GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Organi upravljanja v del. organizacijah '• Po določilih ustavnega amandmaja XV Zvezhe ustave se V delovnih organizacijah uresničuje samoupravljanje takt), da določajo ljudje vprašanja o katerih odločajo neposredno in poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu oziroma glede na naravo dejavnosti : delovne organizacije drugemu ustreznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije pa njenim odgovornim kolegijskim in individualnim izvršilnim organom, ki jih voli delavski svet. Po tem'določilu ustavnega amandmaja vidimo, da se upravljanje v delovnih organizacijah razvija preko neposrednega upravljanja, preko organov upravljanja in izvršilnih organov. Tako bo treba v reviziji interne zakonodaje delovnih organizacij med drugim določiti položaj organov upravljanja v delovnih organizacijah. Po dosedanjih ustavnih in zakonskih določilih smo poznali delavski svet, upravni odbor in direktorja kot organe upravljanja. Ustavni amandma XV pa je jasno postavil kot organ upravljanja delavski svet, odnosno glede na naravo dejavnosti delovnih organizacij drug ustrezni organ upravljanja. če ostanemo pri delavskem svetu vidimo, da je njegov položaj še naprej določen z ustavo. Tudi njegove osnovne pristojnosti so določene v ustavi, prav tako pa so še naprej v veljavi določbe Temeljnega zakona' o podjetjih, ki določajo pristojnosti delavskega sveta podjetja. Te pristojnosti so več ali manj poznane, zato jih ne bi podrobno navajal. Prvo pripombo na samo izvolitev delavskega sveta v delovni organizaciji bi imel glede na veljavne določbe čl. 11 Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, kjer je še vedno določeno, da se delavski syet v delovnih organizacijah izvoli nh podlagi neposredne volilne pravice. Mišljenja sem, da bi bilo treba omogočiti in to zlasti za večja podjetja, ki imajo v svojem sestavu samostojne organizacije združenega dela s statusom.pravne osebe in združena podjetja izvolitev delavskih svetov celotnega podjetja tudi na osnovi delegatskega sistema. Pri tem izhajamo iz stališča, da je treba tUdi v takih' podjetjih očuvati enotnost podjetja, zlasti če upoštevamo, da je podjetje samostojna in osnovna delovna organizacija našega enotnega družbenega in gospodarskega sistema. Enotnost podjetja pa bi se zlasti v teh večjih sestavljenih podjetjih dala veliko laže ohraniti, če so v osrednjem delavskem svetu predstavniki delavskih svetov posameznih samostojnih organizacij združenega dela. Tako se problemi veliko bolj kvalificirano in neposredno prenašajo-iz organov upravljanja samostojnih organizacij združenja dela na osrednje organe uprav-(Dalje na 6. strani) u ♦♦ n ♦♦ i H S 8 *♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ II ♦♦ II ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ «« ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ H tt ♦♦ II ♦♦ ♦♦ ; Devetčlanski delovni kolektiv počitniškega like večine letošnjih letovalcev Likvidacija obveznosti iz — dokaj nehvaležna Objavljamo odgovore novega predsednika UO ZP ISKRA — dr. Jožeta Gogala na vprašanja našega sodelavca o nekaterih - pomembnih nalogah doma v Poreču ima »na vesti« ugodno počutje ve- Upravni odbor ZP ISKRA bo moral v svoji mandatni dobi obravnavati in rešiti vrsto kočljivih vprašanj. Naj naštejem samo nekaj najzahtevnejših: — Že precej časa ostaja na pol poti rešitve vprašanje Tovarne sprejemnikov v Sežani. Sanacijskih predlogov je bilo že nekaj, vendar noben od teh Se he izvaja v celoti. Zaradi tega še naprej ostaja odprto vprašanje primernega proizvodnega programa in s tem v zvezi rentabilnega poslovanja tovarne. Podvzetih je bilo že nekaj začasnih rešitev, vendar po mojem mnenju nobena od teh ne predstavlja neke dokončne in perspektivne ureditve za uspešno poslovanje tovarne. Zdi se mi, da je skrajni čas, da se iz mase predlogov, ki so med seboj tudi povsem divergentni, izlušči odgovarjajoči koncept, ki ga bo treba dosledno izvajati, za njegovo pravilnost in uspešnost pa morajo predlagatelji tudi odgovarjati. — Nadaljna naloga, ki se tudi že vleče precej časa, je »Sprejemniki« Sežana V Prva resnejša znamenja okrevanja IZ RAZPRAVE Z V. D. DIREKTORJA — STANETOM PAVLINOM V zadnjih letih se je človek kar težko lotil pisanja o naši tovarni radijskih sprejemnikov, saj je bilo zlasti An pred-vsem treba govoriti o takore-koč nerešljivih problemih, ki so tovarni prepogosto grozili z-najhujšim. Ni da bi znova pogrevali vse te težave An nevzdržno Stanje, pač pa iz razgovora z v. d. dir. Stanetom PavAinom povzemam „pjedvsem to, da so se slednjič, stvari le. zaoeile obračati v smer, ki obeta pot v bolj-. se čase tega, tako dolgo vsestransko prizadetega dalov-nega kolektiva. V bližnja preteklosti, ko je bila v tovarni v Sežani uvedena začasna uprava, so bile osnovne okoliščine takšne, da ni bilo pričakovati kakih posebnih rezultatov pri sanaciji tovar- ne. V tem je tudi dobršen del vzroka, da začasna uprava ni dosegla pričakovanih rezultatov. Ob kopici okoliščin, ki so preprečevale ugodne rezultate sanacije, jes nedvomno tudi to, da je v tej naši tovarni odstotek udeležbe: dela izredno nizek. Povsem jasno je, da vsaj večina, če ne vse težave ki jih v poslednjem obdobju preživlja tovarna radijskih sprejemnikov, so posledica usodnih napak, ki izvirajo že od rojstva tovarne šem. Prva napaka je bila v tem, da je sploh prišlo do osamosvojitve tovarne, za kar ni imela realnih pogojev. Nadalje pri radijski proizvodnji nismo gledali v jugoslovanskem merilu, poskušajoč ha tem področju doseči potrebno delitev programa, prav tako pa tudi znotraj Iskre vprašanja te branže nismo reševali tako resno, kot bi to bilo potrebno. K vsemu temu še to, da (Dalje na 3. strani) sanacija Orodjarne. Ob spremenjenih pogojih je orodjarna zašla v težave in to zaradi visokih finančnih obveznosti, ki jih ima od časa izgradnje. Tudi v tem primeru je bilo že precej predlogov, kako naj bi se vprašanje orodjarne' spravilo z dnevnega reda, vendar dokončne odločitve še ni. --- Likvidacija obveznosti iz preteklih obdobij predstavlja -tudi dokaj nehvaležno nalogo, ki pa jo bo treba rešiti na ne preveč boleč način za organizacije: : — Problem, ki je stalno prisoten v ZP in njenih organizacijah, je likvidnost. S stalnim povečevanjem proizvodnje se vzporedno niso povečali viri sredstev oz. vsaj ne v zadostni meri. Na drugi strani pa v gotovih izdelkih, materialu in terjatvah do kupcev ležijo mrtva znatna obratovalna sredstva. O vprašanju materialov za razpravo na samoaipr. organih menim, da je pretežni del materiala za razprave na, samoupravnih organih ustrezno pripravljen. Dogaja se pa, da je v nekaterih primerih material preobsežen in nakazane rešitve podane v preveč variantah. Samoupravni organi morajo dobiti material v jasni in kratki obliki, rešitev pa je lahko nakazana največ v dveh variantah. Za izboljšanje odnosov v okviru ZP je po mojem mnenju potrebno predvsem zaupanje med odgovornimi delavci organizacij, njih ravnanje, ki takšno zaupanje pospešuje ter skupno hotenje, da naj bi ISKRA kot celota dejansko predstavljala pomembno podjetje v našem gospodarstvu. Mislim, da bo treba preiti na drugačno obliko funkcioniranja samoupravnega sistema kot doslej. DS podjetja naj bi odločal o dolgoročni poslovni politiki in 6 njegovi' nadaljnji ekspanziji, nadalje naj bi odločal o morebitni novi usmeritvi glede na preteklosti naloga zahteve tržišča ter sprejemal sklepe v zvezi z izvajanjem teh nalog. Sedanji upravni odbor naj bi prenehal obstajati in formirati bi bilo treba poslovni odbor, čigar mandatar bi bil generalni direktor in čigar naloge kot izvršilnega organa DS bi bilo treba točno 'definirati. Takšen poslovni odbor, v katerem naj bi bili strokovnjaki, bi se lahko mnogo uspešnejše spoprijemal s problemi, ki se v ZP skoraj vsakodnevno pojavljajo! Kot dosledni zagovornik enotnega podjetja ISKRA 2 vidim perspektivo ISKRE predvsem v taki obliki funkcioniranja. Ker pač iz teh ali onih razlogov takšna ob- Predsednik UO ZP — dr. Jože Gogala lika ni možna, je prospeh ISKRE po mojem mnenju, možen samo v primeru, da se v ISKRI formira dokaj fiksen program, ki naj bi se v celoti izvajal, da postopoma odrežemo vse mrtve veje na drevesu ISKRE ter v primeru, da bi se vsi delavci zlasti pa vodilni v večji meri zavedali, da niso samo člani določene organizacije v sestavi ZP, ampak da so tudi člani celotne ISKRE ter da bi zaradi tega ne videli samo sebe, temveč tudi druge, s čimer bi se povečala dejanska solidarnost, ne glede na to, da smo formalno solidarnost odpravili. — C — RAZGOVOR Z DIREKTORJEM CAOP, ING. JOŽETOM BAUMANOM »Avtoelektrika« bo prva prešla na na avtomatsko