebivalce Skednja, Sv. Ane, Kolon-kovca, Rovt, naselja Sv. Sergija in Domja, da še prispeva za spomenik.
Odbor je razpravljal tudi o predlaganih prostorih, kjer naj bi spomenik stal. Sedaj ima besedo občina, ki mora rešiti ustrezno prošnjo. Ker je eden od predlaganih prostorov v bližini škedenj-skega pokopališča, je bilo sklenje-
no med drugim tudi to, da pošlje odbor občinski upravi predlog, da se ulica, ki gre od škedenjskega pokopališča k Rižarni preimenuje iz Ratto della Pileria v Ratto Martin della Risiera — t.j. Klanec mučenikov Rižarne.
Premiera v gledališču Rossetti
Skrbna uprizoritev «Zločina in kazni»
Uprizoritev «1 ločina in kaznh Fjodora Dostojevskega, ki sta jo uresničila režiser Sandro Bolchi in pisatelj Dante Guardamagna, je popolnoma zadovoljila tržaško občinstvo. Da sta postavila na oder tako delo, sta morala Bolchi in Guardamagna premostiti nešteto tehničnih in režijskih težav. Bolchi sam je med včerajšnjo tiskovno konferenco povedal, da je skušal prikazati kompleksen tekst, katerega osnova so večkrat zapletene filosofske misli, iz socialno - gospodarskega zornega kota. Popolnoma jasno je tudi, da je moral tekst rezati in krajšati. Odlična scenska rešitev mu je pri tem prav gotovo pomagala.
Med nastopajočimi je občinstvo pozdravilo z navdušenim ploskanjem seveda glavnega igralca, prepričljivega Uga Pagliaia, ki je nastopal v naporni vlogi Razkolnikova. Še posebej pa je navzoče navdušil L. Savorani v vlogi Mar-meladova. V dvorani sta vladali napetost in zbranost, ki ju nujno terja tekst velikega Dostojevskega. Pozna ura nam ne dovoljuje, da bi kaj več povedali o predstavi, lahko samo še rečemo, da gre za predstavo, ki si jo bo vsak ljubitelj gledališča rad ogledal in ki ne bo nikogar razočarala.
Avtomobilist podrl
priletno žensko
Na križišču med Ul. Caprin in UL Molino a Ven-to je avtomobilist včeraj podrl priletno žensko, ki je neprevidno prečkala cestišče izven zebrastega prehoda za pešce. Žrtev nesreče je 62-letna Lu-cia Fernetich por. Borsi iz Ul. Umago 6. V splošni bolnišnici, kamor jo je okrog 13. ure prepeljal sam avtomobilist, ki jo je nehote podrl, 30-letni Giuseppe Anesini iz Ul. Piccardi 53, so ji ugotovili zlom desnega zapestja ter udarce po desnem kolku in levi nogi. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti mesec dni.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom FERDINAND RAIMUND
KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK
Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Trst
V nedeljo. 25. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
VOJMIL RABADAN:
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE
SPDT vabi na 7. predavanje in projekcijo sezone 72-73 o temi;
«Slovenci na Makalujun
katero je pripravil botanik prof. TONE WRABER. Predavanje bo danes, 22. t. m. ob 20.30 v Ul. Geppa 9.
Ob tej priložnosti bomo sprejemali članarino.
Prosvetno društvo PROSEK - KONTOVEL
priredi
jutri, 23. t. m. ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku
PREŠERNOVO PROSLAVO
Na programu nastop pevskega zbora «Vasilij Mirk«, proseške godbe in dramske skupine.
O pomenu tega praznika bo spregovoril Boris Race.
rt um mil um...............
UKREP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
DEJAVNOST BRIVCEV IN FRIZERK BODO UREJALI NOVI PREDPISI
Novi pravilnik, o katerem se bo v kratkem izrekel občinski svet, bo veljal tudi za druge kategorije, ki poslujejo na področju kozmetike
Počila je cev «nabrežinkeu prebivalci Grete brez vode
Včeraj med 17.30 in 18. uro je v Miramarskem drevoredu, v bližini kopališča za železničarje, počila petstomilimetrska vodovodna cev, ki dobavlja «nabrežinko» predmestnemu predelu Grete. Vodovodna napeljava je v tem predelu stara in take cevi ne vzdržijo močnega vodnega pritiska, ki presega 12 atmosfer. Silni pritisk je kar dvignil del asfalta, da se je na cestišču izoblikovala debe-
liiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
VEČINA ODOBRILA OBČINSKI PRORAČUN V MILJAH
VPRAŠANJA SLOVENCEV NA SEJI MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Poseg svetovalca KPI Kiljana Ferluge - Socia-je pridružil njegovim izjavam
organa, ki mora o tem vprašanju da bi ga postavile: isto velja tudi
list Ulcigrai se
Sinoči je miljski občinski svet nadaljeval in zaključil razpravo o proračunu za letošnje leto, ki se je začela na zadnjem zasedanju s poročili župana Milla in odbornika za finance Crevatina. Razprava se je zaključila z odobritvijo proračuna ob vzdržanju socialističnega svetovalca in ob nasprotnem glasu svetovalcev KD, PSDI in PRI.
V razpravo je prvi posegel svetovalec KPI Kiljan Ferluga, ki je v slovenščini dejal, da bo osredotočil svoj govor na vprašanjih, ki zadevajo slovensko prebivalstvo miljske občine. Najbolj pereče točke, je dejal Ferluga, so topono mastika. šolstvo, turizem in poljedelstvo. V zvezi s prvim vprašanjem je poudaril, da se mora občina poslužiti deželnih prispevkov za dvojezično poslovanje, tako da bo lahko izboljšala svojo dvojezično službo, ki deluje že več let. Treba bo tudi urediti slovenski o-troški vrtec pri Žavljah, ker odgovorne oblasti ne kažejo namena,
odločati. Poleg vsega je odborov I za Korošce. Pereče je tudi vpra-
šanje dvojezičnih tabel, ki bi služile tudi mnogim turistom in nakupovalcem iz sosednje Slovenije. Na sploh, je zaključil Ferluga, morata postati naša dežela in Milje še posebej most med sosednjimi narodi, da se odpravijo še zadnji ostanki fašistične miselnosti in ponovni izbruhi šovinizma. «Treba je storiti več za slovensko manjšino in sem prepričan, da bomo to tudi storili!«
Njegovim besedam se je pridružil socialistični zastopnik Ulcigrai, ki je dejal, da se na žalost včasih pozablja na probleme slovenske manjšine in da je zelo koristno za ves občinski svet, da se sliši tudi slovensko besedo in slovenski duh
v sejni dvorani.
Razprava o proračunu je potekla | vsem bodo morali saloni razpola-
Na podlagi novega državnega zakona, ki urejuje dejavnosti brivcev, frizerk in drugih kategorij delavcev na področju kozmetike, je tudi tržaški občinski odbor sklenil spremeniti sedanji pravilnik na tem področju. Na predlog odbornika Hreščaka je odbor, ki se je sestal pod predsedstvom župana Spaccinija, vnesel spremembe, ki jih nakazuje tudi državni zakon. Pravilnik vsebuje veliko sprememb predvsem kar zadeva vse dejavnosti sorodne brivskemu in frizerskemu poklicu, kot so dejavnosti e-stetistov, maserjev in razne druge, ki jih zahtevajo estetska in modna pravila. Za izvrševanje vseh teh dejavnosti bo potrebno posebno dovoljenje župana, ki se ga bo lahko poslužil samo tisti, na katerega bo dovoljenje naslovljeno. O-benem pravilnik izrecno prepoveduje izvrševanje teh dejavnosti izven prostorov, ki so za to določeni.
Novi pravilnik, o katerem se bo moral v kratkem izreči občinski svet, vsebuje tudi specifična pravila zdravstveno - higienskega značaja. Predvsem bodo morali biti prostori, namenjeni brivski, frizerski in drugim sorodnim dejavnostim, ločeni od stanovanjskih prostorov in bodo morali imeti direkten vhod s ceste. Poleg tega bodo morali biti prostori primerno razsvetljeni in bodo morali skratka ustrezati vsem predpisom higienskega pravilnika. Kar zadeva frizerske salone, bodo morali lastniki namestiti naprave za obnavljanje čistega zraka, ker se pogostokrat v salonih nabirajo škodljive snovi, ki jih izločajo razni kemični preparati za barvanje las itd. Razen brivskih salonov, bodo morali vsi ostali estetski saloni razpolagati z dodatnimi higienskimi prostori.
V vseh teh lokalih bo morala biti nameščena napeljava za toplo in mrzlo vodo, število umivalnikov pa bo moralo biti sorazmerno z delovnim mestom. Delovno osebje bo moralo po novem pravilniku u-poštevati vse tiste predipise, ki jih zakon predvideva za osebje, ki je zaposleno v prehrambeni stroki. Vsak uslužbenec bo moral zato vsaj enkrat letno na zdravniški pregled.
Tudi glede delovnega orodja so novi predpisi zelo strogi. Pred-
bencev bodo morala biti čista. , dobnega .ljudskega teatra povezo-S tem ukrepom bo dokončno spre- j vati govor s	songi tipa «folk»,
menjen prejšnji pravilnik, ki ga je <-oda nobenega dvoma ni, da je
občinski svet odobril 20. julija 1966. Vsa dovoljenja, ki jih je občina doslej izdala na podlagi prejšnjega pravilnika, bodo še veljavna in bodo lastniki salonov lahko izvrševali svojo dejavnost tudi če ne bodo prostori popolnoma v skladu z novimi predpisi. Kdor bi pa hotel prevzeti upravljanje prostorov na novo, bo .'.oral upoštevati predpise, ki jih bo naknadno določala posebna komisija na podlagi novega pravilnika.
Prejšnji predpisi bodo veljali do vključno 31. decembra 1980. Od tega datuma naprej pa bodo morali vsi, ki bodo zaprosili za dovoljenje za odprtje salona, upoštevati novi pravilnik.
brez večjih polemik razen ostrih napadov večinskih svetovalcev na vedenje zastopnikov KD, ki ne sodelujejo pri razpravi s stvarnimi predlogi in bojkotirajo vrsto pobud, kot na primer ljudsko konzulto pri Žavljah. Po daljšem posegu župana Milla so proračun odobrili.
gati z razpršilci na suho za puder in ne bodo smeli brivci več uporabljati raznih drugih pripomočkov. Ravno tako bodo morali uslužbenci poskrbeti, da bo vse orodje, kot
Gledališče iz Bočna v Avditoriju
«Dnevi bojev z Di SHttoriom»
Z velikim zammunjem smo sinoči v Avditoriju prisluhnili «Dne-vom bojev z Di Vittoriom», velikim italijanskim borcem za socialne pravice delovnih ljudi, sindikalistom in antifašistom, s katerim je povezan velik del socialnih in protifašističnih bojev italijanskega delavstva od začetka tega stoletja do njegove smrti l. 1957. Avtor Nicola Saponaro si je svoj dramatiziran prikaz Di Vittoriovega življenja zamislil v slogu gledališča - dokumenta, v slogu političnega gledališkega sporočila, ki pa ni izpovedano v tradicionalnem gledališkem jeziku, temveč v jeziku običajnega govorjenega komuniciranja med odrom in avditorijem. Igralci niso igralci, temveč so resnični ljudje, ki poslušalcem neprimerno bolj kot gledalcem razlagajo razloge svojega sporočila in na tak način iščejo odmevnost med njimi oziroma sozvočje. V spomin nam je prišla znana Sguarzinova predstava «Pe-tih dni v genovskem pristanišču>>. Obe obravnavata isto ali vsaj sorodno tematiko, tudi pristop k izvedbi je podoben, vendar je pri genovski več odrskega dogajanja, pri tej pa več pripovedi, toda učinek zato ni nič manjši. Morda je treba del zasluge pripisati samim sinočnjim izvajalcem, mladi skupini Teatra Stahile iz Bočna, ki so se v nelahki igralski zvrsti odlično znašli in ujeli na enoten ton prav gotovo tudi reži-
moč pr.eastave predvsem v njenih zgodovinskih izhodiščih v njeni resničnosti, v liku Di Vittoria in ne nazadnje v njeni aktualnosti. Kajti boj za žensko volilno pravico, prva svetovna vojna s svojimi posledicami, nastanek sovjetske komunistične partije, Leninove besede, odmev boljševiške revolucije med italijanskim proletariatom, negotovost v njegovem mladostnem gibanju, pojav Gram scija in Togliattija, nastop Di Vittoria kot povezovalca delan skih množic, ustanovitev KPI, na stavek fašizma in z njim totali tarizma, Di Vittorievi zapori in izgnanstvo, fašistična farsa, španska državljanska vojna, spodbujanje k enotnosti delavskega razreda, _ povezovanje z njegovim katoliškim delom, druga svetovna vojna, aretacija Di Vittoria v Parizu in njegov zapor na Ventotte-ne, osvoboditev leta 1943, prvi tovarniški odbori, odporništvo, zmaga in povojni sindikalni boji, vse to še ni stvar preteklosti, marsikaj od tega je še stvar današnjosti in v tem je tudi aktualnost tega dela, katerega ogled priporočamo vsem, zlasti mladini, da se v njej zdrami zavest današnjih dolžnosti.
Pohvalo zasluži vsa skupina, med posamezniki zlasti Antonio Paiola, Pino Micol in drugi.
j- k.
Repentabrsko prosvetno društvo «Kraški dom» priredi s sodelovanjem osnovne šole v soboto, 24. t. m. ob 20. uri v dvorani stare šole na Colu.
PREŠERNOVO PROSLAVO
Nastopajo recitatorji in domači pevski zbor «Srečko Kumar«. Vabljeni!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na ogled razstave
SODOBNE
SLCVENSKF
GRAFIKE
ki je v Kulturnem domu. Odprta je od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure.
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 22. t. m. ob 16. uri za abonma red J — Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik«. Ponovitev v petek, 23. t. m. ob 16. uri za red H.
Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265.
POLITEAMA ROSSETTI
Ponovitve drame «Zločin in kazen« se bodo nadaljevale do 4. marca. V nedeljo, 25. t. m. dve predstavi ob 15.30 in ob 21. uri. Večerne predstave ob delavnikih se začnejo ob 21. uri.
AVDITORIJ
Predstave cikla «Gledališče danes« z igro - dokumentarcem «Dnevi bojev z Di Vittoriom« se nadaljujejo do nedelje, 25. t. m. Začetek ob 20.30.
Kino
Izvozno - uvozno podjetje IŠČE URADNIKA Z ZNANJEM NEMŠČINE IN, PO MOŽNOSTI, SRBOHRVAŠČINE.
Pismene ponudbe poslati pod šifro URADNIK na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
so škarje, britve, glavniki in dru- serju Scaparru. ki je znal spretno go po uporabi čisto in v popolnem ! operirati z igralci, tako skupin-redu. Tudi delovna oblačila usluž- 1 sko kot posamič, iv v slogu so
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
1 R S T Viale XX
TEL. 796-301 Settembrr št. 16/111
Ražha obvestila
Glasbena matica — Trst. Danes, v četrtek, 22. februarja bo v prostorih, Ul. R. Manna 29/III ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju redni oDsui zbor Glasbene matice s Sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev;
2.	Prečitanje poročil;
3.	Diskusija:
4.	Poročilo nadzornega odbora;
5.	Volitve;
6.	Razno.
«La Cappella Underground« 19.00— 21.00 «Le disavventure di un guar-done« (Decline and fall... of a birdvvatcher, Gran Bretagna; 1969). Barvni film Johna Kirsha. Igrata Robert Phillips in Genevieve Page. Premiera.
Nazionale 16.05 «Spruzza, sparisci e špara«. Walt Disneyev film v barvah. Kurt Russel, Cesar Romero.
Fenice 16.00 «Cinque dita di vio-lenza«. Prepovedano mladini pod 14-letom.
Eden 16.30 «Le monache di Sant’Ar-cangelo«. Igra Anne Heywood. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00-22.20 «Pelle su pelle«-Barvni film. Dagmar Lassander i° Sophia Kamara. Prepovedano nda-dini pod 18. letom.
Excelsior 16.05 «Cari genitori«, Flo-rinda Bolkan. Catherine Spaak in Maria Primeider. Barvni film.
Rit7 16.-22.15 «Trappola per un lupo*-Jean Paul Belmondo. Mia Farrovv. Barvni film. Prepovedano mladi13 pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Una ragione per vivere e una per morire«. Barvni film-Bud Spencer in James Coburn-
Impero 16.30 «Jane Eire nel castello dei Rockester«. Igra Susan Vork-
Capitol 16.30 «La ragazza dalla peUe di luna«. Barvni film. Prepoved3 no mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «BarbabIu». Richard Burton. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Donne soPra-femmine sotto«. Barbara Bouchet jo Margaret Lee. Prepovedano mladim pod 18. letom. Barvni jugoslovanski film.
Moderno 16.30 «Quintana». Barvni film. George Stevenson in Pedro Sanchez.	■ tv“‘
Vittorio Veneto 16.30 «L’arancia meC, camca«. Prepovedano mladim' 0°d 18. letom. Znano delo Stanleya Kub richa.
Abbazia 16.00 «Un dollaro per sette vigliacchi«. Barvni film- Dusdn Hoffman, C. Romero in Elsa ^ar tinelli.
Astra 19.45 Dvorana rezervirana «Cineforum Triestino«. Na spored3 filma «L’ape regina« in «La donn3 scimmia«. Jutri ob 16. uri «La P33 tera rosa«.
Ideale 16.00 «Le sette fatiche di •T3 Baba«. Barvni film. Rod Flash Bella Cortez.
Prispevki
Za poimenovanje šole «D. Kette«: Simčič 2.000 lir, Perco 2.000 lir, Bal-dassi 5.000 lir, N. N. 5.000 lir, N. N. 5.000 lir.
V počastitev spomina dragih staršev Marije in Ivana Rijavec in brata Mirkota darujejo hčerke in sestre 5000 lir za Dijaško matico.
Franc Kralj - Petek daruje 5000 lir za ŠD «Primorec« in 5000 lir za PD «Primorec».
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 22. februarja MARJETA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41 — Dolžina dneva 10.45 — Luna vzide ob 23.44 in zatone ob 8.38
Jutri, PETEK, 23. februarja
MARTA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,5, najnižja 4,6, ob 19. uri 7,4 stopinje; zračni tlak 1017, neredno stanoviten, veter 3 km na uro zahod-nik-jugozahodnik, vlaga 59 - odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,2 stop.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. februarja 1973 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrle pa so štiri osebe.
UMRLI SO: 55-letna Edvige Ter-zon vd. Pavatich, 65-letni Mario Vil-las, 79-letni Guido Meoni in 52-letni AValter Pezzolato.
KINO NA OPČINAH
Dredvaja v soboto ob 18. uri-STEVE MAC QUEEN v svoji zadnji interpretaciji
L’ULTIMO BUSCADERO Ponovitev v nedeljo ob 15- 1113
Izleti
SPDT obvešča, da zaradi stavke 3 tobusnega osebja ne more Pres'!rrice avtobusnega prevoza za udeleže3 7. zimskih športnih iger v cede J 25. t. m. Kdor nima možnosti zaS ^ nega prevoza, naj javi svoje irnetu. tel. številko Norci Zavadlal v Geppa 9 do četrtka zvečer.
ŠD POLET priredi v nedeljo. februarja, smučarski izlet v Trbi ^ k Sv. Antonu. Odhod avtobusa 6. uri. Vpisovanje v trgovini če' Malalan, Proseška ulica št. 18 na cinah. tel. 212-136.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE sp£ roča, da priredi v ponedeljek, marca (na Jožefovo), izlet v L v z ogledom nove šole in liospit331 ^ razredih. Vabimo vse šolnike, prijavijo najkasneje do 25. t. uradnimi urami na sedežn sin e_ v Ul. F. Filzi 8. V tem času se s^j jemajo prijave tudi po telefonu št. 37808).
SPDT priredi 17., 18. in 19-zimovanje na Krvavcu. Odhod v uri v soboto, 17. marca. Enja j Ul. Geppa 9 do 2. marca, števno je omejeno.	^
ŠD Breg priredi v nedeljo. ^ t. m. izlet na Nevegal. Cene ^ lir. Vpisujejo: Boršt — Edvin gg. tec. Dolina - Peter štrajn ni ljunec — Boris Mihalič.
