PRIMORSKI DNEVNIK
5KSffri'PrvM - Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 70 (8776)	TRST, sobota, 23. marca 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NAČELO NEDOTAKLJIVOSTI MEJA NA DNEVNEM REDU EVROPSKE KONFERENCE 0 VARNOSTI IN SODELOVANJU
Jugoslovanski delegat na ženevski konferenci opozoril na dvoličnost italijanske politike
«Medtem ko v Ženevi z besedami podpira deklaracijo o nedotakljivosti meja, istočasno v praksi odreka Jugoslaviji suverenost nad delom njenega ozemlja» «Italijanske zahteve pomenijo grožnjo evropski varnosti in sodelovanju»
ŽENEVA, 22. — Na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi v Ženevi je danes bila razprava o načelu nedotakljivosti meja, v kateri je sodeloval tudi vodja jugoslovanske delegacije dr. Djura Nin-nič, ki se je zavzel, da se vprašanje načela nedotakljivosti meja jasno in precizno določi, da ne bi bilo različnih tolmačenj: v zvezi s tem je opozoril na paradoksalno stališče italijanske vlade, ki z besedami v Ženevi podpira predlog o-snutka deklaracije o mednarodnih odnosih, v katerih je vključeno tudi načelo o nedotakljivosti meja, istočasno pa v praksi odreka Jugoslaviji suverenost nad delom njenega ozemlja.
Ninčič je ugotovil, da je z mirovno pogodbo in londonskim sporazumom končno rešeno tako imenovano tržaško vprašanje, določena meja med Jugoslavijo in Italijo in da se je Jugoslavija v želji, da se
ustvarijo pogoji za mir, varnost in sodelovanje v tem delu Evrope in vzpostavijo razumevanje in prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Italije, odpovedala ozemlju, kjer v velikem številu živijo Slovenci. Opozoril je nadalje, da so v Italiji vsa leta še neovirano delovale določene fašistične in iredentistične sile, ki so odkrito zahtevale revizijo omenjenih sporazumov, zahtevale priključitev določenih jugoslovanskih ozemelj Italiji in poudaril, da so te sile del tistih revanšističnih krogov v Evropi, ki skušajo spraviti v negotovost stanje, ki je bilo u-stvarjeno po drugi svetovni vojni. Vodja jugoslovanske delegacije je ugotovil, da je italijanska vlada sedaj nedvomno vključila stališče iredentističnih in revanšističnih krogov v svojo uradno politiko in pripomnil, da je to v nasprotju z večletnimi obojestrankimi napori, da se vzpostavi ozračje zaupanja, da se
»■lllllllllVUNilllllllllllllllllllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIlllHIHUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIUIIimilllllllll
Italijanski tisk o sporu med Rimom in Beogradom
«Paese Sera» odkriva ozadje nenavadnega postopka in zadrege pri izročanju italijanske note jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu
RIM, 22. — Številni italijanski dnevniki komentirajo danes spor med Italije in Jugoslavijo po znani noti zunanjega ministrstva o «coni B». Na Prvem mestu velja omeniti rimski «Paese sera», ki v komentiranem članku poroča o nekaterih doslej še neobjavljenih podatkih v zvezi z zadržanjem Farnesine. V članku, ki je Podpisan V. S., «Paese sera» najprej objavlja komentar beograjske «Borbe», nato pa ugotavlja, da stari Problem «cone B» ponovno grozi, da bo motil dobrososedske odnose med obema državama. «Vsi vemo — piše rimski dnevnik — da problem cone B ni rešen s formalnega in juridič-nega vidika, vemo pa tudi, da so •Jugoslovani dejansko na tistem ozemlju, prav tako kot mi Italijani smo, ne da bi nam ugovarjali, v coni A.» List omenja nato jugoslovanska Prizadevanja za dokončno ureditev tega vprašanja in sestanek v Dubrovniku, na katerem je tedanji zunanji minister Medici izrazil pripravljenost italijanske vlade v tem smislu. Sestanek v Dubrovniku je dal povod za vrsto sestankov za reševanje odprtih vprašanj, ti sestanki pa so čudno prenehali — piše «Paese sera» — ko je bila sestavljena levosredinska vlada. «Od takrat je Farnesina zavzela v odnosu z Beogradom stališče nerazumljive zaprtosti, ki se je še bolj poslabšalo, ko zunanji minister nekaj mesecev ni hotel sprejeti veleposlanika.»
V takem ozračju je torej prišlo do incidenta v zvezi z napisi na mejnih Prehodih. Dnevnik piše: «21. februarja je jugoslovanski veleposlanik poklican na Farnesine, kjer mu izročijo trdo protestno noto, v kateri odrekajo Jugoslaviji suverenost nad omenjenimi ozemlji. Naslednjega dne Pa se Farnesina premisli in izroči beograjskemu veleposlaniku bolj popustljiv dokument, v katerem se sklicuje na dogovor v Dubrovniku »
«V Beogradu se čudijo tolikšni nedoslednosti,» poroča dalje «Paese sera». «Katero je dejansko stališče rimske vlade? 6. marca jugoslovanska nota vprašuje za pojasnila. Odgovor Farnesine je nota iz 11. marca, v kateri berremo, da se jugoslovanska suverenost ne razširja na italijansko ozemlje.»
«Očitno je Rim izbral trdo Unijo — nadaljuje list — ter stopil na pot, ki vodi k Ukvidaciji «duha iz Dubrovnika». Sedaj v Farnesini obtožujejo Beograd, da zaostruje polemiko iz notranjepoUtičnih razlogov. Mogoče bi v tej interpretaciji utegnilo biti nekaj resničnega. Zdi se pa bolj logično, da je vzrok zaostritve zunanji, namreč ta, da Italija ne drži obljube, da bo uredila ozemelj sko vprašanje, ki je odprto že 26 let. HoteU bi vedeti, v čigavem interesu,» zaključuje «Paese sera».
Turinska «Stampa» objavlja na prvi strani članek Diega De Castra z naslovom «Prehoden oblaček». Clan-kar uvodoma ugotavlja, da je težko oceniti izmenjavo not med zuna njima ministrstvoma tudi zaradi tega, ker gre za dokumente, katerih dobesedni pomen je včasih diametralno nasproten od političnega pomena. De Castro omenja nato note, ki sta si jih ItaUja in Jugoslavija izmenjali pred dvema desetletjema ki so bile zelo ostre, vendar je bil tudi položaj povsem drugačen. Današnji položaj pa označuje «dvajset let miru in plodnega gospodarskega so-ielovanja, kulturnih vezi (še vedno preredkih), sporazumov, ponovno na-
vezanih prijateljstev, razumevanja med sosednima narodoma in nenehne želje, da bi jih še manj ločih meja in remarkacijska črta, ki sta bili označeni kot najbolj odprta meja v Evropi.»
De Castro nato izraža mnenje, da je sedanji «incident» nepomemben dogodek oziroma «prehodni oblaček, povsem drugačen od neviht iz let 1945-54.» Z juridičnega vidika, nadaljuje člankar, je problem premočrten Med Jugoslavijo in Italijo obstajata državna meja, ki jo je določila mirovna pogodba, in demarkacijska črta, ki jo je določil londonski memorandum. Na osnovi tega sporazuma je Trst še vedno, v strogo juridičnem smislu, «cona A», se verozahodna Istra pa še vedno «cona B».
Clankar dodaja, da to ni edini tak primer na svetu in se na koncu sprašuje, ali je bolje pustiti stvari, kakršne so, ali pa jim dati dokončno ureditev. Na to vprašanje bi morali odgovoriti politiki in diplomati obeh držav, ki so v letih med 1945 in 1954 rešili mnogo težja vprašanja, kot pa je današnji «mali spor», kot ga imenuje De Castro.
Komentar v milanskem «Corriere della Sera» nosi naslov «Izogibati se napetosti med Italijo in Jugoslavijo», napisal pa ga je zunanjepolitični komentator Diego Frescobaldi. V njem med drugim pravi: «Odpreti vprašanje tako imenovane «cone B» bivšega «Svobodnega tržaškega ozemlja» je danes dvojni absurd. Nihče v Italiji, če je odgovoren, ne goji in ne more gojiti «zahtev» v škodo sosednje Jugoslavije. V teh letih so se v Rimu vrstile številne vlade, o katerih ne moremo reči, da bi venomer vodile dosledno politiko v splošnem smislu. Toda glede argumenta je bila v resnici skoraj popolna konstantnost:	nedotakljivost
in stabilnost Jugoslavije morata biti Rimu pri srcu prav toliko kot Beogradu.» Člankar omenja nato domnevne «težave» Beograda, na koncu pa pripominja, da bi bil že čas, da bi le rešili odprta vprašanja med obema državama, kot je pravni status «cone B».
Maccotta pri Joviču
BEOGRAD, 22. — Predsednik mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora in član zveznega izvršnega sveta Jovič je sprejel italijanskega veleposlanika v Beogradu
premostijo znani ostanki preteklosti ter v nasprotju z napori, da se ohrani mir in trden položaj v Evropi. Jugoslovanska delegacija, je dejal Ninčič, mora opozoriti, da spravljanje v dvom enega elementa tega evropskega reda ogroža celo strukturo evropske varnosti in sodelovanja. Naravno je, da mora Jugoslavija take poskuse odbiti kot napad na njeno suverenost in teritorialno integriteto. Glede na omenjeno ravnanje italijanske vlade je Ninčič opozoril, da po treba storiti napore, da bi se uskladilo ne le besedilo, temveč tudi njihova tolmačenja, ko gre za načela, kot je nedotakljivost meja.
Vodja jugoslovanske delegacije je na koncu svojega govora dejal, da se jugoslovanska vlada po sprejemu italijanske note sprašuje, kaj ima Italija za nedotakljivost meja in kakšni so njeni pogledi na defi-nitivnost meja, glede na to, da so stališča, ki jih je prikazala v Ženevi in tista, ki jih je sporočila Jugoslaviji v omenjeni noti, med seboj neuskladljiva.
Takoj za jugoslovanskim delegatom se je oglasil vodja italijanske delegacije Farace in izrazil presenečenje zaradi jugoslovanskega posega. Dejal je med drugim, da je itahjanska vlada proti kršitvam nedotakljivosti meja, da je «treba za meje imeti tiste, ki so določene s pogodbami ali z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi v oblikah, ki jih predvidevajo sporazumi». Z italijanskega stališča, pravi ANSA, so prav tako nedotakljive razmejitvene črte, ki jih predvidevajo mednarodni sporazumi. Italijanski delegat je nato dejal, da naj bi konferenca nadaljevala z delom brez polemik, pri čemer bo italijanska delegacija aktivno prispevala k vedno boljšim pogojem za pomiritev v Evropi.
Kot poroča italijanska agencija ANSA naj bi jugoslovanski delegat pojasnil, da ni namen njegove dežele pooblastiti konferenco za razpravljanje o tem problemu.
Izjava predstavnika zunanjega ministrstva SFRJ
BEOGRAD, 22. — Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan je v zvezi z izjavo italijanskega ministrskega predsednika v parlamentu dejal, da iz nje izhaja, da italijanska vlada še vedno vztraja pri stališču, ki je izraženo v noti od 11. marca in v kateri je med drugim rečeno, da «jugoslovanska suverenost ni bila nikoli razširjena na
italijansko ozemlje označeno kot cona B neuresničenega STO». V tem so, je dejal Zupan, uradno izražene odkrite teritorialne zahteve Po tem delu Jugoslavije. Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je nato dejal, da ni mogoče govoriti o spoštovanju suverenosti in ozemeljske integritete Jugoslavije, istočasno pa vztrajati na iredentističnem stališču, da je področje Kopra in Buj italijansko ozemlje, če italijanska vlada dejansko želi prijateljske in dobrososedske odnose z Jugoslavijo, o katerih je govor v izjavi predsednika vlade Rumorja, tedaj se mora odpovedati politiki ozemeljskih zahtev, ki so izražene v noti.