obdelavo podatkov Glede na zanimanje, ki vlada v okviru ZP v zvezi z delom našega centra za avtomatsko obdelavo podatkov, smo naprosili direktorja centra ing. Jožeta Baumana, naj odgovori na nekatera vprašanja. Posredujemo njegove izčrpne odgovore, iz katerih lahko razberemo, kaj in kako ta oddelek deluje v sedanji fazi svojega razvoja. KAKO DALEČ JE ORGANIZACIJA, oz. DELOVANJE CAOP? CAOP-center za avtomatsko obdelavo podatkov se je letos izoblikoval kot oddelek, oz. delovna skupina v okviru organizacijsko-kadrovske-ga področja ZP. Področje dela, ki je poverjeno tej skupini obsega: izdelavo organizacije poslovanja (formularji, splošna organizacijska navodila, itd.), izdelavo programov za elektronsko obdelavo določenih področij poslovanja v okviru petletnega programa avtomatske obdelave podatkov, splošna organizacija, ki obsega izdelavo operativnega sistema poslovanja (proizvodna dokumentacija, sistem terminiranja in lansiranja proizvodnje, materialna dispozicija, sistem zajemanja stroškov). Trenutno je v CAOP zaposlenih 21 delavcev, od katerih se trije ukvarjajo s splošno organizacijo, trije opravljajo teh-nično-administrativne posle, 15 pa jih dela na organiziranju in programiranju obdelave podatkov. letos je CAOP prevzel nalogo, da pripravi za strojno obdelavo naslednja področja: obračun stanja zalog in prometa materiala, polizdelkov in izdelkov s tabelami za knjiženje, analitiko in statistiko; obračun OD s plačilno listo ter posredovanjem vseh knjižnih in analitičnih podatkov s tega področja; izdelava plana bruto materialnih potreb, kot groba informacija za planiranje nabave materiala in izdelava letnih in kvartalnih bilanc; obračun direktnih in indirektnih stroškov poslovanja, z analizo odstopanja od plana stroškov in predkalkulacije. Za realizacijo naštetih nalog bi v centru potrebovali v povprečju 30 izkušenih organizatorjev in programerjev. Ocenjujemo pa, da se bo povprečje razpoložljivih strokovnih sodelavcev gibalo med 15 in 18 organizatorji in programerji v L 1969. Pomanjkanje kadra rešujemo z angažiranjem zunanjih strokovnjakov z bogatimi izkušnjami na področju avtomatske obdelave podatkov. Na ta način uspeva premostiti pomanjkanje kadra s prakso, hkrati pa kljub temu zagotoviti kvaliteto obdelave, ki je primerna za računalnik tretje generacije, kakršen je naš CDC 3300. Dejstvo je, da je sodobna organizacija poslovanja z uporabo računalnika predvsem odvisna od kadrovske pripravljenosti neke organizacije, zaradi česar je pri našem delu velik poudarek na izoblikovanju mladega kadra, ki je najbolj sprejemljiv za vse novo. Zaradi tega so v skupini CAOP letno v povprečju 2 do 3 pripravniki, poleg tega pa delajo v okviru teamov na posameznih področjih še 4 delavci iz organizacije. ZA KATERE ORGANIZACIJE JE PREDVIDENA AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV V BLIŽNJI PRIHODNOSTI? Po dogovoru med organizacijami ZP bo prva, v kateri bomo uvedli obdelavo po naštetih področjih tovarna av-toelektričnih izdelkov v Novi Gorici. Razlog za to, da pri prvem prehodu delamo intenzivno samo z eno organizacijo je v tem, da se šele prvi mesec po prehodu k obdelavi podatkov z ročnega, oz. klasičnega mehanograf-skega načina obdelave na elektronsko obdelavo dokončno obdelajo vsi detajK v zvezi z organizacijo in samo strojno obdelavo podatkov (programi). Na osnovi trenutnega stanja nalog se bo prvi prehod izvršil v zadnjem kvartalu 1969 in to postopno. V drugi fazi uvedbe elektronske obdelave podatkov pa bo sodelovalo večje število organizacij, kar pa bo predvsem odvisno od njihove organizacijske pripravlje-. nosti. Predvidoma bodo to naslednje organizacije: Polprevodniki, Naprave, Instrumenti, Elektromotorji, Aparati in Elementi. PSO bo začel s prvo redno obdelavo podatkov v avgustu in sicer na področju obračunavanja stroškov PSO. KAKO V TEH ORGANIZACIJAH POTEKA PRIUCE-VANJE OSEB, KI BODO PRIPRAVLJALE PODATKE ZA AVTOMATSKO OBDELAVO? Pri obdelavi konceptov obdelave podatkov smo izhajali iz sedanjega načina zajemanja podatkov, pri čemer so potrebne le manjše korekture v dosedanjem poslovanju. Bistvena sprememba nasproti sedanjemu načinu zajemanja pa je delitev podatkov na osnovne in prometne (stalne in variabilne). Zaradi tega bo vsa teža uvedbe obdelave po organizacijah slo-mala na delavcih, ki bodo odgovarjali za točnost in ažurnost osnovnih podatkov (cenik materiala in izdelkov, personalni podatki potrebni za obračun OD, kosovnice, normativi materiala, razni planski podatki, itd.). S praktičnimi tečaji in pri-učevanjem delavcev po organizacijah bomo začeli v septembru in to v tovarni v Novi Gorici. Pri tem bodo sodelovali tudi delavci iz ostalih organizacij. ALI VZPOREDNO S SEDANJIM DELOM CENTRA POTEKA TUDI STROKOVNA VZGOJA POTREBNIH PROGRAMERJEV IN DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV IN KAKO? Za vse delavce CAOP predstavljajo naloge, na katerih delajo, praktično prve naloge s tega področja tako, da je njihov šolski program, po katerem se strokovnjaki vzgajajo. Osnovno znanje o računalnikih .in delu z njim pa si pridobijo v eno in pol mesečnih tečajih. Dvoletno šolanje, ki je normalno potrebno za samostojno delo na nalogah in je v svetu priznano kot povprečna šolska doba za strokovnjake za avtomatsko obdelavo podatkov, bo dalo pri nas-že prve programske komplekse na računalniku. Letošnje naloge bo obdeloval nas računalnik v okrog 70 programih. KATERI PROBLEMI SPREMLJAJO DELO CENTRA? V veliki meri ovirajo nor- Razširitev tovarne že v teku Na zasedanju UO »Instrumenti« Otoče so člani največ razpravljali o proizvodnji ter o dopolnitvi sistematizacije delovnih mest. V uvodu je prisotne seznanil direktor Albin Jensterle o pogojih sodelovanja s firmo »Bertram«. Kot vse kaže, so novi razgovori razčistili nekatere proiP leme in dali pozitivne zaključke, zato bo tovarna tudi v naslednjem letu izdelovala instrumente za omenjeno inozemsko firmo. Pri obravnavi proizvodnje je odbor poudaril nujnost varčevanja in preudarnost pri raznih nabavah, tako do-mačega kot tudi inozemskega materiala. Ta ukrep je nujen glede stalnega zmanjševanja možnosti pravočasne plačljivosti, ker ni na razpolago dinarskih sredstev. Vse kaže, da nekatere službe preveč samostojno naročajo uvozni material, veča pa se tudi nakup domačega materiala, za kar je plačilo prav tako problematično in pereče. DOPISUJTE V ISKRO malno delo v CAOP finančni problemi, v katerih je večina organizacij in predstavljajo trenutno skoraj nerešljivo težavo. Trenutno stanje je takšno, da je samo ena izmed organizacij v ZP poravnala letošnji delež obveznosti za nabavo računalnika in, da zaradi tega ERC (elektronski računski center) ne more nabaviti dodatne opreme, ki je potrebna za normalno poslovanje (luknjač za korigiranje napačnih kartic, instrumente za vzdrževanje, magnetne trakove, ki služijo kot medij za shranjevanje'in obdelavo podatkov). Trenutno bi potrebovali 20 trakov, a na razpolago imamo le 5 izposojenih! Poleg tega organizacijam še ni uspelo zbrati sredstev za nabavo luknjačev in veri-ficirk; zaradi česar smo prisiljeni iskati usluge drugje, kar povzroča zavlačevanje terminov. ALI FINANCIRANJE CAOP USTREZA IN OBETA ČIMPREJŠNJO IZKORIŠČENOST APARATUR? Financiranje CAOP kot skupine, ki dela v okviru programa za potrebe organizacij ZP Iskra je rešeno samo s V razpravi je bila poudarjena nujnost modernizacije proizvodnje, vendar bo za to potreben večji kredit za in- statutom, organizacije same-pa imajo do tega vprašanja različna stališča. Zaradi tega je perspektiva CAOP, ob prikazanem stanju, nejasna! To stanje pa se močno odraža tako pri iskanju sposobnih kadrov za delo v CAOP, kakor tudi pri interesu sedanjih delavcev CAOP. Kljub naporom, da bi čim prej začeli koristiti računalnik, nam ni uspelo preskoči. , ti čaša, ki je potreben' za formiranje kadra in pridobi, tev izkušenj za delo na računalniku. To velja tako za kadre v CAOP, kakor tudi za tiste v organizacijah ZP, ki so pristojni za odločitve v zvezi s konceptom obdelave, ki jih vsebuje vsaka pro. gramska rešitev. V ilustraci-jo navedenega še to, da je trajalo potrjevanje koncep-tov obdelave v organizacijah od prve razprave do ¿okorič-ne potrditve 3 mesece, nekatera vprašanja pa še razčiščujejo. Problem leži v tem, da imamo kader za realizacijo samo 1 rešitve, ki mora biti enotna in lahko le v manjši meri upošteva posebne želje organizacij. -J.C.