SPDT priredi dvodnevni izlet P3 . savju dne 18. in 19. marca ^
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; AUa Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AUa Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
Prvi dan: Trst — Ljubija33 gg Obisk Sv. Urha, vzpon na4 artno (794 m), po dolini Besnice v sm — Ogled gradu Bogenšperk	^
sor), čez Podkum v Trbovlje prenočitev.	s
Drugi dan: Ob lepem vremen3,^ sedežnico na Partizanski	jjpi
Trojane, Vransko, po Tuhinjski v Kamnik. Ogled zanimivosti v a, lici Kamnika in Mengeša. VP1S 2. nje pri Norči v Ul. Geppa “ marca 1973.
SPDT priredi za velikonočne^^ nike štiridnevno zimovanje na ^.gj Informacije in vpisovanje Prl v Ul. Geppa 9 do 31. marca
GORIŠKI DNEVNIK
SESTANEK MEDOBČINSKEGA SVETA ZK
SEDANJI ODNOSI OB MEJI Pogovor med predstavniki Sovodenj in Gorice TERJAJO NOVE REŠITVE o lokaciji čistilnih naprav pri Soči
Medobčinski svet ZK za severnoprimorske občine je sklenil seznaniti z nekaterimi problemi slovenske in jugoslovanske skupščinske uprave
fedobčinski svet Zveze komuni-,0v za območje ajdovske, idrij-e. novogoriške in tolminske ob-Re; je v sredo obravnaval go-“Moarske in druge odnose ob ju-ifoslovansko italijanski meji s noga 'niIn °?jrom na interese mejne-j , °°močja. Na zasedanju so so-tr °Yali tudi zastopniki kraško - no-terJS7ega sveta in obalnega korni-skl • veze komunistov ter sežan-'n koprske občinske skupščine
obš?tn?'jna značilnost ugotovitev v rni in tehtni razpravi je bila, časi?0!se zabeli odnosi razvijati v sednA° s^a bil’ mejni območji so-fazvir drzav gospodarsko manj snor ^a*'° tudi vrsta regionalnih sa ^?Urn°v nosi pečat tistega ča-gel . snči®i razvoj jih je pre.se-tio ’ m bdo Pa ustrezno poskrblje-
tjevajj t0T„ada ^ ^ tudj.fizpo'wl-beh iudl sedaJ je čutiti na o-
deia . aneb meje pri odgovornih stf 'v.nikih premalo resne zavzeto-goj aa bi jih prilagodili novim poprav mneniu udeležencev raz-žajjj® bi morali zlasti goriški, tr-takn 111 videmski sporazumi biti raz zasnovani, da bi spodbujali oh a oblike tesnejšega sodelovanja, skunAPeraci’ med Podjetji pa do gilj mtl. vlaganj kapitala ter dru-inte nadnov usklajevanja skupnih nekt 0V' Goriški ESPOMEGO ter r*a 3 hu druge podobne prireditve biti rt, .straneh meje bi morale spod A e?ne večie Pozornosti go-ck-ioarS,h operaterjev in drugih •avnikov.
pA.Sebe3 so se zadrževali v raz-Eotni-i-0 Promdnih povezavan. liki . s.°- da so ljudje in blago, dol n- haja preko meje, pokazali ]0 |YePe smeri razvoja. Zato bi bi-Hv;.: eba prekategorizirati nekatere prphe Prehode, zlasti so menjali biču°d pia Bazovici, dalje pri Ro-nov na Tolminskem ter odprtje riške"3 pr.eboc'a pri Vrtojbi na Go-iusnA kl naJ bi povezal sodobno ornre''°Vansk° *n italijansko cestno tudi ~e'i ^ *-em sklopu so omenjali ezniški prehod na goriški n. p- ki bi moral biti usposob-Se za promet s tretjimi drža-, _ na katere naletijo poza hitro rešitev teh proble-jj niso upravičene.
mimIPrave seveda niso mogle iti Sjo b°iitičnih stikov, ki jih go-blastvrazliene organizacije ter o-®nj organi. Ugotovljeno je bi-
""'»iii
Ijen
vatni -fC ^
budi 0vire-
ue Za Uii-„
mov.
lo, da so zadnji čas zašli v določeno stagnacijo, za kar pa ni resnejših razlogov. Posebej je bil v tem sklopu govor o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Le ta predstavlja skrb tako širšega jugoslovanskega in slovenskega, kakor tudi mejnega prostora. Vendarle pa v dosedanjih odnosih mnogokrat ni bila dovolj prisotna. 0-pazili so celo, da slovenski gospodarski operaterji niso bili dovolj pritegnjeni v gospodarske izmenjave, ki so jih sklepale jugoslovanska podjetja.
Na splošno je izzvenela razprava v ugotovitev, da so se dosedanji odnosi odvijali vse preveč nenačrt-
no. Inprovizacije pa so prej škodile kot koristile stvari. Zato se zdi, da je bila razprava na zasedanju sveta hitro po obisku predsednika zvezne vlade iz Beograda na Primorskem Džemala Bijediča v mno-gin pogledih zelo koristna. Svet je vzpodbudili k razpravi o odnosih tudi podobne organe kraško - notranjskega območja ter obale. Zato lahko pričakujemo, da bodo te razprave, katerih vsebine bodo nedvomno povzete v skupščinskih telesih, spodbudile večjo aktivnost pri pristojnih organih za reševanje vprašanj, ki jih je nakopičilo življenje ob eni najbolj odprtih meja v Evropi.	Lojze Kante
Hlinili iiiiiiiii iiiiiii n im im im im n miiiii.fi ■ i nimf iiiiiiiiiiiMJiiim um iiiiiiiim iiiiiiiiiiiin m imiiiiiiiiiiiia
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Pripravljanje kronike «Komande mesta Trst»
Sestanek iniciativnega odbora v Kopru za proslavo 30-lelnice ustanovitve komande mesta
V Kopru je bila pred kratkim seja iniciativnega odbora Komande mesta Trst, ki se /je je udeležil tudi njen prvi komandant in sedanji predsednik ajdovske občine Martin Greif - Rudi.
Čeprav so se prve skupine Osvobodilne fronte pojavile v Trstu že leta 1941 in čeprav so njem člani — Slovenci in Italijani — izvajali kasneje razen političnih tudi sabotažne in druge vojaške akcije, so z organiziranjem pravih vojaških enot v mestu začeli šele potem, ko je štab IX. korpusa ustanovil komando mesta Trst. Ta sklep so sprejeli na tretji konferenci pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije za slovensko Primorje in Trst, ki je bila 15. in 16. julija 19-M na Lazah v Trnovskem gozdu. Takrat so se namreč dogovorili o novi organizacijski obliki okrožij in okrajev na Primorskem. Tej organizacijski obliki pa se je hkrati prilagodila zaledna vojaška organizacija IX. korpusa z vzpostavitvijo komande mest.
drugi polovici aprila
Tako je v
leta 1945 čakalo na ukaz štaba kor-
"'ttniiiiui,,,,,,, mi,mi iiiiiiiiiiimiiiimmiimiiiiiniimiiiiiiiiilimlillliiliiiiiiiimlliiiiiimniiiiiilt
STALIŠČE MILJSKE OBČINSKE UPRAVE
Nobene tank farm
v DOLINI PRI OREHU
p
r°sta področja lahko služijo le za veliko «vodilno» kovinarsko indu-s r'j°i ki jo predvideva CIPE - V Žavljah bodo volili nov rajonski svet
sestal;r6u-zv?Rer so se v Žavljah tudi *,obcan' področja, ki zajema Oreh ■r?Plar. Vinjan, Beloglav, S tem*1 ~^abu.iez v miljski občini, zakij,.- zborovanjem je dejansko rnrznjpeaa dcd§a polemika o «za-nikoi; njU->:> krajevne konzulte, ki ni
začela
rab; ni“'“'-cla s svojim delom za-in nip •ukcionizma opozicije. KD konzmt"1 . ?ayezniki so namreč v Ha, m ’ ai je bila napol imenova-izvolji;6 tem. ko so drugo polovico n0 Sj. saitli občani, zbrali tolikš-«a se je med večino in Za-
konzulta izvolila svo-
rab| ustvarilo ravnovesje, i p :r. ^a ni konzul ta izvolila
°Pozicij0 fejj te§« m *
dih nANdn'ka' P° dolgih in žolč. aPrava m,, b. je miljska občinska siti svpfsk enda razpustiti rajon-razPisaH Za zavejjsko področje in pd Prpič ,v°litve. Toda z razliko izvoli]jJ nje^a’ bodo tokrat občani °dbora VS6 svet°valce rajonskega
se*eoStak^e sia na zborovanju, levilo pk-ie udeležilo zelo veliko ^uPan r canov' obrazložila miljski GallianoASt0ne Mill° in odbornik P ja. ba ■3nadel 0ba sta bila mne' sveta j bd. razpust rajonskega ba demnurIzP's novib volitev edi-imJat>ena rešitev. Mešani si-i°Pske „,,n,ova.nj in volitev za ra-nanja nI e ie namreč vsilila zu-Miljah r,tdZ0rr!a oblast. ko je v ne demnIPre-'a uvedbo neposred-hpravnik racije pri decentriranih v tem nr;lnotah- a se ta — vsaj Da P meru — ni obnesel. ^atičnelj0 dvomov glede demo-rajonskpao P°si;oPka pri volitvah JPatno °a sveta. ki ima v Miljah tržaške AJe Pristojnosti, kot pa 2§°lj nn.ai°nske bonzulte (te so volitvQet°Valnega značaja), bo-stemu i. . Potekale po istem si-tb'sijo' hn za_ občinske. Volilno ko-Pa so izv ?adzoroval notar, člane onu na samem zborova-
HjU rp	______ vz »
Gieftich sa Guido Balbi, Josip čač, ^ul Elto;IACardo’ Stefani Mario, Ottavto ’lana Vatovec in Zup-
P> zakliči6 ohčanov pa se s tem natPrefcl0- ,Na dnevni red je r®dno v„-cmska uprava vnesla iz-kPe nr,-aZn0 ,vPrašanje usode do-reč, Orehu. Znano je nam-Sge A ^ in SIOT, kakor tudi ln «Aonii r?le,iske družbe (Vincor tev rwi„a>U zavzemajo za razširi-rierij1 n rocJa_ naftovodov in rafi-r°čja nt;	de! Prostega pod-
^'Ijski obči ' 'n Pr* Grebu v
'e izrazu- ohčinski upravitelji so *ai bi 1 SV°i?. negativno stališče, lank f. Podvojitev naftovoda in vsnu-z tarm» dejansko odpravila
Ijah. Župan Millo je v krajšem poročilu obrazložil stališče miljske občinske uprave, ki so ga prisotni odobrili. Rekel je, da odločno nasprotuje razširitvi «tank farma» in rafinerij, posebno še, ker je dolina pri Orehu eno izmed redkih prostih ozemelj za možne industrijske gradnje. Zato pa je miljska občinska uprava pripravljena dovoliti na tem področju gradnjo velike «vodilne» kovinarske ind " 'r" jo predvideva drugi načrt CIPE in zahtevajo sindikati, ker je to v interesu vsega gospodarskega razvoja tržaške pokrajine, nikakor pa se ne strinja s tem, da bi Trst spremenili v «naftno pristanišče*.
Pil je čez poinoč
in žalil policiste
Prejšnjo noč so agenti letečega oddelka aretirali 22-letnega brezposelnega delavca Gina Duseja zaradi žalitve javnega funkcionarja. Bilo je že precej čez polnoč, ko je izvidnica policije pod vodstvom ma-rešala Cecottija krenila po Ul. S. Michele. Zagledali so še odprto gostilno v poslopju štev. 36, ker pa morajo gostilne zapreti najpozneje ob polnoči, so vstopili v lokal in zahtevali od upravnice gostilne, 43-letne Vittorie Fonde pod. Grissoni, naj zapre lokal in naj gostje takoj odidejo. Vsi so zapustili lokal, razen omenjenega Duseja, ki je še kar naprej mirno pil. Ko so ga vnovič povabili, naj odide, je najprej začel zelo grobo zmerjati policiste, končno je še enega zgrabil za vrat.
Nataknili so mu lisice in ga prepeljali najprej v bolnišnico, kjer je službujoči zdravnik ugotovil, da je Duše pošteno pijan, nato pa v samice na kvesturi.
* * *
Včeraj dopoldne je napravil samomor 71Jetni Gustavo Miotto iz Ul. Castaldi 9. Skočil je s četrtega nadstropja poslopja psihiatrične bol. nišnice, kjer so ga sprejeli pred mesecem dni. Bil je na mestu mrtev.
.s?kršno Tokrat
r°čja. "l’rInoznost razvoja tega pod-
5ni,i tudi 'drcčja
pa so se soglasno prebivalci prizade-pri Orehu in žav-
Smrt priletne upokojenke
Kmalu pred poldnevom so odkrili truplo 75-letne upokojenke A-melie Spangaro vd. Pirri. Ležala je v kuhinji svojega stanovanja v Androni Romagna 2, Sosedje so obvestili kvesturo, da priletna ženska ne odgovarja na trkanje, zato so agenti izvidnice, ki je prihitela na kraj, vdrli vrata in našli truplo. Po mnenju zdravnika Rdečega križa dr. Lopsa, ki
pusa o začetku splošne vstaje v mestu približno 3 tisoč borcev, pripadnikov 16 bataljonov in ene samostojne čete. Kasneje ob samem pričetku vstaje pa se je v te bataljone vključilo še na tisoče tržaških antifašistov — Slovencev in 1-talijanov.
Komanda mesta Trst, ki je imela svoj sedež v samem mestu, je prek sektorskih štabov organizirala omenjenih 16 bataljonov.
Ko so se enote IX. korpusa in IV. armade približale neposredni bližini Trsta, je štab korpusa izdal ukaz za začetek splošne vstaje. Tako so borci komande mesta v štirih dneh bojev pomagali enotam četrte armade ter tudi samostojno napadali in razoroževali skupine nemških in italijanskih vojakov. V teh bojih so borci komande mesta izločili po približnih ocenah 450 nemških in 70 italijanskih vojakov.
Na omenjenem sestanku v Kopru so ustanovili odbor komanda mesta Trst, ki bo deloval pri občinskem oziroma obalnem odboru Zveze združenj borcev narodnoosvo-n-'d'ine vojske tor sprejeli program dela.
Program med drugim določa, naj bi do prihodnjega leta, ko bomo proslavljali 30-letnico ustanovitve komande' mesta Trst, pripravili kroniko z naslovom «Komanda mesta Trst». Knjiga bo izšla v slovenskem in italijanskem jeziku. Avtor knjige bo Vinko šumrada iz Ljubljane, kot mentorji pa bodo sodelovali še Lidija šentjurc, Lado Ambrožič - Novljan in Branko Babič.
Letos marca ali aprila bodo v Kopru sklicali razširjeno sejo odbora, na katero bodo povabili vse nekdanje pripadnike komande mesta Trst, jim obrazložili program dela in pritegnili k sodelovanju slehernega, ki bi lahko s svojimi spomini prispeval k osvetlitvi tedanjih dogodkov. Spomine nekdanjih borcev - pripadnikov komande mesta Trst, ki živijo onstran meje, bo pomagal zbirati Drago Pahor, načelnik oddelka za etnografijo in zgodovino Slovencev pri študijski knjižnici v Trstu.
Uresničitev te akcije ob proslavi 30-Ietnice komande mesta Trst bo velikega pomena za osvetlitev naše polpretekle zgodovine, ki bo zlasti mlademu rodu na Tržaškem služila kot nov vir spoznanj o junaškem boju slovenskih in italijanskih antifašistov med drugo svetovno vojno.
L. O.
«Praznik konja Marka» v nedeljo v občinskem rekreatoriju «De Amicis»
V občinskem rekreatoriju «De Amicis» v Ulici Colautti 3 bo v nedeljo od 15. do 21. ure praznik, ki ga prirejata rajonska konzulta za Sv. Vid ter osebje in bolniki pokrajinske umobolnice. Praznik, na katerega so vabljeni vsi občani, je posvečen «konju Marku».
Prav je, da so tudi naši bralci seznanjeni z naprednimi pobudami nove zdravstvene ekipe v pokrajinski umobolnici. Marsikdo je verjetno z zadovoljstvom obiskal podoben praznik kostanjev na stadionu Prvi maj na Vrdelski cesti, lanske jeseni. Praznik «konja Market pa je nekaj posebnega.
Kdo je konj «Marko»? Kaj pomeni bolnikom? Iz pripovedovanja zainteresiranih smo izvedeli, da so bolniki organizirali v zapuščenem paviljonu «P» svoj umetniški krožek. Tu se zbirajo, slikajo, rišejo, pojejo, prirejajo krajše gledališke predstave, razpravljajo o obiskanih prireditvah poklicnih gledališč. Izdajajo tudi svoj ciklostiran bilten «Blip blip», ki izhaja vsak dan.
Umetniški amaterji laboratorija «P» so sklenili tudi, da izdelajo skupinsko neko likovno strukturo. Posvetili so jo konju «Marku», ki so ga pred tedni odpeljali v pokoj. Marko je bil namreč konj, ki je po umobolnici vlekel voz s perilom. Bolniki so ga imeli radi, ker jim je predstavljal simbol svobode. Zato so sklenili poimenovati po «konju Marku» tudi svoj praznik, prireditev, s katero se
je izdal potrdilo o smrti, je Pirri- j hočejo še bolj približati «zunanje-jeva umrla že v nočnih urah, ver-! mu svetu», iz katerega so bili iz-jetno zaradi diabetisa.	1 ključem.
NA SEDEŽU OBČINSKE UPRAVE V SOVODNJAH
Z DODATNIMI TOČKAMI DNEVNEGA REDA
V primerjavi s prvotnim predlogom je sedanji neprimerno ugodnejši, ker predvideva gradnjo naprav vstran od naselja
Na županstvu v Sovodnjah so se | vo semaforsko napravo. Urejevala
prejšnji dan sestali predstavniki domače občinske uprave in goriške ter se pogovorili o načrtu čistilnih naprav, ki jih nameravajo zgraditi pri Soči, na meji med obema občinama. Pobudo za sestanek je dala goriška občina ter jo je napovedal odbornik za javna dela Giuseppe Agati v pogovoru s časnikarji po pogonu prve čistilne naprave v Domu počitka v Ločniku.
Srečanju predstavnikov dveh občinskih uprav, ki je bilo v ponedeljek zvečer, so prisostvovali župan in podžupan občine Sovodnje, Jožef češčut in Janko Cotič, ter odbornik Agati in namestnik šefa tehničnega urada goriške občine inž. Ugo Luterotti.
Goriška predstavnika sta opisala načrt, zlasti njegove tehnične podrobnosti in delovanje. Utemeljila sta tudi namen goriške občine, da napravo zgradi na tistem mestu in ne bliže mesta. Poglavitni razlog pri določanju lokacije je prihranek okoli 80 milijonov lir, ki bi jih potrošili za zemeljska dela, da bi ustvarili primeren padec. Dogovorili so se za skupni ogled čistilne naprave v Vidmu, kakršno nameravajo zgraditi tudi v Gorici.
Izbira lokacije za goriško čistilno napravo, na katero bi se kasneje lahko priključile tudi Sovodnje, da bi prečistile svoje odplake preden bi jih spustile v Sočo, je za sovodenjsko občino ugodnejša od tiste, ki jo je pred leti predlagala Gorica. Sedanji predlog postavlja napravo preč od naselja, medtem ko naj bi bila po prvotnem takoj za vasjo. Obstaja tudi možnost odkupa zemlje.
Sovodenjska predstavnika sta go-riškima zagotovila, da bodo o zadevi razpravljali na seji občinskega odbora in občinskega sveta in da bodo ustrezen odgovor, kakšno stališče zastopa občina Sovodnje, poslali Gorici prve dni meseca
bo promet vozil in pešcev na zelo pomembnem križišču, kjer so že sedaj ob konicah mestni stražniki razvozlavali težke položaje, tako gost in lahko tudi kaotičen je promet na tem kraju.
Načrt je izdelala občinska uprava ter ga tudi finansirala. Celotni strošek bo znašal okoli 4 milijone lir, semaforske naprave, ki so vključene v znesku, pa bodo kupili pri specializiranem podjetju CGA.
. Že delujoči semafori na Korzu imajo trojni program: dvojnega za vozila in tretjega za pešce. Sema-
v svojem delovanju ter bo imel dvojni program: z zeleno lučjo bosta odprta tudi vzporedna semafo-ra za pešce. Na takšen način bodo dosegli večjo propustnost križišča.