«Tanjug» v komentarju svojega u-rednika za diplomatska vprašanja prav tako ugotavlja, da se Jugoslavija ne more zadovoljiti z izjavo Rumorja, ki jo ocenjuje kot poskus napačnega prikazovanja stvari svetovnemu javnemu mnenju.
B. B.
V okviru preiskave o Vetrovnici
V Ljubljani je bila mogočna mladinska manifestacija proti stališču italijanske vlade o zvezi z bivšo cono B
LJUBLJANA, 22. — Več tisoč mladih je na današnjem zborovanju na Trgu Revolucije v Ljubljani ostro obsodilo postopke italijanske vlade in noto z dne 11. marca, ki jasno izražajo željo Italije po jugoslovanskem ozemlju. Zbrani na zborovanju so obljubili, da bodo svobodo in suverenost jugoslovanskih narodov ter celovitost meja
Socialistične federativne republike Jugoslavije branili in ohranili na kakršenkoli način ne glede na ceno.
Na zborovanjih so se zbrali tudi študentje ljubljanske univerze. Opozorili so, da včerajšnja izjava Rumorja, češ da ozemeljska enotnost Socialistične federativne repu-
blike Jugoslavije ni, niti ne bo vprašljiva, ne more pomiriti razburjenja, ki ga je sprožila uradna nota italijanske vlade in da bo za nadaljnji razvoj sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo potreben mnogo bolj jasen odgovor italijanske vlade na uradne proteste SFRJ in na proteste vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Zaporni nalog za vplivnega funkcionarja Mire Lanze
PADOVA, 22. — Pomemben razplet v preiskavi o zločinskem delovanju Vetrovnice: preiskovalni sodnik dr. Tamburino, ki vodi preiskavo skupaj z namestnikom državnega pravdnika dr. Nunziantejem, je izdal zaporni nalog proti nekemu funkcionarju družbe Mira Lanza, katerega dolži prevratniškega rovarjenja. Moški, čigar imena niso sporočili, naj bi do pred kratkim vodil urad za uvoz in izvoz tovarne, ki je bila do leta 1972 last genovskega industrijca Maria Piaggia. Tudi ta je osumljen, da je finansiral prevratniško delovanje Vetrovnice. Omenjeni funkcionar je bil odpuščen pred nekaj dnevF
Ime funkcionarja naj bi prišlo na dan oktobra med sestankom v Pia-deni pri Cremoni, na katerem naj bi se govorilo o finančni podpori Vetrovnici. Sestanka naj bi se poleg omenjenega moškega udeležili še Roberto Cavallaro, Giancarlo De Marchi, nolkovnik Angelo Do-minioni, general v nokoju Francesco Nardella ter član upravnega sveta Piaggiove družbe Gaiana Attilio Lercari-
V padovskih obveščenih krogih se je izvedelo, da bo sodnik Tamburino najbrž izdal vsaj štiri zaporne naloge proti osebam, vpletenim v delovanje Vetrovnice.
..........................................................
IZČRPNA RAZPRAVA O NOVI VLADI V PALAČI MONTECITORIO
V V
STALISCE STRANK DO RUMORJEVE PROGRAMSKE IZJAVE DANES BO POSLANSKA ZBORNICA GLASOVALA 0 ZAUPNICI
Tajnik KPIBerlinguer utemeljil zaostritev opozicije proti vladi - MariotH (PSI) o ključnih točkah vladnega programa - Vsi govorniki so omenili vprašanje referenduma - Danes Rumor jev odgovor
RIM, 22. — Predstavniki vseh strank so danes posegli v razpravo v poslanski zbornici o včerajinji programski izjavi ministrskega predsednika Rumorja. Sam Rumor bo jutri zjutraj odgovoril, nato pa bodo na vrsti glasovalne izjave. Seja poslanske	zbornice se bo za-
ključila z glasovanjem o zaupnici.
Danes so govorili republikanec Biasini, komunist Berlinguer, demokristjan	Rognoni,	predstavnik južnih	Tirolcev	Benedikter, liberalec
Malagodi,	misovec	Àlmirante, socialist	Mariotti,	predstavnik neodvisne levice	Chanoux in socialdemokrat	Orlandi.	Poglejmo na kratko
vsebino njihovih posegov.
Biasini (PRI) je zagovarjal li-linijo gospodarske politike, ki jo je vodil La Malfa in ki je žela priznanje na mednarodni ravni, medtem ko so se v okviru koalicije pojavila nesoglasja in kritike. Zato so republikanci smatrali za potrebno, da izstopijo iz vlade, istočasno pa so napovedali pripravljenost pod preti novo levosredinsko vlado, Biasini je omenil republikansKi predlog o vstopu tajnikov levosredinskih strank v vlado, nato pa dejal, da bo njegova stranka glasovala za
vlado, da bi podčrtala veljavnost, formule, ki nima alternativ. Glede referenduma mora biti vlada absolutno nepristranska, kar naj pokaže z zagotavljanjem objektivnosti radiotelevizijskih informacij med kampanjo o referendumu.
Berlinguer (KPI) je utemeljil drugačen značaj komunistične opozicije v primerjavi z opozicijo proti prejšnji vladi. Dejal je, da Rumor-jev program ne pomeni nobenega dejanskega koraka naprej, niti v
..........................................mimimi..
ZAKLJUČEN SESTANEK KOORDINACIJSKEGA BIROJA NEUVRŠČENIH
Neuvrščene države zapreosnovo svetovne trgovine s surovinami
v
Odbor je ostro obsodil fašistični državni udar v Ciin in strmoglavljenje demokratične vlade preds. Allendeja
ALŽIR, 22. — Pozno ponoči se je zaključilo zasedanje koordinacijskega odbora neuvrščenih, ki je trajalo vso noč. Sklepni dokument, ki so ga odobrili ob koncu zasedanja poudarja predvsem potrebo takojšnje temeljite preosnove gospodarskih odnosov v mednarodni skupnosti. V ta namen izražajo neuvrščene države željo, da bi prišlo do doslednega izvajanja načela trajne suverenosti posameznih držav nad njihovim naravnim bogastvom, ki ga je treba čimbolj valorizirati in zahtevati zanj pravične cene. Koordinacijski odbor izraža svojo podporo vsem ukrepom
za podržavljanje, ki bi jih lahko sprejele neuvrščene države ali v razvoju, da bi si zagotovile nadzorstvo nad lastnimi surovinami ali da bi branile svoje interese.
Neuvrščene države bodo morale proučiti možnost, da bi vzpostavile pravičen odnos med surovinami, polizdelki in obrtniškimi proizvodi, ki jih izvažajo države v razvoju ter cenami industrijskih izdelkom in instrumentalnih dobrin, ki jih uvažajo.
V sklepnem poročilu je koordinacijski odbor neuvrščenih posvetil posebno poglavje Čilu. Neuvrščene države ugotavljajo negativne po-
Walterja Maccotto.
tliliii!iiiilllini,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin,niiiiiniiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiminiiilliliuimiililiNili|iii,iiii,i'illM!|lillliii|l,iliiiliil*ii|,iiii,i'|i,||'ll1l|l,,l|l
je bila razprava o programski iz-
Načelnik jugoslovanske delegacije na ženevski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi dr. Djura Ninčič je posegel včeraj v razpravo o osnutku deklaracije o mednarodnih odnosih, ki vsebuje tudi načelo o nedotakljivosti meja. Prav v tej zvezi je predstavnik SFRJ opozoril na dvolično politiko italijanske vlade, ki se v Ženevi z besedami zavzema za načelo nedotakljivosti meja, v praksi pa odreka Jugoslaviji suverenost nad delom njenega ozemlja. Ninčič je obžaloval, da je rimska vlada sprejela stališče, ki so ga doslej zagovarjali Iredentistični in revan-šistični krogi, in ugotovil, da tako stališče ni samo v nasprotju z večletnimi obojestranskimi prizadevanji po navezavi prijateljskih dobrososedskih odnosov med o-bema državama, ampak da po-


meni tudi grožnjo za celo strukturo evropske varnosti in sodelovanja.
Predstavnik jugoslovanskega zveznega tajništva za zunanje zadeve Zupan je v svoji tedenski tiskovni konferenci dejal, da je Italija $ svojo noto od 11. marca prisvojila iredentistična stališča, ki nikakor niso v skladu z izjavami o spoštovanju suverenosti in teritorialne celovitosti Jugoslavije.
Danes bo v poslanski zbornici glasovanje o zaupnici Rumor-jevi levosredinski vladi. Včeraj
javi ministrskega predsednika, v katero so posegli predstavniki vseh strank. Prav vsi govorniki so omenili tudi vprašanje referenduma, predstavniki laičnih strank pa so zahtevali, naj bo RAI—TV nepristranska pri poročanju o poteku kampanje.
V Alžiru se je z objavo sklepnega sporočila zaključil sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, na katerem so razpravljali v glavnem o gospodarskih vprašanjih, še zlasti kar zadeva pravično valorizacijo surovin in naravnih bogastev neuvrščenih in držav v razvoju. U-stanovili so tudi delovno skupino, ki bo proučila z arabskimi državami izvoznicami petroleja vprašanje revnejših držav v razvoju, ki jih je podražitev nafte spravila v resne težave.
sledice državnega udara, ki je strmoglavil demokratično vlado ljudske enotnosti Salvadorja Allendeja ter podpirajo besedilo resolucije, ki jo je odobrila komisija OZN za človekove pravice in v kateri se zavzema za rešitev življenja uglednih čilskih osebnosti, ki so v nevarnosti.
Kar zadeva smernice bodočega delovanja neuvrščenih držav so sklenili ustanoviti medvladno skupino za proučitev vprašanja surovin, ki jo bodo sestavljale države članice predsedstva. Skupina bo morala slediti razvoju mednarodne trgovine s surovinami in odločati o ukrepih, ki so potrebni za preosnovo svetovne trgovine ter za o-krepitev pogajalne moči držav v razvoju. Predlagali so tudi ustanovitev delovne skupine, ki naj bi jo sestavljale Gujana, Šri Lanka, Liberija in Nepal, ki bodo morale razpravljati z državami izvoznicami petroleja o vprašanjih, ki so se pojavila v revnejših neuvrščenih državah ob močnem povišanju cen petrolejskih proizvodov.
Koordinacijski odbor je sklenil priporočiti vsem neuvrščenim državam, naj podprejo kandidaturo alžirskega zunanjega ministra Bute-flike za predsedstvo prihodnjega zasedanja generalne skupščine OZN. Poleg tega so nauvrščeni odobrili deklaracijo o Bližnjem vzhodu in o vprašanju Palestine, v kateri poudarjajo svoje prizadevanje v prid arabski stvari ter obsojajo pomoč, ki so jo Izraelu nudile vse sile imperialističnega tabora.
notranji, niti v zunanji politiki. V programu nove vlade ni nobenega elementa avtonomne pobude, ki bi dala Italiji dejansko vlogo v evropskem in svetovnem okviru in omogočila premostiti sedanje stanje. Berlinguer je poudaril škodo, ki jo je povzročila dosedanja gospodarska politika predvsem na poljedelskem področju in na področju živil, na energetskem področju itd. Za ta neuspeh morajo plačevati predvsem delavci, medtem ko se vodilni razred začenja zavedati, da so bile storjene napake, ne ve pa. kaj bi storil. Do takega položaja je prišlo, ker je bilo delavskemu gibanju onemogočeno, da bi sodelovalo v vodenju - države.