- i vesticijsko opremo. Splošna, nelikvidnost je prizadela njihovo ažurnost, saj nekateri kupci prepočasi plačujejo, pičla obratovalna sredstva in. krediti pa jim ne dajejo? možnosti hitrejšega razmaha.; Kolektiv v otoški tovarni se približuje 3 milijardam S din letne proizvodnje. Za naslednje leto že pripravljajo proizvodni plan. Naročil je. dovolj, zato so prisiljeni razširiti in modernizirati tovarno. Gradnja je v teku in vse kaže, da bo v decembru že vse pripravljeno za vselitev. Šestmesečna proizvodnja ZP (Vred. v 000 din) šifra Tovarne Plan izpolnitev °/o 30 ELEKTROMEHANIKA 138.650 138.027 99,6 40 ELEMENTI 64.622 65.930 102,0 50 AVTOMATIKA 34.601 38.722 111,9 59 SPREJEMNIKI 22230 19.404 872 60 APARATI 37.012 34285 92,6 70 AVTOELEKTRIKA 70.874 75.718 106,8 71 ELEKTROMOTORJI 16.092 19.971 124,1 72 NAPRAVE 21.497 12.562 58,4 73 ELEKTRONIKA 13.028 9.056 69,5 74 KONDENZATORJI 20.136 22.585 112,2 75 INSTRUMENTI 11.880 14.379 121,0 76 POLPREVODNIKI 14.284 12.860 90,0 77 USMERNIKI 5.210 5.371 103,1 80 RIZ 135.697 109.689 80,8 97 ORODJARNA 2.001 1.321 66,0 99 MIKRON 7.948 5.953 74,9 SKUPAJ TOVARNE 615.762 585.833 95,1 n ZZA 22.800 26.813 117,6 20 PSO 7.903 7.960 100,7 21 BAŽ 1200 1294 107,8 SKUPAJ PODJETJE 647.665 621.900 96,0 IBBBBnBBBBBEBBHBBBBBSBEBBBBBBHBBSHBBBBBBfiBSBBBBBHBBBaaBBBBBBBBBBBBBBHBSB« S seje UO »Instrumenti« Otoče Modernizacija proizvodnje - nujnost 0 Naroča je dovolj 0 Največji problem: preveč denarja pri kupcih 0 Premalo obratovalnih sredstev 0 »Sprejemniki« Sežana - ■ “*v_ Prva resnejša znamenja okrevanja (Nadaljevanje s 1. strani) (jakraiemu kolektivu navadno niso bile vselej prenesene Ciste slike stanja in kolektiv mi bil dosledno usmerjen m tisto edino pot, ki je lahko uspešna — h borbi za izpolnitev proizvodnega plana, kar je edina osnova za reševanje nastale problematike. Pri vsem tem pa so izredno nizki osebni dohodki, ki so bili vsa ta leta daleč pod vsakimi povprečji, po, svoje tudi pripomogli, da stvari ni bito mogoče uspešneje reševati. Vse te ugotovitve iz preteklosti nimajo namena kritizirati, pač pa naj bodo vodilo pri bodočem ukrepanju. Razveseljivo je, da so znotraj tovarne, tako v samoupravnih organih,- kot tudi v strokovnih službah, slednjič ie našli skupni jezik in imajo enaka gledanja. Vsem je jas- no to, da je osnova vsega, izpolnjevanja proizvodnega plana in temu vprašanju sedaj kolektiv posveča vso pozornost. Kljub temu, da so za to proizvodnjo na razpolago minimalna sredstva in, da so potrebna dokajšnja razčiščevanja tako proizvodnih, kot materialnih pogojev, so bili v letošnjem drugem trimesečju zabeleženi prvi ugodnješi rezultati, ki dopuščajo upanje na tako težko pričakovano boljše poslovanje sežanske tovarne. V pomoč naj nam bodo le nekateri skromni pokazatelji. Medtem ko je v mesecih januar —marec kolektiv izpolnjeval povprečno le 54 % mesečnega proizvodnega plana, se je v naslednjih treh mesecih položaj toliko izboljšal, da je odstotek realiziranega proizvodnega načrta dosegel že povprečje 95 %. Finančno izraženo te številke povedo, da je lani povprečna mesečna izguba dosegla višino 51,8 milijona starih dinarjev, v letošnjem prvem trimesečju se je le-ta znižala na 23,3 milijonov, v drugem trimesečju pa bi-če ne bd bilo vsakomesečne blokade žiro računa v višini 9 milijonov starih dinarjev in s tem zelo visokih stroškov znašala povprečna mesečna izguba le še 7 milijonov. Z drugimi besedami — če bi bila že pokrita izguba iz lanskega leta, bi odpadli stroški blokade žiro računa im tako bi tovarna že v mesecih april—junij povprečno mesečno ustvarila okrog 3 milijone stari-h dinarjev ostanka dohodka. To sicer v normalnih razmerah za neko tovarno ne pomeni kdo ve kakšnega poslovnega uspeha, vandar pa v tovarni, kakršna je sežanska, ti pokazatelji vendarle govore v prid tega, da so se končno stvari le začele gibati v tisto smer, ki obeta ob naporih slehernega člana delovnega kolektiva, ob izrabi obstoječih notranjih rezerev im ukrepih, ki so predvideni, pripeljati tudi tovarno radijskih sprejemnikov do normalnega poslovanja in vsaj minimalnih poslovnih uspehov. Medtem ko je v drugem trimesečju, v glavnem zaradi neuspešnosti pri sanaciji' tovarne, prišlo •do- močne fkiktuaeije zlasti vodilnega kadra, so zdaj uspeli zasesti vsa ta delovna mesta z novimi strokovnimi delavci in tako odpade strah, da zaradi tega ne bi mogli tudi v naslednjih mesecih realizirati postavljenega proizvodnega plana, kar pa je seveda osnova za resnično sanacijo tovarne. Še dve stvari sta, ki govorita za to, da se stanje v tovarni v Sežani le začenja izboljševati. V drugem trimesečju so namreč -uspeli zmanjšati zaloge na razredih 3,5 in 6 za okrog 12%, prav tako pa so ob zmanjšanju števila zaposlenih (328 delavcev) v tem obdobju dosegli kar za 48 % večjo produktivnost. Vso pozornost so v tem obdobju posvetili razčiščevanju starega, dificitarnega proizvodnega programa, tako, da je za drugo polletje ostal le tisti program;' ki zagotavlja ostanek dohodka. Nadalje delajo na obnovi vseh pravilnikov y tovarni, zlasti pa na sistemizaciji in načinu nagrajevanja. Največji poudarek v vseh teh prizadevanjih so dali na konsolidacijo strokovnih služb ter zmanjšanju režije in režijskih, stroškov, v čemer je prav gotovo dobršen del pogojev za boljše gospodarjenje. Sedanji proizvodni program je samo prehoden in bo služil za premostitev težav, zato pa tem bolj intenzivno iščejo možnosti za preusmeritev ali vsaj uspešno dopolnitev proizvodnega programa. V tej smeri Imajo trenutno ¡¡speljanih vrsto pogovorov, ki nedvomno obetajo ugodnejše rezultate tovarne v prihodnosti. O tem seveda bomo z veseljem spregovorili šele tedaj, ko se bodo ti pogovori končali in bo prišlo do konkretnih novih nalog. V ta namen je bila v tovarni formirana tudi posebna strokovna komisija, ki se vztrajno ubada s temi vprašanji in skuša najti najustreznejše rešitve proizvodnega programa. To, da se je slednjič delovni kolektiv poglobil v svoje probleme in jih sam začel resneje reševati, je privedlo do popolnega razumevanja in soglasja v akcijah tako v okviru sežanske občine, kakor tudi znotraj združenega podjetja in v organizacijah ZP. Tudi na relaciji s PSO je tovarna v Sežani dosegla večje razumevanje in trenutno komaj zmorejo izdelati toliko, kolikor prodaja PSO plasira na tržišče. Vse to, kar smo doslej povedali o znakih okrevanja sežanske tovarne, je razveseljivo, vendar pa še daleč premalo, da bi kar na lepem .postali preveliki optimisti. Treba bo še dovolj trdega dela, prizadevnosti in doslednosti pri izvajanju vseh nalog, treba bo resnično poiskati in do konca izrabiti vse notranje rezerve, a če bo proizvodnja tekla vsaj tako kot je v V našem glasilu št. 23, letnik 8, z dne 21. 6. 1969 je bilo na 6. strani objavljeno pi--smo Sherlocku Holmesu. Glede na vprašanja tov. Slavca -Igorja dajemo naslednja pojasnila: Poslovne prostore na Ta-kovski 6 v Beogradu je imela Prodajno servisna organizaci-: ja v najemu za določen čas. Iz Takovske ul. se je filiala preselila na Obiličev venac 26, dne 3. 4. 1966. Prostore na Obilice vem vencu 26 smo Jm- -pili in so naša lastnina, medtem ko za prodajalno še do , danes nismo dobili prostorov. . V Beogradu, namreč ni mogoče dobiti ustrezne trgovine na primerni lokaciji v : na-; jem. Možno jo je samo kupi-, ti, vemo pa tudi, da taka trgovina stane najmanj 150 milijonov S din ne računajoč pn tem opreme. Take investicije pa Prodajno servisna, organizacija pri tako pičlih finančnih sredstvih ni mogla realizirati.. Tudi mi vemo, da sedanja trgovina v Njegoševi ulici ne ustreza niti po lokaciji, iz-gledu, še manj pa po funkcionalnosti. Vendar druge izbire nismo imeli, še to prodajalno nam je odstopil poslovni partner »Elektrometal« . skupaj z opremo iz Beograda. Trgovino v Beogradu moramo imeti, če nočemo vsak rezervni del posebej pošiljati iz bazenskega skladišča v Ljubljani in Kranju. Tudi mi se strinjamo, da moramo imeti v. najkrajšem času v Beogradu trgovino, ne samo iz poslovnega, ampak tudi iz drugem trimesečju, vendarle lahko upamo, da bo proizvodni načrt izpolnjen, s te*Š pa doseženo to, da bo sežanska tovarna poslovanje zaključila z ugodnejšimi rezultati, kot smo bili tega var jeni v preteklih letih. Prizadevanja za takšne poslovne rezultate mora končno privesti tudi do tega, da se bodo v okvirih možnosti izboljšali tudi osebni dohodki, kar bo vsekakor najboljša nagrada kolektivu v njegovih naporih da bi se čim prej izkopal iz nekajletnih težav. To pri vsem dosedanjem odpovedovanju, težavah in stiskah tudi povsem zasluži, še zlasti, ko je slednjič ubral pravo, rešilno pot — da z lastnimi silami, odločno in dosledno teži k rednemu izpolnjevanju proizvodnega načrta in k ustvarjanju pogojev za normalnejše bodoče poslovanje. Pri tem bi morali polno mero razumevanja pokazati tudi dobavitelji znotraj združenega podjetja in tovarni v Sežani zagotoviti redno dobavo potrebnega materiala oz. svojih izdelkov, da bi proizvodnja lahko nemoteno tekla. In zdaj, ko — kot kažejo vsi znaki, se v Sežani resnično obrača na bolje, smo prepričani, da to razumevanje tovarn, dobaviteljic svojih izdelkov tovarni radijskih sprejemnikov ne bo izostalo! -J. C-- ekonomskega razloga. Sedanja trgovina oz. trgovina na Njegoševi je od 17. 