Dopisi. Z Mnrskega polja (K shodu slovenskihvisokoSolcev.) Nime kmalu kateri spis napolnil s tako žalostjo, kakor zadnji: »Nadobudna mladež»! Tako se mi krči srce, da komaj pišem. Zeni svoji še praviti nočem, kaj me skeli, jokala bi se noč in dan. Kajti sama imava dečka v gimnaziji, daleč od doma, in le malokedaj prideva do njega, on malokedaj do nas. V počitnicah seveda pride domov, ali tedaj se s tovariši rad razvedruje, česar vnu ni braniti. Odkar je od doma, živi pod vplivom tujih ljudij. To je hudo, zelo hudo za stariše, ki jim je vzgoja otrokova mar. Najbolje sem se bal, da dečko v mestu izgubi vero, tisto vero, katero sein mu doma tako varoval, da bi raje vedel, da bi mi toča vse pobila, ali da bi mi hiša zgorela, ali da bi mi dečko umrl, nego pa da mi začne zaničevati, kar je sveto nam doma, ali da mi začne dvomiti nad tem, kar nas uči sv. cerkev. In sedaj sem se prepričal, da moj strah ni bil prazen. Mladeniči, ki pravijo: «Mi krščanske podlage nočemo!» in so stari 19 let ali nekaj prek, taki mladeniči gotovo uže na gimnaziji niso bili v dobri koži; in v takih društvo prihaja mi dečko. Sicer pa je mladenič, ki je navedene besede izustil in so oni, ki so mu navdušeno pritrjevali, Slovenci, torej bržkone sinovi pobožnih starišev. Ravno takšen utegne moj dečko postati. Toliko se trudim, toliko si odtrgujem, in na zadnje izgubi vero in bode nezadovoljen. Bože moj! Ne zamerite g. urednik, da čutira v prvi vrsti kot oče; ali gotovo čutim bolest tudi kot narodnjak. V razumništvo stavimo mi, ki se po ves dan ubijamo po polju, vso nado na boljšo bodočnost. Ali do takega razumništva, ki je uže v nežni dobi zastrupljeno po nevernosti, jaz nimam zaupanja, nimaio pa ga tudi moji sosedje, kolikor jih poznam. Kajti, kdor nima vere, na tega se ni zanašati; kdor ima srce, da zaničuje, kar je najdražje materi in očetu, ta je slab človek; kdor ni veren, tudi ni naroden, ali vsaj zanesljiva narodnost njegova ni. In ti ljudje hočejo nas kmete učiti, to se pravi, hoeejo še svojitn lastnim starlšem in bratom in sestram vzeti vero, vzeti najdražje, kar imajo menda v zahvalo! Ubogi narod slovenski, ali kupa tvojega trpljenja še ni polna? Toliko je vže prišlo črez te, in trdno si stal kakor Triglav, in naj še pride črez te, ne bojim se, da boš tudi v prihodnje stal kakor skala, ali če se ti bode izpodkopala vera, potem se bodeS rano pogreznil v prepad preteklosti. In to najhuje, kar nas more zadeti, bi naj prišlo črez nas po lastnih otrokih! Nazadnje še eno misel. Čemu so se visokošolci zbrali? Sami pravijo, kakor je iz poročil posneti, da se organizujejo ter združijo v društvo »Sava«, kojemu je glavni namen, da v počitnieah slovensko ljudstvo p o u č u j e. Poučevati hočejo ljudstvo s predavanji, mladeniči, katerih znanje je Se tako nesigurno in pomankljivo, da so sami ob tem izgubili jedino modrost, ki obstoji v tem, da človek neskončnega Boga vedno bolje in bolje spoznava ter mu je ponižno podvržen. Dragi mladeniči! Sami se učite, sedai ie čas za to; sedaj še od vas ne terjamo sadu. Bodite marljivi, kolikor vam je raoči; pred vsem pa, če vam je res mar, da našemu narodu kedaj koristite, ižčite, česar ste izgubili, iščite zopet krSčanstva! Praga. (K a t o 1 i S k i s h o d.) Glavno češko mesto Praga, katera si s ponosom prisvaja priimek «zlata »Praga« kot spomin na davno pretečene slavne dneve, v katerih so se češki kralji in čeSki plemenitaši res vsi v zlatu v njej lesketali, se še zdaj rada pokazuje v slavnostnem oblačllu. VrSijo se skoro vsako leto v Pragi razne razstave, shodi in slovesnosti, v katerih se vselej kaže narodna zavednost in narodno navdušenje čeSkega Ijudstva. Pa v katoliškem, v verskem oziru vlada v Pragi že od davnih časov nekt ralačnost, in neke posledice krivoverskih naukov M. J. Husa se ne dajo tajiti. Tem bolj so razveselila srce vsakega katoličana minoli dnevi katoliškega shoda v Pragi, s katerimi se bo, daj mili Bog, tudi v katoliskem oziru, začela nova doba verskega prebujenja in katoliSkega napredka, zlata doba, kakor je bil v zgodovini češki imenovan čas Karola IV., v katerem ie Se v Pragi vladal katoliški verski duh. Ta katoliSki shod