V skladu z občinskimi načrti in izdelavo programa avtomobilskega kluba o ureditvi mestnega prometa po sodobnejših načelih bodo zgradili semafore tudi na Travniku, in sicer na križišču z Ul. Oberdank in Ul. Mamelli ter na križišču Ul. Mamelli in Verdijevega korza. Vsa križišča bodo sestavni del zelenega vala, ki bo omogočal hiter prevoz vozil na celotnem odseku.
GORIŠKI POKRAJINSKI SVET SE BO SESTAL V PONEDELJEK
Sestanek načelnikov skupin o ustanovitvi svetovalske komisije - Sindikati za izboljšanje plač osebja umobolnice
Ponovna seja pokrajinskega sveta v Gorici bo v ponedeljek zvečer. Na dnevnem redu imajo celo vrsto točk, ki so ostale še od prejšnjih dnevnih redov. Dodali so še nekaj točk, kot so podelitev podpor v smislu deželnega zakona štev. 27/ 1969 otroškim vrtcem in podpornim ustanovam, ter resolucijo o nabavi zemljišč za gradnjo šolskih objektov. Na tajni seji bodo tudi razpravljali o imenovanju novega začasnega direktorja umobolnice prof. Zampara, katerega prošnjo je sprejel pokrajinski odbor prejšnji četrtek.
Morda bo pri pri tej točki prišlo spet do polemičnih prijemov. Dr. Carucci je v torek odšel iz Gorice in se vrnil v Padovo.
far v Ul. Roma bo enostavnejši
RIIIIIIHIIIHIIIUIIIIIIIIIIHIHII ■■■■lil milili III |||||||||llli1limillllllIIIIIllllllllllllHllIIIIIIIIIII!lIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllHIIII*MIIIIIIkSIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*IIIIIHHIIIIIIIIIIII*il!lll
SEJA ODBORA ZA OBVEŠČANJE POTROŠNIKOV
Cens jestvin široke potrošnje v tem letu niso bistveno višje
Pri prehrani torej še nismo občutili posledic uvedbe dodatnega davka IVA - Odslej bo tudi financa opozarjala na špekulativne pojave
Cene jestvin široke potrošnje se v prvih tednih tega leta niso spremenile, kar pomeni, da v Gorici še nismo občutili posledic uvedbe dodatnega davka IVA, čeprav primerjave cen z 11. in 25. januarjem in 5. februarjem vendarle kažejo rahlo težnjo po dviganju cene riža, naraščanju cene nekaterih vrst olivnega olja in svinjskega mesa ter je v primerjavi s poprejšnjimi nadzorstvi ostala cena teletine nespremenjena, pa čeprav so v nekem supermarketu dvignili najvišjo ceno.
AL. GO.). Manfredini (zadruge), Cicuta (sindikalne organizacije), dr. Senni (načelnik statističnega urada občine Gorica) in dr. Mirko Primožič (direktor občinskih trgov).
Odbor je obdelal cene jestvin ši roke potrošnje v mestnih supermarketih in v desetih trgovinah z nadrobno prodajo, da si je zagotovil čimbolj popolno predstavo, ter ugotovil dokaj ugoden položaj v gibanju cen.
Odbor je preučil tudi cene nadrobne prodaje 5. in 15. februarja na zelenjadnem trgu ter spoznal,
odbor za obveščanje potrošnikov, ki ga je sklical odbornik za načrtovanje cav. Ferruccio Fantini. Njegovega. sestanka so se udeležili dr. Olivo (trgovinska zbornica), Meden (pokrajinsko nadzomištvo za prehrano), Brešan in Glessi (Zveza trgovcev), Volk (načelhik mesarjev), Bertolini (zastopnik lastnikov supermarketov), Vianni (CO.
Semaforsko križišče ulic Crispi in Roma
Prihodnji teden bodo na križišču ulic Crispi in Roma namestili no-
iimiiiiliiiiiiimimiimmiimmiimiiimiiuiiiimiiiiiiuiiiiimiiiuimiiiiiiimmiiiiiiiimmmiiiiiiiifiiUTifii
27. FEBRUARJA PO VSEJ GORIŠKI POKRAJINI
Stavka industrijskih delavcev v znak solidarnosti s kovinarji
Zavračati provokacije, ki skušajo zmanjšati učinkovitost boja za delovno pogodbo in za družbene reforme
Boj kovinarjev, zaposlenih v zasebnih podjetjih ter v podjetjih z državno udeležbo za sklenitev nove delovne pogodbe in za družbene reforme, ki naj izboljšajo življenje in delovne pogoje italijanskih de lovnih ljudi, se nadaljuje z nezmanjšano silo, pa čeprav skušajo sile, ki so na drugem bregu, s provokacijami, pritiski in podobnimi dejanji zmanjšati njegovo učinkovitost.
Prejšnji dan je bila v Tržiču množična manifestacija kovinarjev, na kateri je sodelovalo okoli 10.000 oseb. Prihodnji torek, 27. januarja bodo v goriški pokrajini sodelovali v štiriumi splošni stavki vsi industrijski delavci, da izpričajo svojo solidarnost s kovinarji. Ob tej priložnosti bo v Gorici manifestacija vseh industrijskih delavcev.
Kako velik vpliv ima stavkovno gibanje kovinarjev na splošno življenje v naši pokrajini, dovolj zgovorno pričajo nekatere številke. Kategorija šteje okoli 10.000 članov; od tega jih je zaposlenih okoli 7.000 v podjetjih z državno u-deležbo kot so Italcantieri in AS GEN v Tržiču ter SAFOG in OMG v Gorici.
Do teh zaključkov se je dokopal da se nista podražila niti sadje in
niti zelenj»va; izjemo so predstavljali samo mandarini, katerim so cene' poskočile.
Na sestanku so se nadalje soočili še z nekaterimi pomembnimi vprašanji za goriške potrošnike kot so okrepitev mreže specializiranih mesnic.ter začetek propagandne dejavnosti za prodajo blaga po u-godnih cenah.
Odbor je z zadovoljstvom sprejel ukrepe pokrajinskega odbora za cene, da obrani življenjske stroške v sedanjih mejah ter prepreči neupravičeno navijanje cen. Odbor je nadalje sklenil povabiti na svoje prihodnje seje predstavnike finančnega korpusa, ki po navodilih prefekture že nekaj tednov vodi preiskavo računovodskega značaja, da ugotovi formiranje cen skozi vse operacije, dokler blago ne pride v roke potrošnika. Predstavniki finančnih straž bodo pri tem postopku pazili, če so trgovci pravilno uvedli dodatni davek IVA ter bodo na sestanku poročali o gibanju cen ter zlasti o špekulativnih in nenormalnih pojavih.
Avtomobili goreli v mehanični delavnici
Nenavaden požar se je včeraj vnel v mehanični delavnici Antonia Grat-tona v Ulici Italicograf. Približno ob 14.30 so telefonsko poklicali gasilce, da bi prišli in pogasili ogenj, ki je zajel 50 kvadratnih metrov plastične strehe druge delavnice in tri avtomobile: fiat 500, lancio-fulvio, last Silvia Tomasija in fiat 600, last Marija Marušiča. Požar se je vnel, ko je delavec varil avtomobilski del pri fiatu 500 in je plamen dosegel bencinsko cev. Pričelo je goreti tako, da je del avtomobila zgorel in ognjeni jeziki so zajeli še ostala avtomobila, ki sta bila v bližini. Gasilski ekipi je po dveh urah uspelo pogasiti požar; škode je približno za 650.000 lir.
85 pomorskih inženirjev, 98 inženirjev drugih strok in še vrsto drugih strokovnih kadrov. O konkretnih možnostih organiziranja visokega in višjega šolstva na slovenski obali bo razpravljal v začetku marca obalni svet.
* * *
V	prostorih Italijanske skupnosti v Izoli so odprli razstavo grafik in olj pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti, članov skupine GALLF. Razstava bo odprta do 23. t.m. Sodelujejo: Franko Siljan iz Pulja, Jurij Avrelio iz Kopra, Luciano Kleva iz Izole, Leda Zega iz Kopra in Jurij Franko iz Izole.
* *
V	galeriji Loža so odprli zanimivo razstavo umetniške fotografije Miše Hochstatterja, Marjana Pfeiferja, Milana Kumarja in Jožeta Kološe. Vsi štirje obravnavajo primorsko vas, čeprav vsak na svoj način, z močno poudarjeno indi-
vidualno noto.
L. O.
Davčni seznam v Gorici
Zaključujemo z objavo seznama goriških davkoplačevalcev, ki so bili glede komplementarnega davka obdavčeni za vsoto med 3 in 5 milijoni lir.
Uradnik Renato Tubaro 3,55 mil.
(184.000)	; Luigi Valent 4,25 milijona
(242.000)	; Enzo Varotto 3,6 mil.
(141.000)	; Edoardo Velicogna 4,1 mil. (270.000); Caterina Velisig 3,1 mil. (136.000); Giustina Venezian 3,65 mil. (99.000); zdravnik prof. Marcello Venuti 4,5 mil. (.198.000); Edoardo Vergna 3,15 mil. (167.000); profesor Livio Verni 3,1 milijona
(157.000)	; dr. Ferruccio Veronese 3,55 mil. (84.000); dr. Ugo Verze-gnassi 4,15 mil. (209.000); indu-
strijski izvedenec Ernesto Vescovo 3,45 mil. (165.000); trgovec Luciano Vistori 4,55 mil. (332.000); Štefan Viatori 4,3 mil. (320.000); Silvio Vidali 3,6 mil. (177.000); uradnik Mario Vinci 4,2 mil. (247.000); Gastone Visvovich 3,7 milijona
(262.000)	; Giuseppe Visintin 3,1 mil.
(204.000)	; Enzo Vivarehi 3,35 mil.
(227.000)	; zdravnik prof. Ferruccio Voltini 3 mil. (156.000); Giuseppe Wolf 3,3 mil. (159.000); Luciano Zaccaria 3,6 mil. (184.000); Valentin Žakelj 3 mil. (140.000); Giordano Zamparo 3,15 mil. (120.000); inž. Clemente Zaroli 3,3 mii. (174.000); Guido Zaroli 3,3 mil. (174.000); Luigi Ziani 4,2 mil. (201.000); industri-jalec Egidio Zorzenon 3,1 milijona
(204.000)	; Ovidio Zorzin 3,25 mil.
(153.000)	; trgovec Bruno Zuliani 3,6 mil. (252.000); Sergio Zuttioni 3,35 milijona (144.000).
(•) Včeraj zjutraj je zaradi kratkega stika v televizijskem aparatu pričelo goreti v stanovanju Alfreda Cosainija, ki stanuje v Ul. Faiti"7. Ognjeni zublji so najprej zajeli magnetofonski aparat ter še omaro in drugo pohištvo. Poklicali so takoj gasilce, ki so v pol uri. požar pogasili. Škode je približno za 400.000 lir.
Nocoj na Pa/kišču Prešernova proslava
Nocoj ob 19.30 bo v šolskem poslopju v Dolu Prešernova proslava. Prirejata jo domače prosvetno društvo Dol-Poljane in čitalnica na Palkišču. Na sporedu so priložnostni govor, recitacije in nastop pevskega zbora «Kras».
Iz gor iškega matičnega urada
ROJSTVA; Barbara Boemo in Mas-simo Macor.
SMRTI: upokojenka 73-letna Giu-seppina Fara in upokojenka 58-letna Giovanna Jaeob.
Prispevki
Združenju krvodajalcev v Gorici so darovali: uslužbenci uprave bolnišnice 35.000 lir v spomin Demetrija Drufovke; stanovalci iz hiše št. 9 v Ul. Mattioli 5.000 lir v spomin Orlanda Pizzolina; družina Grusovin 5 tisoč lir v spomin Pina Battija.
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiininiininni.niniiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiiiiiiiin
Uspel literarni večer Mladinskega krožka
' 'K;
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Občutena potreba po strokovnih kadrih
Z naraščajočo industrializacijo je na slovenski obali tudi zmeraj večja potreba po strokovnih kadrih. Pristojni organi se zato močno prizadevajo, da bi na obali razvili višji in visokošolski študij, ki naj bi se v prvi fazi usmeril na pomorstvo, turizem in v oddelke pedagoške akademije. Na osnovi ankete po delovnih kolektivih bi obala potrebovala do leta 1975 okrog 400 ekonomistov, nad 160 učiteljev z višjo in visoko izobrazbo, 128 pravnikov,
Literarno srečanje s pisateljico Ivanko Hergold in pesnikom Marijem čukom ter odprtje razstave mladega tržaškega slikarja Franka Vecchieta, ki je bilo v klubski dvorani je želo veliko uspeha. Zadovoljivo je tudi dejstvo, da je med občinstvom bilo prisotnih mnogo mladih. To je dokaz, da mladrna rada sledi takim prireditvam, čeprav jih je žal le še premalo.
Umetnike je občinstvu predstavil
goriški pesnik Aco Mermolja, ki je bil tudi moderator pri poznejši debati, ki se je razvila med nastopajočimi in publiko. Ivanka Hergold je prebrala eno svojo novelo, ki spada v zbirko del, ki jih je pisateljica objavila v ranih slovenskih literarnih revijah. Marij Čuk pa je občinstvu prebral nekaj svojih pesmi, okrog katerih se je potem razvila debata, ki je najprej zajela probleme pesnikovih umotvorov, na-
kar se je razširila in obravnavala evropsko umetnost sploh. Tudi razstava Franka Vecchieta je žela precej zanimanja in še posebno velika stenska kompozicija «Cirkus mojega strica*.
Ob zaključku torej lahko še enkrat povemo, da je literarni večer v organizaciji Mladinskega krožka v Gorici popolnoma uspel in želeti bi bilo, da bi ne bil edini, ampak, da bi njemu sledili še drugi.
Včeraj zvečer so se na sedežu pokrajinske uprave sestali načelniki skupin. Razpravljali so o praktični ustanovitvi svetovalske komisije za nadzorstvo nad psihiatrično oskrbo. V njej bodo po en predstavnik PSI, PSDI, SDZ, PLI in MSI, dva od KPI in trije od KD. V njej bo tudi odbornik za zdravstvo. Komisija bo začela praktično delovati v kratkem.
V zvezi z bolnišnico naj še omenimo, da je prišlo v torek do sestanka med zastopniki sindikatov in uprave. Sindikati zahtevajo raztegnitev časovnih poviškov tudi na plače osebja umobolnice, novo sistematizacijo 40-umega tedenskega delovnika izplačilo predujmov na že odobrene povišane plače in na račun deželnih študijskih podpor, ureditev staleža uslužbencev. Na drugem sestanku je odbornik za osebje Waltritsch zaključil z zastopniki uslužbencev študijo o or-ganiku osebja splošnih servisev.
Prosvetno društvo «SOVODNJE»
priredi v soboto, 24. februarja ob 21. uri
PREDPUSTNI PLES
v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabimo starejše in mlade na to plesno prireditev. Za vstop je treba imeti vabilo, ki si ga lahko priskrbite v gostilni Tomšič, gostilni Franca Hmeljaka, gostilni Rubijski grad, pri Danilu Cotiču, Janku Cotiču, SPZ, v trgovini Pelicon, v trgovini Uršič, v trgovini Butkovič, v gostilni Mira Hmeljaka ter v Kulturnem domu vsak večer.
Razstave
v dvorani kluba «S. Gregorčič*. Verdijev korzo 13, razstavlja svoja dela mladi tržaški slikar Franko Vec-chiet. Razstava bo odprta vsak dan do 1. marca od 17.30 do 20. ure.
Izleti
SPD v Gorici javlja, da odpade za nedeljo 25. februarja napovedani avtobusni smučarski izlet v S. Stefa-no di Cadore zaradi stavke osebja avtobusov. Tekmovalci morajo v ta kraj z lastnimi sredstvi. Kdor nima te možnosti, naj se javi na sedežu društva do petka, 23. t. m.
* * *
Goriški ENEL organizira za 3. in 4. marca izlet v Ljubljano in Lilijo v okviru pustnega sprevoda, ki ga prirejajo v teh dveh mestih. Program predvideva udeležbo na pustnem plesu, ki bo v prostorih hotela «Slon». Drugega dne se bodo izletniki napotili v Litijo, kjer bodo prisostvovali velikemu pustnemu sprevodu po mestnih ulicah.
Zainteresirani naj se obrnejo do urada ENEL, Verdijev korzo 115.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.0 cNon si sevizia un paperino*. F. Bolkan in T. Mil-lian. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
CORSO 17.00—22.00 «11 richiamo della foresta*, C. Heston in M. Mercier. Barvni film.
CENTRALE 17.30—21.30 «Per amore o per forza». M. Mercier in C. Giuffre. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Fiori-na la vacca*. G. Moschin in E. Aulin. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
V1TTORIA 17.15-22.00 «La verita se-condo Satana*. R. Calderoni jn I. Ravaioli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 17.00 «Piu forte, ragazzi*. Terence Hill, Bud Spencer.
EXCELSIOR 16.00 «L’ultima fuga*. Barvni film.
PRINCIPE 18.00—20.30 «La Cina e vicina*. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Skaramuševe prigode*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Malo mnogostrastno», francoski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Zvezda varjeteja*. španski barvni film — ob 17. in 19.30.
RENČE «Jaz žena*, danski barvni film — ob 19.
PRVAČINA Prosto.
ŠEMPAS «Pregrešni vikar*, švedski barvni film — ob 20.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nonoči ie dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raste! 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežun lekarna Rismondo. Ul. Enrico To tel. 72701.
Industrijsko podjetje v Gorici išče uradnika.
Pogoji:
1.	da je civilni, vojni invalid ali vojna sirota;
2.	da ima lasten avtomobil.
Ponudbe poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro industrijsko podjetje*.
PRED 30 LETI V PARTIZANSKEM LOGORJU V BRINOVEM GRIČU PRI GRM VRHU
Smrt narodnega heroja
rla-Volka
iv.
«Tedaj smo vsi hkrati odločno u-darili po fašistih. Nekaj jih je obležalo, drugi so začeli bežati čez Idrijco na drugo stran grape, nekaj pa jih je zavzelo položaje. Ti so bili najbolj nevarni. Vojko je takoj spoznal nevarnost in zaukazal juriš. Pognali smo se mitraljezec Bogdan iz Dornberka, Franc Benčina - Lado, Srečko Poljanec in Mirko Jurman. Jurišale so tudi ostale skupine. Presenetili smo fašiste, ki so se bili skrili pod neko skalo pod cesto. Spominjam se, da je eden fašistov vrgel v Lada bombo «paradajzerico». Lado je bombo ujel in jo zagnal nazaj v fašista, kjer se je razpočila in ga ranila.
«Ko je bila borba na višku, je namestnik komandanta dal znak, naj prenehamo. Presenečeni smo hoteli vedeti za vzrok.
«Vojko je ranjen...
«Nismo mogli verjeti, saj je pred nekaj trenutki pozival na juriš. Povzpeli smo se po strmini nad cesto do mesta, kjer je slonel Vojko, ki nas je tolikokrat vodil v borbo.
«Iz vej smo naredili nosila, položili nanje Vojka in ga odnesli po strmini navzgor proti domačiji Dominika Leskovca v Idrijskem Logu. Leskovčeva družina nam je dala na razpolago vse, kar smo potrebovali za ranjenega Vojka. Po krajšem oddihu smo nadaljevali pot proti logorju. Kot bi še narava hotela pomagati, je tisto noč zapadel nov sneg in za nami zabrisal sledi».
O zadnjih dneh komandanta Vojka pripoveduje Franc Benčina -Lado:
«V šestih dneh, ko sem mu stregel, je Vojko le malo govoril. Nekajkrat se mi je zahvalil za skrb in postrežbo:
— Nikoli ti tega ne bom pozabil, Lado. —
«Tiste dni je bil pri nas v [ogorju Albert Jakopič — Kajtimir. Hrabril je Vojka in mu sporočil, da je imenovan za komandanta prve Primorske brigade. Vojko je odgovoril:
— Težko sem ranjen. Ne vem, če bom prenesel. —
— Seveda boš prenesel, Vojko, še boš jurišal na fašiste z brigado. S svojo brigado! —
«Vojko pa je čutil, da se mu bliža smrt. Nekega dne je . zbral tovariše pri pogradu in jim dejal:
— Tovariši, jaz bom ozdravel takrat, ko bom umrl. —
«Dva dni potem je v noči od 21. na 22. februarja 1943 ob eni uri in trideset minut po polnoči umrl mirno in brez bolečin, kot bi zaspal.