4. 1968, od njene otvoritve pa do konca leta prodala za 160 milijonov starih dinarjev. Letošnji plan prodaje znaša 300 milijonov, medtem ko realizacija za prvo polletje znaša že preko 170 milijonov starih dinarjev. Znano je, da brez dobrih servisov ni prodaje, zato je bila poslovna politika PSO v preteklih letih usmerjena predvsem v izgradnjo lastne servisne mreže* širom Jugoslavije. Ob integraciji praktično Iskra ni imela servisov, danes pa vemo, da ima Iskra svoje servise v vseh večjih mestih. Torej prioritetno smo vsa razpoložljiva • sredstva v preteklih letih vložili v servisno dejavnost. Bodoča orientacija Prodajno servisne organizacije pa je usmerjena v izgradnjo in razširitev lastne trgovinske mreže v Jugoslaviji. Konkretno kar zadeva Beograd računamo, da bomo v obdobju naslednjih dveh let, če ne že prej tudi v Beogradu imeli, kakor pisec pravi, Iskri primemo trgovino, kot so ostale obstoječe. že večkrat je Prodajno servisna organizacija prosila v Iskri vse organizacije za pomoč pri izgradnji servisne in prodajne mreže, vendar moramo reči, da smo naleteli vedno na gluha ušesa, čeprav naši-lokali predstavljajo navz-ven Iskro kot celoto. Kar zadeva naslovov naših izpostav, se ti nahajajo v vsakem Iskrinem prospektu. IBBBBflBBBMBfll9BBBBBI iBBBBBBBMflBflflflBBBBi OBVESTILO Delavski svet tovarne razpisuje na podlagi 6. člena pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah natečaj za najboljšo in najcenejšo tehnično rešitev spajkanja oksidiranih spaj kalnih mest. 1. Opis tehničnega problema a. ) na priključni letvi PL 40, spajkalni letvi IBL 10, spajkalnih stebričkih 97.033.001, spajkalnih ušescih artikel 5920 in 120 delni spajkalni letvi je spajkanje na galvansko kositrenih in srebmenih spajkalnih mestih časovno omejeno. Pokositrena ušesca je možno kvalitetno spajkati samo dva meseca po kositrenju oz. nekaj več kot dva meseca po srebrenju; kvalitetno spajkanje po preteku tega časa pa onemogoča oksidna plast s katero se kovini prevlečeta. b. ) Predpisana spajkalna vodica ne omogoči spajkanja, zato smo oksid odstranjevali na različne načine (z brušenjem na žičnih kolutih, pregrevanjem in nanašanjem spajke na spajkalna mesta ter z odstranitvijo galvanske prevleke in ponovnim galvaniziranjem), vendar nam nobeden od opisanih postopkov ne odgovarja. Vsi sedaj znani načini so predolgotrajni, nepopolni in predragi. Pri iskanju rešitev smo opravili veliko poizkusov, vendar brez uspeha. 2. Pogoji natečaja: Tehnična rešitev spajkanja mora biti dana pod naslednjimi pogoji: spajkanje oksidiranih spajkalnih mest mora biti enostavno brez uporabe spaj kalne vodice. Za odstranjevanje oksidne plasti ne pride v poštev: kislinska topila, žični kolut in drugi mehanski postopki, ki bi krivili ali kako drugače poškodovali spajkalna ušesca ali okolico. Postopek mora biti cenen, proizvodni čas kratek in izvedljiv v delavnicah naše tovarne. 3. Osvojeni postopek mora predlagatelj vpeljati v redno proizvodnjo montaže v sektorju signalno varnostnih naprav in nuditi vse potrebne tehnološke podatke. 4. Skrajni rok za prijavo rešitev je 15. 9. 1969. Natečaja se lahko udeležijo vsi sodelavci Združenega podjetja ISKRE. Vse potrebne podatke in kose za poizkuse dobijo interesenti v tehnološkem oddelku SVN pri tehnologu tov. Močilnikar Francu, sektor SVN, Ljubljana Stegne. 5. Podelita se dve nagradi: 1. 4.000.— N din 2. 2.000.— N din, ki se podeli samo, če predlagatelj ne da predloga, ki bi v vseh pogledih ustrezal pogojem natečaja, vendar gre kljub temu za koristen predlog. 6. Prijave pošljite v zaprti kuverti tajniku komisiji za izume in tehnične izboljšave tov. Korošec Viktorju na naslov: ISKRA, tovarna električnih aparatov, Ljubljana, Savska c. 3 v ZP ISKRA — KRANJ, z oznako »Natečaj«. Predsednik DS tovarne ■BSbb_ ■hbbbb ■aBHH9SBBSBBaasEa*EBisffi®aBsas!$:0EaiiaB BBBBaHBBBBBBBBBBBBISaBBBHS&SBHBffiBBB M članku »Pismo ¡Sherlocku Holmesu« ELEKTROMOTORJI — ŽELEZNIKI Zniževanje proizvodnih stroškov -pot k racionalnejšemu poslovanju Kontrola rotorskih gredi kaže, da se je z modernejšimi kontrolnimi napravami zmanjšal čas kontrole za 50 % in izboljšala kvaliteta kontrole. Na vprašanje UREDNIŠTVA odgovarja vodja merilnice tov. FRANC Kvalificirani varilec Edvard Intihar med svojim zahtevnim delom Trdna volja močnejša od telesne prizadetosti Kot .oseminaj stletni fam-t, sin pokojnega prvoborca je DO LETA 1964 UGOTAVLJANJE TOČNOSTI ROTORSKIH GREDI Z MERILNIMI ČELJUSTMI. PO TEM NAČINU BI ZNAŠALI STROŠKI KONTROLE ZA 800.000 GREDI 46.744 N DINARJEV. Eden od sestavnih délov. pri elektromotorju- je rotor-ska gred. Do leta 1964 smo izdelovali gredi v toleranci g 6 im merili z merilnimi čeljustmi. Kootrolorka je v 8 urah pregledala 2.000 gredi, s tem pa tudi izrabila eno merilno čeljust, ki je stala 67,90 N din. Gred se meri na dveh iežajmiih mestih. Bruto plača kontrolorke in režija sta znašali za 8 ur 48,96 N din; skupini stroški za 2.000 gredi pa 116,86 N din. Lani srno izdelali 800.000 elektromotorjev. To število smo vzeli za primerjavo stroškov pri -izboljšavi kom trofaih postopkov za kontrolo gred-i. Po zgoraj navedenih podatkih bi za lansko proizvodnjo porabili za merjenje zunanjega premera 3.200 ur oz. 19.584 N din osebnih dohodkov, poraba merilnih čeljusti bd znašala 27.160 din, kar daje skupno vsoto 46.744 N din. V LETU 1964 VEČJA ZAHTEVNOST KVALITETE. MERILNE ČELJUSTI ZAMENJA PASAMETER, KI JE TOCNEJŠI IN BOLJ EKONOMIČEN. PRI 800.000 ROTORSKIH GREDEH SO SE STROŠKI KONTROLE ZNIŽALI NA 18.147 N DINARJEV V letu 1964 smo prešli na kvaliteto g 5. S teni je nastalo vprašanje točnosti' merjenja gredi z merilnimi, čeljustmi in v zvezd . s tenu-' tudi stroški meril ter časa. ' Odločili smo se za merjenje s pa-sametroim točnosti 0.002 mm. BENEDIK način kontrole s pasametrom zaostajal. Ena kcjntrolrarka ni zmogla izvrševati 100 % kontrole v eni -izmeni, ker se poleg 0 pregleduje še oval-nost, opletanje, površinska obdelava in navoji. Pri firmi CARL MAHR smo v letu 1967 naročili aparat, s katerim' se kontrolira- tri konit-rotoe točke naenkrat, 2 x premer im 1 x opletanje. Aparat je se-. stavljen iz stojala, treh merilnih ur »ElmiliKmess« točnost 0,001 mm) in treh semaforjev, od katerih ima vsak po tri signalne lučke: rdečo, zeleno in rumeno. Na-stavd-tev in meritev s tem aparatom je enostavna; oči ne trpijo, ker kvaliteto kažejo -lučke. Le pri rumeni lučki se pogleda tudi na delitev merilne ure. Ce gred na dobro očiščena je takoj za 0,010 dio 0.020 mm močnejša, kar se opazi že po občutku, ker gred ne steče gladko pod nastavkom. Kompleten aparat je stal 10.824 N din. Cas kontrole se je v pri-mefjavi z merilno čeljustjo zmanjšal za 50 %. Kootrolorka pregleda v 8 urah 4000 gredi z eno operacijo več, to je na opletanje in 2 x premer. Aparat je v uporabi od začetka leta 1968 in se je z njim pregledalo 1,500.000 gredi brez zamenjave -kakršnega koli -dela aparata. Vseeno smo računali življenjsko dobo 5 let z odpisom 2.164,80 NB na 800.000 gredi. Cas za navedene gredi je 1.600 ur, kar znese 9.792 ND oz. skupaj 11,956,80 ND. Ce primerjamo stroške kontrole s pasametrom. so pri .800.000 gredi za..6.190,20 ND nižji,' v primerjavi z meriltfii-mi čeljustmi pa za 34.787,20 ND -nižji, po času pa za 1600 ur. ODPRAVLJENO OZKO GRLO KONTROLE Danes lahko kootrolorka tekoče pregladuje gredi po vseh operacijah, brez vsakega transporta, ker je delovno mesto pri liniji obdelave gredi, zato o napakah, lahko - takoj obvesti določeno delovno mesto ali mojstra obdelave na liniji gredi. S tem aparatom se je odpravilo tudi ozko grlo zadevne kontrole, linija gredi pa je zaključen krog brez zastojev. pred 13 leti prišel v tovarno »Avtomatika« na Priam Edvard Intihar iz Polja pri Ljubljani. Z vztrajnim in upornim delom je premagal svojo težko invalidnost in si pridobil .kvalifikacijb 'varilca. Del:); ki ga še danes opravlja razen, vsega - drugega, kar j-e v. zvezi s. pločevino im kar narekujejo potrebe v tovarni, je vzljubil in čeprav brez desnice nad zapestjem ter treh; invalidnih prstov na levi roki ga opravlja vešče, natančno im prav tako spretno, kot marsikateri zdravi varilec. Edvarda Intiharja je doletela nesreča, - ko se " je kot neizkušen, a radoveden enajstletnik lotil razdiranja okrog-. Ikn bater.jam podobnih detonatorjev, kr. 3ih je našel s svojimi sovrstniki kot' tragičen spomin na minulo vojno. Sreča v;. nesreči je bila, da eksplozija ni poškodovala brata, ki mu je pri ?»delu« pomagal in sestre, ki je v neposredni bližini pisala nat logo. Posledica silovite .eksplozije je bila usodna:, težko ranjena desnica,, pozneje .zaradi komplikacij amputirana nad zapestjem, poškodovani prsti levice im izgubljen sluh na desno uho! Mladi Edo je' po o-peraciji Okreval .im. v, domu invalidne mladine v Kamniku kljub vsemu dobil ‘ vero vase' in v Življenje. Nesreča ga je telesno močno prizadela duševno pa je ostal čil in krepak m ni klonil pred usodnimi dejstvi. V tovarni'je rad, svoje delo ljubi in ga z veliknrii veseljem opravlja. Sodelavci imaj-o do njega pravilen odnos, saj ne dovoljujejo, "da bi kjerkoli ali kakorkoli dobil. občutek, da ni enakovreden član ’ kolektiva. Nezlomljiva volja, i-n upornost ter kovinska delovna proteza mu nadomeščata izgubljeno desnico in učinek njegovega dMa je prav tak, kot čb bi H povsem zdrav. Rad fina svojo (Dalje na 6. strani) Naprava za merjenje rotorskih gredi Že po krajšem času se je .izkazalo, da je pasameter bolj ekonomičen im točen za ugotavljanje kvalitet. Kontrolor-ka je dnevno pregledala 2.500 gred-i. Stroški obrabe • meril so se znižali v osmih urah od 67,90 ND na 7,75 ND. . Za 800.000 gredi bd porabili po tem postopku 2.560 ur, 15.667 ND za plače in 2.480 ND za pasameter ter j-ustažo pasa-metra, skupaj 18.147 ND. LETO 1967: DVIG PROIZVODNJE ZAHTEVA HITREJŠO IN KVALITETNEJŠO KONTROLO. KUPLJENA JE NOVA KONTROLNA APARATURA; CAS KONTROLE SÉ JE ZMANJŠAL ZA 50 %- Z dvigom proizvodnje in urejenim tehnološkim postopkom obdelave gredi je Mladinski aktiv kot politična družbena organizacija v tovarni organizira delovne akcije, . sodeluje ,v športnih tekmovanjih v okviru občine. Prav tako mladina tovarne sodeluje v kulturnih društvih občine, aktivnost mladine pa se kaže tudi v delovanju v samoupravnih organih. Sposobne in aktivne mladince vabimo v ZK. V okviru proslave 50-letni-ce Skoja in ZKJ je naša-mladina sodelovala v oddaji MLADINA PRED MIKROFO- vah, ki jih je organiziral Občanski komite ZMS. Ekipa, ki je sodelovala v oddaji MLADINA PRED MIKROFONOM je dosegla zelo soliden uspeh in se uviišffiK na. drugo mesto ter s tem pridobila nagrado par smuči ATACHE, palice in dva kompleta avto verig UNIVER-ZAL. Ekipa, ki je sodelovala v športnih tekmovanjih je prav tako dosegla drugo mesto in so. s tem pridobila diplomo.' Probleme naše mladine obravnavamo na rednih • sestankih MLADINSKEGA KOMITEJA, kjer je'največ govora o'položaju miaduncev, ki so v . pogodbenem deiovnvtn razmerju.. Pripombe. padajo rudi na razporeditev mladincev na delovna mesta po končanem šolanju, na organizacijo dela, praiv tako mladinci kritično gledajo na ponekod še obrtniško proizvodnjo. Letos smp organizirali radi dvodnevni izlet v Semič. Mladinci iz Semiča so nas prisrčno s-prejeli. Pogovarja) li smo se o delu njihove mlaj d-inske organizacije in o raznih drugih vprašanjih. Prikazali so mam tudi tovarno. Zvečer pa smo se skupaj zabavali. To je bilo .prisrčno srečanje mladine ISKRA SE? MIC in ISKRA OTOCE. Za ljubitelje planin vsako leto organiziramo izlet v plaj mine, o-čemer bomo ka j vop pisali v naslednji Številki ca? sopisa.... Predsednik MA Iskra Otoče Fr-anc Reš iEBBBBBBBsnBBsisssesEaEaaBBnisEBE aSBBBBaDEBBBBBBBBBBEBEBBEBBBlt O delu mladine v tovarni Instrumentov — CMoče NOM in v športnih priredit- portreti Iskrašev Boris Lavrič poklic: telefonski mehanik hobi: slikarstvo Boris Lavrič jé zaposlen v ISKRI (F.lčktfomehanika — Kranj) kot telefonski mehanik, :• /v prostem času pa se ukvarja ■ s / slikarstvom. Vse to' vedo njegovi prijatelji in znanci,- zato s tem ni nič novega ppvednao,, pač pa je za- , nimivá njegova dejavnost v zadnjih dveh letih. Prek de-šet let že namreč poznam. njegovo mrzlično iskanje lastnega slikarskega izraza, vOndar vse kaže, da se je šele v zadnjih dveh letih osvobodil misli in mnenj raznih »svetovalcev« oz. »kri-. tikov« 'in .izbral sVojo lastno pet,,kot jo; mora imeti vsak slikar; Pred seboj imam ličen katalog, ki nosi naslov Tabor slovenskih naivnih in Ijud-skih slikarjev in kiparjev Trebnje — Slovenija. Razstava je bila v avli osnovne šole; med razstavljavci je bil’ tudi naš Boris: V katalogu je objavljeha njegova »slika:-Vas, olje, 1968, y levem robu zgoraj pa njegova fotografija. .s" pripisom: Boris Lavrič, rojen -1933; v Naklem pri,Kranju, telefonski mehanik. Živi v Kranju, Mencin-garjeva 1. . .Poklical, sem ga ... »Zdravo, Boris,,, čestitam!... Kje, se dobiva za razgovor?« 1 .Kmalu sva bila ■ zmenjena. Se isti dan sva-, se pogovarjala kot stara znanca,, čeprav jé; po -.letih dosti mlajši, po mladostnem izgledu pa ga ima marsikdo še za mlaji' koga. »Pripoveduj!« • Povedal jé vso zgodbo veselja do ‘slikanja; hotenja, p »vseh letih iskanja; lastnega slikarskega izraza, 0. slikanju, ki ga je privlačevalo od otro-. žkih let. V dobi zorenja je ' preveč poslušal druge, ki ,-so pili lastni talent in mišljenje dušili. Slikár, ' čeprav 'samouk, mora svoje' misij; ’svoja ■hotenja, izraziti na SvOj’ način. Med 'ljudskimi slikarji, lahko rečemo tudi med naivci,• tako vsaj vse kaže, , je našel svojo pot To potrjujejo tudij:pohvale,, ki jih je prejel za svoja dela. Na trebanjski razstavi, so tudi sodelovali predstavniki hrvat-ske. huebj.njske 'šole, vso; razstavo pa je posnela francoska, televizija; Vse kaže, da bodo razstavo prenésli tudi v Kanado... V Trebnje je Boriš ponovno povabljen, pa tudi na Ohrid. Pred kratkim.’, je, razstavi jal .35 slik v Nakiu — svojem rojstnem kraju, ip to 7 slik. v.; olju, 12 črnobplih. in 15 v .voščenih barvah. Razstava jé lepó uspela. To je majhen-izsek, iž njegovega pripovedovanja,. Nisem mogel končali brez vprašanja: »Kje. najdeš» motive«? »Narava, ljudje pri delu, življenje na kmetih... Da, zadnje, mi je najbolj pri srcu.« »Kaj pa poklic... Ti je bilo že kdaj žal, da se nisi povsem posvetil, slikarstvu. Zdaj “imaš poklic , telefonski mehanik. Kako to združuješ?« ,. »S. poklicem sem zadovoljen in ga ne bi prebiral. V mladosti sem .; hotel y šolo za umetno obrt, pa ni bilo možnosti; izbral sem drugo pót.« , »Hvala, Boris, za to srečanje, .-za tvojo pripoved fin mnógo, mnogo uspehov!«; Ben ®°ris Lavrič; Pravcata toča pohval na račun letovanja v Poreču Poreč, to priljubljeno letoviško mesto y naši Istri, je vsako leto, letos pa še toliko bolj,; pravi Babilon. Tujih turistov se v njem kar tare in kar vesel in zadovoljen si, če te takole sredi mnogojezič-nega čebljanja kdo nagovori še po kranjsko. Sredi tega vrveža in pestrega avtomobilskega salona^ se je pa letos, s prenovljeno in povečano ploščadjo, kar lepo zrasel v celovitost tega obrežnega mesta, tudi naš počitniški dom, kjer je že od 15, junija naprej vse zasedeno. . Devetčlanski kolektiv našega počitniškega doma v Poreču . ima-; ha. skrbi dnevno okrog 110 domačih gotov». Po-.. lovica jih- svoj oddih: preživ-; lja v domu,.druga polovica pa je 'haatanjena pd’zašeb’nih sobah v bližnji okolici. S tem pa ni rečeno, da je delo tega marljivega in požrtvovalnega kolektiva že pri kraju. Razen domačih' gostov, vsak dan postrežejo s 40 do 50 kosili in večerjami tudi tujim gostom, ki zaradi okusne hrane, solidnih cen in prijazne postrežbe želo radi posedijo na teras) našega doma. Prav za prav moja naloga ni bila podrobneje Opisovati počitniškega doma v Poreču, pač pa bolj to, kako So naši Tina — marljiva pri študiju kemije, prav tako pa tudi pri strežbi še tako zahtevnih gostov X gosti z letovanjem v njem zadovoljni. No, čeprav sem ši za obisk v Poreču izbral na žalost prav . dan,, ko-;; je» odhajala stara in prihajala nova izmena, le nisem ostal prazne beležke. Veliko pa vanjo tudisi nisem mogel napisati, kajti s komerkoli sem govoril, je dal približno, isto izjavo: z letovanjem v Poreču sem letos izredno zadovoljen. . Torej! Obnovljena, oprema v počitniškem domu je že osnova, da se letovalci, počutijo v Poreču bolje kot prejš-. itjisi leta. Letos vladata po domu veliko, večja Čistoča in red, saj je imelo vodstvo Počitniške skupnosti srečno roko pri izbiri snažilke. Vestna je, natančna in neumorna, pa čeprav morda za koga izmed bolj demokratičnih gostov Včasih disciplinsko malo preveč zahtevna. Toda prav je tako | — osnova za ugodno počutje sta prav red in či- stoča, zato vrli tovarišici vse priznanje. Prav je, da rečemo katero tudi na račun kuharice. Ne 'samo, da ima S svojimi polnočnicami veliko preveč dela — svoje delo opravlja z ;yeseljem, z vso pozornostjo /in razumevanjem, urno in okusno in tudi pri odmeri -porcij ne zataji svojih dobrih »lastnosti. Skratka — doslej ga še ni bilo domačega ali tujega gosta, ki se ne bi pohvalno izrazil o kuharskih vrlinah v našem domu. Pri strežnem . osebju, katerega; je vsekakor premalo za .takšen promet, opravičeno