Komunisti so proti prejšnji vladi vodili drugačno opozicijo, ker se je s strmoglavljenjem sredinsko - desničarske politike vlade Andreotti-Malagodi pokazala sprememba u-smeritve, V tem okviru je KPI predlagala tudi vprašanje «zgodovinskega kompromisa», ker je bilo to dejanska potreba, ki so jo čutih državljani najrazličnejših prepričanj. Danes pa je položaj povsem drugačen, predvsem zaradi tega, ker je vodstvo KD opravilo tri izbire: izvesti referendum, ga skušati zmagati predvsem s posegom duhovščine in obnoviti vulgarno protikomunistično kampanjo. V bistvu je tajnik KD opravil klerikalno izbiro, ki je privedla do bistvene spremembe političnega okvira. Komunistična opozicija nikakor ne pomeni nekakšnih represalij, ampaK je odločen odgovor gospodarskemu, družbenemu in političnemu položaju, ki se je poslabšal tudi zaradi sklepa o izvedbi referenduma. 0-pozicija KPI proti sedanji liniji KD in vlade se bo izražala v bojih, predlogih in konkretnih pobudah za organsko reševanje problemov razvoja države.
Rognoni (KD) je poudaril, da je njegova stranka, tako kot PSI in PSDI, nasprotovala krizi predvsem zaradi tega, ker je menila, da bi utegnila še bolj poslabšati gospodarski položaj. Obstajala je nevarnost, da bi se položaj poslabšal v reakcionarnem smislu, k sreči pa je bila vladna kriza kmalu rešena in je bila sestavljena nova vlada. Potem ko je poudaril, da levi center nima demokratičnih alternativ, je Rognoni dejal, da referendum ne bi smel okrniti solidarnosti med strankami vladne koalicije. Prav zaradi tega, ker se je rodila na predvečer referenduma, bi morala Rumorjeva vlada trajati mnogo dlje od 12. maja.
Benedikter (SVP) je dal pozitivno oceno programa Rumorjeve vlade, nato pa postavil ministrskemu pred sedniku nekaj vprašanj v zvezi z izvajanjem paketa za Gornje Poa-dižje.
Mariotti (PSI) je ugotovil, da vzroki odstopa ministra La Malfe še niso povsem jasni, nato pa je navedel vrsto pobud, ki jih bo morala sprožiti nova vlada in ki zadevajo razvoj živinoreje za omeji tev uvoza mesa, investicije na področju javnih prevozov in gradbeništva, mehanizem za javne intervencije nad cenami in sklep o vprašanju racioniranja bencina. Socia-Ustični predstavnik je tudi poudari! potrebo po močni antifašistični ak-
ciji v trenutku, ko prihajajo na dan odgovornosti za prevratniške naklepe. Mariotti je dejal, da je PSI proti vsakršnemu strumentalizira-nju referenduma, da pa bo ljudsko glasovanje lahko dalo povod za frontalni spopad, če se nekateri najvišji voditelji katoliškega političnega sveta ne bodo odrekli težnji, da bi spremenili omikano konfrontacijo v križarsko vojno za oblast. Od načina, kako bodo vodili kampanjo, bo odvisna ošibitev oziroma o-krepitev demokratičnih sil. Če bo kampanja potekla korektno, se vprašanje trajanja sedanje vlade ne bo postavljalo, ampak bo pogojeno samo od tega, kar bo vlada znala napraviti.
Orlandi (PSDI) je poudaril kontinuiteto levosredinske formule in vladne politike. Glede krize je socialdemokratski tajnik dejal, da ni nastala samo zaradi nesoglasij v
zvezi s posojilom mednarodnega monetarnega sklada, pač pa zaradi prakse, ki se je ustvarila, da bi nenehno ponovno razpravljali o že dogovorjenih stvareh. Nova vlada mora opustiti to prakso. V tej zvezi je Orlandi z zadovoljstvom ugotovil, da zadnja dva ukrepa, ki jih je sprožilo v teh dneh zakladno ministrstvo (zvišanje eskomotne mere in odprava dvojnega tržišča lire) nista dala povoda za polemike. Glede referenduma je Orlandi poudaril potrebo, naj RAI-TV brez pristranosti poroča o različnih tezah o razporoki.
Chanoux (neodvisna levica) je u-gotovil, da so Rumorjeve programske izjave v bistvu stare in da še povečujejo zaskrbljenost zaradi gospodarskega položaja. Majavo ravnovesje. ki je bilo doseženo, dokazuje nesposobnost sil večine, da opravijo jasne in dosledne izbire.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIlIUlfllKllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKIIIIHIHII
Zasedanje ministrskega sveta deveterice v Bruslju
Italija zahteva podaljšanje omejitve uvoza mesa v EGS
Britanski minister predlagal celo vrsto zahtev, da bi preprečili zvišanje cen kmetijskih izdelkov
BRUSELJ, 22. - V belgijskem glavnem mestu se je nadaljevalo zasedanje ministrskega sveta deveterice o novih cenah kmetijskih izdelkov za letino 1974-75. Izjave prisotnih mmistrov so potrdile težave, s katerimi se morajo spoprijemati, da bi dosegli sporazum, ki bi zadostil najrazličnejšim potrebam, ki so si v mnogih primerih tudi nasprotujoče. Kot vsako leto morajo razne delegacije braniti potrebe svojih držav, ki so zelo različne.
Glavno vprašanje je tokrat sprožila britanska delegacija, kljub pomirjevalnim izjavam, ki jih je včeraj podal laburistični minister Peart. Britanska delegacija je namreč predložila dolg seznam zahtev, ki so po mnenju predstavnikov nekaterih drugih držav tako rekoč nesprejemljive. Britanski predlogi iz hajajo iz zaskrbljenosti laburistične vlade, ki skuša omiliti posledice bruseljskih sklepov na življenjske stroške v Veliki Britaniji. Peart je jasno izjavil, da ne more sprejeti rešitev, katerih posledice bi morale prenašati angleške gospodinje. Danes je londonska delegacija zahtevala od svojih evropskih partnerjev vrsto ukrepov, ki zadevajo goveje in svinjsko meso. Britanci bi hoteli, naj jim dovolijo podeliti posebne nagrade za okrepitev živinoreje, saj se zadnje čase čedalje bolj zmanjšuje število glav v hlevih. Zmanjšanje proizvodnje, je poudaril šef britanske delegacije, bi lahko v nekaj tednih zelo vplivalo na potrošnjo in ceno slanine, katere poraba je v Veliki Britaniji zelo velika. Podobne ukrepe zahtevajo tudi kar zadeva goveje meso, katerega
podražitev ne bi smela presegati 5 odstotkov.
O vprašanju živinoreje je govoril tudi italijanski minister za poljedelstvo Bisaglia, ki je skupno s svojim francoskim kolegom zahteval od ministrskega sveta EGS, naj podaljša sedanje omejitve za uvoz govejega mesa iz držav, ki niso članice EGS. Kot znano so omejitev u-voza govejega mesa sprejeli pred nekaj tedni, kar je posebno prizadelo jugoslovansko živinorejo. Omejitev uvoza v države EGS bi morala zapasti 24. marca.
Kmetijska vprašanja, ki sta jih sprožili britanska in italijanska delegacija so bila na dnevnem redu seje skupine izvedencev, medtem ko skušajo ministri izdelati globalni kompromisni predlo"', v katerem naj bi določili osnutke cen poglavitnih kmetijskih pridelkov, katerih podražitev naj bi bila zelo omejena. Predvidevajo podražitve govejega, svinjskega in telečjega mesa mleka v prahu, žitaric, sladkorne pese in sladkorja, medtem ko bi cena masla morala ostati naspremenjena.
Prihodnji teden Sadat v Jugoslaviji
KAIRO, 22. — Kairski tisk piše danes, da bo egiptovski pi dsednik Sadat prihodnji teden odpotoval na dvodnevni obisk v Jugoslavijo, kjer s > bo pogovarjal s predsednikom Titom b krizi na Bližnjem vzhodu. Tito in Sadat naj bi proučila razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu
TRŽAŠKI DNEVNIK
NEOBIČAJNA SEJA DEŽELNEGA SVETA ZARADI STAVKE USLUŽBENCEV
Trst se bo s predvidenimi gradnjami pretvoril v petrolejsko pristanišče
Odbornik Stopper je na zahtevo svetovalcev KPI obrazložil načrte za krepitev petrolejske industrije
Včerajšnja seja deželnega sveta se je pričela v izrednem in istočasno «vročem» ozračju, saj so včeraj stavkali vsi deželni uslužbenci, ki so počakali deželne svetovalce pred vhodom v palačo in nato zasedli prostore za občinstvo v dvorani deželnega sveta. Na zahtevo komunistične svetovalske skupine je sledila krajša razprava o vzrokih stavke, nato je svetovalec Bettoli zahteval, da deželni odbor pojasni, kako je s pogajanji in kakšno stališče zastopa deželna vlada. Podpredsednik De Carli pa je bil odrezav in kratek, saj je samo dejal, da se vrši normalna stavka, ki je običajna v demokratični ureditvi in da za sedaj ni nič hudega, saj na primer morajo delavci v podjetju Rex v Pordenonu stavkati tudi po nekaj mesecev.
Sledila je skrajšana in neobičajna seja na kateri niso bili prisotni vratarji, stenografi, funkcionarji tiskovnega urada in drugo osebje, tako da je bilo težko normalno delati. Po nekaterih obrobnih vprašanjih sta prišli na vrsto dve vprašanji komunistične svetovalske skupine, ki jo zanima pretvarjanje tržaškega pristanišča v petrolejsko pristanišče ter gradnja novih petrolejskih obratov na področju naše dežele. Resoluciji je obrazložil deželni svetovalec Cuffaro, ki je povedal, da se v univerzitetnih krogih govori o izjavi nekega univerzitetnega profesorja, ki je istočasno visoki funkcionar podjetja Aquila, da so plačali politične stranke, zato da so dobili dovoljenje za razširitev obratov. Cuffaro je podčrtal, da gre za zelo resno izjavo in da je treba ugotoviti, ali odgovarja resnici, ali ne. V prvem primeru gre za podkupovanje, v drugem pa za napad desnice na družbeno ureditev in na politične stranke. Na vsak način je treba stvari razčistiti, kar je še zlasti važno v sedanjem položaju. Cuffaro je nato orisal vztrajni in odločni boj tržaške federacije KPI in demokratičnih občinskih u-prav proti pretvarjanju Trsta v petrolejsko pristanišče.
Odbornik za industrijo in trgovino Stopper je v obsežnem odgovoru v bistvu potrdil najbolj neugodna pričakovanja. Pričel je z gradnjo rafinerije v Lugugnani, o kateri so govorili z ministrom, ki pa je mnenja, da je čistilnico treba zgraditi in to iz naslednjih treh razlogov: ENI je že dobila vsa predpisana mnenja in dosegla ministrsko dovoljenje: ni pravnih možnosti, da se koncesija odvzame; vsedržavni načrt predvideva gradnjo nove čistilnice v severni Italiji in to na področju gornjega predela Jadranskega morja.