«Dva tovariša sta takoj zjutraj, 22. februarja 1943, šla poiskat skrit prostor za Vojkov grob. Popoldne istega dne smo Vojka odnesli iz logorja in ga pokopali na tako skritem kraju, da groba niso našli okupatorji, ki jih je neki izdajalec iz Ajdovščine pripeljal v črnovrške gozdove».
O zadnji poti narodnega heroja Janka Premrla - Vojka je Ivan Renko po osvoboditvi — 1953. leta — zapisal v knjigi Voikov vod tole: «Mrzlo, jasno zimsko jutro. Po-belieni vrhovi smrek bleščijo v sončnih žarkih. Drobno se z njih usma sneg in rahlo pada na nosila.
«Borci Trnovske čete poslednjič spremljamo svojega tovariša in komandanta.
«Pokopali smo njegovo truplo brez govorov, brez salv. V skritem kotičku temnega gozda bo počival junak, dokler uporni narod ne izbojuje svoje pravde in mu ne najde poslednjega bivališča v svobodni slovenski zemlji».
Pogreb
Janka Premrla - Vojka v Podnanosu 24. II. 1946.
In prišel je tudi tisti dan — bil je to 24. februar 1946 — ko so narodnega heroja Vojka pokopali na domačem pokopališču v Podnanosu ob udeležbi nad 40.000 ljudi iz vse Primorske. Na pogrebu so bili borci vseh primorskih brigad, ki so nastale po Vojkovi smrti: Vojkove, Prešernove, Gradnikove, Gregorčičeve, Bazoviške, Kosovelove in Tr-
žaške. Ko so isti dan govorniki poudarjali velik prispevek, ki ga je dal Vojko s svojo četo za osvoboditev Primorske, so se v spominu oglasile besede, ki so jih borci Vojkove brigade zapisali v 8. spominski številki svojega glasila «Za Vojkom:»
«Ko nam v temnih nočeh klecajo kolena v nadčloveških naporih, ko se plazimo — nevidni osvetniki proti sovražnim bunkerjem — ko v zarji porajajoče svobode rušimo fašistične postojanke in prinašamo hrepenečemu ljudstvu pesem o svobodi, davni želji zasužnjenih Primorcev, hodiš z nami ti, naš dragi Vojko.
«Kako to, da si naš, da tako živiš v naših srcih? Mar samo zato, ker te je rodila primorska zemlja, ker si nam brat po rodu?
«Veliko več si nam! Kraljevič Marko primorskega ljudstva si- Naš Peter Klepec, ki se je zavedel svoje moči. Ne tisti, o katerem pripoveduje pravljica, pač pa primorski junak, ki je zasužnjeni rod pope ljal na pot osvobodilne borbe...»
Ob tridesetletnici smrti je spomin na Vojka prav tako živ, kot je bil v dneh, ko je s svojo četo napadal fašiste v utrjenih postojankah ob nekdanji jugoslovensko - i-talijanski meji. Že takrat je ime Vojko pomenilo Primorcem varnost, fašistične vojske. Ko so se še pred da se niso bali nenadnega napada razpadom fašistične Italije fašisti in kraljevi vojaki v več kolonah približevali majhnim in nezaščitenim primorskim vasem, so ljudje spraševali:
«Kje je Vojko ?»
«Y zasedi», je bil odgovor.
«Če je Vojko v zasedi, tedaj ne bo hudega.*
Tako so ljudje zaupali v moč Vojkove čete.
In kako je bil priljubljen pri ljudeh. Stara mati iz Koševnika pri Črnem vrhu, kjer se je Vojko večkrat ustavljal, je pripovedovala:
«Ko sem zaslišala njegove korake po stopnicah, sem se razveselila, kot da prihaja moj sin».
Marija Lampe iz Zadloga je pripovedovala:
«Nekoč sem Vojku dejala, da se bojim povedati otrokom o partizanih, da ne bi v svoji otroškosti kaj izdali. Vojko me je takoj pomiril: «Motiš se, tovarišica. Otrokom lepo razloži in pojasni, kaj smo partizani in za kaj se borimo, pa bodo molčali kot grob. Otroci Hitreje razumejo kot odrasli. Če pa jim prikrivaš, jih njihova radovednost lahko zapelje, da nevede kaj povedo*.
Od takrat sem imela v otrocih vso pomoč. Vse sem jim lahko zaupala. če jim nisem dovolila, da bi bili nesli hrano v logor, so jokali in niso hoteli niti jesti. Tako lahko trdim, da je Vojko s svojim nasvetom rešil družino pred internacijo in domačijo pred požigom*.
Tovariš Franc Rupnik — tisti, ki je v začetku novembra 1942 prišel v Vojkovo četo v logor v Brinovem griču — nam je lani v oktobru med drugim dejal:
«Razočaran sem, ker se o Vojku in njegovi četi danes tako malo piše. Vojko je bil pripravljen, skupaj s svojo četo, dati tudi življenje za osvoboditev Primorske.* Ko je Vojko kot italijanski vojak služil v Turinu, je v spominu večkrat obiskoval Primorsko. Prijatelju je pisal, kako ga boli srce ker: «Tam daleč je narod, ki vklenjen ječi».
To je občutil tudi, ko je smrtno ranjen ležal na pogradu v logorju v Brinovem griču. Zato je tovariše naprosil, da so mu iz Gregorčičevih poezij prebrali Hajdukovo oporoko.
Brez besed jim je s tem povedal — da je to tudi njegova t oroka: To nado vzamem naj s sebo, zdaj ko pod črno grem zemljo da v zemlji prosti ležal bom, da prost moj rod bo, prost moj dom!
In naj nam bo dovoljeno, da te spomine končamo z malo spremenjenimi Gregorčičevimi verzi:
Tam Vojko spi — on mirno spi a duh njegov živi — živi...
(Pagon Andrej - Ogarev)
KONEC
Franc Rupnik, ki je prišel v Vojkovo četo v začetku novembra 1942 skupaj s kasnejšim komandantom Vojkove brigade, narodnim herojem Jožetom Mihevcem - Rudarjem
Leta 1952 obnovljena baraka - brunarica v taborišču Vojkove čete v Brinovem griču. Prejšnjo so požgali Italijani, ker jih je na tisto mesto pripeljal izdajalec, ki se je bil polakomnil nagrade 50.000 lir, razpisane za Vojka, živega ali mrtvega
I/ UMETNOSTNIH (tALKIH.)
B. Zuljan v občinski
Razstava del enajstih slovenskih grafikov v Kulturnem domu, razstava Goričana Andreja Kosiča v galeriji Russo in razstava del Borisa Zuljana v občinski galeriji, kjer se je pred nedavnim zaključila razstava del Livia Možine, vse to potrjuje živahnost ali tudi preporod slovenskega zamejstva na likovnem področju. Dolga vrsta mladih obetavnih slikarjev bo tako sproti nadomestila vrsto slovenskih slikarjev iz medvojne in povojne dobe. Med mladimi slovenskimi slikarji v Trstu pa vidno izstopa Boris Zuljan, ki že od vsega začetka oblikuje svoja dela v napredno iskateljski smeri oblikovnosti.
Le-to moremo sedaj občudovati v prav gotovo do sedaj najboljših slikah na Zuljanovi razstavi v občinski galeriji, ki se že zaključuje. So to barvno zelo skladno pestre po večini pokrajine, ki jih odlikuje neposredno združevanje drzno širokih potegov lopatice z ne pregosto barvo in resaste igre drobnega curljanja mnogobarvnih štren.
Tako Boris Zuljan doseže mehko in prijetno utripanje svetlobe v vseh teh slikah, ki prikazujejo domače okolje in ki so ponekod navidezno abstraktne. Umetnik pa prav v poslednjih dospe do izvirnosti bolj osebnega podajanja predmetov in narave, kar je dosežek vztrajnega posploševanja in hkratnega izločevanja vsakdanje resničnosti oblik do tiste mere, ko se drevo, njiva in grič spremenijo v izvir povsem barvnega u-
iimimiimiiiinfriiiiiimiiiiimmiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniHiimiiiiiiiiiiiimmiiiiimimiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiitui
PRED PREDAVANJEM PRI SPRT 0 SLOV. ODPRAVI M HIMALAJO
ogočni velikan srečna gora za Francoze
Prve vesti o tej gori izhajajo iz leta 1321, seveda v alpinističnem smislu ■ Američani se lotijo gore 1954 ■ Novozelandce je vodil sam Hillary
Na predavanju pri SPDT bomo spoznali več podrobnosti o lanski slovenski odpravi na himalajski vrh Makalu, z 8481 metri višine, peto najvišjo goro na svetu. Tudi če slovenska odprava ni dosegla vrha, je -bil vzpon na Makalu vendarle nov višinski rekord.
Poglejmo kako so potekali razni poskusi na ta mogočni vrh, katerega je človek osvojil leta 1955.
Predvsem je treba omeniti, da so Makalu alpinistične odprave očitno zanemarjale, ker je bila veliko bolj vabljiva osvojitev bližnjega Everesta. Samo po o-svojitvi najvišje gore na svetu so se moči obrnile tudi drugam. Isto velja tudi za bližnji Lhotse (8501 m). Pogled iz mesta Dar-jeeling — ki za mnoge odprave pomeni začetek poti — je že mnoge opazovalce prevaril. Makalu se je iz tega mesteca v indijski deželi Sikkim zdel najvišji vrh in je skupno z Lhotse-jem skoraj v celoti zakrival E-verest. Eno domačih imen za Makalu je tudi Mahalangur Hi-mal ali «snežna gora velikih o-pic». Ta oznaka seveda močno krepi domneve o obstoju fanto-matskega jetija ali snežnega moža.
Prve vesti o Makaluju je zabeležila prva odprava na Everest leta 1921, ki je 3 mesece iskala po ledeniku Rongbuk možne poti za dostop do stene Everesta in obiskala tudi doline pod Ma-kalujem. Leta 1933 je zelo lepe slike med izvidniškim poletom posnel znani himalajski raziskovalec Houston. Po vojni so začeli Angleži ponovno oblegati Everest. Med raziskovalnim delom sta Hil-lary in Shipton ugotovila, da je jugozapadna stena Makaluja povsem neprehodna. Do istih zaključkov je britanska odprava prišla tudi leta 1952, ko je med podrobnimi raziskavami za velik napad na Everest obiskala tudi mogočni ledenik Barun.
Leta 1954 so se resno lotili Makaluja Američani. Odpravo iz Kalifornijo je vodil 34-letni fizik William Siri. Alpinisti so bili v glavnem tudi vsi znanstveniki. Samo eden med njimi (Willi Unso-eld) je že nekoliko poznal Himalajo.
Makaluju so se približali z juga po dolini Baruna in postavili bazno taborišče 5. aprila na višini 4700 metrov. Razdeljeni na več skupin sp opravili več raziskovalnih tur. Prelaz med glavnim vrhom gore in 7660 m visokim Kangčungtsejem (ali Maku-jem II.) se je zdel prehoden, neznanko pa je predstavljalo nadaljevanje poti po severni strani. Druga skupina je obšla goro in se vrnila z zagotovilom, da je vzhodna stran nedostopna. Američani so zato poskusili po jugovzhodnem grebenu. Prvi tabor so postavili na višini 5000 m, drugega na 5500 m, tretjega na višini 6100, četrtega pa v ledeni votlini 6700 metrov visoko. 14. maja, skoraj mesec dni po začetku opremljanja visokih taborov, so močne nevihte prisilile vse k umiku v bazno taborišče. Po petih dneh prisilnega počitka so se alpinisti ponovno začeli vzpenjati. 1. junija sta Long in Unsoeld postavila 5. višinski tabor pri 7100 metrih. Slabo vreme in predvsem obilica snega sta onemogočila nadaljevanje poti. Po izjavah obeh
alpinistov po tisti strani bi ne smelo biti večjih alpinističnih težav do vrha.
Istočasno so Makalu skušali o-svojiti tudi Novozelandci z 'ekipo, katero je vodil Hillary. Slednji je leto prej z Everesta ugotovil, da je severna stena s prelaza med Makujem in Kangčungtsejem razmeroma lahko prehodna, dosegljiv pa je bil z Baruna ■ tudi 7410 m visok prelaz.
Že v začetku vzpona sta se resno poškodovala med padcem v razpoko ledenika dva alpinista, med reševalno akcijo pa si je nekaj reber nalomil tudi IIillary sam. Drugi so medtem dosegli višino 7600 metrov, že se je obetala zmaga, zdravstveno stanje ponesrečencev pa se je nenadoma poslabšalo in vse moči so se usmerile v čimprejšnjo vrnitev v obljudene kraje, do primerne zdravniške pomoči.
Jeseni istega leta (1954) so prišli na ogled Makaluja Francozi, ki so že imeli dovoljenje za pomladanski poskus za naslednje leto. Izpopolnili so raziskovalno delo Novozelandcev vse do prelaza. 22. oktobra so vodja odprave Franco in Terray ter dva nosača dosegli 7660 metrov visok vrh Kančungtseja. 30. oktobra sta poskusila srečo proti samemu vrhu Makaluja Terray in Couzy. Dosegla sta 7800 metrov, slabo vreme pa jih je prisililo k umiku.
Letni čas in bolj skromna oprema sta Francozom odsvetovala nadaljevanje operacij.
Pravzaprav so se tedaj Francozi le pripravljali za pomlad 1955. Prišli so z 11 tonami tovora. Do baznega taborišča so uporabili 313 nosačev, za opremo visokih taborov pa so imeli 25 šerp. Vodil je odpravo seveda Jean Franco, drugi člani pa so bili še Jean Bouvier, Serge Cou-pe, Jean Couzy, Pierre Leroux, Guido Magnone, Lionel Terray in Andre Vialatte.
S trdim delom so šerpe prenesli na že znani prelaz 700 kg razne opreme, goriva in hrane in tamkajšnje visoko taborišče se je spremenilo v pravo manjšo bazo.
13. maja je bilo tam vsega dovolj za množičen napad na goro. Že naslednji dan so se začeli vzpenjati Couzy in Terray in tri šerpe. Na višini 7800 metrov so postavili 6. tabor. Francoza sta tam prespala, šerpe pa so se vrnili na prelaz. Tja sta istega dne prišla Franco in Magnone kot rezervna naveza. V nižjih taborih sta bili pripravljeni še dve dvojici.
Po zelo mirni noči brez vetra in hujšega mraza sta 15. maja Terray in Couzy ob 7. uri zapustila tabor in nadaljevala vzpon.
BRUNO KRIŽMAN
tripa, kakor na primer v slikah z naslovi «Načrt za luko», «Sne-ženje», «Veter iz severovzhoda» in podobno.
Če se v njih izpoveduje edinole z barvo, torej brez posredništva oblik, vendarle stvarno podaja oblike v slikah ozke ulice v Piranu, v sliki Botača, v «Hi-ši s kalono», v «Hiši z baladur-jem v Ricmanjiht’, v sliki «Njiva za or» in podobno, posebno pa še v velikem platnu, ki nam prikazuje motiv iz Trnovke, s katerim je lani zmagal na ex tem-pore tekmovanju, ki ga je priredila KASTA.
Čarobna lepota barve postaja pri Borisu Zuljanu bistvo njegove slikarske prefinjenosti, ki se stopnjuje in ga sili, da celo rdečo barvo lastnega podpisa vključuje v celoto zasnove in to kjerkoli, lahko celo v sredino podobe, kakor na primer v sliki z naslovom «Večer», kjer umetnikov rdeči podpis postane sij luči iz mraka.	MILKO BAMBIČ
Greta Pečnik na razstavi slikarjev -naivcev v Zagrebu
oči
Ti-
«Krvave solze padajo iz kmetov — bitka je propadla, ste zveri so zmagale, mrak se ponovno spušča na zemljo. Tako, dragi tovariš Ledič, to sem vam prikazala na tej sliki, želim, da bi vam moja slika bila majhen kamen za veliko palačo, v kateri bomo ohranili trajen spomin nad junake kmečkega upora in na njihovega vodjo Matijo Gubca» — to je med drugim zapisala piranska slikarka — naivka Greta Pečnik v spremnem pismu, ko je poslala zagrebškemu časnikarju Ger-hardu Lediču svojo sliko, svojo vizijo kmečkega upora iz 1573. leta. Sedaj je ta slika razstavljena skupaj s slikami in kipi kakih 130 umetnikov iz vse Jugoslavije na veliki razstavi v zgodovinskem muzeju Hrvaške v Zagrebu, na razstavi z naslovom «Kmečki upor 1573. leta v delih naivnih umetnikova, ki si jo je o-mislil in jo organiziral časnikar Gerhard Ledič ob priliki 400-letni-ce velikega hrvaško - slovenskega kmečkega upora, o čemer smo pred nedavnim že pisali.
Tako sodeluje na tej spominski razstavi tudi Greta Pečnik, ki zastopa slikarje naivce iz slovenske Istre, ali bolje, ona je edina slikarka naivka, ki deluje na tem področju. Likovna vizija, ki jo je Greta Pečnik prikazala v svoji podobi, je zanimiva, ker je bolj čustveno kot razumsko dojeta. V sliki so bistvo krvave solze, ki kot rdeče cvetice rastejo iz tal. Mimogrede bomo omenili, da cvetice predstavljajo v njenem likovnem ustvarjanju velik moment in to je prišlo do izraza tudi v tej sliki. Zasluga Grete Pečnik je torej v tem, da je tudi slovenska Istra navzoča na razstavi jugoslovanskih slikarjev naivcev v Zagrebu, ki bo odprta do maja letos in ki na svoj način sodeluje pri proslavljanju 400-let-nice kmečkega upora.
T. F.
Prejeli smo
CARTE SEGRETE — Trimesečna revija za slovstvo in likovno u-metnost. Za julij, avgust in september 1972. Odg. urednik Marina Javorone. Rim, Piazza Ara-coeli, 6.
UGOTOVITVE OB NEKEM PRORAČUNU
se nočejo
odpovedati vlogi zaudarja
Zaman je kriti vsoto za višjimi osebnimi dohodki Preveč očitni so izdatki, ki govore povsem drugače
Vse tiskovne agencije so včeraj poročale, da je v prestolnici Laosa bilo podpisano premirje, ki bo začelo veljati danes opoldne. To premirje naj bi bilo uvod v mir v Laosu. Če k temu dodamo zgodovinski dogodek od 27. januarja, ko je bilo sklenjeno premirje v Vietnamu, se nam logično vsiljuje optimizem, da bo svet počasi vendarle stopil na pot miru,, ki si ga vse človeštvo tako želi. Toda vtem ko s tolikšnim zadovoljstvom beležimo gornje ugotovitve, nas zaskrblja podatek, ki govori da so v Washingtonu sprejeli proračun obrambnega ministrstva, za prihodnje proračunsko leto, ki znaša obilnih 81 milijard dolarjev izdatkov. Ne glede na dejstvo, da je 81 milijard dolarjev velikanska vsota in to kljub razvrednotenemu dolarju, drži tudi dejstvo, da je to za 4 milijarde 700 milijonov dolarjev več, kot je ameriški parlament odobril svoji vojski v prejšnjem proračunskem obdobju. Morda bi znal k temu kdo ugovarjati, da je bil proračun obrambnega ministrstva sprejet pred sklenitvijo premirja v Vientianu in pred pariškim sporazumom glede Vietnama. To drži, toda v Washing-tonu so vedeli, kaj se v Parizu in v prestolnici Laosa pripravlja in bi zato moralo iz proračuna o-brambnega ministrstva izhajati tudi to. In tudi če upoštevamo manjšo vrednost dolarja nas proračun nikakor ne more zadovoljiti, kajti neposreden dokaz, da ZDA zares nameravajo ubrati drugo politiko v svojih konceptih do mednarodnih odnosov v svetovnem merilu bi moral biti tudi manjši o-brambni proračun. Ne smemo namreč pozabiti še na nekaj stranskih vendar zelo konkretnih «pri-merov»: ZDA so lani sklenile s Sovjetsko zvezo več pomembnih sporazumov glede omejitve sistemov protiraketne obrambe, v Helsinkih se vodijo razgovori o pripravi splošne evropske konference o varnosti, na Dunaju pa predstavniki obeh vojaško političnih blokov razpravljajo o zmanjšanju oboroženih sil in oborožitve nasploh; vrhu tega je bil ameriški predsednik Nixon v Pekingu in je tam dal zelo spodbudne izjave, ki so kazale na mir. In kljub vsem tem zelo konkretnim momentom bodo ZDA imele v prihodnjem pro računskem letu največji vojaški budžet v zgodovini. To je čudno protislovje, ki ga ni možno razumeti, še manj pa bi ga mogli razložiti. Glede tega si niso na jasnem celo niti dosedanji pristaši ameriške vloge v svetu.