največ priznanja gre; urni, vselej prijazno nasmejani; in zares' neumorni Tini,; ki si je vtepla v glav.o.;. da nihče izmed gostov ne sme na zajtrk, kosilo" ali ve,čerjo, ali potem na požirek počakati več kot minuto ali dve Morda ne bi bilo napak, ko bi po končani sezoni, marsikateri poklicni natakarici honorarno dala instrukcije. Res — najbrže ne povem ničesar svojega, če “pravim, da je Tina v Poreču kot štrežajka zlata vredna in ustrezna stimulacija bi jo vsekakor morala »doleteti«. Tino so tako »ošacali« vsi gosti, prav lahko pa sem -si v času bivanja v domu taksno sodbo o njej ustvaril tudi sam, saj se je sukala med mizami tako umo, ročno in vešče, kot "bi se že rodila z natakarskim pladnjem v.roki. Tina — naj te pohvale ne povzročijo,'"da bi se prevzela! Pa, da ne. bo ljubosumnja, tudi' ostalim, ki skrbijo . za ugodje gostov, ni kaj'reči; Pri tem ima vsekakor veliko zaslug tudi upravnik, ki"je prav tako povsod tam, kjer je dobrodošla njegova pomoč, nasvet in prizadevanje. Razen upravniških poslov, ki mu jih resda nikoli ne zmanjka, pomaga v kuhinji, točilnici, a ko še vsi gostje počivajo, se poti z nakupovanjem in prenašanjem hrane. V taki zasedenosti Poreča, ob takem /številu turistov s tisoč željami : in potrebami, je nabavna služba vsekakor, najtrši oreh, a našemu upravniku ne'manj. ka iznajdljivosti, vztrajnosti in drugih potrebnih lastnosti, da potrebno pravočasno pri- Rudi Rozman iz PSO: skratka — zadovoljni smo bili V vsakem pogledu skrbi in pri tem ne pozabi, da je 'ekonomsko bolj utemeljeno kupovati po nižji, kot pa po višji ceni. Za priznanje njegovih nabavniških vrlin :;pa ga. Vsako 'jutro, čaka. lepa nagrada — kar si: je nabral, ši mora se oprtati; na ramena in prinesti v dom, pa najsi bo od koder koli. Skromna laična pripomba — ob toliko večjem prometu, ki ga bo dom v Poreču letos nedvomno izkazal prav zaradi; prizadevnosti in neumornošti kolektiva ter ob splošnem tehničnem napredku človeštva/ ki se že pripravlja ‘na Letovanje na luni, sega po (Dalje na 8 stranu Juolfska proizvodu a ZP Šifra Tovarne Plan Izpolnitev % 30 ELEKTROMEHANIKA 23.432 23.877 101,9 40 ELEMENTI 11.877 11.138 93,8’ 50 AVTOMATIKA 4.883 5.811 119,0. 59 SPREJEMNIKI 3.655 3.049 83,4 60 APARATI 6.818 6.358 93,3 70 AVTOELEKTRIKA 13.898 16.013 115,2 71 ELEKTROMOTORJI 2.665 4.456 167,2 72 NAPRAVE 4.614 3.287 71,2. 73 ELEKTRONIKA 1.919 1.630 84,9 74 KONDENZATORJI 3.360 4.405 131,1 75 INSTRUMENTI 1.901 2.600 136,8; 76 POLPREVODNIKI 3.030 . 2.258 74,5 » 77 USMERNIKI 957 924 96,6/ 80 RIZ 26.121 20.903 80,0 m ORODJARNA 484 257 53,1 99 MIKRON 1.324 1.357 102,5 SKUPAJ TOVARNE 110.938 108.323 97,6 11 ZZA 4.009 6.417 160,0 20 PSO 1.510 1.607 106,4 21 BAŽ 200 732 366,0 SKUPAJ PODJETJE 116.648 117.079 100,4 Organi upravljanja |♦ v del« organizacijah H (Nadaljevanje s 1. strani) ** ljanja in obratno. Ustvarjena je tudi boljša zveza med ♦♦ osrednjimi organi upravljanja in organi upravljanja v ££ samostojnih organizacijah združenega dela, kar je za ++ reševanje dela v podjetju zelo važno in pa tudi za ♦♦ ustvarjanje skupne poslovne politike nujno. Sploh bo nujno in pri izvajanju poslovne politike podjetja imeti ♦♦ stalno pred očmi interes podjetja kot celote. Če se v ^ določenem primeru interes dela podjetja ne pokriva z ♦♦ interesom podjetja kot celote, smatram, da je treba JJ upoštevati interes podjetja kot celote. ♦♦ Drugo vprašanje je formiranje odborov in komisij ♦♦ pri delavskem svetu in njihove pristojnosti. Osebno smatram, da bo treba pri delavskem svetu formirati ♦♦ določene stalne ali občasne odbore ali komisije, ki bodo imeli določena pooblastila, vendar bi bile naloge teh ♦♦ odborov in komisij primarne za kvalificirano obravnavo £ J gradiva, ki gre na delavski svet, včasih pa bodo lahko ♦♦ tudi samostojno odločali zlasti v zadevah, ki so občut-ljive za ljudi (razdeljevanje stanovanj). Smatram pa, ++ da ne bi mogli imeti kakšnih posebnih ingerenc na stro- ♦♦ kovne odločitve, ki pripadajo kolegijskim in individu-alnim izvršilnim organom in raznim drugim strokovnim ♦♦ organom, ki jih bodo sprejemali za konkretizacijo in ^ izvajanje poslovne politike podjetja, katere osnove je ♦♦ določil organ upravljanja delavski svet ali včasih celo JJ kolektiv. Tukaj mora biti vzpostavljena direktna rela- 0-8-cija organi upravljanja (delavski svet) in izvršilni orga-ni. To pa še posebej, ker je tudi funkcija izvrševanja e > vključena v krog samoupravljanja. Končno je treba še ♦♦ posebej poudariti, da bi se lahko za celo vrsto vmesnih organov t. j. za raznimi odbori in komisijami, ki naj bi imele pristojnost odločanja o določenih zlasti strdkov-nih zadevah, odnosno imeli kontrolo nad strokovnim ♦♦ delom izvršilnih organov, ponovno zameglila konkretno odgovornost strokovnih oseb s tem, da bi se ti za svoje #+ odločitve skrili za te odbore ali komisije kot je bilo to ♦J sedaj često z upravnim odborom. Pri tem pa je seveda važno, da se čim bolj točno razmejijo pristojnosti de- ♦♦ lavskega sveta in izvršilnih organov, strokovnih služb, ker le na ta način bo možna konkretizacija in realiza- ♦♦ cija odgovornosti. Pri tej razdelitvi pa je paziti, da ne bi kakršnakoli oblika tehnokracije pripeljala do nad- ♦♦ vlade nad delavskim svetom in s tem samoupravlja-njem. Zato je nujno, da delavski svet neposredno med «>+ drugim odloča o osnovah poslovne politike podjetja, poleg tega pa je treba pojačati tudi kontrolno in sank-cijsko funkcijo delavskega sveta. ♦♦ Razumljivo je, da bo treba z interno zakonodajo glede postavitve organov upravljanja v delovnih orga- ♦♦ nizacijah rešiti še celo vrsto problemov, pri čemer pa moramo izhajati iz stališča, da omogočimo neposred- ♦♦ nemu proizvajalcu čim bolj odločati o rezultatu svo- TJ jega dela, pri tem pa seveda zagotoviti čim večjo učin- «o kovitost delavskega upravljanja in s tem tudi učinkovi- ♦♦ tost poslovanja podjetja kot celote. Učinkovito pošlo- 4,+ vanje podjetij je, ob vedno večjem delovanju tržnih ♦♦ zakonov, vključevanju v mednarodno delitev dela, vsak dan večji imperativ. , P. G. ♦♦ Trdna volja močnejša od telesne prizadetosti (Nadaljevanje s 4. strani) družinico — žarto, prav tako delavko v »Avtomatiki« in 6 ter 2 letno hčerkico. Zadovoljen je, kar so mu v tovarni k skromni sobici, ki jo je imel, dodelili še drugo in si je talko, po skromnih zahtevah uredil svoje stanovanjsko vprašanje zadovoljivo. Delovnemu kolektivu je za popolno razumevanje hvaležen, saj mu je prijateljsko vzdušje in tovariški odnos v kolektivu pomenita več, kot vsakršno bogastvo. Predvsem in vselej se čuti enakovrednega človeka, delavca in ustvarjalca, ka želi koiektiv-vu in vodstvu tovarne samo to, da bi slednjič prešel na boljše pogoje gospodarjenja Edino, kar vrlega varilca Eda teži, je vprašanje osebnih dohodkov. Tudi on in njegova družina imajo tihe, skromne želje, vendar so ob sorazmerno nizkih osebnih dohodkih skoraj nedosegljiva. In če Edo, invalid z neverjetno ljubeznijo do dela, voljo in vztrajnostjo, svojo nalogo enakovredno vsakemu zdravemu varilcu opravlja prav tako dobro, potem bi mu vsekakor šli tudi osebni dohodki, kakršne ima vsak drug kvalificirani varilec! Prav nič torej ne bi škodilo, če bi o tem malce razmišljali za to področje odgovorni v tovarni! Kolikor ima Edo Intihar prostega časa — dopoldne je sioer v službi (popoldne pa v galvanaki dela žena ) — in mora skrbeti za svoji hčerkici, pa si privošči tudi nekatere konjičke. Kot nekdanji boksar in boksarski sodnik, je še vedno v duši pravi športnik. Rad zahaja v hribe, dviga bremena, da bi si ohranil telesno kondicijo, je strasten športni ribič in fo- toamater, ima pa tudi kot umetniški ustvarjalec lepe uspehe. Prav rad vari okrasne svečnike, ali pa, če nanese prime za čopič in se posveti slikanju. Tu je zlasti neizprosen nasprotnik vojne, o čemer pričajo nekatere njegove risbe in slike. Skratka — čeprav skromen po svojih zahtevah in materialnih možnostih, je Edvard Intihar bogat po svoji preprostosti, miselnosti, globoki humanosti in predvsem skromnosti. Kot tak zna ceniti razumevanje sodelavcev v kolektivu in zato je veren njegov član, predam, delovno zagrizen in trdno zaupajo} da bo z združenimi močni’ tudi »Avtomatiki« zasijal lepši dan, kljub neizprosni I ekonomski sedanjosti. Tak je . Edvard Intihar,, kot invalid, delavec in 61* proizvodnega kolektiva — predvsem in vselej, človek trdnega značaja in vešč svoje tegobe ukrotiti in prilogo-, diti svoje osebno zadovoljstvo danim možnostim. V poj-! ni meri je s trdno voljo pr& magaj fizično prizadetost in dokazal, da je ob takšni -volji in vztrajnosti tudi nemogoče — mogoče. — c- ■ ISKRA KRANJ tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta v DE tehnične