Gradnja čistilnice ENI poleg tega spada v okvir politike krepitve vloge ENI.
Z izgradnjo te čistilnice se seveda zastavlja vprašanje dobav surove nafte, za kar je treba zgraditi naf tovod iz Trsta do Portogruara, \ Trstu pa novo pristanišče za petrolejske ladje v Miljskem zalivu, kjer je edino sidrišče za petrolejske ladje v zaprtem zalivu.
Vse to skupaj pomeni, da bodo gradili novo čistilnico, nov naftovod in novo pristanišče za petrolejske cisterne velikanke v Miljskem za livu.
To pa ni edini načrt, saj je Stopper nadaljeval, da je družba SNAM skupaj z Aquilo predložila odgovornim krajevnim organom načrt za okrepitev pristanišča, ki ga že ima Aquila, tako da bodo lahko prista-Ijale super-petrolejske ladje do 350 tisoč ton. V tej zvezi se sedaj vrše razgovori med ministrstvom za trgovinsko mornarico, avtonomno tržaško pristaniško ustanovo in milj-sko občino, da bi premostili morebitne težave. Stopper je v tej zvezi govoril o raznih možnostih, o popravkih, vendar pa v bistvu potrdil, da se bo to pristanišče gradilo zagotovil pa je, da podjetje SNAM za svoje cisterne ne bo dobilo novega zemljišča v industrijskem pristanišču.
Končno bo čistilnica Aquila podvojila svoje naprave in se bo njena zmogljivost povečala od dveh na pet milijonov ton nafte letno, kar pa zahteva gradnjo bencinovoda od Trsta do skladišča v Viscu, kar vse je sestavni del celotnega načrta s pristaniščem vred.
Stopper je zavrnil gradnjo čistilnice Vincor, ki naj bi imela zmogljivost 2.500.000 ton in za kar so zahtevali preklic že izdanih odo-brenj.
Stopper je nato govoril še o meta-novodu, ki se bo zaključil v Tržiču, gradnji termoelektrične centrale v Tržiču in o krepitvi tržaškega trgovskega pristanišča.
Jutri v Trstu tajnik KD Fanfani
Jutri bo dopotoval v Trst politični tajnik Krščanske demokracije A. Fanfani, ki se bo med drugim udeležil študijskega srečanja na temo «Družina in družba», ki ga organizira pokrajinski odbor stranke. Razprava bo zajela vprašanja skorajšnjega referenduma v zvezi z zakonom o razporoki. Srečanje bo v hotelu Enalc pod Nabrežino. U-
vodni govor bo imel tajnik Fanfani, sklepno besedo pa bo povzel pokrajinski tajnik Rinaldi. Srečanje je namenjeno vodilnim kadrom stranke.
Danes se prične kongres PSDI
Danes popoldne ob 16. uri se bo na sedežu sekcije pri Sv. Soboti pričel pokrajinski kongres PSDI. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik Pierandrei, nato pa bo kongres preučil politična in gospodarska vsedržavna vprašanja ter še posebej krajevna vprašanja. V nedeljo bodo izvolili delegate, ki se bodo udeležili vsedržavnega kongresa stranke, ki bo v Genovi od 2. do 6. aprila. Na kongresu bodo izvolili tudi novi izvršni odbor tržaške federacije PSDI.
SINOČI PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI
Lepa uprizoritev opere «Caputeti in Montecchi»
Vlogo Julije je izvrstno odpela Katja Rie-eiarelli, vlogo Romea pa Veriano Luclietti
Ko je Bellini komponiral ljubezensko tragedijo o Romeu in Juliji po na hitro napisanem libretu Felice ja Romanija, je imel po pogodbi komaj mesec dni časa. Razumljivo je zato, da se je dela lotil razen s svojo glasbeno inventivnostjo tudi z znatno mero obrtništva s tem, da je vanjo vtkal že prej napisano glasbo za opero «Zairo» in zlasti za o-pero ^Adelson in Salvini». Naglici je treba pripisati tudi razmeroma nerazvit zbor in še kakšno ustaljeno maniro, kar pa končnemu izdelku vendarle ni odvzelo njegove vrednosti kot celoti, v kateri se brez škode na račun ene ali druge komponente prepletata značilni Bellinijev herojski kompozicijski slog, ki je dosegel višek v Normi, in pa nežna romantična poetičnost, ki za-dobiva v arijah Julije zlasti v drugem dejanju lepo dramatično lirič-nost.
Sinočnja tržaška postavitev je slonela v prvi vrsti na teh elementih in to po zaslugi odlično pripravljenega orkestra kot celote in posameznih solističnih vložkov v njem
SINOČI V MOTELU «VALROSANDRA»
Stvarni predlogi za področje Brandelije na srečanju s prebivalci ogroženih hiš
Pogovor z zastopniki političnih in sindikalnih sil
Včeraj je bilo v motelu «Valro-sandra» pri Pesku srečanje med prebivalci, ki so se morali izseliti iz ogroženih hiš na Brandežiji, in zastopniki političnih in sindikalnih sil ter časnikarji. Do izraza so prišli številni predlogi, ugotovitve in perspektive tako za samo področje, ki ga ogroža zemeljski usad, kot za celotni urbanistični razvoj mesta.
Že sam odbor izseljenih stanovalcev iz Ul. Pagliericci in iz gornjega dela Ul. Valerio je v uvodnem poročilu začrtal tako specifične probleme Brandežije, kot nevarnosti, ki pretijo tudi drugim delom mesta. Zastopnik prebivalcev je ugotovil vrsto neverjetnih prekrškov, ki jih je gradbeno podjetje zagrešilo pred gradnjo, med gradnjo in po usadu in porušenju treh novih poslopij. U-gotovili pa so tudi_ jjpmanjkanje konkretnih pobud ža"preprečitev na" daljnjega usada s strani vseh odgovornih oblasti — od--občine preko raznih tehničnih uradov do dežele.
Vsekakor, so še ugotovili, danes usad zajema mnogo večje področje kot pred dvema letoma in grozi tudi drugim hišam. Zato so nujno potrebni takojšnji posegi, dokler so še nedotaknjene strukture hiš, ki jih v kratkem lahko ogromna zemeljska gmota, ki polzi navzdol, hudo in dokončno prizadene. Občina je že izdelala načrt, kako bi lahko ustavili zemeljski usad. Strošek je sicer velik — več sto milijonov lir, vsekakor pa je manjši od tega, kar bi stalo toliko porušenih poslopij, l'udì to spada v okvir stanovanjske reforme, pravice vseh, tudi manj premožnih, do svoje hiše. To pa zadeva vse mesto, ker imamo na Brandežiji samo najbolj kričeč primer tega, kar lahko nastane iz gradbene špekulacije.
Sledila je daljša razprava, v katero so posegli občinski svetovalec inž. Costa (KPI), občinski in deželni svetovalec prof. Lonza (PS Dl), predsednik svetoivanske rajonske konzulte Opelt (SS), zastopnik pokrajinske sindikalne federacije C GIL. CISL in UIL Cruciatti, sveto-ivanski župnik Albonese in drugi. Zlasti zanimiv je bil predlog inž. Coste, ki je orisal možnost, da bi deželna uprava ustanovila poseben organ, ki bi po eni strani finansiral dela za ureditev terena, po dru gi pa določil tehnični organ, ki naj ta dela izvede. Seveda bi si morala zato zajamčiti povračilo stroškov od tistega, ki bi ga obsodba kazenskega sodišča priznala za krivega. Konkretno to pomeni podjetje Cumin in prva stvar, ki bi mu jo lahko začasno zasegli, je sam te-
ren na Brandežiji, ki bi ga pozneje lahko spremenili v ljudski vrt. V bistvu so se s tem predlogom vsi strinjali in prof. Lonza je v svojem govoru tudi predlagal, naj se Costov predlog spoji s predlogom zastopnika izgnanih stanovalcev (odv. Terpin), naj se to doseže potem, ko bo pretor razsodil prihodnji ponedeljek prvo tožbo med IACP in podjetjem Cumin.
Razen posameznih izjav in predlogov pa je izredno pomembno, da je na včerajšnjem sestanku prišla do izraza široka solidarnost demokratičnih zastopnikov s prizadetimi prebivalci, da so se vsi zavzeli za čimprejšnjo rešitev brez odlašanja na dan, ko se bo počasno italijansko sodstvo dokončno izreklo o krivdah in odgovornostih. Uspeh lahko jamči samo tak širok nastop, ki prestopa ozke meje upravičenih interesov posameznih stanovalcev in se usklaja v splošno politiko varstva okolja in pravice do stanovanja. V to smer bi pripomoglo preventivno urbanistično posvetovanje z rajonskimi konzultami, kot je sinoči dejal predsednik konzulte za Staro Mitnico Mayer (PSI), kar bi privedlo do stalnega stika z bazo in bi preprečilo podobne žalostne
nih stečajih in «rešitvah z deželnim denarjem» ladjedelnic «Felsze-gy» in «Navalgiuliano».
Sindikalisti Cruciatti, Ludovisi in drugi so ugotovili, da je edina možna rešitev iz krize, v katero periodično zahaja miljska ladjedelnica zaradi pustolovskega načina upravljanja zasebnih lastnikov podjetja, takojšen stečaj (in torej nobena nadzorovana uprava) in prevzem podjetja s strani skupine GEPI (IRI), ki se ukvarja z reševanjem podobnih primerov.
Tako sindikalisti, kakor tudi člani delavskega sveta, menijo, da so možnosti za razvoj ladjedelnice velike, saj trenutna gospodarska konjunktura nudi velike možnosti ladijskim gradnjam. Morda je le
......................Ulil.UH...Hilli.......IIHHIIHHM1IIHI..........I.I...Illlllllll.II
Mnogo lesa v skladiščih
primere. Žal pa sklep o tem vprašanju, ki ga je občinski svet odobril že pred meseci, ni še stopil v veljavo.	—
NA	ŠOLSKEM	SKRBNIŠTVU
Na	vpogled	občinstvu
prednostne lestvice
V prostorih šolskega skrbništva (Ul. Duca d’Aosta, 4) so na vpogled občinstvu prednostne lestvice, ki so bile sestavljene na podlagi člena 7	državnega	zakona štev.	603
z	dne	25. julija	1966. Dostop	je
mogoč vsak dan od 11. do 12. ure.
(harfa, klarinet, rog), ter nič manj po zaslugi nosilke edine ženske vloge - Julije Katje Ricciarelli, pa še Romea, ki ga je pel mladi tenorist Veriano Luchetti.
Katja Ricciarelli je poustvarila Julijo v vseh niansah njenega čustvenega razpona. Svoj razsežen in močan sopran, bleščeč zlasti v višinah, obvladuje z izredno lahkoto in mu dodaja čudovito zvočno barvitost, ki se pastelno mehča v višinskih prehodih. Romeo Veriana Lu-chettija ob njej ni zaostajal, čeprav njegov glas vendarle ni tako bleščeč in tudi ne lirično obarvan. Tebalda je pel Casellato Lamberti z ne povsem ustreznim glasom. Pevsko in igralsko zelo dober je bil basist Mario Rinaudo kot Julijin oče Capellio. Isto velja tudi za Antonia Salvadorija kot Lorenza. Zbor je zadovoljivo odpel svoj del, orkester pa je z veliko interpretativno zavzetostjo vodil Bruno Bartoletti. Za lepe stilizirane scene je poskrbel Tito Varisco, medtem ko je režija Roberta Guicciardinija ostajala na ravni bolj ali manj ustaljene statičnosti, katere niso mogli učinkovito razgibati niti ne prav posrečeni koreografski vložki Enza Ce-sira.