Toda Amerika vztraja še vedno na svojem geslu, da mir je odvisen od moči, da «mir temelji na vojaški moči». Pravzaprav je to politiko skušal sam predsednik Nixon razložiti kongresu konec januarja, ko je visoke vojaške izdatke opravičeval med drugim tudi takole: «Izgradnja trajnega miru zahteva veliko več kot sama zelja po miru. Mir se more doseči samo s potrpežljivo disciplino in po gajanji, ki pa jih je treba podpreti z vojaško močjo*. Posebno zadnje besede so značilne, pa čeprav izhajajo iz «stare» doktrine. Iz tega pa lahko sklepamo, da bodo ZDA še nadalje vztrajale pri svoji vlogi svetovnega žandarja, ki utemeljuje svojo vlogo na vojaški moči. Potemtakem moremo sklepati, da se bo mir v svetu gradil
(Nadaljevanje na 6. strani)

■
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Naši kraji in ljudje; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. ljudski plesi; 18.50 Glasbeni vrtiljak; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Vukmirovič: «Vlaka za Srbijo*;
21.35	Orkester; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.00 Zabavna glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Program za mladino; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester; 11.30 «La vera Romagna*; 11.45 Poje Samantha Jones; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.35 Juke box; 15.00 Oddaja za mladino; 16.40 Vrstijo se pevci; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Dve Lončevi skladbi; 18.00 Juke box; 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkester; 21.00 Literarna oddaja; 21.20 Strani iz albuma; 22.00 V domači diskoteki;
22.35	Flavtist Fedja Rupel.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden; 13.27 Strnjena komedija; 15.10 Glasba za mladino; 17.05 «Sončnice»; 19.10 Sindikalna panorama; 19.15 Oper-
ČETRTEK, 22. FEBRUARJA 1973
ne arije; 20.20 Andata e ritorno;
21.15	Koncert; 22.30 Kitare.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Popevke; 12.40 «Alto gradimento*; 13.00 Hit parade; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Zakaj in kako?; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 22.43 Nadaljevanka.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Ital. glasba; 14.30 Plošče resne glasbe;
15.15	Pianist in violinist; 16.15 Nadaljevanka; 17.20 Enotni razred; 17.35 Strani iz albuma; 19.15 Koncert; 20.15 Medicina: diagnoza in terapija.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Prva slovenska i-gra — škofjeloški pasijon; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Anton Dermota in Slov. kvartet; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Mladina poje*; 14.30 Sestanek instrumentov;
14.40	«Enajsta šola*; 15.40 Dve uverturi Čajkovskega; 16.00 «Vr-tiljak*; 16.40 Naš podlistek S. Backett: Malone umira; 17.10 Koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Naši znanstve-
niki; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel J. Privška; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Ob 50-letniei smrti pisatelja Ivana Tavčarja; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk; 23.05 G. Benn: Pesmi.
ITAL. TELEVIZIJA
9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše;
17.30	Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Poljudna znanost; 19.15 Sindikalna oddaja; 19.45 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 M. Serao: «La virtu di Checchina*; 22.45 Kaj je IVA?; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.30 Protestantizem; 18.45 Judovska kultura; 21.00 Dnevnik; 21.20 Veliki Girardengo; 21.35 «Ri-schiatutto*.
JUG. TELEVIZIJA
9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina; 11.00, 16.10 Francoščina; 17.45 Verne - Kohout: V 80 dneh okrog sveta; 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina jehu — film; 18.55 Poljudno znanstveni film; 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Četrtkovi razgledi; 21.30 Serijska oddaja; 22.20 Werner Ekg: Kitajski slavček — balet, na koncu še po ročild
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.15 Poročila;
20.30	«Breza* — film; 22.00 Tri in ena zabavno glasbena oddaja.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na po slovnem področju vam bo neko nasprotovanje koristilo. Odpravite vzroke ljubosumnosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Razvoj okoliščin se bo obrnil v vaš prid. V čustvenem pogledu bodite najbolj previdni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne podcenjujte nasvetov svojih sodelavcev. Neko novo prijateljstvo vam bo v uteho.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Na poklicnem področju bo prišlo do napetosti. Danes ne sprejmite nobene važne odločitve.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri reševanju nekega zanemarjenega vprašanja boste razvili uspešno dejavnost. Sreča vam je zagotovljena.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaši dohodki se bodo povečali, vendar se posvetite le svoji dejavnosti. S samoljubnostjo ne boste nikamor prišli.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ukrepajte brez strahu in ne zavračajte novih idej. Uspeh vam je zagotovljen tudi v ljubezni.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Obstaja nevarnost, da bi vaši načrti bili ogroženi. Nesreča bo vplivala na vaše razpoloženje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Manjše diskusije med sodelavci. Bodite previdni. Sledite svoji vesti in se ne zanimajte za drugo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nadaljujte s svojim izpopolnjevanjem na poklicnem področju. Pazite, da bi zainteresirani ne spreminjali smisla vaših besed.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne spuščajte se v nepotrebna tveganja. Dobri nasveti bodo pospešili razvoj nekega načrta.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte si ustvariti bolj jasno sliko o problemih, ki jih želite rešiti.
pod «zaščito» modernega orožja, ki pač veliko stane in si ga ZVo privoščijo lahko na račun že omenjenih obilnih 80 milijard dolarjev-Pustimo ob strani gornje «na’ čelne* koncepte in preidimo h konkretnejšim podatkom:
Od posameznih postavk novega ameriškega vojnega proračuna velja izločiti zahtevek vojaške mornarice za eno milijardo 175 mik-jonov dolarjev, ki je namenjen. «razvoju in proizvodnji* prve podmornice vrste «trident» ter nadaljnjih 537 milijonov dolarjev «za razvoj in proizvodnjo* novega izstrelka z istim imenom. Gre torej za podmornico na atomski pogon, k1 bo boljša od atomske podmornice, ki sedaj prevaža rakete cpolaris*-Vloga teh pa je znana, kajti Američani so tem podmornicam in raketam poverili vlogo, ki jo je ne-
(Nadaljevanje na S. strani)
PO SLEDOVIH STARIH KULTUR
SENCE JAPODOV V LIKI
Očem izletnika ali turista, se je znašel v predelu okrog rek Gacke, ne bodo ušli blagi hoj' miči in krotke ravnice ob tej 111 stri vodi. Na tem področju se J pred dvema ali tremi tisoči odvijalo nadvse pestro ter inten^ zivno življenje. Tu so se nahajala naselja starega ilirskega P*e' mena Japodov, ki so prav kakf? tisoč let pred našim štetjem doživeli največji razcvet svoje duhovne in gmotne kulture.	,
Po vsej Liki in Krbavi so o® krili številne ruševine staroim' skih naselij in celo sledove P*el men neugotovljenega porekla, ** so tu živela pred ilirsko našem' vijo.	■
Našli so tri meče iz srednJ® bronaste dobe (okrog 1. 1500 Pre_ našim štetjem), izdelane na podt® čju današnje Nemčije. Enega odkopali v Maniti Dragi, drug«^ pri Martin - Brodu, vzhodno 0. Spodnjega Lapca, tretjega pri vaS1 Jakovo, nedaleč od Surčina v mu. Vse to priča, da so najsi3' rejši prebivalci Like že v tem ^ su imeli tesne trgovske vezi mnogo razvitejšo srednjo Evrop0’ kjer sta bila rudarstvo in pr®d®, lava kovin že na dokaj vis®10 stopnji razvoja.
Od bronaste dobe do vdora RllT) ljanov so Japodi na področju k ke poleg v živinoreji dosegli nal večje uspehe v umetniški obi'0: Čeprav na njihovem ozemlju 3 bilo rudnikov in tudi ne topim16 kovin, nam vendarle najdeni ka' lupi za topljenje brona poved0' da so potrebne jim kovine kupov|a' li pri sosednih ilirskih plemen*;’ ki so naseljevala na rudi bogat predele Bosne.
Na osnovi izkopavanj, ki jih j? zadnjih dvajset let vodil Arheoi®^ ki muzej v Zagrebu, je bilo skoraj rekonstruirati življenje naseljih in razvoj materialne ku ture tega izredno razvitega ikrsa ga plemena. Ženska in moška blačila, ki so jih našli v nek1 g polah pri Prozoru, potrjujejo 0 samo visoko stopnjo umetniške ^ brti, marveč odkrivajo tudi vzof j po katerih se je zgledavala-so se celo ohranili vse do ® • našnjih dni v narodni umetn®8 Like z diademi in bronastimi sami okrašene kape, kovinski®1 okrasi in gumbi na moških ^ lovnikih, vse to je za las P? dobno liški kapi, ki se je ohran1-3 do današnjih dni in moškemu lovniku, ki ga je moč videti v ra* nih etnografskih muzejih.
Ugoden položaj japcdskih nas h j je omogočil zelo nagel raZhr. njihove kulture. Proti morju ®® njeno stran Velebitskega P®~ rja so naseljevala ilirska plerl1,.
na, ki CD nn mnmLl U* nnfph ^
po morskih poteh r
Živahne ctite 7 VIS ®*
vijala zelo živahne stike z v)
-ebi-
razvito Grčijo na jugu in s Pr . valci današnje severne Italije . zahodu. Preko njihovega ozeimJ so vodile poti v vse kraje B°s :e in dalje proti Podonavju, kjier H potekala zamenjava za proizv® razvite zahodne in srednje EvroP Vse to je vplivalo na umetniško stvarjalnost japodskih mojstr® / vendar ni težko ugotoviti — P , merjajoč njihove izdelke s kat mikoli drugimi — da imajo ti neka posebno poudarjena kraj na obeležja, pa čeprav so, * , mo, okrašeni z jantarjem iz h,, ne Skandinavije ali kakim a ()£| gim dragocenim materialom kdo ve kje.	g
Kasnejši vdori divjih plem®0 -0 severa so te dosežke japodsk ti-rimljanske kulture neusmiljen ^ ničili. Vedeti pa je treba, o® ng plemena niso uničila in ,.(^3 pregnala domačega prebiva•> z osvojenih ozemelj. Od naroP ni ga blaga zasužnjenega nar<X*a e. bilo mogoče večno živeti. ■11 g3-ki so zato postopno sprejeli 3 nizacijo in običaje višje raZV_0 v domačega prebivalstva ne.sa,jede proizvodnji, marveč tudi 6 u0 vseh ostalih oblik življenja-so se tudi sami prekvasili s turnimi procesi, katerih “°|joSt. so poganjale v davno prete
*
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
TEDENSKI KOMENTAR
Bor v D ligi na prvem mestu lestvice za disciplinski pokal
Danes dve tekmi «plavih» v minibasketu
D LIGA
r e M nedeljski slabi nastop bo-- e peterke le slučajen? Trener
k'ari:
grali
stvici z zmago nad nevarnim Han-nibalom. Borba za prvo mesto postaja vse bolj izenačena in obeta se ogorčen boj, še posebno ker bo prihodnjo nedeljo v Trstu proti Don Boscu igral Lido Šanson. V primeri' zmage Tržačanov bi bilo stanje na lestvici odprto vsem mož-
IlC.. .lili.
Na lestvici za disciplinski pokal sta na prvem mestu Hannibal in Bor.
IZIDI: Cianocolori-Hannibal 71:76, Treviso - Bor 68:49, Crick INA -Fiamma 64:52, Virtus - Don Bo-sco 74:72. Jesolo - CUS Padova 75:58. Lido Šanson - Pro Pace 62:36.
LESTVICA: Lido Šanson 22, Virtus 20, Cianocolori in Don Bosco 18, Hannibal in Crick INA 16, Pro
lUmilliminliltimHiimiulliiimmiiniiM iiiuiiiiu M Miiiimiiiiii iiiiii nniiiHiiniiiliilli
«Upam, da je bilo tako. I-turl Sm? slabo. Sicer pa je bilo m *srečanje samo tehnično po-man]k!jivo.»
<<Irneli ste malo možnosti za skup-rening. Je morda tu vzrok?» ^,«Nedvomno se je pomanjkanje tre-ga poznalo. Igrali smo prepočas-raj. nistn° bili agresivni kot bi mo-Bnr’ • ^ lahko upali na zmago.» frestu^ S° ae ve(^no na za(lnjem
®osco je s porazom v Pa-sv .. delno zapravil možnosti za o-sj llte.v prvega mesta. Tržačani so j ?r igrali dobro in so zgubili le loriV®rria točkama razlike. Cianoco-1® nekoliko napredoval na le-
2£BOJKA
V jugoslovanskem prvenstvu
Rečanke vodijo f prvi zvezni ligi
k rnaii t «krivec» za poraz Fužinar ja
reteklo soboto in nedeljo se je Drv povrair|i del odbojkarskega o: ®n,siya v prvi jugoslovanski li-Vts'1 ^iar*icah in članih. Prvo po-Prese° -k°!0 n* Prinesl° nobenih
j^j^lanicah je še vedno na vrinke"
v tim izidom 3:0 GIK Bahat,’ki je sk srečanju izbojeval samo 0sta^h K) točk. Po desetih kolih ae .Partizanu še edini tekmec za
^ *11 cia
čarJestvice Partizan z Reke. Re-čist|^ ,s9i v 10. kolu odpravile s
dr .
v*** naslov večkratni prvak Grča,., zvezda iz Beograda. Beograj-ki ; e zaostajajo samo za dve toč-dvem neP°.sredni spopad med tema ločilPa ek*Pama bo nedvomno od-čaniof' V Pazinu so. zmagale Reko v Beogradu pa bo dokaj tež-
Rw?'iviti ta Podvig. «LZUltatI 10. KOI
Prv""111 iu- KOLA: Partizan žtar,. Banat 3:0, Partizan Po-Breza — Jedinstvo 3:0,. Klarin ■	~ Crvena zvezda 0:3,
LfrvS, - Sindjelič 2:3. ^tSTVrCA:	Partizan Reka ' 20,
skj 5a zvezda 18, Partizan (S¥dfhr ki ovei) in Breza 14, Radnič-djpij. Radost 8, GIK Banat in Si-V lA. Jedinstvo 4, Poštar 2.
Ua vt?oaki konkurenci je še vedno Bart; u lestvice beograjski tandem dQži‘2aa in Crvena zvezda. Oba sta )n0 e a v štirinajstih nastopih sa-razu ° en poraz- P° nedeljskem poje n,,v Beogradu s Crveno zvezdo oaPadel še lanski prvak GIK
Banat, ki sedaj zaostaja za štiri točke. Dobra ekipa Kvarnerja z Reke pa ima celo zaostanek šestih točk. Večkratni reprezentant Ur-naut in tovariši pa v nadaljevanju prvenstva lahko še marsikomu zmešajo štrene in to predvsem na domačih tekmah. Na prvo mesto pa sploh ne morejo več računati, ker je razlika šestih točk le prevelika. Edinemu slovenskemu zastopniku, Fužinarju z Raven, pa preti najhuje že od samega začetka. Tudi v preteklem nastopu doma so Slovenci ostali praznih rok. Proti Kvar-nerju pa so pokazali res lepo odbojko. Največji «krivec» za poraz pa je njihov bivši igralec Urnaut, ki je bil proglašen za najboljšega igralca 14. zavrtljaja. Če bi Ravenčani zaigrali tako dobro tudi v preteklih nastopih, se prav gotovo ne bi znašli na dnu lestvice brez točk.
REZULTATI 14. KOLA: Crvena zvezda — GIK Banat 3:1, Partizan — Bosna 3:1, Vardar — Modri-ča 3:2, Mladost — Jedinstvo (SP) 3:2,. Fužinar — Kvarner 2:3, Jedinstvo (Br.) — Vojvodina 3:2, Spar-tak — željezničar 3:1.
LESTVICA: Partizan in Crvena zvezda 26, GIK Banat 22, Kvarner 20, Jedinstvo (Stara Pazova) 18 Vardar 16, Mladost in Spartak 14, Modriča 12, Bosna 10, Jedinstvo (Slavonski Brod) in Vojvodina 6, Željezničar 4, Fužinar brez točk.
G. F.
Pace 14, Jesolo 12, Treviso 8, CUS Padova 6, Fiamma 4, Bor 0.
PRIHODNJE KOLO: Crick INA -Bor (11.00), Don Bosco - Lido Šanson, Cianocolori - Jesolo, Hannibal - CUS Padova, Treviso - Virtus, Pro Pace - Fiamma.
Mladinci
Borovi mladinci so v nedeljo doživeli rekorden poraz. Kaj misli o tem trener Rudes: «Igrali smo brez standardnih igralcev Robija Klobasa in Pavla Barazzuttija. Njuna odsotnost se je, seveda, moštvu poznala. Sicer pa smo bili proti Goričanom brez moči. Bili so za nas premočni.«
O trenutnem stanju v mladinski ekipi smo spregovorili s kapetanom ekipe, Barazuttijem.
«V začetku sezone je več mladincev nastopilo v prvem moštvu. Nismo torej redno trenirali. Malo smo se poznali. Vse to se je maščevalo in ni čudno, če smo trenut-■rto zadnji v lestvici.»
«Vseeno pa bi lahko le dosegli kak dober izid?!»
«S porazi smo se nekoliko demoralizirali. To je tudi vzrok, da smo zadnje čase igrali slabše.»
V	nedeljo bodo «plavi» igrali v Gorici proti Ardiatu.
Bor - Polet
Drevi, ob 19.30 bo v telovadnici v Ulici Caravaggio prijateljska trening tekma med Borom in Poletom.
Minibasket
Bor bo danes odigral dve tekmi minibasketa. Obe srečanji bosta na stadionu «1. maj«. Nasprotnik pa bo Servolana, ki sodi med boljša moštva v našem mestu v tej kategoriji.
V	prvem srečanju (ob 15.00) se bodo pomerili letniki 1963 in mlajši. V drugi tekmi pa letniki 1961 in 1962. Ta srečanja so kot priprava za bližnje prvenstvo v minibasketu za Trofejo Coca - cola.
b. 1.
OGOMET
TEDENSKI PREGLED
¥ prvenstvu druge amaterske lige tri naše ekipe v borbi za obstanek
Vesna, Breg in Zarja so po zadnjih neuspehih zašli v nevarne vode
U
Primorje
Muggesana: Miljčani so se pred svojimi vrati Cesto znašli v težavah
2. amaterska liga
Odigrali so četrto povratno kolo, ki je bilo uspešno za gostitelje, saj sta se le dve tekmi končali z neodločenim izidom. Kolo samo pa je le prineslo nekaj sprememb na lestvici. Isonzo še vedno krepko vodi, Furlanom pa sledi z dvema točkama manj trojica ekip, med katerimi je tudi Primorje.
Na dnu lestvice je položaj še vedno nejasen: po zmagi nad Flami-niom so si Campanelle opomogle, Libertas Prosek pa je po porazu s Portualejem vedno bolj osamljen na dnu lestvice. Med tema dvema pa imamo v razdalji dveh točk kar sedem ekip, ki se še vedno bore za obstanek v ligi. V tej skupini so, žal, kar tri slovenske predstavnice,
uiiinnimiiiiiHimimimiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
____________:

	
V okviru angleško - italijanskega	
nogometnega turnirja so med drugimi tudi te izide:	dosegli
Como — Fulham	0:0
Bologna — Oxford United	0:0
Newcastle United — Roma	2:0
	
ZARADI POMANJKANJA SNEGA
Vaša teka letos ne bo
Sloviti množični švedski smučarski tek Vaša Loppet, ki bi moral biti na sporedu 4. marca, so letos prvič v njegovi 50-letni zgodovini odpovedali zaradi popolnega pomanjkanja snega. Letos se je za to tekmovanje na 86 km dolgi progi prijavilo rekordno število nad 10.000 smučarjev.
ŠPORT NA TV
GENOVA, 21. — Na italijanskem dvoranskem atletskem prvenstvu je 18-letna Cinzia Petrucci. iz Rima postavila nov italijanski rekord «in-door» v metu krogle z značko 15,56 metra. Dosedanji rekord je bil last Masoccove z dolžino 15,25 metra.