službe 1. VIŠJI PROGRAMER II. v programskem odseku (Delo v programskem odseku obsega programiranje raziskovalno-bazičnih dejavnosti, osvajanje novih izdelkov, planiranje orodij in dela v poskusni proizvodnji, zasledovanje tehničnih novosti, ipd.) 2. KEMIK I. v oddelku za preiskavo materiala 3. FOTOLABORANT v metalurškem odseku Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod tč. 1: dipl. strojni inženir, -lahko začetnik; pod tč. 2: kemijski tehnik, lahko začetnik z odsluženim vojaškim rokom; pod tč. 3: kandidat mora imeti osnovno znanje iz fotografije (fotoamaterski tečaj); prednost imajo moški, ki so uspešno zaključili osemletko v letu 1968/69 ali kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj, Savska loka 4. do vključno 15 dne po objavi. - jrT * mr s , r/» Medsebojna razmerja v tovarni ISKRA — ELEKTROMEHANIKA (Povzetek iz ankete) Inštitut za družbene vede iz Beograda in Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani sta izdelala analizo z naslovom: DRUŽBENI PROCESI V INDUSTRIJSKI ORGANIZACIJI. Kot osnova za analizo jim je služila anketa. Anketa je bila izvedena tudi v »Elektro-mehaniki«. Na anketo je odgovorilo 172 delavcev. V tem sestavku povzemamo nekaj zanimivejših odgovorov. Vpliv na odločitve: Na vprašanje, kdo mora imeti odločujoč vpliv na organizacijske in tehnološke odločitve v proizvodnji, so bili odgovori naslednji: — strokovnjaki iz proizvodnje 48 % — vodilni delavci 20 % — zbor delovne enote 9 % Opravljanje dela: Na vprašanje, ali bi poleg svojega dela lahko opravljali še druga dela, so odgovori naslednji: — lahko bi opravljal samo še nekatera dela 43 % — ne bi mogel opravljati drugih del 35 % — lahko bi več delal 16 % Strokovna usposobljenost: Na vprašanje, ali njihova izobrazba ustreza zahtevam delovnega mesta, je odgovorilo pritrdilno 62 %, negativno 22 %. Višjo izobrazbo kot je zahtevana ima 3 %, ostali anketiranci niso odgovorili. Zadovoljstvo pri delu: Na vprašanje, ali so zadovoljni z vrsto dela, ki ga opravljajo, so bili odgovori naslednji: — v glavnem sem zadovoljen 58 % — v glavnem sem nezadovoljen 21 % — popolnoma sem zadovoljen 14 % Kaj želite v kolektivu doseči: Odgovori so napisani po vrstnem redu, kot so izražene želje: — dober zaslužek — zanimivo delo — dobre predstojnike — dobre sodelavce pri delu — možnost za napredovanje — možnost za sodelovanje v samoupravljanju Kako vpliva vaš vodja, da izpolnite delovne naloge: — obširno poizkuša pojasniti nalogo 53 W — sklicuje se na potrebe podjetja 34 -4 — zagrozi mi s kaznijo 5 % če bi se vam zgodila krivica, na koga bi se najra- je obrnili: — svojega neposrednega vodjo 39*; 16-% — ne vem JO — komisijo za pritožbe — direktorja — delavski svet — vodstvo sindikatov - ® ^ — vodilne delavce Sindikati ne morejo podpirati idej o razširjanju privatne zdravniške prakse Delovne organizacije, člani sindikata» občinski sindikalni sveti» organizacije strokovnih sindikatov in tudi zdravstveni delavci zahtevajo, da se. slovenski sindikati oprede- lijo proti nekaterim zahtevam in predlogom za razširitev privatne zdravniške prakse in proti najnovejšim idejam, naj bi se v okviru zdravstvene službe kot redna oblika zdravstvene pomoči in zdravstvenih storitev odprle ambulante za samoplačnike. Sindikati so bdi v svojem dosedanjem prizadevanju za napredek zdravstvene službe in za njeno sodobnejšo organizacijo ter zlasti za učinkovitejše zdravstveno varstvo delovnih ljudi zelo odločni v svojih staKščih in prav tako v svojih ukrepih. Napredek v zdravstvenem varstvu slovenskega prebivalstva je najtesneje povezan z napredkom in sodobnejšo organizacijo zdravstvene službe kot družbene dejavnosti. Sindikati so se pri tem zavzemali in se bodo tudi v bodoče dosledno usmerjali v svojih zahtevah za tako zdravstveno varstvo, ki naj. bi bilo zagotovljeno in enako dostopno vsem zavarovancem ne glede na njihov socialni položaj in gmotne razmere. Varstvo zdravja in delovnih sposobnosti prebivalstva ni mogoče in se ne sme povezovati v odvisnost od možnosti posameznika in o dostopnosti zdravstvene službe. Politiko zdravstvenega varstva delovnih ljudi moramo razvijati in jo lahko razvijamo le v okviru zdravstvenega zavarovanja kot solidarne oblike zagotavljanja enakih možnosti vsem občanom za uporabo zdravstvenih storitev. To pa bo mogoče ie ob sistematičnem razvijanju take zdravstvene službe, ki bo dostopna vsem — od svojih osnovnih oblik do naj višjih specializiranih zavodov. Sindikati tudi ne morejo dati podpore idejam, ki bi lahko pomerile zapiranje možnosti, da vsak občan lahko uporabi ih zahteva pomoč najbolj priznanih in uglednih zdravstvenih strokovnjakov. Ne samo s stališča naših družbenih odnosov, ki zlasti * ■■ Podprimo akcijo H Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic je raz- Ha pisala posojilo za ožji program modernizacije jugoslo-vanskih — slovenskih — železnic. na Z vpisom posojila zbrana sredstva bodo občani, de- na lovne organizacije in komitenti železnic veliko pripo- j|j| mogli k: ga U elektrifikaciji magistralnih prog; „ gradnji sodobnih varnostnih in telekomunikacijskih gg naprav; Ha J izgradnji ranžirnih postaj in J nakupu sodobnih lokomotiv ter potniških in tovor- nn nih voz. 55 Slovenski železničarji se dobro zavedajo, da pomeni ■■ vsako odlašanje z uresničitvijo programa modernizacije gg slovenskih železnic nadaljnjo stagnacijo železniškega ■■ prometa tudi tistega dela gospodarstva; ki je z železnico §,a močno povezano. Nedvomno ima razpis posojila zato Ha Fšijrši družbeno-ekonomski značaj, zato železničarji upra- 55 vičeno pričakujejo polno razumevanje delovnih organi- as zarij, delovnih ljudi in občanov. Dosedanji rezultati gospodarjenja na železnici v Slo- ®5 veniji in vpis posojila železničarjev kažejo, da so sami ga pripravljeni storiti vse, da postane železniški transport gg čimbolj sodoben. Do 17. julija letos je 16.220 železničar- a gg jev — to je 91 % vse zaposlenih na železnici — vpisalo gg milijonov 596.300 dinarjev. Delovne organizacije so vpisale 13 milijonov 846 dinarjev, drugi občani pa so ®a vpisali 2 milijona 318.700 dinarjev. §5 SB Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na seji ssa predsedstva 25. junija tega leta sklenil podpreti akcijo gg slovenskih železničarjev pri zbiranju posojila. Prav tako na podpirajo to akcijo vsi republiški odbori sindikatov. gg Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov aa priporoča sindikalnim, organizacijam, naj spodbudijo H H v svojih delovnih organizacijah člane sindikata za kar g.g največji individualni vpis. eh BB Verjetno so pogoji vpisa poznani, če niso, zahtevajte ■■ podrobna navodila v svojih delovnih organizacijah ali ga pa pri centralnem odboru za vpis obveznic Združenega mri 1 železniškega transportnega podjetja Ljubljana, ulica gg | Moša Pij.ade 39 — telefon 313 044. hh na področju zdravstvenega varstva zahtevajo odpravljanje J socialnih neemakosti,, marveč tudi s stališča sodobne medicinske znanosti in vseh dognanj o organizaciji zdravstvene Službe, je nujno treba razvoj naše zdravstvene službe usmerjati v njeno nuj.no funkcionalno povezanost in sodelovanje. Nikakor pa je ne bi-smeli razbijati z raznimi oblikami, ki delujejo proti njeni integraciji. Sindikati odločno nasprotujemo vsaki obliki legalizirali j a prakse, ki bi dejansko pomenila privatno prakso ob izkoriščanju družbenih sredstev, ki so vložena v zdravstveno mrežo in njene kadre, pa naj bi taka praksa služila posameznim zdravstvenim delavcem ali pa samo določenim kategorijam državljanov. O teh vprašanjih so sloven- ski sindikati že zavzeli svoja stališča tako ob uveljavljanju move zakonodaje- o organizaciji zdravstvene ' službe kot tudi ob napravah o bodočem razvoju zdravstvenega zavarovanja. Jeseni, ko se bodo nadaljevale razprave o ureditvi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o položaju ter perspektivi zdravstvene službe pri nas, bodo republiški sindikalni forumi ponovno obravnavali omenjene zahteve sindikalnih in drugih organizacij. Pri vseh odgovornih črnite! j ih se bodo odločno zavzeli proti vsaki zamisli, ki bi pomenila družbenopolitično, socialno in. etično nesprejemljive oblike uveljavljanja zdravstvenega varstva. (»Interna informacija« rep. sveta sindikatov Slovenije) IfllllllBIBBflllSBIiagMHBBIRlHIElIBIigBIlHIIIBBlIlIl Obrat »Stikala« Kranj presegel pol letno proizvodnjo za 11,4 odstotka Le reka Sava meji matično tovarno Iskra —.... Elsktno-mehanika ie obrat »Stikala« v Kranju. Kar preveč, smo kolektiv omenjenega obrata pustili v miru, nič .nismo pisali o njihovem delu, o njihovem prizadevanju, čeprav so prebrodili težke čase, ko jih je zastoj na trgu dokaj oviral na poti intenzivnega