Pogoste aplavze občinstva sta požela zlasti oba nosilca glavnih vlog.
j. k.
Sestanek o razporeditvi šolskih poslopij v Križu
Na Proseku se je sinoči sestala rajonska konzulta s predstavniki, staršev in občinskega odbora tržaške občine, da bi razpravljala o razporeditvi šolskih poslopij, ki so v načrtu za Križ. Ker se je sestanek zavlekel pozno v noč bomo podrobneje o njem poročali v jutrišnji nedeljski številki našega dnevnika.
liiiiiiiMiiiiMHiimiinMiiiititiiiiiiniiuiiiiiiimiiiiHiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiininiii
STALIŠČE SINDIKATOV^ IN PILA VSKCGA SVITA
Stečaj in uprava IRI za miljsko ladjedelnico
Napovedana stavkovna akcija
Včeraj se je sestal delavski svet omembe vredno skorajšnje odprtje miljske ladjedelnice «Alto Adriati- Sueškega prekopa. Zato menijo, da co», ki je naslednica, po zapored-1 nima smisla periodično reševati te
Včeraj smo v Primorskem dnevniku navedli, da se je v zadnjem času promet z lesom čez Trst občutno povečal. S slike je razvidno, da so v lesnem skladišču pod Skednjem v naglici nakopičili več pošiljk blaga
kar na prostem, saj je prostor pod lopami že do kraja zaseden. Poleg raznega lesa je v luki tudi več eksotične hlodovine. Pred dnevi je neka Laurova ladja, ki je bila namenjena v Koper z večjo količino
čezmorskega lesa za neko furlansko tvrdko, priplula najprej v Trst, ker v Kopru ni bilo prostora. Tu je raztovorila toliko blaga, da je lahko odplula v plitvejšo tržiško luko in izročila tovor naročniku.
ladjedelnice z «injekcijami» javnega denarja, pač pa je treba ladjedelnici nuditi javno upravo za javni kapital, delavcem pa zagotoviti trd no zaposlitev.
Vse kaže, ugotavljajo sindikalisti da bo vprašanje izbruhnilo z vso težo na dan 27. marca, ko bi morali osebju izplačati mezde. Tedaj bo, verjetno, izbruhnila stavka ob podpori vseh Milj, ki se že dalj časa zavzemajo za prevzem ladjedelnice v javne roke.
vogalu
Priprave na umetniško razstavo «I. maj»
Od ponedeljka dalje bo tajništvo deželnega sindikata umetnikov CC dL — UIL (Trg Papa Giovanni 6, soba štev. 32) sprejemalo dela za tradicionalno razstavo slik in skulptur «I. maj», ki jo bodo uredili v umetnostni dvorani «C. Sofianopu-lo». Na razstavi sodelujejo lahko vsi umetniki, vpisani v sindikat in nečlani. Vsak lahko prispeva e-no samo delo, in sicer z osnovno razsežnostjo do največ 80 cm. Dela sprejema tajništvo najkasneje do 12. aprila, in sicer vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure, razen ob sobotah popoldne.
Jutri zopet ogled razstave v muzeju Morpurgo
V mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani, 5) bo tudi jutri ob 11. uri skupen ogled razstave «Trst od osemnajstega stoletja do prihodnosti». Obiskovalce bo spremljala dr. L. Rauro. V muzeju Revoltella pa bo ob 10. uri predavanje na temo «Berlinska arhitektura v prvi polovici devetnajstega stoletja in delo F. Hitziga». Sledil bo skupen ogled razstave sodobne umetnosti.
Nesrečni
rešilni voz RK
Prejšnjo noč se je med Ul. Milano in Ul. Filzi pripetila neobičajna prometna nesreča: avtobus proge štev. 28 je silovito trčil v bok reišilnega avta Rdečega križa. Pri tem so se ranili bolničarja in šofer rešilnega avta.
Bilo je kmalu po polnoči, ko so poklicali centralo Rdečega križa na Trgu Vittorio Veneto za nujen poseg v Ul. Giardini. V avto so stopili voznik Bruno Pellizer iz Ul. Gravisi 1 ter bolničarja Dario eressi iz Ul. S. Emo 47 in Adriano Gre-gori iz Ul. Peonie 3. Niso še dobro pognali vozila po Ul. Milano in že so bili na križišču z Ul. Filzi. Tedaj pa je privozil avtobu.. Acegata, ki ga je šofiral 25-letni Mario Sa-vron iz Lakotišča 216, namenjen proti Ul. Commerciale. Šofer ni u-tegnil zavreti avtobusa, ker je prepozno opazil rešilni voz, ki je že bil sredi križišča.
Zato je trčil v zadnji desni bočni del rešilnega avta. Bolničarja in šoferja so takoj odpeljali v bolnišnico z drugim rešilnim avtom, ki je v nekaj trenutkih prihitel z reševalne postaje, ki je daleč dobrih 20 metrov. Vsem trem so v bolnišnici nudili prvo pomoč. Ozdraveli bodo v dobrem tednu.
Medtem ko škoda na avtobusu ni velika, je na rešilnem avta taka, da se verjetno ne bo niti izplačalo
Potrjeno zaupanje predsedniku Zanettiju
Sestanek svetovalske skupine KD pokrajinskega sveta
V četrtek se je v palači Diana sestala svetovalska skupina KD v pokrajinskem svetu, ki je v začetku seje potrdila za načelnika skupine Carla Cellija. Nato so obravnavali programske obveznosti in so potrdili politični program pokrajine in v tej zvezi najpomembnejša vprašanja, ki so: izvajanje petletnega načrta, reforma psihiatričnega zdravljenja, mednarodna konferenca o manjšinah, gradnja avtoporta in kolegij v Sesljanu.
Govorili so tudi o tesnejši povezavi med skupinami in svetovalci leve sredine, o stalni in dosledni podpori delu pokrajinskega odbora, ki pa ne izključuje pozitivnega vzpo-rejanja z opozicijo ustavnega loka, ter o uveljavljanju pokrajinskega sveta.
Poročilo o seji omenja tudi zadnjo sejo pokrajinskega sveta, ki je bila prekinjena, za kar pa skupina KD pieni, da so ostale skupine preodloč-no nastopile, še zlasti potem ko se je načelnik dempkristjanske skupine opravičil za zamudo. Svetovalska skupina KD je potrdila popolno zaupanje predsedniku Zanettiju in članom pokrajinskega odbora ter solidarnost pri delu za izvajanje programa leve sredine.
Uradno poročilo obravnava tudi glasovanje v zvezi s sklepom pokrajinskega odbora o izdaji knjige slikarja Vita Timmela in predlaga, da se pripravi nov sklep o proslavah 25. obletnice slikarjeve smrti in da se o njem prehodno obvestijo druge skupine pokrajinskega sveta.
Pokrajinski svet se bo verjetno sestal prihodnji četrtek.
Sindikalno sporočilo o stavki na deželi
Kot poročajo pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL deželnih uslužbencev, so se tudi tretji dan udeležili stavke skoraj vsi uslužbenci, večja skupina pa je prisostvovala seji deželnega sveta in lahko ocenila izjave deželnega podpredsednika De Carlija. Sindikalne organizacije opozarjajo na resnost teh izjav, saj je jasno, da se deželni odbor ne zmeni dovolj za nevšečnosti prebivalstva zaradi stavke deželnih uslužbencev, ali pa, pripominjajo sindikati, deželni odbor meni, da sedanje strukture ne ustrezajo potrebam in sploh ne koristijo orebivalstvu.
Zaradi tega se nadaljuje sindikalna akcija, uslužbenci pa bodo ponovno stavkali v sredo, četrtek in petek.
Ker ni imela telefona ni obvestila policije
Prejšnjo noč so se tatovi spravili nad gostijno «Alla Fiera» v Ul. Ghirlandaio 21. Vdrli so skozi o-kence stranišča, ki je sicer zamreženo, do okenca pa so prišli potem, kp so preskočili zid na notranjen dvorišču. V gostilni so najprej izpraznili blagajno, v kateri so našli samo 5 ali 6 tisoč drobiža, nato pa so se pogostili.
Pripravili so si dva krožnika salame, gnjati, sira in oljk, spili so steklenico «gingerina», nato pa izginili s celo salamo in skoro celo gnjatjo. Skupna škoda presega 45 tisoč lir.
Tatvino je odkril lastnik lokala, 43-letni Carlo Sferco in Ul. Limita-nea 14 včeraj zjutraj in je obvestil agente letečega oddelka. Ti so u-vedli preiskavo z agenti znanstvene policije in ugotovili, da je prejšnjo noč 76-letna Regina Koscina vd. Rupole, ki stanuje v vratarnici poslopja, v katerem je tudi gostilna, zaslišala precej hrupa. Prebudila se je, ko je zaslišala žvenket razbitega stekla. Takoj zatem se je oglasil mlajši moški, ki je dejal,
Spremembe pri avtobusnih postajališčih Acegata
Ravnateljstvo mestnega podjetja Acegat obvešča, da bo avtobusno postajališče na Trgu Garibaldi (proge štev. 18, 19, 20, 21, 22, 23, 33, 34 in 37) prestavljeno v višino stavbe štev. 10 v Ul. Oriani. Postajališče na Trgu Sennino (proge št. 18, 19, 20, 21, 22, in 23) pa bodo pomaknili za kakih 30 metrov nazaj.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
V času od 11. do 17. marca so v tržaški občini zabeležili 21 primerov škrlatinke, 1 primer (smrtni) epidemičnega meningitisa, 7 primerov ošpic, 53 primerov noric (1 smrten), 1 primer vnetja priušes-ne žleze, 2 primera rdečk in 1 (smrtni) primer nalezljivega vnetja jeter.
Prevod:	Fran Govekar
Scena:	Demetrij Cej
Koreograf:	Selma Micheluzzi
Kostumi:	iz fundusa SSG
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V torek,	26. marca ob 15.30
SPD «TABOR» - Opčine Mladinski dramski odsek uprizori danes, 23 t. m. ob 20.30 in jutri, 24. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah mladinsko igro
SNEGULJČICA
Nastopa 25 mladih igralcev v režiji MARKA SOSIČA. Vabljeni!