Italijanska televizija bo v soboto ob 14.55 prenašala po drugem sporedu mednarodno nogometno sreča nje Italija — Turčija «under 23». Ob 17.45 bo na sporedu prenos tekme v rugbiju Anglija — Francija, ob 19. uri prihod na cilj 1. etape kolesarske dirke po Sardiniji, ob 22.15 pa del italijanskega dirka-liščnega kolesarskega prvenstva.
V nedeljo bo na prvem sporedu ob 15. uri prenos košarkarske prvoligaške tekme Fortitudo — Forst Cantu, ob 18.15 iz Carigrada srečanje A reprezentanc Turčije in Italije, ob 19.15 pa 2. etapa kolesarske dirke po Sardiniji.
Jutri, v petek, pa se bo ob 15.30 začel na 2. sporedu prenos otvoritvene mladinske nogometne tekme Atalanta — Dukla Praga v Via-i reggiu.
HOKEJ NA LEDU
MILAN, 21. — V prijateljski tekmi je reprezentanca LR Kitajske nepričakovano premagala reprezentanco Italije s 5:3 (1:1, 4:0, 0:2).
V MEDDRŽAVNI NOGOMETNI TEKMI ZA SP
Španija-Grčija 3:1
Jugoslovani imajo zdaj dve točki zaostanka (a tudi tekmo manj)
MALAGA, 21. — Španija je tudi na domačem igrišču premagala grško reprezentanco. O zmagi Špancev ni nihče dvomil, bila pa je še lažja, kot je bilo pričakovati. Nasprotnik je le v začetku tekme skušal presenetiti domačine.
Španija igra dopadljivo igro, ki ji pa boleha učinkovitost:	nič
čudnega, če je treba največ golov pripisati branilcem. Grčija pa z lahkoto ustavlja nasprotnikove napade, nato pa zapade v nezaslišane obrambne nepazljivosti.
Tekma se je odločila že v prvem polčasu. Po odločnem začetku Grkov so Španci prevzeli pobudo in
prešli v vodstvo v 29. minuti po zaslugi Claramunta. Grki so izenačili v 36. min., ko je Antoniadis, sicer v offsidu, prestregel branil-čevo podajo vratarju in nemoteno streljal. Minuto kasneje pa je drugi Sol s silovitim strelom izven kazenskega prostora izrabil podajo Roche s prostega strela. V drugem delu so Španci delali, kar so hoteli. V 34. min. je grški vratar sicer odbil Assensijev strel, prosti Mar-tinez pa je žogo odbil v mrežo in postavil končni rezultat 3:1. Lestvica 7. skupine:
1.	Španija	3	2	1	0	8:5	5
2.	Jugoslavija	2	1	1	0	3:2	3
3.	Grčija	3	0	0	3	3:7	0
za katere tudi to kolo ni bilo preveč uspešno.
Edino Primorje je v lepi, napeti tekmi proti Muggesani izbojevalo dragoceno zmago, s katero se je nepričakovano vrinilo prav v ospredje. Kriška Vesna je igrala neodločeno proti Libertasu. Po prikazani igri lahko Križane pohvalimo le za prvi polčas, v katerem so bili enakovredni nasprotniku in so točko tudi zaslužili. Njihov položaj na lestvici je na vsak način še naprej kočljiv.
Brežani so okusili četrti prvenstveni poraz proti S. Canzianu. V prvem polčasu so dobro držali nasprotnika, v nadaljevanju pa so klonili zaradi dvomljive enajstmetrovke. Ko pa so dolinski predstavniki poskušali izenačiti, so domačini podvojili in si zagotovili ob točki.
Zarja je v Turjaku klonila s pičlim 3:2, pripomniti pa je treba, da so Bazovci reagirali šele pri stanju 3:0 in je zanje tudi tak izid precejšen uspeh. Stanje na lestvici pa je zanje po novem porazu kritično.
IZIDI: Sagrado - Inter SS 1:1, Primorje - Muggesana 2:1, Libertas - Vesna 1:1, Portuale - Libertas Prosek 2:1, Aurisina - Fogliano 1:0, Campanelle - Flaminio 2:0, S. Canzian . Breg 2:0, Isonzo - Zarja 3:2.
LESTVICA: Isonzo 25, Inter SS, Sagrado in Primorje 23, Muggesana in S. Canzian 22, Fogliano in Campanelle 20, Portuale in Flaminio 17, Vesna, Breg, Libertas in Aurisina 16, Zarja 15, Libertas Prosek 13.
PRIHODNJE KOLO: Flaminio -Isonzo, Breg - Libertas, Libertas Prosek - Primorje, Zarja - Aurisina, Fogliano - Portuale, Muggesana - S. Canzian, Inter SS ■ Campanelle, Vesna - Sagrado.
* * *
V goriški skupini je vodeča Pro Farra povečala svojo prednost nad S. Marcom, ki je dosegel le remi proti skromni ekipi Estudine. Ju-ventina pa si je zapravila zmago tik pred koncem tekme, ko je vratarju Plesničarju, ki je kriv tudi za prvi gol, ušla žoga iz rok in se zakotalila v mrežo. Zanimivost v tem kolu predstavlja dejstvo,, da so tudi tokrat vse ekipe s spodnjega dela lestvice (z izjemo Vetroresine) osvojile vsaj točko.
IZIDI: Valnatlsone - Juventina 2:2, Vetroresina - Luciniččo 0:2, Cividalese - Piedimonte 1:0, Nati-sone - Ziracco 1:1, Torrianese - Vil-lanova 1:2, S. Rocco - Aurora 1:1, Pro Farra - Audax 3:1, Estudine -San Marco 0:0.
LESTVICA: Pro Farra 31, San
Marco 29, Lucinicco in Cividalese 28, Torreanese 24, San Rocco 22. Natisone 20, Piedimonte 19, Audax in Ziracco 18, Juventina 17, Val-natisone 16, Aurora in Estudine 14, Villanova 13, Vetroresina 9.
PRIHODNJE KOLO: Audax - San Rocco, Ziracco - Torreanese, Villanova - Estudine, Aurora - Pro Farra, Juventina - Natisone, S. Marco - Valnatisone, Piedimonte - Vetroresina, Lucinicco . Cividalese.
3. amaterska liga
V 3. kolu so dosegle večji izkupiček vodeče enajsterice.
Skupina N
Vodeči Duino je nepričakovano remiziral z ACEGATOM. To sta, seveda, izkoristila Cartimavo in S. Marco, ki pa ne bi smela ogroža-
Lani so si Križani lahko ogledali na svojem igrišču tudi nastop zagrebškega Dinama. Bodo tudi letos imeli podobno priložnost?
fillllllllllillllllilllllillllllliliiiiiiliiiliiilliiiiliHiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiuuiiimjiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiilliiiillilliiiiiiillillilliliilliliililiilllifiiiiiiiliiiliitiilllliililiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SMUČARSKO TEKMOVANJE SLOVENSKIH NIŽJIH SREDNJIH ŠOL V AURONZU
Najuspešnejša L Piščanc in P. Kocjančič (oba Cankar)
Sil
šahovski
•ega trža^k*11 *urn'!'u **D «1. Cankar«, ki je bil v torek v prostorih skega društva smo že poročali. Na sliki: šahisti med nastopom
V soboto, 17. t.m. je bilo ob za-I ključku enotedenskega šolskega zi-| movanja v Auronzu smučarsko tek-j movanje v veleslalomu, katerega so j se udeležile nižje srednje šole «Fran i Levstik« s Proseka in iz Križa, i «Fran Erjavec« iž Rojana in «Ivan I Cankar« od Sv. Jakoba. Dijaki so na tem tekmovanju lahko pokazali, kaj so se naučili med tednom. Seveda so bili nastopajoči razdeljeni v več skupin, po svojih sposobnostih.
Na kakih 300 metrov dolgi progi je bilo postavljenih 10 vrat. Nekateri bolj izkušeni tekmovalci so i-meli z vrati težave, večina pa je le dospela do cilja, ker proga ni bila preveč zahtevna. Začetniki so imeli nekoliko krajšo pot: najbolj se je med njimi izkazal Pavel Kocjančič, ki je zmagal v svoji skupini in med mladinci. V najboljši skupini pa je zmagal favorit Igor Piščanc, ki je tako potrdil svoje sposobnosti.
LESTVICE
Mladinci (začetniki)
SKUPINA A
1. Kocjančič Pavel (Cankar) 41”6,

2. Kosovel Boris (Erjavec) 42”, 3. Lovrecich Suzana (Erjavec) 43”, 4. Susič Mira (Erjavec), 5. Počkaj Marinka (Erjavec) 47”, 6. Rutar Anamarija (Cankar) 47”5, 7. Zac-caria Liviana (Levstik) 54”, 8. Škabar Giorgio (Cankar) 1’02”, 9. Danieli Nataša (Cankar) 1’04”, 10. Milič Danila (Levstik) 1'05”.
Diskvalificirana:	Vidoni	Robert
(Levstik), Starc Vivijana (Levstik). SKUPINA B
1. Cossuta Silvan (Levstik) 55”, 2. Škrlj Nevenka (Levstik) 56”, 3. Cossuta Ildegarda (Levstik) 1’05”, 4. Ban Lilijana (Levstik) 1’07”, 5. Berce Dario (Levstik) 1’10”.
Diskvalificirani:	ščuka	Franko
(Erjavec), Milič Zvonko (Levstik), Stocca Patricija (Levstik). SKUPINA C
1. Albi Dunja (Levstik) 42”, 2. Sedmak Loredana (Levstik) 43”, 3. Poljšak Igor (Erjavec) 46”, 4. Sed mak Elvi (Levstik) 47”, 5. Lorenzi Maurizio (Levstik) 47”1, 6. Škrk Magda (Levstik), Bitežnik Jože (Levstik), VallLRenzo (Cankar) 49”, 9. Rebula Jordan (Levstik) 54”, 10. Žužek Franko (Cankar) 58”, 11. De
Lorenzi Helena (Levstik) 59”, 12. > ko (Levstik), Furlan Renato (Can-Puric Walter (Levstik) 1’20”, 13. I kar) 44”.
Rutar Giorgio (Levstik) 1’51”.
Diskvalificiran: Samor Patricija (Levstik).
SKUPINA D
1. Ivančič Peter (Levstik) 42” in Krebelj David (Cankar) 42", 3. Sed mak Maurizio (Levstik) 43”, 4. Furlan Renato (Cankar), Bezin Slavko (Levstik) 44”, 6. Versa Marjan (Levstik) 49”, 7. Ukmar Walter (Levstik), Crevatin Vera (Cankar) 50”-,
9. Briščik Erika (Cankar) 52”, 10.
Marži Sonja (Cankar) 55”, 11. Žigon Ana (Levstik) 56”, 12. Grilanc Marina (Levstik) 1’, 13. Rupel Marjan
(Levstik) 1’06”, 14. Vesnaver Silvana (Levstik) 110”, 15. Nascig Ros-sana (Levstik) 112”.
Diskvalificirana:	Pertot Suzana
(Cankar), Rupel Lidija (Cankar). SKUPNA LESTVICA MLADINCEV
1.	Kocjančič Pavel (Cankar) 41”6,
2.	Albi Dunja (Levstik), Crebel David (Cankar), Ivančič Peter (Levstik), Kosovel Boris (Erjavec) 42”, 6. Sedmak Loredana (Levstik), Sedmak Mavricij (Levstik), Lovrecich Suzana (Erjavec) 43”, 9. Bezin Slav-
Člani (bolj Izkušeni smučarji) SKUPINA E
L Regente Nevio (Levstik) 49”7, 2. Gherlani Drago (Levstik) 51”, 3. Perini David (Levstik) in Košuta Franko (Erjavec) 51”3, 5. Kosor Ana (Erjavec) 51”4, 6. Trobec Klavdij (Levstik) 54”4, 7. Danieli Elizabeta (Levstik) 59”3, 8. Sisti Elena (Cankar), Sedmak Rado (Levstik) 1’03”, 10. Pertot Majda (Erjavec) 1’03”3,	11.	Sedmak	Ilonka	(Levstik)
110”,	12.	Emili	Erika	(Levstik)
1’20”,	13.	Dobrila	Xenia	(Cankar)
1’45”2,	14.	Ukmar	Nives	(Levstik)
2’05”.
Diskvalificirana:	Palčič Miloš
(Cankar), Rodošek Jasna (Cankar).
SKUPINA F
1.	Cossutta Claudio (Levstik) 43”9,
2.	Rupel Adrijan (Levstik) 51”, 3.
Starc Miran (Levstik) 52”, 4. Starc Diego (Levstik) 52”9, 5. Sedmak Robert (Levstik - Križ) 55”, 6. Nabergoj Aleksander (Levstik) 55”8, 7. Budin Sergij (Levstik) 1’02”,	8.
Terčič Silvano (Levstik) in Miiič
ij*:::::::::::
:::::::::::
Prvenstveni zimski vzpon na Cima Castellati
Va,u enJe v snegu je bilo od vsega začetka kar prijetno, a S toDliSm° se,teS'a naveličali. Sonce nas je pričelo obmetavati Ver]1111 zarkk Tri ure hoda v snegu smo imeli že za seboj. V kratk10 Smo	do kolen in prav nič ni kazalo, da bomo
rkl p eiJ dospeli pod steno. Krasen razgled se nam je odpi-Sitn, okokoL nad skupino Monfalconov pa vse tja do Do-
o Izrednr
ib gr^astellati
‘6torria^e S0 -£’a ®e stiskale v mrzlem objemu. Pred dvema r)v„-SIno v lsti steni začrtali prvenstveno smer, le kakih
—e°r; izredno srečo smo imeli z vremenom. Južna stena 'h D-*».astellati je bila le malo posuta s snegom, samo kamni
takrat JSe^ rnetrov bolj levo od takratne. Ni bila naporna. Prav h^ibe v^a smo °Pazili možnost druge, težje smeri, skozi ka-^ spodnjem delu, in čez raz v zgornjem delu.
®r6t>ena^no srno °k deveti uri dospeli do malega skalnatega i Torasie§a z ru®eviern- Po njem smo se spustili nižje, ; elit,,Je, bi!a smer oddaljena le kakih petdeset metrov od nas, 'tili ene So nam onemogočale pristop. Po vrvi smo se spu-V2Peli r]nSet metrov nižje v grapo ter se po snežni pregradi po To \ PrVega kamina- Tu se bo pričelo.
k°leti zob^t-7 hitr? začel„0 se nt’ ker Je Berta pričel ponovno > ki mu je že čez noč delal preglavice. Še vedno ga
Na vrhu.
• lri.ii***************’'******'**************'***********************’****’********’*’*‘iiiiiiiii2ii!!Iaiial!Xa!!!!aa«!Z!>«!>li!!Zia«a
je tako mučil, da nisem vedel, če bi z vzponom sploh pričeli. Na srečo je aspirin kar hitro deloval in nas rešil iz tega položaja. Prvi raztežaj vrvi sem prepustil Bertu, da bi tako v napetosti plezanja pozabil na bolečine. Giorgio ga je varoval. Povzpel se je po majhni steni do ozkega kamina. Že tu spodaj bi se ga lahko lotil, a je bil napolnjen s snegom. Napredoval je previdno in zanesljivo ter po nekaj metrih prečkal v kamin, a se zopet vrnil na zunanjo stran, ker je bil ta ozek in leden. Po nekaj metrih mi je izginil izpred oči. Vrv je pričela naglo teči po steni za Bertom. Znak, da je prišel v lažji svet. Začudil sem se. Z višine je zadonel glas. Tovariš je klical naj mu slediva. Ko pridem iz kamina, opazim, da se je stena položila, a le za nekaj metrov. Dospem do Berta ter prevzamem vodstvo. Še nekaj metrov lažjega plezanja in po ozki polici dospem do drugega kamina. Povzpem se za nekaj metrov med mokrima stenama in že moram, kot prej Berto, preiti na zunanjo stran. Tanka ledena skorja se lesketa nad glavo. Obidem ta del kamina ter se zopet vrnem V njegovo notranjost. Na. lepem se kamin izgubi v steni.
Toplo sonce me pozdravi, ko pokukam na dan. Prečkam dva metra na desno in po lepih, dobrih oprimkih priplezam do malega stolpiča. Najraje bi nadaljeval, a tovarišev glas me posvari, da je vrvi konec. Zavarujem se ter ju pokličem. Ko me dohitita, prevzame ponovno vodstvo Berto. Takole, v prijetnem plezanju dospemo do široke grape, ki deli steno na dvoje. Obdržimo se na desnem rebru. Pod seboj imamo že okoli dvesto metrov stene. Tu više je snega več. Police in razpoke so vse zasnežene. Pogledam navzgor. Najbolj strm odstavek tega malega raza se poganja kvišku. Razpok in prav tako o-primkov je malo Pripravim si kline, uredim vrv in se pričnem polagoma vzpenjati. Že po kakih osmih metrih privlečem na dan klin.
(Nadaljevanie sledi)
Andrej (Levstik) 1’03”, 10. Krečič Marko (Erjavec) in Cibic Claudio (Levstik)	1’05”,	12.	Albi Marino
(Levstik)	1’07”,	13.	Starc	Valter
(Erjavec)	119”,	14. Milič	Darij
(Levstik) 1’24”, 15. Stocchi Silvana (Levstik - Križ) 1’40”, 16. Pertot Milojka Gracijela (Erjavec) 1’57”3. SKUPINA G
1. Starc Ivo (Cankar) 43”2, 2. Zupančič Irena (Erjavec) 43”5, 3. Per tot Aleksandra (Erjavec) 44”, 4. Baša Anamarija (Erjavec) 45”2, 5. Švara Valter (Cankar) 46”3, 6. Starc Klavdij (Levstik) 46”7, 7.	Bufon
Milko (Cankar) 48”2, 8. Koren A-leksander (Cankar) 52”, 9. Kalc Katja (Cankar) 52”3, 10. Orel Valter (Levstik) 54”, 11. Grudina Valter (Cankar) 55”, 12. Družina Darko (Cankar) 57”, 13. Prašelj Andrej (Levstik) 115”.
Diskvalificiran:	Zuppin Robert
(Levstik).
SKUPINA H
1. Piščanc Igor (Cankar) 38”4, 2. Udovič Andrej (Erjavec) 41”, 3. Ban Marko (Levstik) 44”, 4. Race Rado (Cankar) in Verginella Marta (Levstik - Križ) 45”, 6. Majovski Sergij (Levtik) 45”1, 7. Cossutta Erika (Cankar) 45”4, 8. Ciuch Mau-ro (Levstik) 46”7, 9. Semez Loredana (Levstik) 47”1, 10. Lorenzetto Klavdij (Cankar) 47”5, 11. Mahne Bruna (Cankar) 47”7, 12. Stocca Egon (Levstik) 49”3, 13. Kostnapfel Marija (Levstik - Križ) in Majovski Kazimir (Levstik) 52”, 15. Tret jak Vera (Levstik - Križ) 55”1, 16. Stocca Vasilij (Levstik) T04”.
SKUPNA LESTVICA ČLANOV L Piščanc (Cankar) 38”4, 2. Udovič (Erjavec) 41”, 3. Starc (Levstik) 43”2, 4. Župančič (Erjavec) 43”5, 5. Pertot Al. (Erjavec) in Ban (Levstik) 44”, 7. Verginella M. (Levstik) in Race (Cankar) 45”, 9 Majovski (Levstik) 45”1, 10. Baša Anamarija (Erjavec) 45”2.
Istega dne zvečer so nato v hotelu Centrale v Auronzu prireditelji pripravili majhno svečanost z nagrajevanjem. Razdelili so kolajne posameznikom in pokala avtonom nega turističnega društva ter dru štva hotelirjev v Auronzu za ekipne dosežke. Glavno nagrado je odnesla šola Erjavec iz Rojana, ki je imela najboljše razmerje med skupnim časom in številom tekmovalcev.
Aleksander Koren
OBVESTILO
ŠD Breg priredi v nedeljo, 25. t.m. smučarski izlet v NEVEGAI, Cena: 2.200 lir. Vpisujejo: v Borštu Edvin Rapotec, v Dolini Peter Štrajn in v Boljuncu Boris Mihalič.
Unionov nogometaš Gombač sodi med naše najboljše igralce
ti Devinčanov v borbi za naslov prvaka te skupine. Union je tudi proti skromnemu Roianeseju osvojil le remi. Vse kaže, da so v povratnem delu prvenstva Podlonjer-ci nekoliko popustili.