vršil se je v dnevih med 22. in 25. avgustom v Pragi. Bil je to drugi splošni shod češkoslovanskih katoličanov. Vdeležba je bila boljša nego se je dalo pričakovati. Nad tri tisoč katoliških mož in žen izmed vseh stanov je bilo zbranih, iz vseh dežel češke kronovine, iz Ceškega, Moravskega in Šlezkega. Se-ve da je bilo zbranih največ duhovnikov okoli svojih prečastitih nadpastirjev. Pa tudi veliko katoliških plemenitašev, profesorjev, veliko učiteljev in učiteljic, kmetov in delavcev je bilo navzočih. Krasen je bil pogled na ogromno, krasno okinčano dvorano na žofinskem otoku, katera je bila zelo napolnjena. V tej dvorani se vršijo navadno samo sijajni plesi in druge zabave in zborovania. Tem bolj imenitno se Je tistokrat lesketal nad slavnostnim odrom veliki sveti križ, večno zmagovalno znamenje vernih katoličanov. Pod križem je bila ponižno položena kraljeva krona sv. Venčeslava, okoli nje pa kipi svetega očeta in cesarja in tri grbi čeških dežel. Jako pomenljivo je ta kinč odra naznanjal namen shoda: razvneti in utrditi katoliško prepričanje, katoliška načela, in tako povišali ljubezen do svetega očeta in presvitlega cesarja v korist in blagor češkega naroda in avstrijske domovine. Gotovo je to najboliši način obhajati letošnji dvojni jubilej. Med zbranim občinstvom videlo se je že pred otvorjenjem shoda veliko navduSenja, in v slavnostni tihoti čakalo je vse početka. (Dalje prih.) Od Kapele. Kaj ne, gospod urednik, ljudi, kateri so slovenskega rodu, a se pozneje sramujejo slovenske narodnosti in jezika ter se prištevajo Nemcem, imenuje Vaš list nemškutarje ali neračurje. Glejte. take ljudi ima tudi Kapela, torej tudi ona ima nemčurje. Pred kratkim so naši nemčurji zopet pokazali, da še živijo. Dne 25. avg. napravilo je neraško učiteljsko druStvo iz Radgone izlet k nam v divno Kapelo. V tem bi ne bilo nič napačnega, ako bi se smelo misliti, da je krasota naSega kraja izvabila k nam tuj narod iz mestnih zidin. Toda izlet se je izvršil k nam vsled drugega vzroka. Izletelo je društvo semkaj, ker prebiva tu izdajica naroda. Dotičnik sam dokazuje, da je v istini tak. Evo dokaza. Priredila se je tu narodna veselica, biser veselic, pri koji so se odlikovali s trudom v ljubezni do naroda domači diletanti. Petje in tamburanje je bilo tako, da ga ne najdeš kmalu drugje! Razvedrilo nas je, ko smo slišali, kako so navzoči zastopani narodi o tem sodili rekoč: «Ne bi mislili, da so Slovenci tako mnogostransko izobraženi!» Efekt bil je torej res sijajen! Pa kdo se je odlikoval z nenavzočnostjo? Dva gospoda! Prvi je zgoraj imenovani in drugi njegov petolizec! Ta dva so slovenski stariši v čisto slovenskem kraju slovensko govoriti učili in sedaj? Sedaj, le čuj milo nam slovensko ljudstvo, sedaj se sramujeta svojega naroda in sta, čujte, čujte! nemčuria. Sramujmo se i mi, da jih imamo tukaj. Ali četudi nista bila navzoča, navzoče Slovence bi to raalo brigalo. Sedaj pa o priliki prihoda nemškega društva sta še le vzbudila naSo pozornost. Povpraševali smo se 25. avgusta popoldne radovedno: «Kaj pa to pomeni, to cviljenie, to vriskanje, to krokanje, to streljanje pri jasnem nebu, ki prihaja iz tistega brega?« Smejali smo se na vse grlo, ko smo v odgovor dobili: »Gospod, kteremu se ni zdelo vredno krajcarja žrtvovati za lastni narod, žrtvuje danes drage volje vino ptujcem in smodnik!* Zraven njega se je repentačil mladi bahač, njegov petolizec, ki }e došel nedavno v Kapelo, koji pa vživa občno preziranje inteligencije kapelske vsled neznačainosti v občevanju. Oklenil se je sedaj tega gospoda, čez katerega se je sosebno surovo širokoustil — začetkoma svojega bivanja tukaj. Sedaj pa pri vinu, kojega mu radodarno ta daje, zabavlja ž njim čez svoj narod, čez kolege in bližnje. Prav kakor tnlad fantalin! Na taka djanja in na tako «pokvašenega» človeka sme ponosen biti le oni, kateremu mi pošteni, značajni kapelski sorojaki kličemo: Sramujte se! Vojnik. Dne 30. avg. smo imeli v Vojniku dan krika in nemira. Povod kričanju je dalo otvorjenje nove nemSke šole, v kateri se vzreja kuga za celo župnijo. Naj zve tudi širni svet, kako se je to zgodilo. Že na predvečer naredijo bakljado in gredo najprvo k Stallnerju, da ga spravijo s svojim heilanjem spat. To bojda pomeni beseda »heil«. Neka dekla namreč jo je prvokrat slišala in začudeno vprašala: »Zakaj pa kričijo Vojniški nemškutarji vedno haj, haj ? Tako Jaz pravim, kedar kokoši spat spravljam.