»» » im » H' +> m •	« h »
MARTIN RUPEL sporoča cenjenim gostom, da je zopet prevzel poslovanje v gostilni
«Locanda Martin»
ga popraviti. S tem rešilnim avtom, | verjetno svojemu pajdašu, naj pa-ki kroži po našem mestu že sko- zi, da se ne prebudijo sosedje. Cez ro 15 let, so že imeli nekaj inči-1 nekaj časa je priletna ženska dentov, tako da ni bil priljubljen | spet čuja mladeniča, ki sta že med šoferji Rdečega križa, ki se odhajala iz lokala, ni pa poklicala mu bodo rade volje odpovedali. * policije, ker nima telefona.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 23. marca SLAVA
Srnice vzide ob 6.03 in zatone ob 18.20 — Dolžina dneva 12.17 — Luna vzide ob 5.25 in zatone ob 18.15. Jutri, NEDELJA, 24. marca SIMON
Vreme včeraj: najvišja temperatura
15.9	stopinje, najnižja 9,8, ob 19. uri
13.9	stopinje, zračni pritisk 1017,4 mb, stanoviten, veter 6 km na uro severozahodni, vlaga 69-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 11,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. marca 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 53-letna Olga Mezzetti vd. Bastiani, 73-letni Giovanni Raf faeli, 73-letna Adalgisa Visintin vd. Collo, 8R-letni Romano Mikulus, eno leto star Giordano Pečar, 69-letna Giuseppina Rosso vd. Ferfila, 63-letni Attilio Agcstini, 62-letni Giovanni Sla-tich, 68-letni Andrea Cok in 78-letna Antonia Stemberger.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Cen tauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Trg Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje Zgonik (tel. 225-596) ; Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ul F FILZI 10	- . 30-101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	623—
Funt šterling	1470—
Švicarski frank	205—
Francoski frank	130,50
Nemška marka	243,25
Avstrijski šiling	33—
Dinari debeli	se-
drobni	sa—
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE ■ Trst Ljudski oder
JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT
in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTIA
Danes, 23. t.m., ob 11. uri v prosvetni dvorani «Igo Gruden v Nabrežini.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Jutri, 24. t.m., ob 16. uri gostuje v Komnu s predstavo F. Bevka — B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac».
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje v nedeljo, 31. marca, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu s satiričnim kabaretom M. Košuta, A. Rustja, S. Verča in A. Kralja «Dlaka v jajcu».
Nepreklicno zadnjič v mestu!
Uprava Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu vljudno opozarja vse svoje obiskovalce in prijatelje na zadnjo ponovitev v mestnem središču uspele domače novitete, prvega satiričnega kabareta v zamejstvu «Dlaka v jajcu», s katerim je gledališče gostovalo pred skoraj 3000 gledalci na Tržaškem, Goriškem ter v koprski in sežanski občini. Nedeljska predstava v Marijinem domu pri Sv. Ivanu je namenjena predvsem tistim obiskovalcem iz mesta in iz bližnje okolice, ki si te predstave niso utegnili o-gledati na ponovitvah v domači dvorani pri Sv. Jakobu.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Jutri ob 16. uri ponovitev Bellinije-ve opere «Caputeti in Montecchi». Dirigent Bruno Bartoletti.
V glavnih vlogah Julije in Romea bosta nastopila Katja Ricciarelli in Veriano Luchetti, v ostalih pa Giorgio Casellato Lamberti, Antonio Sal-vadori in Mario Rinaudo. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni.
AVDITORIJ
Drevi ob 20. uri bo v okviru ciklusa «Teatro oggi» ponovitev abonmajske predstave Teatra Stabile. V režiji Furia Bordona bodo predstavili dve enodejanki in sicer Itala Sveva «Terzetto spezzato» in Alcida Paoli-nija «Lezione di tiro». Predstavo bodo ponovil še v nedeljo, 24. t.m., kasneje pa bo gledališka skupina odšla na turnejo v Istro.
LITERARNE SOBOTE
Danes bo v gledališču Rossetti pisatelj Giancarlo Vigorelli, katerega bo predstavil Furio Bordon, govori o «polemičnem obračunu sedanje italijanske literature».
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 «La casa sulle scogliere». Režiser Lewis Alien. Fantastični film.
Nazionale 16.00 «2001, Odissea neilo spazio». Barvni film.
Excelsior 16.00 «Il viaggio». Barvni film s Sophio Loren in Richardom Burtonom.
Grattacielo 16.00 «La governante». Martine Brochard, Turi Ferro, A-gostina Belli. Barvni film.
Fenice 16.00 «E‘ una sporca faccenda. tenente Parker». John Wane.
Eden oh 16.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonel-li, Lilla Brignone, Alessandro Hornu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Il dormiglione». Zabavni film. Igrata Woody Alien in Diana Keaton. Barvni film.
Aurora 16.30 «Amarcord». Barvni film. Igrata Anouk Aimèe, Ciccio In-grassia.
Capitol 16.30 «Papillon». V glavni vlogi Steve McQueen. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Polvere di stelle». Monica Vitti, Alberto Sordi. Barvni film.
Impero 16.30 Walt Disneyev film: «Narmi, il figlio della giungla». Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Particolari tendenze di due giovani mogli». Ju-goslovanski film v barvah. Igr* Beba Lončar. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Moderno 16.00 «B mio nome è nessuno». Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film.
Ideale 16.00 «Le armate rosse contro il terzo reich». Nikolaj Krjuč-kov in V. Safonov. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Rappresaglia». Richard Burton in Marcello Ma-stroianni. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Capitan Apache». Barvni vestem film. V glavnih vlogah igrata Lee Van Cleef in Carrol Baker.
Astra 16.30 «Il colonnello Buttigio-ne». Aldo Macione in Jacques Du-filho. Barvni film.
Radio 16.00 «Gli ammutinati del Bounty».
Iris - Prosek 19.30 «I cavalieri della tavola rotonda». Ava Gardner in Robert Taylor. Barvni film. Jutri isti film ob 16.00.
Ariston 16.00 «Amore e ginnastica». Barvni film. V glavnih vlogah i-grata Lino Capolicchio in Senta Berger.
Razstave
GLASBENA MATICA - TRST
Sezona 1973-74
Osmi abonmajski koncert
V petek, 29. marca 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SERGIO
MARENGONI
klavirski recital
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine
priredi jutri, 24. marca, ob 17. uri v društveni dvorani
SLOVENSKI KULTURNI VEČER
Spored: recitacije, glasbene točke, nastop domačega pevskega zbora, Stanko Kosmina pa bo govoril o slovenski materi, njenemu pomenu in njeni nalogi. Vljudno vabljeni!
V Tržaški knjigarni razstavlja Ljubica ščuka - Savemik akvarele z gorsko motiviko in rožami. Razstava bo trajala do konca marca.
Do zadnjega tega meseca bo v krožku «II Carso», v Ul. Mazzini, razstavljal svoja dela Pietro Grek.
Danes, 23. t. m. bo v galeriji Tergeste odprl razstavo svojih del slikar Silvano Delise, ki bo razstavljal do 5. aprila.
Danes bo v galeriji Cartesius odprl razstavo svojih del Stefan Pazmandy ki bo razstavljal do 4. aprila.
Danes bo v prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, V Ul. Springer 14 odprl razstavo svojih del tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
Danes, ob 17.30 bo v galeriji Tribbio (Piazza vecchia 6) otvoritev razstave videmskega slikarja Freda Pittina.
Izleti
SPDT obvešča, da je odhod za izlet na Učko, ki bo jutri, 24. t.m., ob 7. uri izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano) in ne ob 8. uri, kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno. Za planince hrana v nahrbtniku.
Slovensko prosvetno društvo Tabor priredi jutri, 24. t. m. izlet v Dobrovo, izlet je v sklopu pevskega zbora Tabor, ki ob tej priliki nastopa v Dobrovem na reviji «Primorska poje». Ogled vinske kleti. Odhod z Opčin izpred prosvetnega doma ob 8. uri. Vpisovanje v trgovini pohištva Renar.
Prosveta
SPD Tabor z Opčin vabi članstvo na redni občni zbor. ki bo v sredo. 27. t.m. ob 20. uri v Prosvetnem domu.
Predavanja
Jamarski klub tabornikov RMV
organizira v ponedeljek, 25. t.m. ob 20 uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. Ceppa 9) JAMARSKI VEČER. Predaval bo predsednik jamarskega kluba «Dimnice» s Kozine LOJZE POČKAJ. Predavanje bodo obogatili številni diapozitivi jam in kraškega sveta. Vabljeni so člani Rodu modrega vala, prijatelji in simpatizerji, pa tudi tisti, ki so jim jame pri srcu.
Razna obvestila
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizet-ti — Danes 23. t.m., ob 19.15 bo vse ljubitelje glasbe zabaval ansambel Iga Radoviča.
Mladinski krožek Trst, Ulica Ginnastica 72 — obvešča, da bo danes predvajal ameriški film «La casa sulla scogliera» v režiji Levisa Allena. Vabljeni!
Zveza cerkvenih pevskih zborov
priredi v nedeljo, 24. marca, ob 16. uri v cerkvi sv. Ivana v Trstu ORGELSKI KONCERT, ki ga bo izvedel HUBERT BERGANT. Sodeloval bo svetoivanski pevski zbor pod vodstvom Nàde Žerjal - Zaghet.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da nas je v 90. letu starosti zapustila naša draga mama in nona
MARIJA GRUDEN vd. ŽIVEC
Pogreb drage pokojnice bo danes. 23. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti Koludrovica št. 1, na domače pokopališče.
Žalujoči: sinovi Rihard. Pepi In Janko, hčerki Marija In Justina, snahe, zeta, vnuki ter drugo sorodstvo.
Koludrovica, Koper, Prem, Trst, Trnovca, 23. marca 1974
GORIŠKI DNEVNIK
LANSKO LETO V NASI DE/ELI
Skoraj 11 milijonov nočitev domačih in tujih turistov
Gostje se najdalj zadržujejo v videmski pokrajini, na Tržaškem pa prevladuje tranzitni turizem
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Našo deželo je v lanskem letu obiskalo 1,357.000 turistov (podatek obsega bodisi goste, ki so prispeli na naše področje iz drugih italijanskih dežel, bodisi turiste iz tujine), ki so dali skupno 10,886.000 nočitev. » primeri z letom 1972 se je lani povečalo tako število novih «prihodov» kakor tudi število nočitev, in sicer prvo v razmerju 3,8 odst., drugo pa v razmerju 5,5 odst.
Najbolj obiskane so bile plaže v Lignanu in smučišča v videmski pokrajini ter Gradež. V omenjenih krajih so se turisti zadrževali tudi najdalj: tako je vsak turist v videmski Pokrajini lani preživel na tem področju poprečno po 10,5 dneva, v go-riški pokrajini 9,6 dneva, v porde-nonski 4,6 dneva in v Trstu — kjer Prevladuje tranzitni turizem in kjer je tudi največ enodnevnih obiskovalcev — 3,5 dneva.
Turistični promet po narodnosti in v okviru posameznih pokrajin je bil lani naslednji: na Tržaškem so našteli 214.003 italijanske in 165 tisoč 789 tujih turistov. Prvi so dali skupno 892.674, drugi pa 391.567 nočitev; na Goriškem je bilo 113.739 italijanskih in 65.821 tujih turistov, ki so dali 1,103.147 oziroma 179.560 nočitev (podatek kaže, da preživlja-j? počitnice v okviru goriške pokrajine predvsem gostje iz notranjosti Italije, medtem ko se tujci ustavljajo le za krajši čas) ; v videmski pokrajini se je lani ustavilo 449.873 italijanskih in 245.491 tujih turistov, ki so dali skupno 4,799.164 oziroma 2,563.208 nočitev. V pordenonski pokrajini so končno našteli 90.479 italijanskih in 12.280 tujih turistov, ki so dali skupno 433.529 oziroma 70.320 nočitev. Vsega skupaj je število turistov kakor omenjeno doseglo 1 milijon 357.475 enot, nočitev pa je bilo 10,886.317.