ustvarjanja. Reforma jim ni bila naklonjena, saj stikala; ki jih proizvajajo, spadajo po večini v investicijsko' opremo. Zdaj vse kaže na bolje; zaloge se znižujejo, novi proizvodi so na vidiku, kolektiv pa je v prvem polletju presegel planirano proizvodnjo za 11,4%, kar je dokaj ugoden rezultat. Ce dodamo še nekaj misli predsednika DS Edija Rozmana, je treba omeniti, da je v obratu poprečno 285 zaposlenih, okrog 80 % je žensk. Skoraj vsa prodaja gre prek PSO, za posebna naročila in pojasnila kupcem imajo v GTO referenta. OD so na ravni matične tovarne. Problemi, ki še pojavljajo v razpravah UO in DS: preveč nadur, nabava nekaterih vrst materiala. V obratu so bile letos tudi odobrene premije za koristne predloge in sicer Ivanu Grašiču, Janezu Grimščžčar-ju in Francu Rozmanu. Novosti: enopolni avtomat ED 25 in razni (ipd «tikal, ki so interesantni, tudi za zunanji trg. Kako delajo po vašem mnenju: zelo dobro srednje slabo — zbor enote 4 80 11 — delavski svet 11 79 12 — upravni odbor 21 67 7 — sindikalni odbor 10 57 27 — organizacija ZKJ 5 55 33 V kateri organ upravljanja bi bili najraje izvo-! ljeni: j " ne želim biti v nobenem organu 53 % j — delavski svet 16 % '| ■- upravni odbor 14 % ' " delavski svet enote 10 % 1 1 ^akaj posamezniki ne želijo biti člani organov 1 upravljanja: ‘ " ne želijo nositi odgovornosti 22 % ■ čutijo se dovolj sposobne 19 % j —»?nradi nezanimanja 18 % j" Menijo, da jim to ne prinaša koristi 14 % 1 ~ ne vem 19 % Kaj me ovira, da se ne vključim v samoupravno aktivnost: če opazite v tovarni napake ali nepravilnosti, ali lahko to javno poveste, ne da bi se bali posledic: O . B g S g- O rt ■g‘§ S 0 ® d p. s 00 H •b R > 0 ta 0 .{3 13 > N O — obremenjenost na delovnem mestu 24 52 19 — opravki zunaj tovarne 42 30 17 — družinske skrb; 23 41 — — utrujenost po delu 18 55 21 Katere probleme bi morali reševati prej kot druge (vsak je navedel 4 odgovore): — višina osebnih dohodkov 70 % — zagotoviti dovolj dela za vse 44 % — organizacija in opremljenost proizvodnje 42 % — prodaja proizvodov 42 % — sprejem sposobnih strokovnjakdv 29 % — izobraževanje zaposlenih 28 % — delovne pogoje 27 % — družbeni standard 24 % — stanovanjsko vprašanje 22 % — lahko včasih 57 % — lahko vedno 23 % — ne morem nikdar 17 % Ali ste zadovoljni z razmerami na delovnem mestu in ožjem delovnem okolju: — z vrsto opravil, ki jih opravljam — z organizacija dela — z odnosi med ljudmi — z osebnim dohodkom — s pogoji za napredovanje in izpopolnjevanje v glavnem sem zadovoljen v glavnem nisem zadovoljen 82% 16% 48% 46 % 72% 23% 43 % 53% 56% 39% V anketi so sicer obdelana tudi ostala vprašanja, o katerih bo treba razpravljati v organih upravljanja in vodstvih družbeno političnih organizacij, ker razkrivajo precej problemov. Rezultate ankete bomo lahko tudi koristno uporabili pri izdelavi novih samoupravnih aktov. N. P. Z Kratke vesti ALKOHOL IN MIŠICE Že dolgo je znano, da alkohol škodljivo vpliva na srce, živce, .jetra in druge organe. Profesor Carisson iz Coteborga (Švedska) pa je v svoji študiji o alkoholizmu in njegovih škodljivih vplivih ugotovi, tudi to, da alkohol negativno deluje na moč mišic. Omenjeni profesor je s pomočjo aparatov izmeril moč mišic devetim alkoholikom in dvanajstim zdravim osebam. Rezultat je bil nedvoumen: alkoholiki so se dosti slabše izkazali kot zdravi ljudje! Poznejše raziskave (po štirih mesecih) pa so pokazale, da se je moč mišic popravila le dvojici od devetih alkoholikov, in to kljub temu, da v tem času niso uživali alkohola. Zdi se torej, da alkohol škodljivo, vpliva na.mišična vlakna kai niti v enem primeru niso ugotovili poškodovanih živcev. - »Kolektiv« POMANJKANJE DELAVCEV Na Gorenjskem letos ugotavljajo, da v nekaterih gospodarskih dejavnostih med domačini ne morejo dobiti novih delavcev. To velja še posebno za tista dela, ki so za mladino manj zanimiva in pretežka. Tam so zato navezani predvsem na delavce od drugod. Pomanjkanje delavcev je najbolj občutno v lesnoindustrijskih podjetjih, industriji gradbenega materiala in podjetjih kovinske stroke. Pri drugih dejavnostih pa je stiska največja -v gradbeništvu in v zadnjem času v prometu. Kar zadeva delavce s poklicno šolo, jih največ primanjkuje v kovinski panogi. Potrebovali bi tudi več šoferjev, predvsem za avtobusni in tovorni promet. Med poklici s srednjo, višjo in visoko šolo pa bi najlaže dobili zaposlitev strojni tehniki in inženirji. • »Delo« S 1. avgustom je po 24. letih dela v Iskrini tovarni »Elektromehanska« Kranj odšel v zasluženi pokoj tov. Rihard Mlakar, zaposlen v polirnicl. Imenovani je bil poznan kot zelo vesten in discipliniran delavec. Slovo od sodelavcev je bilo zelo prisrčno. Upokojeni je bil zelo vesel lepega darila (transistorski sprejemnik), ki ga bo vsak dan spominjal na »Iskro«, predvsem pa na sodelavce, ki ga bodo imeli vedno v lepem spominu. Ob vprašanju, kaj,misli o Iskri, je dejal: »Preživljal sem vse faze rasti kranjske tovarne, saj sem bil tu zaposlen od vsega začetka. V 20 letih pa marsikaj vidiš in slišiš, doživiš oz. postajaš tudi del tovarniškega utripa; tovarna je takorekoč drugi dom. Prav zato želim »Iskri« čimveč uspehov, še več rasti in delovnega poleta, delavcem pa višje OD, ki naj bodo odsev visoke in kvalitetne proizvodnje. Ob slovesu se je imenovani iskreno zahvalil za lepo darilo in dobre želje in zaželel sodelavcem kar največ uspehov in zadovoljstva. iiBasaHanBHasfiESSiaOnBEaEBEOfflBnHEHBBBBHISHBEBBBBEBBEBBBBBHaEHHBnaBBflBBBBBBHn IVaši^foorci na izletu v Češkoslovaški V dneh od 18. do 23. julija so s posebnim avtobusom odpotovali v ČSSR člani aktiva ZB ZP ISKRA. Avtobus »Crei-ne« iz Kranja je z njimi odbrzel čez Ljubelj, Celovec, Dunaj, nato pri Mikulovem čez avstrijsko-češkoslovaško mejo in prek Brna v Hradec Kralove, v čigar neposredni bližini so se nastanili v motelu Bivička. V okviru izleta so si borci ZP ISKRA najprej ogledali znameniti grad pri mestu Nehanjice. Zvečer so prisostvovali na veseli prireditvi v idiličnem kraju, imenovanem »Češki raj«. Naslednji dan je sledil ogled Prage, tega prelepega in zgodovinsko tako bogatega mesta. Celodnevnemu ogledu Prage je spet sledil povratek v Hradec Kralove, mesto s približno 90.000 prebivalci, ki'slovi po dokaj obsežnih gradnjah novih stanovanjskih naselij in po prekrasnih parkih, zares vzorno negovanih. Ne bi bilo prav, če pri tem ne bi omenili zabave s plesom, ki je sledila zvečer. Ob prijetnih zvokih in v družbi veselih češkoslovaških gostiteljev je večer minil precej prehitro. Spet je zahrumel avtobus »Creina in nas popeljal, prepolne prelepih vtisov in doživetij proti domu. Sicer bi o izletu nekdanjih borcev lah- ko napisal mnogo več, vendar tudi telegrafski slog lahko veliko pove. Ob takšni priložnosti pač ne gre bodisi brez kritike, ali zaslužene pohvale. Pohvala gre zlasti vestnemu šoferju »Creina«, ki nas je vozil varno po vsej, dokaj dolgi poti. Prav tako gre vsa pohvala tudi organizatorjem izleta, ki so se zares potrudili, da bi imeli nekdanji borci, udeleženci izleta kar največ prijetnih doživetij. Skratka — ni ga bilo med udeleženci izleta, ki ne bi bil v celoti zadovoljen z izletom v bratsko CSSR, pa četudi je bila pot dolga in dokaj naporna! -Ce- Družina Resnik tik po dimi izjavi o zadovoljstvu Pravcata toča pohval... (Nadaljevanje s 5. strani) Marsu in drugih planetih, bi pa Počitniška skupnost morda le zmogla nakup mopeda s prtljažnikom, s katerim bi upravnik veliko 'laže in hitreje zvozil v dom tisto, kar potrebuje kuhinja za vsakdanjo rabo in je treba kupovati vsak dan sproti! Pri moji sitnariji za izjavami gostov v domu v Poreču sta se legitimirali le dve družini. Prva Rozmanova iz PSO iri druga Resnikova. Njuno zadovoljstvo je bilo očitno in iz izjave, da vsako leto rajši zahajata v Poreč} ker je — to še zlasti letos — dobra in obilna hrana, ker je postrežba hitra in prijazna in, ker je oh in sploh letos bilo vse O. K. -C- ZAHVALA Ob smrti mojega diragega očeta FRANCA PESTOTNIKA se iskreno, zahvaljujem vsem sodelavcem v tovarni: »Elek- • tromehaoilka« Kranj za izraze sožalja, poklonjeno cvet je in spremstvo na njegom zadnji poti. Biba Uršič ZAHVALA Ob odhodu v pokoj sem bila od mojih sodelavcev deležna . velike pozornosti. Reči moram, dia sem bila prijetno izmemaidieba; za vse dobre - želje iin prekrasno darilo se vsem iskreno zahvaljujem. < Marija Suša ISKRA— glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehansko, telekomunikacije, elektroniko, in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik-Pavel Gantar — Odgovorni urednik; Janez Sile — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji-»CP Gorenjski tisk« Kranj ; Skupina nekdanjih bevcet um ogledu znamenitosti gradu