IZIDI: Esperia - Libertas Sv. Marco 2:3, Carhmavo - COOP 3:0, Libertas Roc-ol - Demacon 1:4, Div ino - ACEGAT 1:1, Roianese - U-nion 0:0,
LESTVICA: Duino 20, Cartimavo 17, Libertas Sv. Marko 16, Demaco-ri in ACEGAT 13, Esperia 12, Union 9, Roianese 8, COOP 6 in Libertas Rocol 4.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Sv. Marko - Roianese, COOP - Esperia, Demacori - Cartimavo, ACEGAT
-	Libertas Rocol, Union - Duino.
Skupina O
Po zmagi Stocka nad Zaulami je bitka za prvo mesto omejena na Opicino Supercaffe in Stock, med katerima je na lestvici le točka razlike. Na 3. mesto se je nepričakovano zrinil presenetljivi Virtus. Presenečenje je pripravil tokrat tudi Primorec, ki je v napeti in grobi tekmi s Peruginom osvojil svojo drugo prvenstveno zmago. Navijači zdaj upajo, da bo treben-sko moštvo opravilo v preostanku prvenstva še več takih podvigov.
IZIDI: Perugino - Primorec 0:1, Zaule - Stock 0:1, Opicina Supercaffe - Libertas Opčine 4:1, GMT
-	Edilcolor 0:1, Fiamma - Virtus 2:3.
LESTVICA:	Opicina Supercaffe
20, Stock 19, Virtus 17, Zaule 14, GMT in Edilcolor 11, Libertas Opčine in Perugino 8, Primorec 8, Fiamma 4.
PRIHODNJE KOLO: Fiamma -GMT, Edilcolor - Opicina Supercaffe, Libertas Opčine - Zaule, Stock - Perugino in Virtus Primorec.
Skupina P
S. Anna in Costalunga nadaljujeta s serijo pozitivnih tekem, ki traja že od začetka prvenstva. Za obe naši enajsterici v tej skupini pa je bil nedeljski zavrtljaj neuspešen. Olimpija je tudi skromnemu Domiu iztrgala le točko. Za Olimpijo tudi letošnje prvenstvo ni uspešno, saj še ni dosegla vidnejših uspehov, kar dokazuje tudi lestvica, na kateri ima poleg ene same zmage kar pet remijev in pet porazov.
Breg B je doživel še en poraz, katerega pa je treba tokrat pripisati dnevu vratarja Rapotca.
IZIDI: Libertas Sv. Sergij - Libertas Barkovlje 0:3, Olimpija - Do-mio 0:0, Don Bosco Costalunga 0:1, Breg B - Giarizzole 1:2, Bar Veneto - S. Anna 1:2.
LESTVICA: S. Anna 21, Costalunga 19, Libertas Barkovlje 14, Giarizzole 11, Olimpija in Libertas Sv. Sergij 7, Don Bosco in Bar Veneto 6, Domio 5.
Breg B izven konkurence.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Barkovlje - Bar Veneto. Domio - Libertas Sv. Sergij, Costalunga • O-lirnpija, Giarizzole Don Bosco, S. Anna - Breg B.
B. R.
PRAGA, 21. - Vsi češkoslovaški nogometaši, ki bodo v prihodnjih prvenstvenih tekmah poškodovali katerega izmed članov češkoslovaške državne nogometne reprezentance, bodo suspendirani za toliko časa, dokler ne bo poškodovanec o-zdravel. Ta sklep je sprejela na svojem zadnjem zasedanju češkoslovaška nogometna zveza.
Uredništvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83 382
uPrava	TRST	Ul.	Monfecchi	6/11	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Monfecchi	6/111	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.350	lir —	vnaprej: polletna	7.500 lir,	celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
22. februarja 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ph oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI-
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
Neapeljski študent hudo ranjen med spopadi s policijo
NEAPELJ, 21. - Višješolci in univerzitetni študentje vseh večjih italijanskih mest so danes stavkaii, da bi protestirali proti napadu na milansko študentovsko gibanje, represiji in zakonu o policijskem priporu. Med manifestacijo neapeljskih študentov je prišlo do ostrega spopada med demonstranti in policijo, v katerem je bil neki študent hudo ranjen. Podtajnik za notranje zadeve Sarti, ki je popoldne poročal v senatu o spopadih ni izključil, da bi lahko študenta zadela v tilnik solzilna bomba.
Kakih 6 tisoč študentov se je zbralo danes zjutraj na neapeljskih ulicah. Manifestanti so korakali v sprevodu po ulicah v središču mesta. Ko so prispeli pred kvesturo, je nenadoma nekaj počilo (kaže, da je nekdo izstrelil v zrak raketo). Študentje so se spopadli z a-genti, ki so začeli streljati solzilne bombe. Ena je verjetno zadela študenta Vincenza Caporaleja, ki so ga hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico Pellegrini. Tu so ga zdravniki popoldne operirali, a njegovo zdravstveno stanje je še vedno kritično.
LIZBONA, 21. — Pred lizbonskim kazenskim sodiščem se je včeraj začel proces proti petim portugalskim rodoljubom, ki so obtoženi, da so člani ilegalne organizacije «0 comunista», ki se je pred časom odcepila od komunistične partije.
ZARADI ZAŠČITE OSEBNE SVOBODE
Zakonski osnutek PSI za preprečenje prisluškovanja telefonskim pogovorom
V prestrezanje telefonskih pogovorov zapleteni zasebniki in tudi javne ustanove
RIM, 21. — Afera prisluškovanja telefonskim pogovorom med zasebniki je še vedno v ospredju javne pozornosti, čeprav skušajo poluradni in celo uradni krogi omejiti njeno pomembnost ter jo spraviti ie v okvir delovanja zasebnih detektivskih služb.
Resnica je nekoliko drugačna. Pri vsem, kar se je dogajalo, niso imele prste vmes samo zasebne detektivske službe, pač pa se je ra tem področju ustvarjala zapletena mreža ljudi, skupin in celo javnih organov, ki so bili povezani z določenimi interesi na ravni notranje politike in tudi celo mednarodnih odnosov (reci in piši vohunstvo).
En primer zelo dobro pojasnjuje ozračje, ki se je ustvarilo na tem področju. Neka zasebna detektivska ustanova je ponudila finančnemu ministrstvu v zameno za 5 milijard lir sezname 12 milijonov italijanskih državljanov - davkoplačevalcev. Finančno ministrstvo sicer ni sprejelo te ponudbe, toda baje ni sprejelo niti nobenega ukrepa proti tej zasebni detektivski službi.
Iz vsega tega je razvidno, da je vprašanje prisluškovanja telefonskim pogovorom zelo pereče in da se ga je treba lotiti z vso resnostjo, da bi na eni strani onemogo-
aiuiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiii!iiiiiiiiiiuiiiiinmmiuiimmiiiHUiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiHiiii'iiiiiiiii
ZARADI ODLOKA 0 PREDČASNEM SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA
Grški študenti nastopajo proti vladni politiki
Atentat na avtomobila dveh ameriških diplomatov - Patakos: Vlada ne bo popustila
ATENE, 21. — Dva peklenska i Sodišče je zaključilo preiskavo z zah-
• - J 	’ +/-ST//-> d O ort rtV»f rt-Trtn rti rV>COfliin O cl/im.
stroja sta eksplodirala prejšnjo noč v Atenah pod avtomobilom dveh ameriških državljanov, ki sta člana diplomatske misije ZDA v Grčiji. Avtomobila sta bila parkirana v bližini letališča. Eksplozija je enega hudo poškodovala, drugega p-a popolnoma uničila.
Do atentata je prišlo nekaj ur potem, ko je grško vojaško sodišče obsodilo dva politična nasprotnika «polkovniškega» režima v Grčiji. Gre za 53-letnega častnika grškega vojnega letalstva Anastasiosa Miniosa ter za 43-letnega zdravnika Stefanosa Pantelakisa. Prvi je bil obsojen na 9 let in deset mesecev zapora, drugi pa na sedem let in osem mesecev.
Obtoženca sta priznala na sodišču. da sta napravila v enem letu kakih 20 atentatov na stavbe in avtomobile ameriških državljanov, oziroma ustanov. To sta napravila v znak protesta proti pomoči, ki jo ZDA nudijo sedanjemu grškemu režimu.
Odgovor na obsodbo je prišel nekaj ur pozneje z razstrelitvijo dveh avtomobilov.
Razmere na atenskih univerzah so še vedno zelo napete, ker grška vlada vstraja pri svojem ukrepu po katerem bodo morali študenti, ki prekršijo vladne predpise glede vseučiliškega življenja, oziroma delujejo v prepovedanih političnih strankah in organizacijah, takoj o-bleči vojaško suknjo. Opozicija je kritizirala vladni odlok, ker spreminja vojsko v nekakšno kaznilnico.
Do sedaj je vladni sklep prizadel 96 študentov. 87 jih je že «pri-prtih» v raznih vojašnicah, a njim se bo pridružilo v kratkem še devet, ki jih je prizivno sodišče obsodilo prejšnji ponedeljek zaradi sramotitve oblasti > in kaljenja javnega reda. Vsem je bila izrečena pogojna kazen, toda to jih ni rešilo pred vojaško suknjo.
Že dva tedna je skoraj popolnoma paralizirana vsaka dejavnost na vseučiliščih. Noben študent ne prihaja na predavanja na politehnično šolo, kjer je pet fakultet. Delujeta samo fakulteti za književnost in pravo.
Dan za dnem si sledijo sestanki študentov, ki odločno zahtevajo preklic vladnega odloka. Nadalje zahtevajo, naj vlada odpokliče svoje komisarje iz vseh fakultet ter naj se omogoči študentom široko sodelovanje v raznih univerzitetnih telesih. Policija je zanikala, da bi a-retirala kakega študenta, ki se je udeležil teh sestankov.
Vladni časopisi pišejo, da je za sedanje stanje n univerzah kriva skupina 500 študentov, ki na šolah izvajajo politiko komunistične stranke.
Ministrski podpredsednik Patakos je izjavil, da vlada ne bo preklicala svojih sklepov.
tevo, da se obtoženci obsodijo na skupno 122 let zapora. Ne ve se še, kdaj bo zadevna obravnava pred španskim posebnim sodiščem.
V obtožnici je rečeno, da so prizadeti sodelovali pri sindikalni organizaciji, katere nameni nasprotujejo u-radni sindikalni organizaciji ter hočejo izvajati nekakšen svoboden sindikalizem. Nadalje zahtevajo tudi, da se delavcem prizna pravica do stavke. Obtožnica trdi še, da je «USO» povezana s člani španskih delavskih komisij ter z raznimi sindikalnimi organi v inozemstvu.
Kljub nedavnemu policijskemu vdoru v neko tiskarno v Madridu, kjer so tiskali razni protifrankističen material, je ponovno izšel mesečni bil-i ten «Demokratične agencije za obve-1 ščanje» (ADI). V biltenu poročajo o nedavni policijski raciji ter trdijo, da so bili nasprotniki režima aretirani 18. januarja in ne v dneh, kot jih navaja policija. V biltenu se še poudarja, da ta služi vsem demokratičnim silam in ne samo komunistom, kot trdi režim. Bilten navaja podatke v razdobju od 15. januarja do 15. februarja.
Iz Zaragoze pa sporočajo medtem o nadaljnjih nemirih v vrstah študentovske mladine. Prišlo je do spopadov med raznimi skupinami študentov.
čili izkoriščanje najsodobnejših tehničnih sredstev za prisluškovanje v korist zasebnikov, kakor tudi nedovoljene posege javnih oblasti v življenje državljanov.
V ta namen je italijanska socialistična stranka pripravila osnutek zakona, ki naj bi urejeval to področje. Predvsem, še preden omenimo socialistični zakonski osnutek, moramo pripomniti, da je sodobna elektronska tehnika tako izpopolnjena, da se lahko s skoraj nezaznavnimi aparati prisluškujejo, prestrezajo telefonski pogovori, radijski pogovori itd. Mogoče je tudi zasledovati z avtomobilom nekega zasebnika, ne da bi se ta zavedal, da mu je nekdo za petami. Da ne govorimo potem še o fotografskih posnetkih, ki so možni z zelo majhnimi aparaturami in to na velike razdalje. Vse te aparature proizvaja v glavnem Japonska, nekaj pa jih prihaja tudi iz Zahodne Nemčije.
Socialistični osnutek zakona hoče vsaj v grobih obrisih napraviti konec tej nezakoniti dejavnosti, ki neposredno sicer prizadeva državljane, a ki je še bolj nevarna, če se k njej zatekajo tudi državni organi.
Danes je bila na sedežu za zunanji tisk tiskovna konferenca, katere so se udeležili poslanca Vin-cenzo Balsamo in Michele Zuccala (predlagatelja zakonskega osnutka), poslanec Elio Salvatore, načelnik strankinega pravnega urada ter dr. Fabrizio Cicchitto, ki odgovarja za tisk. Prav ta je v svojem uvodnem posegu trdil, da se ne smejo podcenjevati pojavi telefonskega prisluškovanja, ker gre za zelo razširjeno dejavnost, pri kateri so zapleteni najširši krogi, od zasebnikov do oblasti. Cicchitto je še poudaril, da je socialistična stranka nastopila proti temu še preden ss je zvedelo za zadnje pojave prisluškovanja, ko so ti primeri že prišli pred sodišče. Od pristojnih oblasti je stranka zahtevala pojasnila, toda do sedaj jih še ni dobila.
Poslanec Salvatore je poudaril, da se je socialistična stranka vedno zavzemala za osebno svobodo državljanov. V tej zvezi je izjavil: «Ko smo pripravljali naš osnutek, smo upoštevali to osnovno premiso: Zakon naj jasno izpove, da nihče v naši državi ne sme prestrezati telefonskih pogovorov, razen sodnih organov. Ni zakonito preganjati nekega domnevnega krivca ter s tem škoditi koristim nedolžnih !judi.»
Socialistični predstavnik je nato pojasnil posamezne člene zakonske ga osnutka (vseh je 15). V prvem členu je rečeno, da je omeji tev vsakršne oblike svobode občevanja možna samo na podlagi predpisov tega zakona, oziroma drugih zakonov. Člen 2 predvideva zapor od 6 mesecev do 2 let ter denarno kazen od enega milijona do 5 milijonov lir za vsakogar, ki posluša, registrira ali posreduje na nezakonit način z vsakršnim tehničnim sredstvom besede, ki so jih drugi izrekli v zasebnem prostoru». Člen 3 kaznuje z zaporom od enega do šest let vsakogar, ki si na nezakonit način prilašča brzojavne
depeše, radijska obvestila, bodisi po žici ali kablih, oziroma telefonske pogovore med drugimi osebami. Kdorkoli posreduje drugim vsebino prestreženih pogovorov pa se kaznuje z zaporom do 3 let.
Člen 4 predvideva izjeme (v zvezi s členom 15 republ. ustave). Samo sodnij ski organi lahko z utemeljenim odlokom in samo v primeru absolutne potrebe ukažejo, da se telefonski pogovori prestrezajo. Pri tem pa pridejo v poštev le osebe, proti katerim je bil že vpeljan kazenski postopek zaradi prekrškov, ki se kaznujejo z najmanj tremi leti zapora. Socialistični o-snutek navaja nekatere od takih prekrškov: prekrški ki predstavljajo nevarnost za skupnost, ponarejevanje denarja, umori, kratenje o-sebne svobode, ropi, izsiljevanje, trgovanje z mamili itd. Državni tožilec mora na vsak način dobiti od načelnika preiskovalnega sodišča pooblastilo za izvajanje prisluškovanja. V primeru, da prisluškovanje ne odkrije nobenega prekrška, mora sodna oblast obvestiti prizadetega o poteku operacije, a ta ima pravico, da zahteva takojšnjo uničenje registriranih pogovo-
ZDRAVLJENJE
Kako je lahko človek nesrečen in kaj vse mora pretrpeti, če nima trdne volje dovolj zgovorno dokazuje primer nekega sovjetskega delavca, ki ga bomo opisali. Moški je bil že od zdavnaj vdan prijatelj vodke in se nikakor ni mogel izvleči iz pijančevanja samo s svojo voljo. Trdno odločitev, da ne bo pil več je večkrat prelomil, tako da se je odločil, da se bo zdravil v zavodu za alkoholizirane ljudi. Rečeno storjeno. Delavec se je v spremstvu žene javil na zavodu, kjer zdravijo tiste, ki so zagrešili kak prestopek v pijanosti. Ker pa si je birokracija na tem svetu podobna povsod, ravnatelj nikakor ni hotel sprejeti moža, saj sploh ni kršil zakonskih predpisov.
Naš junak pa je bil tr lno odločen, da se bo zdravil. Zato je šel naslednjega dne na pošto, stopil do uradnice ter ji napovedal: «Tova-rišica, ukradel ti bom deset rubljeva Šumiji je bankovec in se po polževo oddaljil v upanju, da ga bo kdo zasledoval. Njegovo nenavadno ravnanje pa je presenetilo prisotne, da ni nikomur padlo na misel, da bi takoj stekel za njim. Šele po nekaj trenutkih se je postaven policaj zagnal za delavcem in ga podrl, čeprav ni imel mož nobenega namena zbežati.
In od tega trenutka dalje se je začel njegov križev pot. Sodniki so bili mnenja, da ni šlo za navadno tatvino pač pa za rop. Obsodili so ga zato na 18 mesecev zapora.
Delavec je seveda vložil priziv. Njegova pravda je romala do najvišjega sovjetskega sodišča, ki je pomilostilo delavca, ko je ta obsedel dober del kazni.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SINOČI NA ITALIJANSKI TELEVIZIJI
Ocena prvega desetletja dežele Furlanije-i. krajine
V okviru «Deželne tribune» so nastopili predstavniki 8 skupin, prisotnih v deželnem svetu • Demokratične stranke in Slovenci
premagala gospodarsko zaostalost-Naša dežela je najmirnejša dežela
Na drugem programu italijanske televizije je bila sinoči ob 19.20 na sporedu prva letošnja oddaja z naslovom «Deželna tribunali. Srečanja, ki ga je vodil milanski časnikar G. Bozzini, se je udeležil po en predstavnik 8 svetovalskih skupin, prisotnih v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Nastopili so svetovalci Štoka za Slovensko skupnost, Ber-toli za liberalce, Puppini za Furlansko gibanje, Dal Mas za socialdemokrate, Baraeetti za komuniste, Cocianni za demokristjane, Devetag za socialiste in Gefter -Wondrich za MSI. Tema zasedanja je bila: «Prvo desetletje neodvisnosti dežele Furlanije - Julijske krajineii.
Predstavnik Slovenske skupnosti Štoka je spregovoril v slovenščini (kar je sprožilo negodovanje prisotnega starešine fašistične MSI), nato pa je nadaljeval svoj poseg v jeziku večinskega naroda. Govornik je dejal, da je bilo v preteklem desetletju le nekaj dose-
...iiuiiiillilllllimilll.....i..
SKLICAL JE TISKOVNO KONFERENCO
Že za zapahi voditelj desničarjev ki so ugrabili Petainovo truplo
Maršalovi posmrtni ostanki so še vedno v rokah ugrabiteljev - 57, obletnica bitke pri Verdunu
PARIZ, 21. — Francoska policija je aretirala moškega, ki trdi, da je vodil in organiziral «ugra-bitelje» Petainovega trupla. Gre za pripadnika skrajnodesničarske skupine «Alliance Republicaine* Huberta Massola, ki je popoldne na tiskovni konferenci izjavil, da je maršalovo truplo na varnem.
Kot so preiskovalci pričakovali, so se ugrabitelji oglasih na dan 57. obletnice bitke pri Verdunu. Izjavili so, da je Peainovo truplo na varnem v rokah članov organizacije «Alliance Republicain* in da ga bodo vrnili, ko bo 'predsednik republike podpisal dekret za začasen pokop v kripti cerkve «in-validov» v pričakovanju za dokončen pokop v kostnici v Douaumon-tu. V tej zvezi je voditelj omenjenega gibanja Tixier Vignancour včeraj izjavil, da mu je nekdo telefoniral in povedal, da je pripravljen izročiti ugrabljeno truplo s pogojem, da bo pokopano v cerkvi «invalidov». Preiskovalci so bili prepričani, da Vignancour skriva precej za bregom, čeprav je izjavil, da politični urad «Alliance Repu-blicain» ne ve ničesar o ugrabitvi.