V tržaški pokrajini smo v zadnjih desetih letih zabeležili skupno 3 milijone 664.965 turistov, število nočitev pa je doseglo 10,526.962 enot. V tem pogledu od leta do leta ni bilo opaziti bistvenih sprememb. V začetnem letu, to je v letu 1964, je stopilo na naše področje 302.985 turistov, ki so dali skupno 882.083 nočitev. število prihodov se je potem Polagoma večalo vse do leta 1970, ko smo dosegli višek 404.440 prihodov in 1,179.299 nočitev (višek pri nočit-vah je bil dosežen leto poprej z 1.191,471 enotami), nakar se je pro-hiet zmanjšal na 379.792 prihodov v lanskem letu. Ker pa se je med tem poprečna doba bivanja na našem področju nekoliko podaljšala, je število nočitev kljub nazadovanju v številu prihodov napredovalo in do-
aprila
14.
ob M Mm ■ uri
se odpre za občinstvo
52.
SEJEM
ki se bo končal
seglo prav v lanskem letu višek z 1,284.241 enotami.
Prijava dohodkov (Vanoni) za Ido 1973
Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Še letos jc treba izpolniti prijavo dohodkov na isti način kot prejšnja leta (Vanoni).
Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno.
Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijav-
nice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili.
Kmečka zveza tudi letos, kot običajno izpolnjuje v uradnih urah (8—14, ob četrtkih, 8—12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (n? jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj), s seboj morajo pa prinesti davčne kartele za leto 1973, potrdilo delodajalca o plači v letu 1973 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov.
Priporočamo vsem, da prijavo opravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca.	TAJNIŠTVO KZ
PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
Kazni in oprostitve za trojico obtoženo velikošmarnega ropa
V ponedeljek spet proces zaradi ropa: med obtoženci znani Enzo Pangos
Včeraj se je zaključil proces zaradi velikošmarnega ropa v Starem mestu. Porotniki so priznali obtožence za delno krive, kljub temu, da je glavna, če že ne edina obremenilna priča, preklicala vse, kar je svojčas zaupala policiji. Kot smo že poročali včeraj, so med prvim zasedanjem porotnega sodišča zaslišali Nataleja Minotaura, ki je konec avgusta 1972 zaupal agentom letečega oddelka imena tistih, ki naj bi napadli in oropali upokojenega podčastnika javne varnosti Oscarreja Plesničarja. Na podlagi njegovih informacij so prijavili sodišču 18-letne-ga Maria Bortoneja in 23-letnega Ferruccia Tamburinija iz Trsta ter 25-letnega Carla Mattio iz Genove.
Na zatožni klopi sta prvi dan sedela Mattia in Tamburini, včeraj pa je bil odsoten tudi Mattia, tako da je pred sodni zbor stopil samo Tamburini, ki sicer sedi v zaporu zaradi vrste drugih prekrškov. Po nepričakovanem preklicu obtožb, ki je privedel do aretacije glavne obremenilne priče, je javni tožilec D’Ono-frio včeraj zahteval precej ostre kazni za vse tri obtožence. Pri tem je sicer upošteval olajševalne okoliščine in zlasti dejstvo, da so ukradli zelo majhno vsoto denarja (niti 30 tisoč lir), za Bortoneja pa je predlagal tudi, naj se mu upošteva, da je za časa ropa imel komaj 16 let.
Zaradi tega je predlagal za Tamburinija tri leta zapora in 200 tisoč lir globe zaradi ropa ter 3 mesece zapora zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel oropani Plesničar, za Bortoneja je predlagal 16 mesecev zapora in 100 tisoč lir globe zaradi ropa ter 3 mesece zapora zaradi telesnih poškodb, za Mattio pa dve leti zapora, 200 tisoč lir globe ter še tri mesece zapora zaradi telesnih poškodb.
Branilci odvetniki Fulvio Amodeo za Tamburinija, Riccardo Ghezzi za Bortoneja in Aleffi za Mattio so soglasno predlagali popolno oprostitev. Zlasti za slednjega je odv. Aleffi dokazoval popolno pomanjkanje dokazov in indicov, saj se tudi po zaupnih izjavah Minotaura Mattia ni udeležil ropa. Dobil je samo 3.000 lir od ukradenega denarja in tudi oropani Plesničar je trdil, da sta ga napadla dva mladeniča in ne trije. Za Bortoneja so skušali dokazati umsko neuravnovešenost in torej kazensko neodgovornost, obenem pa pomanjkanje dokazov in isto je bilo tudi pri branilcu Tamburinija.
Preden se je sodni zbor umaknil v posvetovalno dvorano, je predsednik dal besedo edinemu prisotnemu obtožencu. Tamburini je s tresočim glasom dejal, da je nedolžen, da v svojem življenju ni nikoli kradel in da bo že moral odsedeti pet let zaradi žalitve javnega funkcionarja. Tožilec D'Onofrio se je začudil, saj je kazen za žalitev največ pol leta zapora, tedaj pa je Tamburini dodal, da je bil obsojen zaradi žalitve, pa tudi zaradi pretepa in telesnih poškodb ...
Sodišče (predsednik Corsi, stranski sodnik Ligabue) je razpravljalo v sejni dvorani skoro poldrugo uro in je razsodilo precej salomonsko. Tamburinija je priznalo za krivega ropa in mu za to prisodilo dve leti zapora in 240 tisoč lir globe. Mattio je priznalo za krivega samo ker je vzel ukradenih 3.000 lir in mu dodelilo dva meseca pogojnega zapora in 20 tisoč lir globe. Obsojenca
bosta tudi morala izplačati sodne stroške. Bortoneja pa je sodišče priznalo za nezmožnega lastnega hotenja, ker je bil za časa ropa premlad in zato mu ni sodilo, pač pa ga je prijavilo sodišču za mladoletne, naj mu določi dobo nadzorovane svobode. Tamburinija je nadalje oprostilo osebnih poškodb, ker je Plesničar nepravilno vložil prijavo, Mattio pa je iste kazni popolnoma oprostilo, ker se ni udeležil ropa, pač pa samo prejel del ukradenega denarja.
Prihodnje zasedanje porotnega sodišča bo v ponedeljek ob 9.30, ko bodo stopili pred sodnike zaradi ropa v obtežilnih okolnostih Mario Musine, Giovanni Mastromuzzi in Enzo Pangos, ki je znan, poleg ropov, tudi zaradi svojega fašističnega rovarjenja.
PO FURLANIJI
Poziv ANPI ob proslavah praznika odporništva
Tokratna obletnica zmage nad fašizmom in nacizmom v Furlaniji mora biti slej ko prej posvečena razgaljanju fašistične kampanje proti repubhški ureditvi, poudarja v svojem pozivu pred začetkom proslav 25. aprila videmsko vodstvo zveze partizanov ANPI.
Zato zahtevajo antifašisti zdravilno očiščenje državnega aparata vsakršnega suma, kakor tudi ostrino in doslednost v obrambi demokracije. Ko antifašisti obsojajo vsakršno obliko korupcije ne morejo mimo potuhe, ki se daje prevratnikom.
Samo s povratkom k idealom odporništva, poudarja in zaključuje videmska ANPI svoj poziv, lahko odpravimo prevratniško dejavnost proti ustavnemu redu in krenemo na pot napredka in demokracije.
Za rešitev krize v miljski ladjedelnici
Prihodnji torek se na pobudo občinske uprave sestane v Miljah enotni odbor za obrambo krajevnega gospodarstva, v petek pa miljski občinski svet. Na obeh sejan bodo razpravljali o prošnji delavcev ladjedelnice «Alto Adriatico», ki je zašla v krizo, naj miljski organi posredujejo pri deželi in zahtevajo, naj s svojim posegom spravi položaj z mrtvega tira.
apri»
19
ob m	■ uri
16. in 19. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem
DARWIL
’^F
Zlate izdelke vseh vrst plačamo do 2.800 Nr za gram v odvisnosti od čistoče.
Prodajamo garantirane briljante za investicijo — popolnoma čiste brez barve (Extra Col-lection) začenši od 300.000 lir po karatu. Pismena garancija. DARWIL, Trst, Trg sv. Antona 4/1. 11.
Soglasna zavrnitev dodatnih pristojbin na nekatere vrste blaga proste cone
Resolucija misovskega svetovalca v zvezi z italijanskimi ozemeljskimi pretenzijami
Neofašistični svetovalec Coana je na začetku sinočnje seje občinskega sveta v Gorici predstavil resolucijo, v kateri zahteva, da občinski svet podpre ozemeljske zahteve Italije nasproti Jugoslavije. O resoluciji občinski svet ni razpravljal, ker jo mora občinski odbor najprej preučiti na svoji seji, jo nato vključiti v dnevni red naslednje seje občinskega sveta in na njej povedati svoje stališče.
S svojo resolucijo so neofašisti dregnili v pekoče vprašanje, ki je danes v žarišču italijansko - jugoslovanskih odnosov, ter hočejo s svojo potezo odstraniti osamljenost, v kateri so se znašli z nastankom protifašistične enotnosti v Gorici ter kaliti razvoj dobrega sosedstva.
Od stališča, ki bo prevladalo v občinskem odboru, je v veliki meri odvisno zadržanje občinskega sveta. Če bi izhajali iz protifašističnih stališč, ki so se v zvezi s fašističnimi provokacijami izoblikovala v občinskem svetu ter upoštevali tudi županovo zadržanje glede tega vprašanja (župan je osebno nastopil na sindikalnem zborovanju v kinu «Vittoria»), tedaj odbor ne bi smel ravnati vsaj tako kot ob drugih podobnih priložnostih, ko po navadi poteče po več mesecev, predno odgovori na zastavljena vprašanja.
Na seji so svetovalci soglasno zavrnili zahtevo finančnega ministrstva, da moramo za nekatere vrste blaga proste cone uvesti posebne pristojbine (prelevmane). Svetovalci so prelevmane zavrnili zato, ker bi povsem odpravili ugodnosti, ki jih zakon o prosti coni prinaša občanom, in bi škodovali občinskim dohodkom. Svetovalci so zato sklenili, da zavrnejo pribitek na ceno v višini 15 odstotkov, kakor je zahtevalo ministrstvo in pristanejo samo na simboličnega v višini 1 odstotka.
Okoli tega vprašanja so se svetovalci dogovarjali domala dve uri. Najprej je odbornik Ciufarin prebral predlog sejnega sklepa, nakar so sejo prekinili skoraj za dve uri, da so se načelniki vseh političnih skupin dogovorili za stališče, o katerem poročamo v prejšnjem odstavku in ki so ga tudi soglasno sprejeli.
Župan je nato odgovoril na komunistično interpelacijo glede položaja v podjetju ARTESAC. Dejal je, da je podjetje ukinilo proizvodnjo, ker ni utegnilo prodati blaga, ki se mu je nakopičilo v skladišču. Svetovalka Pirella je odgovorila, da podjetje preusmerja proizvodnjo in da ga mora občinska uprava nadzorovati, ker je prejelo od občine zemljišče v industrijski coni po ugodni ceni s 15-letno pogodbo.
Danes v Gorici deželni aktiv mladinskih federacij PSI
Danes ob 16.30 se bo na sedežu goriške federacije PSI v Ul. 9. avgusta sestal deželni aktiv mladinskih federacij PSI, kateremu bo predsedoval član osrednjega vodstva FGSI Sandro Amorosino. Poleg mladih socialistov so povab-
ljeni tudi socialistični paramentar-ci, deželni svetovalci in predstavniki stranke. Razpravljali bodo o referendumu o razporoki.
