Književnost in umetnost. ,,Popotnik" ima v 5. številki to-le vsebino: 1. Fr. Hubad: Ad interim! II. — 2. V. Bežek: 0 formalnih in didaktiških stopnjah in pa o razvijajoče-upodabljajočem poukiu (Dalje). — 3. Dr. Jos. Tominšek: Slovn. povratno raamerje v šoli in vedi. (Dalje). — 4. Književno poroSilo. (Novosti.) — 5. Razgled. Pedagoški paberki. ,,Pedagoški letopis". II. zvezek. Na svetlo daje «Slovenska Šolska Matica t Ljubljani". Uredila H. Schreiner inV. Bežek. V Ljubljani. Natisnila Katoliška tiskarna. 1903. Tako se glasi popolni naslov prve knjige, ki nam jo je izdala za 1. 1902 nSolska Matica". — Vsebinate 200 strani obsezajoče knjige je: I. Pedagoško slovstvo: a) Nemščina kot drugi deželni jezik. J(Dr. J. Bezjak). b) Grščina. (Dr. J. Tominšek.) c) Računstvo. (L. Lavtar.) č) Zemljepisje. (Fran Orožen.) d) Prostoročno risanje. (Jožef Schmoranzer) —• II. Razprava. Kernova teorija o osebku in povedku. (Dr. Jos. Bezjak.) — III. Štatistika ljudskih šol 1. 1870., 1880. in 1890. (Po uradnih izvestjih c. kr. statističnega osrednjega urada sest avil M. J. Nerat.) — IV. Teme in teze pedagoških poročil pri drnštvenih in uradnih učit. skupščinah 1. 1902^ (Sestavil Jak. Dimnik.) — V. Poročilo o delovanju »Slov. Šolske Matice" l 1902. (Priobčil tajnik Fr. Gabršek.) — VI. ^Sloven-1 ske Solske Matice" upravni odbor in imenik društrenikoF. Priznati moramo, da nas je letošnji ,,Letopis" prav zadovoljil. Obsega razprave, ki bodo Matičarjem po večini dobro shižile. Posebno je umestna dr. J. Bezjakova razprava o ,,neinščini kot drugem deželnem jeziku". S to svojo razpravo je g. pisatelj — znan kot izboren šolnik — menda razpršil v nič še vse one presodke, ki so jih imeli premnogi ueitelji ravno o ,,nazorni metodi". Seveda vzroka tej nezaupljivosti je bilo pač iskati v površaem poznavanju te metode. Marljivo zbrano delo ,,grščina" iz peresa priznanega pisatelja dr. Tominška, bo pa menda dobro služila le onim 83 profesorjem, ki jih šteje ,,8ol. Matica". — ljudskemu učiteljstvu bo pa le sestavek, ki ga bo čitala mogoee le ViooNa višini zahtev časa stojita razpravi o nračunstvu" in ,,prostoročnem risanju". Pisatelja gg. Lavtar in Schmoranzer vodita čitatelje v najnovejše metode in v najnovejši razvoj teh dveh strok. — Malo ali pa skoro nič haska ne pridobi slovensko učiteljstvo z Fr. Orožnovo razpravo o ,,zemljepisju". G. pisatelj bi nam veliko bolj ustregel, ko bi nam podal nekak občni pregled najnovejšega stanja o razvoju zemljepisne metodike. Upajmo, da ustreže izborai g. pisatelj tej naši želji prihodnje leto. Veliko zaniraanja bo gotovo zbadila temeljito in vendar tako poljudno pisana razprava o ^Kernovi teoriji". G. pisatelj je menda v tej razpravi zbral one raztresene ude enake razprave iz nPopotnikovih" letnikov 1894—96. Razpravo priporočamo najtopleje v temeljito proučevanje slovenskemu učiteljstva sploh. Interesantna je štatistika ljudskih šol 1870., 1880. in 1890. Vendar smo mnenja, da bi se stvar lahko za letos opustila in obelodanila v 1. 1903, zakaj takrat bi gotovo že izšla štatistika za 1. 1900. Teme in teze pedagoških poročil nas pa pouče, da ga menda ni stanu, ki bi tako hrepenel po višji izobrazbi, kakor ravno učiteljski stan. Te teme so ločene v teme „ društvenih skupščin" in ,,uradnih konferencij". — Deželne šolske svete opozarjamo posebno na teme ndruštvenih zborovanj", ker ravno v njih se zrcali pravo društveno življenje, in na poročevalce dotičnih predavanj, ker le ti dajejo nekak impulz društvenemu gibanju. Z veseljem moramo konštatovati, da se je število društvenikov povzdignilo v teku enega leta za 413, kar nam priča, da je bila nŠolska Matica" prepotrebna. —e—a. Nova slovenska knjiga s podobami, namenjena obrtnim šolam in izdelovalcem pohištva, je ravnokar začela izhajati v c. kr. državni tiskarnici na Danaju. Knjigi je naslov: nStanovalni prostori". Delo v oddelkih po naročilu c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk izdal na c. kr. avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo osnovani biro za priredbo učil na umetno-obrtnih. učilnicah. Tisk in založba c. kr. dvorne in državne tiskarae, na Dunaju 1903. Že leta in leta se pojavlja potreba, da se izdajo za opravo stanovalnih prostorov vzorci, ki ne obsegajo samo korektno izvršeaih narisov posameznih mobilij, ampak tudi tozadevne podrobne risbe (detajle) s potrebnimi prerezi skrbno izvedene, tako da so naravnost primerni za praktično porabo v delavnici. Ne samo obrtna praksa občuti pomanjkanje takib v obliki in izvedbi popolnoma zanesljivih pripomočkov, tudi od obrtnih žol se povdarja nabava takega učnega pripomočka kot neobhodno potrebna, da se zviša kakovost pouka. Da se v obeh smereh odpomore, je j odredilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk perijodično izdajanje primernih predlog in poverilo njihovo priredbo zavodu za učila na umetnoobrtnih učilnicah, pomnožitev in zalogo pa c. kr. dvorni in državni tiskarni. Vsako leto izidejo 3—4 zvezki, izmed katerih ima vsak 10—12 tabel v velikosti 56 : 43 cm. Vsak zvezek obsega popoln stanovalni prostor (spalnico, obednico, kuhinjo, gospodovo sobo, salon itd.); vsi predmeti so predstavljeni v narisih (merilo 1 : 5 ali 1 : 6 ali 1 : 10) ter opremljeni z detajli in prerezi v pravi velikosti, ki so potrebni, da se napravijo v naravni velikosti za delavnico namenjene risbe. Dalje se doda vsakemu zvezku v olajšavo pregleda perspektivična slika celotnega stanovalnega prostora. Posamezni zvezki bodo obsegali podobe majhnih v gospodinjstvu večkrat potrebnih samostojnih mebljev (igralne mize, etažere, stole, postavce itd.). Delo je po svoji osaovi ia izvedbi prikladno ne samo za šolske namene, ampak tudi za obrtno prakso in za samopouk. Knjigotržna cena za zvezek znaša 10 K; za tozemske šole se pri direktnem odjemanju dovoli 33l/3°/0 rabata. Vsak zvezek je posebej na prodaj. Prvi zvezek je izšel februarja 1903 in obsega na 12 tablab. preprosto spalnico, t. j.: posteljo, nočao omarico, umivalnik, omaro za obleko in za perilo, toaleto, stol in pŁrspektin5en pregleden list. Z naročili se je obrniti naravnost na c. kr. dvorno in državno tiskarno na Dunaju ali na kako knjigotržnico.