Kaj bo sedaj storila francoska I coskih borcev ponovno poudarila, vlada? Po še nepotrjenih vesteh I da odločno nasprotuje kampanji za
kaže, da je ministrski predsednik Messmer pripravljen izročiti truplo maršalovim sorodnikom in jim dovoliti, da ga pokopljejo, kjer si želijo. Odločitev pa, vsaj po dosedanjih vesteh iz francoske prestolnice, izključuje pokop predsednika vi-chyjske kolaboracionistične vlade v kraju, ki je uradno posvečen francoskim herojem. Predstavnik francoske vlade Lecat je na današnjem srečanju s časnikarji poudaril, da ministrski svet ni razpravljal o tem vprašanju, dodal pa je, da «iz-ven vsake zgodovinske ali politične polemike, gre za oskrunitev groba in torej za moralno neopravičljivo dejanje». Iz tega naj bi izhajalo, da vlada še ni dokončno sklenila, kje naj bo Petain zakopan. Messmer in Pompidou sta v precepu, ker bi vsakršna odločitev lahko vplivala na izid volitev in bi bila vsekakor predmet volilne kampanje. Če pristaneta na zahtevo u-grabiteljev, bo po njih udrihala levica, ki trdi, da bi to bila rehabilitacija izdajalca, če pa zahtevi ne ugodita, bo desnica zagnala velik škandal.
V tej zvezi je zveza bivših fran-
NA SEDEŽU MINISTRSTVA V RIMU
Eksplozivno pismo ranilo tajnika ministra Gave
Ko je dr. Limarzi odprl kuverto, je ta eksplodirala Atentat na igralko Mario Angelo Melato
Sodišče zahteva hude kazni
za španske sindikaliste
MADRID, 21. — Sodišče za javni red (špansko politično sodišče) je zaključilo preiskavo proti desetim sindikalistom organizacije «Union sindical obrera», ki jih je policija aretirala v februarju lani v dominikanskem samostanu pri Alcobendasu, kjer so se zbrali na svoj 4. vsedržavni kongres.
RIM, 21. — Eksplozivno pismo, ki je bilo namenjeno ministru za reformo javne uprave senatorju Silviu Ga-vi, je eksplodiralo v rokah njegovega posebnega tajnika dr. Limarzija, ko ga je slednji skušal odpreti. Na srečo se je funkcionar zavedel, da je pismo nenavadno težko in zato si je zavaroval obraz preden je skušal odpreti kuverto. Eksplozija mu je povzročila le lažje opekline prve stopnje po desni roki. Na kraj atentata so prihiteli agenti političnega oddelka rimske kvesture, ki so uvedli preiskavo.
«Ko mi je šofer ministrstva izročil pismo — je dejal dr. Limarzi — sem se takoj zavedel, da je nenavadno debelo in težko. Zato sem ukazal vsem prisotnim naj zapustijo sobo. Pregledal sem pismo in sem videl, da je bila kuverta nekoliko odlepljena. Ko sem jo stresel se je iz nje usul rumen prah. Pokleknil sem in skril glavo pod mizo, istočasno pa sem skušal z roko izvleči bombo iz pisma. Nenadoma sem slišal močan pok in desna roka me je močno zaskelela*.
Funkcionarja je kmalu pozneje pregledal zdravnik CRI in ugotovil, da ni hudo ranjen. Policijski agenti pa, ki so tudi prihiteli na ministrstvo takoj po eksploziji, so odkrili, da je a-tentator pripravil detonator z šibicami in majhno vzmetjo. Ko je dr. Limarzi odprl pismo, so se šibice vžgale in povzročile eksplozijo smodnika, ki je bil v kuverti.
tata in dodal, da je to prvi atentat, ki ga je doživel v svoji dolgi politični karieri.
Eksplozivno pismo je bilo naslovljeno na ministra Gavo, poslano pa je bilo njegovemu sinu Robertu v njegov urad v Portici. Roberto Gava je poslal pismo na očetov posebni urad v Rim, kjer ga je dvignil šofer ministrstva in ga izročil dr. Umarziju.
Na zadnji strani je pošiljavec napisal svoje ime in naslov: Claudio Balbi. Ulica della Liberta 12, Portici. Preiskovalci so takoj ugotovili, da sta ime in naslov lažna. Na tem naslovu ne stanuje namreč noben Claudio Balbi.
Podobno eksplozivno pismo so neznani atentatorji poslali tudi igralki Marii Angeli Melato. Pismo je odprla njena 18-letna sestra Anna, katero je eksplozija lažje ranila.
Na kuverti je bil na roko napisan naslov filmske igralke, na zadnji strani pa pošiljavčevo ime «gospa Lilia-na, Milan*.
ZDA se nočejo
(Nadaljevanje s 4. strani)
V zvezi z atentatom je minister j nastavili peklenski stroj. Na Gava dejal, da ne pozna vzroka aten-1 čo ni bilo človeških žrtev.
LONDON, 21. — V manj kot 24 urah so v Ulstru izgubili življenje trije angleški vojaki. Sinoči je neka vojaška patrulja padla v zasedo:	ubita sta bila dva vo-
jaka. Danes je neki ostrostrelec zadel z enim strelom vojaka, ki je strežil delavce, katerim je bila poverjena izdelava neke električne napeljave. Neznanci so danes vdrli v neki javni lokal ter
sre-
koč imelo tako imenovano strateško letalstvo: 140 ameriških podmornic je skoraj vedno «na morju* in je obkrožilo predvsem socialistični svet, «v upanju, da bi blokirali sleherni napadalni poskus* na tako imenovani svobodni svet. Kaže, da podmornice, ki so bile doslej in so še v rabi, ne zadoščajo in da so potrebna nova in popolnejša sredstva.
Drugi primer, kako naglo naraščajo stroški moderne oborožitve, kaže zahtevek za atomsko letalonosilko CVN - 70, čemur novi vojaški proračun namenja 657 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več kot so v isti namen dali v prejšnjem proračunu.
Tudi skupni izdatki za ameriške strateške sile so se povečali za malo manj kot za pol milijarde dolarjev v primerjavi s prejšnjim proračunom. Precejšen del novih sredstev je predviden za gradbene stroške novega težkega bombnika «B - 1», ki naj bi zamenjal že dovolj strahotna letala «B - 52», ki so se posebno izkazala v Vietnamu, še posebno v onih strašnih dvanajstih dneh, ko se je razdivjala vsa objestnost ameriškega imperializma nad mesti Severnega Vietnama.
S podatki, ki smo jih pravkar navedli, smo skušali odgovoriti na «opravičila» tistih kdogov, ki skušajo visoki proračun ameriškega obrambnega ministrstva opravičiti z višjimi osebnimi dohodki, ki da bodo v ameriški vojski zahtevali veliko moč kot so zahtevali doslej. Deloma bo to sicer držalo, toda le deloma. Dejstvo pa je, da je sedanji proračun še večji od prejšnjih. Zato smo sedaj na eni strani priča velikodušnim izjavam ameriških politikov in tudi samega Nixona, priča smo obljubam o miru, priča smo podpisom mirov-
nih sporazumov in sodelovanju na mednarodnih konferencah, na katerih razpravljajo prav o miru v svetu, hkrati pa smo priča tudi vedno rečjim strošom, vedno večjim finančnim naporom za ved-dno hujše in za vedno stra-hotnejše orožje. Zato si človek ne sme delati utvar in tudi mir, ki si počasi utira pot v Vietnamu in v Laosu, je mir, ki ni na povsem trdnih nogah. Previdnost torej ni nikoli odveč.
Velikan Makalu
(Nadaljevanje s 4. strani)
Ne da bi naletela na hude alpinistične težave in ob lepem vremenu sta že ob 11. uri lahko postavila na zasneženo «konico» Ma-kaluja francosko in nepalsko zastavo. Bila sta skoraj razočarana, da je šlo vse kot po maslu in žal jima je bilo, da ni imel Makalu kakih 300-400 metrov več. Vreme se je še naprej držalo lepo in naslednjega dne sta bila na vrhu Franco in Magnone z vodjo šerp Gyaltsenom Norbujem, 17. maja pa so 8481 metrov Ma-kaluja dosegli še ostali člani odprave Bouvier, Coupe, Leroux in Vialatte. V končnem delu vzpona so alpinisti uporabljali kisik. Zaradi lepega vremena, ki je omogočalo hitro napredovanje, je o-stala neuporabljena skoraj polovica jeklenk s kisikom.
Prvič v zgodovini himalajskih vzponov na «osemtisočake» so vsi člani odprave in en šerpa prispeli na zastavljeni cilj. Uspeh je bil rezultat odlične telesne in organizacijske priprave, vendar tudi neverjetno lepega vremena
S tem vzponom so Francozi maščevali drago plačano zmago na prvi «osemtisočak» Annapurno iz leta 1950.
rehabilitacijo predsednika vichyjske vlade ter opozarja, da «zakon izrecno prepoveduje apologijo izda-jalstva in kolaboracionizma*. Zveza je nadalje opomnila, da je ugrabitev Petainovega trupla zarota, ki dokazuje obstoj ilegalnih organizacij in podčrtala, da «vlada mora stopiti tem prevratnikom na prste in jim onemogočiti atentat na varnost in moralo države*.
Okoliščine kot je ta vzbujajo misel, da so včasih dejanja sodobnikov nenavadno in zelo tesno povezana z dejanji potomcev. Medtem ko agenti francoske policije še vedno vztrajno iščejo ugrabljeno Petainovo truplo, nas zgodovina o-pominja, da se je pred 57 leti na današnji dan začela pri Verdunu najbolj krvava bitka prve svetovne vojne. Položaje okrog Verduna so branili najboljši francoski vojaki, armadi pa je poveljeval general Petain.
«Če bi vsi možje, ki so tukaj u-mrli, spet oživeli, bi ne imeli dovolj prostora, da bi stali pokonci drug ob drugem*, je o Verdunu zapisal neki pesnik. V tej bitki, ki je bila verjetno najbolj krvava v vsej človeški zgodovini, je izgubilo življenje vsaj pol milijona Francozov in prav toliko Nemcev. Verjetno tudi stalingrajski pekel ni bil tako strašen kot verdunski. Nemci so imeli v Verdunu po en top vsakih deset metrov in ves Kruppov arzenal je «bljuval* granate na francoske vojake.
Nemci so silovito napadali francoske položaje, a Petain je obljubil svojim vojakom, da sovražnik ne bo osvojil njihovih položajev in Nemci niso prodrli. Nastala je legenda o Verdunu, legenda o bodočem maršalu Petainu, legenda, ki so jo danes desri.-arski skrajneži priklicali v spomin s svojo nezaslišano provokacijo.
ženega za slovensko narodno skupnost v deželi, da pa ostajajo odprta še številna in najvažnejša vprašanja. Slovenska i skupnost si bo še naprej prizadevala, da bi bile Slovencem priznane pravice, ki jim pripadajo, in da se na našem področju ustvari res «Ev-ropa v malem*. Štoka je navedel razne nastope Slovenske skupnosti na deželni in na vladni ravni ter posebej opozoril na skupen nastop Slovencev pri bivšem predsedniku vlade Colombu. Na koncu je izrazil pričakovanje, da bodo pristojni organi poskrbeli za okrepitev radijske postaje Trst A in za uvedbo televizijskega programa v slovenščini. Na koncu je zopet v slovenščini pozdravil rojake s Tržaškega, Goriškega in iz videmske pokrajine ter izrazil prepričanje, da bodo še vnaprej podpirali Slovensko skupnost.
Večina nastopajočih je izrekla ostro kritiko proti vodstvu RAI -TV, ki spremlja neustrezno in preveč od daleč dogajanja v posameznih italijanskih deželah ter izrazila solidarnost s tistimi deželami, ki so se odrekle «deželni tribuni*. Liberalec Bertoli je deželi očital birokratizem in razsipnost ter zahteval raztegnitev nekaterih olajšav, ki jih uživata Trst in Gorica, na videmsko pokrajino. Puppinijeva je ponovila tezo, da je Furlanija v podrejenem položaju glede na Trst, na splošno pa da so Furlani podvrženi šovinizmu na isti način kakor Slovenci. Na koncu je pozdravila rojake v furlanščini.
Svetovalec Dal Mas je v polemiki s Puppinijevo zanikal, da bi bili Furlani kakorkoli zapostavljeni v naši deželi. Glede političnih smernic, ki jih zasleduje PSDI, je dejal, da je stranka proti vsakemu frontizmu, proti desnici in proti K Pl. Dosežki, ki jih ima za seboj dežela, so plod skoraj desetletnega delovanja leve sredine v Furlaniji - Julijski krajini. Govornik se ie zavzel za utrditev mirnega sožitja med Italijani in Slovenci na našem področju.
Predstavnik KPI Baraeetti je med vsemi najbolj ostro polemiziral z vodstvom RAI-TV ter zahteval, naj se v vodilne organe ustanove vključijo tudi predstavniki italijanskih dežel. Nato je prešel na gospodarski položaj Furlanije - Julijske krajine in očital deželi, da hrani na bankah 46 milijard, medtem ko gospodarske dejavnosti hirajo. Bara-cetti je postavil zahtevo, naj bi dežela prevzela nase zakonodajno dejavnost v zvezi s slovensko manjšino. Med ukrepi, ki naj bi jih prevzeli za dejanski razvoj dežele, je govornik omeni] predvsem odpravo zaviralnih vezi Atlantske zveze (NATO) in vojaških služnosti.
Svetovalec Cocianni (KD) je naglasil, da je dežela v zadnjih letih prebrodila nekdanjo izolacijo in

v Italiji, je še dejal, med tu živečima prebivalstvoma pa je_buo doseženo skoraj perfektno sožitje-PPoudaril je pomen nepretrganega sodelovanja strank leve sredine, te enotnost pa je jamstvo za razvoj tudi v prihodnje. Naša dežela Je zgled ne le doma, ampak tudi / tujini — je še pristavil Cocianni — morda tudi za to. ker so _ Pre" jemki naših svetovalcev najnižji v Italiji.
Socialist Devetag je poudaril P®! men dolgoletnega sodelovanja med strankami leve sredine. Na tej V°\ dlagi je bila dosežena okrepite* demokratičnega ustroja dežele in s tem postavljena tudi osnova za njen nadaljnji gospodarski in socialni razvoj. Omenil je sodelovanje s_ sosednimi deželami in mirno sožitj* s slovensko manjšino v Furlaniji * Julijski krajini. Devetag je še de; jal, da je deželna uprava v pri1 mandatni dobi podprla zlasti gospte darske dejavnosti, v drugi pa Potisnila v ospredje socialno področje-
Gefter - Wondrich (MSI) se Je izrekel proti deželnim institucij3210 in proti vsakemu sredobežnemu pojavu na deželni ravni. Po njegovem je dežela le administrativno telo, ki ne sme ukrepati na I33 _ no pest na nobenem področju, ri3' sti ne na področju slovenske meni šine in glede povezovanja s sosednimi deželami. Dober del odmeri^ nega časa je uporabil za to, da 0 izpodbijal dr. Štoki pravico do porabe slovenščine, češ da osreU' nji organi tudi niso dovolili stavnici KPI Bemetičevi, da bi parlamentu spregovorila v slove ščini.
Sovjetski predstavniki gostje tržaškega občinskega odbora
Sovjetski predstavniki, ki so Pre^ včerajšnjim počastili spomin sV.. jih padlih na vojaškem pokopDj šču, so bili včeraj zjutraj guMj tržaške občinske uprave. Sprejo so jih podžupan Lucio Lonza. bornik za politične zadeve Enr\, Abate in odbornik za splošna vpf® šanja Livio Lcnzar. ki so s® sovjetskimi gosti zadržali v oatr šem razgovoru.
Razgova.rjali so se predvsem upravnih, političnih in gospodar3* vprašanjih, ki zadevajo TVst. . jetsko delegacijo so predstavlj vojaški ataše kap. Beloruski, * .1, turni ataše Timofr,'ev in uredi®* moskovske «Pravde» Prožogin.
V NEDELJO, 4. MARCA
KAIRO, 21. — Oblasti so dovolile, da delegacije profesorjev kairskih univerz obiščejo študente, ki so bili aretirani zaradi nedavnih incidentov na kairskih univerzah. Časopis «A1 Ahram* piše, da so delegacije ugotovile, da zaporniške oblasti dobro ravnajo z aretiranci.
V FILMSKIH KROŽKIH
Spored
Tržaškega
kinoforuma
Danes, v četrtek, 22. februarja bo Tržaški kinoforum začel filmski večer v kinu Astra ob 19.45 s kratkim dokumentarcem iz leta 1925 «1 cantieri navali di Monfal-cone», zanimiv vizualni dokument o tržiških ladjedelnicah.
Sledilo bo predvajanje, dveh filmov režiserja Marca Ferrerija: «Una storia moderna: L’Ape regina* (1963), v katerem igrata Marina Vlady in Ugo Tognazzi, ter «La donna scimmia* (1963), v katerem nastopata Ugo Tognazzi in Annie Girardot, eno izmed najboljših Ferrerijevih del, ki ga že precej časa ni bilo videti in ki ga kinoforum lahko izjemno predvaja s privoljenjem Državne kinoteke.
S. G,
Priprave na tradicionalni pustni sprevod v Miljah
Za «karneval» potrosijo Miljčani 20 milijonov lir
V Miljah se vneto pripravljajo na 20. jubilejni miljski karneval, ki bo prav gotovo prekosil vse dosedanje tako po pestrosti alegoričnih vozov in mask kot po številu nastopajočih. Prijavilo se je 13 skupin, nastopilo bo nad 1000 mask, 5 večjih godb na pihala, ena manjša in en mali ansambel. Tradicionalna pustna prireditev v Miljah bo v nedeljo, 4. marca, sprevod alegoričnih vozov in skupin pa se bo začel razvijati po miljskih ulicah ob 14.J0. Ob 17. uri bo na trgu pred županstvom razdelitev nagrad. V primeru sla bega vremena bo prireditev odložena na pustni torek popoldne, toda organizatorji upajo, da bo’ lepo vreme, saj se je v devetnajstih letih zgodilo samo enkrat, da so morali prireditev odložiti zaradi slabega vremena.
Da bi olajšali promet in omogočili parkiranje avtomobilov, so organizatorji sklenili urediti parkirni prostor za 500 avtomobilov na ravnici ob morju med ladjedelnico Felszegi in križiščem, kjer se odcepi cesta proti mejnemu bloku pri Škofijah. Od parkirnega prostora bodo vozili v Milje brezplačno avtobusi občinskega podjetja ACNA.
O pripravah na letošnji karneval, o organizacijskih problemih, o miljski pustni tradiciji in požrtvovalnosti skupin, ki v to vlagajo mnogo truda ter svoja sredstva, je poročal včeraj na tiskovni konferenci občinski odbornik Galliano Donadel, ki je predsednik komisije za turistični razvoj. Ta občinska komisija namreč prireja miljski karneval s podporo občine in so-
delovanjem skupin. Nekatere s* pine,' kot Ongia, Brivido, LamP”' Bellezze naturali in Bulli e P®^ sodelujejo na miljskem karne* že od vsega začetka.
Zanimivi so tudi podatki o
Ških in rinenotrtih Tuni ‘An **
ški za
kostumi, itd.) znašali skui<*j -e mil. lir. Miljska občinska uprva prispevala 4 mil. lir, pokrajin®.^ turistična ustanova 600 tisoč 1 Tržaška hranilnica (Cassa di. ;n sparmio) 400 tisoč lir, trgovci gostilničarji pa 600 tisoč lir- „ pomeni, da so člani raznih skUP. z osebnim delom in denarjem P
miljski karneval (vt>z°
spevali skoraj 14 mil. lir.
potrgajo si precej poleti ob «miljsk^ avgustu* s kioski, v katerih P dajajo hrano in domače vino.
6°
V nedeljo, 4. marca, popoldne v Miljah organiziran sprevod, ^ pustni torek pa bodo skupine 0 stopale neorganizirano in bodo le duška svojemu razpoloženj ’ fantaziji in iskrivosti.	.
Nedeljsko prireditev bo sneto3 ^ v barvah ekipa RTV-Ljubljana Kopra.
Neroden padec pred stanovanjem
Prešnjo noč so sprejeli v pedskem oddelku 63-letnega up°* jenca Maria Colmarija zaradi zl ma desne stegnenice. Kmalu polnoči se je vračal domov v . Alfieri 17, ko je na stopnišču . gubil ravnotežje in nerodno vznak. V bolnišnici .kamor se J pripeljal s taksijem, so ga SP jeli s prognozo dveh mesecev.