« Od Stallnerja gre druhal raed divjim krikom nad tržane. In kdo je kričal in svetil z bakljami v pozni noči? Bili so nemški šolarji, ki so zraven strahovito hajlali in ki bi boljše storili, ako bi si sami sebi malo posvetili v svoje temne in prazne glavce. Tako torej Nemci vzgajajo otroke! Šolarje že učijo kričanja, narodnega sovraštva in pa ponočevanja! Kolikokrat se matere jokajo, ker njih otroci, ko zapuste šolo, ponoči ne ostanejo doma, temveč se v slabih tovaršijah klatijo okoli! Glejte v Vojniki se že pa šolarji uče pogubonosnega ponočevanja! In dalje. Ali Stallner kot župan in poslanec res ne pozna nobene postave, ker je imel popolnoraa političen govor v šoli pred otroei ? Njegov govor bi bil za kako politično društvo, a ne za šolsko sobano, ker govori o narodnih nasprotnikih in vedno premleva blaženo nemško omiko! Torej v Vojniku se že otrokom v Soli od merodajnih oseb ubija v glavo narodno sovraštvo! Moric, Moric, kako daleč še? In tak govor posluša tudi okr. glavar celjski ?! Popoldne pa so vlekli uboge otroke v gozd na hrib k Marijini cerkvi, da bi se otroci tam popolnoma pohujSali in se dejansko naučili nemških kričačev in izdajalskih prusakov pogubonosne nemške omike pod izdajalsko nemško zastavo! Tam so kričali in vpili pijani nemškutarski trški capini, da se je razlegalo daleč okrog. In v tako druhal pridejo zdaj ubogi otroci. Ni čuda, ako med njo popolnoma zdivjajo, kakor se je zgodilo tukaj. Klici: »HeilundSiegU so kar gromeli iz hriba. Nekateri so bojda celo pristavljali: »Und die Slovenen auf den Strick.« Siovencem pa se je v jednomer želelo in kličalo: »pereat« t. j. poginejo naj! In tega so se otroci kmalu naučili tako, da so to pesmico zvečer, ko so se vračali iz hriba, na ves glas žvergoleli in da izdajalskega heilanja ni bilo ne konea ne kraja. Heil und Sieg torei že znajo vpiti otroci nemške šole, 6e jih pa vprašaš po molitvi, vedno modro molčijo. Pa še druge reči so se godile na gori. Otroci so celo plesali, kar poroča celjska »vahtarca«. Niso pa plesala samo dunajska dekleta, fcakor pravi »vahtarčin« dopisun, temveč plesali so tudi vojniški šolarji n. pr. A. T., P. G., A. J., M. Z, itd. Res zgodaj začnejo hoditi vojniški nemški šolarji na ples, ki je prava kuga za mladino! Katehet jim v cerkvi in šoli ples odsvetuje, otroci pa gredo pod učiteljevira nadzorstvom in izpolnijo katehetov opomin s tem, da plešejo! Kam še bodemo prišli?! Dalje gotovo vsak prizna, da je pijančevanje pogubonosno zadružine in narode. Pa tudi v tem se že vadijo mlečnozobi šolarji nemSke šole! Celjska »vahterca« sicer pravi, da so otrokom dali nenevarne pijače. Pa najbrž so se natakarji zmotili in niso zajemali iz pravega soda, v katerem je bila nenevarna pljafia za otroke. Kajti otroci so bili večinoma vsi pijani ne veselja, temveč vina in piva. Domu grede so merili cesto po celi svoji širokosti ter padali in se valjali v cestnem prahu, da je bilo kaj. Priča tega je razven drugih tudi nek gospod, ki je otroke miril in spravljal v red, in priča tega so mnogi nemški gostje, ki so se peljali od Solske slovesnosti proti Celju. Tako tedaj je v Voj- niku postala nemška Sola učilnica strasti, mesto da bi blažila srce. Slovesnost na Marijini gori se je nehala s prusaško izdajsko pesmijo: «Die Wacht am Rhein,» katero so tulili in rjuli, da je bilo kaj. Toliko za danes. Vse to nam kaže, v čem obstoji blažena nemška omika, katero naj razširja Vojniška nemška šola. Narodno sovraštvo, ponočevanje, ples, pijančevanje! Ljubtfek moj, kaj pa še hočeš več! Slovenski stariši, ki imate svoje otroke na nemški šoli, odprite vendar enkrat svoje oči, in pomislite kaj bode iz Vaših otrok, ko bodo odrasli. Koliko britkih solz Vas bode enkrat stala Vaša kratkovidnost, ko bodo Vaši otroci ponočnjaki, ko bodo Vaši sinovi pijanci in Vaše hčere plesalke, ki bodo hodile po krčmah Vam na žalost, sebi pa v pogubo!