• Trgovinska zbornica v Gorici obvešča trgovinske operaterje, ki bi radi obiskali milanski velesejem, da imajo v pisarni na razpolago nekaj brezplačnih vstopnic za dneve 16. in 19. april.
za vestno službo na delovnem mestu in za gospodarski razvoj. Prošnje naj vsebujejo podatke, ki jih zahteva tajništvo zbornice. Podrobnejša pojasnila na tajništvu zbornice za industrijo, obrt, trgovino in kmetijstvo v Gorici, Ul. Crispi 10.
KD prireja debato o razporoki
V dvorani Stella Matutina bo danes popoldne ob 16. uri predavanje z debato o razporoki, ki ga prireja goriška krščanskodemokratska stranka. V tiskovnem poročilu goriške KD je precej polemična ost proti vsem, ki so bili in so za raz-poroko, še posebej ostre so polemike na račun komunistov in socialistov.
ŽE ČETRTI LETOŠNJI KONCERT
K Dobrovem v Brdih bo jutri četrti nastop «Primorska poje»
Posvečen bo 60-letnici rojstva Rada Simonitija
V Dobrovem bo jutri popoldne ob 16. uri četrti nastop revije pevskih zborov «Primorska poje». Ta nastop bo istočasno proslava 60-let-nice rojstva znanega briškega glasbenika, komponista in dirigenta Rada Simonitija in prav zaradi tega so vsi nastopajoči zbori postavili v svoj program vrsto Simonitijevih pesmi. Nekateri bodo nastopili samo z njegovimi pesmimi.
Na jutrišnjem koncertu bodo nastopili moški zbor «Zarja» iz Bilj, moški zbor «Luka Koper», ženski zbor iz Fukovice, mešani zbor «France Prešeren» iz Boljunca, mešani zbor «Bojan» iz Dornberka, moški zbor «Tabor» z Opčin pri Trstu, moški akademski pevski zbor «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane, ženski in mešani zbor iz Postojne ter moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine.
Po koncertih v Trstu, Vipavi in Gorici bo ta četrti; sledili bodo še trije koncerti v Ilirski Bistrici.
Čimprej javiti trg. zbornici podatke o natečaju za nagrade za vestno službo
Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da zapade 31. marca rok za predložitev prošenj za .sodelovanje na enajstem natečaju za nagrade
URADNI PODATKI STATISTIČNEGA ZAVODA 1STAT
Na Goriškem so se življenjski stroški lani dvignili za skoro petnajst odstotkov
V naši deželi višja podražitev kot drugod po državi
Tudi uradni podatki ISTAT za raz-1 Upoštevajoč uradne statistike lah-dobje med decembrom 1972 in de-1 ko ugotovimo, da so se tudi pre-cembrom 1973 kažejo, da so cene v j jemki ljudi, ki so v delovnem razmerju, povišali v istem razdobju, pri vseh zaradi zvišanja draginjske doklade, pri nekaterih kategorijah pa zaradi izboljšanih delovnih pogodb, niso pa prejemki dosegli cen in zaradi tega se je življenjski standard dejansko zmanjšal.
tem razdobju poskočile več kot v zadnjih tridesetih letih. V naši deželi je povišanje cen hujše kot v splošnem državnem merilu in za nekatere predmete je Goriška na prvem mestu v deželi.
Nekaj podatkov. V vsej državi je splošni indeks cen poskočil v tem razdobju za 12,3 odstotka, v naši deželi pa za 13,3 odstotka. Prednjači videmska pokrajina s 15,5 odstotka, sledi goriška s 14,5 odstotka, nato sta še tržaška (13,4 odstotka) in pordenonska (12,9 odstotka). Kar se podrobneje tiče jestvin znaša povišanje cen na Goriškem 12,6, za obleke in obutev je cena višja kar za 23,6 odstotka, za elektriko in stroške za ogrevanje 15,7 odstotka, cene stanovanjskih najemnin pa so višje za 12,3 odstotka.
Sorazmerno so se dvignili tudi indeksi splošnih življenjskih stroškov. V vsej državi je indeks poskočil od 115 na 129,1 točke, v naši deželi pa od 115,3 na 130,7 točke. Po posameznih pokrajinah je položaj sledeči: Gorica od 114,2 na 130,8, Pordenon od 115,1 na 129,9, Trst od 115,9 na
131.4	in Videm od 113,2 na 130,8 točke.
Najvišji je tu indeks za hrano. Na Goriškem je poskočil od 118,2 na 133,1 točke (v deželi od 116,3 na 131). Indeks za oblačila je od 110,8 poskočil kar na 136,9 (v deželi od 116,8 na 140,8). Indeks za kurjavo in elektriko je poskočil od 101,1 na 117 točk (v deželi od 102,3 na 123,7); indeks stroškov za stanovanje pa je na Goriškem poskočil od 106,9 na 120 točk (v deželi od 109,5 na 120 točk); indeks za splošne storitve pa je pri nas poskočil od 113 na 127 točk (v deželi na splošno od
113.4	na 129,4 točke).
IlllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUlillllllltllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll*
V NOČI OD SOBOTE NA NEDELJO
NEZNANCI OROPALI SKLADIŠČE SANITARIJ V UL. GARZAROLU
Odnesli so za 150.000 lir vrednosti materiala
Trgovec Vittorio Comelli iz Gorice se je prejšnji dan pritožil na kvesturo zaradi kraje v svojem skladišču. Neznanci so se v skladišče v Ulici Garzarolli vtihotapili v noči med soboto in nedeljo prejšnjega tedna, potem ko so odrezali luknjo v roloju vhodnih vrat. Zavedajoč se, da jih ne bo nihče zasačil, so pričeli brskati po vseh predalih skladišča in odnesli nekaj materiala. V
pisarni so ukradli mali računalnik, iz pisalne mize pa 6.500 lir.
Ko se je Comelli v ponedeljek vrnil v trgovino je takoj opazil velik nered ter ugotovil, da so mu neznanci odnesli nekaj sanitarnih in električnih pripomočkov.
Po mnenju agentov kvesture gre za podvig mladoletnikov, kajti skozi luknjo so lahko prišle le majhne osebe.
Do 6. aprila sprejemajo prijave za mladinske igre
Na bližnjih mladinskih športnih igrah bodo lahko sodelovali vsi mladinci, rojeni v razdobju od leta 1958 do 1968. Občinska komisija je že sestavila program dela, ki zajema domala vse športne panoge.
V občinskem zdravstvenem uradu je vsak ponedeljek in petek od 15. do 17.30 na razpolago občinski zdravnik, ki bo izdal potrdilo, da je športnik, ki namerava sodelovati na teh igrah, za to sposoben. Prijave sprejema občinski urad za šport in mladino do vključno 6. a-prila. V tem uradu bodo prosilcem postregli tudi z navodili glede tekmovanj.
POPRAVEK
V našem včerajšnjem poročilu o nastopu pevskih zborov v gledališču Verdi se je vrinila neljuba napaka. Občinstvo je pozdravil član predsedstva Slovenske prosvetne zveze Danilo Nanut, podpredsednik SPZ pa je Saverij Rožič, ki je bil na koncertu tudi prisoten. Za neljubo pomoto se oproščamo.
Pogled na del občinstva, ki je napolnilo dvorano gledališča Verdi v Gorici za revijo «Primorska poje»
Čadrg je dve uri oddaljen od Tolmina, toda policija, fašisti in orožniki so vsak dan prihajali v vas, ki je bila blizu državne meje. Marsikdo v vasi jim ni bil zanesljiv. Tajne celice organizacije TIGR, ki je obstajala že od leta 1926 in jo je vodil Jakob Rutar, niso nikoli odkrili. Po bratovi aretaciji pa je vzdrževal zveze z nekaterimi primorskimi središči, zlasti pa preko meje, od koder sta z Matijem prinašala razno antifašistično literaturo. Kot običajno, sta tudi 5. decembra 1934 prišla v hišo h Kumrovim dva orožnika. Hotela sta imeti neka po jasnila glede vojaščine od Jakoba, ki je z bratoma Matijem in Jožefom pripravljal drva pod Lajnarjem v visokem snegu. Ostala sta in vztrajno čakala vse popoldne. Ko so se bratje v temi vračali iz gozda, je bil Jakob opozorjen, da ga čakata karabinjerja v hiši. Trenutno je okleval, toda ker so bili vsi domači prepričani, da se tiče nepo membne zadeve, je vstopil. Orožnika sta ga odločno pozvala, da mora takoj z njima v Tolmin do policijskega komisarja. Nista mu dala časa, da bi se preoblekel in okrepčal po napornem delu. Hitrih korakov so izginili v temo proti Tolminu. Neprijeten dogodek je Matija hudo prizadel. Trdno se je odločil, da ne bo dopustil, da bi Jakoba policija mučila in da bi ga obsodilo Posebno fašistično sodišče v Rimu kot brata Antona pred 4 leti. Razburjenost mu je pregnala utrujenost in lakoto. Brez besed se je zgubil v temo in hitel za trojico po zasneženi in poledeneli poti. Bil je golorok, ker ni utegnil poiskati skritega orožja. V napetem živčnem stanju je med hitro hojo že skoval načrt. Da bi jih prehitel, se je na Lazu spustil po strmi krajšnici proti mostu v Koritah nad Tolminko. Izbral je dobro preračunano zasedo za skalo na ostrem zavoju ozke ceste pod Dantejevo jamo.
V vsaki roki je držal kamen, e-dino orožje, ki ga je mimogrede po bral. Zaslišal je korake podkovanih čevljev in v tem napetem čakanji' sta orožnika stopila po cesti predenj. S spretnim zamahom z desno in levo roko je drugega za drugim pogodil za tilnik in ju podrl na
Idriji in Kobaridu. Na vseh koncertih je bil napovedan nastop 63 zborov, nekateri so sicer že odpadli. Od goriških zborov morajo nastopiti še sovodenjski «Nonet» in zbor «Kras» z Dola Poljan ter zbor «Briški grič» iz števerjana.
V	Ajdovščini razstava del Vena Pilona
V	umetnostni galeriji v Ajdovščini je ponovno odprta stalna zbirka del Vena Pilona. Iz slikarjeve umetniške zapuščine je razstavljenih 29 slik, 18 grafik, 15 akvarelov, 63 risb, 24 fotografij in 1 plastika. Med najzgodnejša dela sodijo akvareli, ki jih je Pilon ustvaril v času svojega ujetništva v Rusiji med prvo svetovno vojno, med poslednja pa v Parizu v letih 1950-51 nastali grafični ciklus «Montparnasse». Razstava bo odprta do 10. aprila, ko se bo začasno umaknila slikarski razstavi «Od baroka do impresionizma».
Uporaba teniškega igrišča na Rojcah
Občinska uprava obvešča krožke, ki bi radi uporabljali teniško igrišče na Rojcah, naj do 31. marca predložijo prošnje občinskemu uradu za šport.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da se je že pričelo vpisovanje za 8. slovenske športne igre, ki bodo 31. marca na Piancavaliu. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, Ul. Malta 2, do četrtka, 28. marca. Organizator je v ta namen najel avtobus, ki bo na smučarski center odpeljal mlade športnike in njihove starše. Tek movanje bo veljalo tudi za eno prisotnost akcije «planinstvo in šport za vsakogar».
Slovensko planinsko društvo bo i-
melo v sredo, 3. aprila 27. redni občni zbor, ki bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 s pričetkom ob 20. uri. Na občni zbor so vabljeni člani društva.
Predavanja
MiiimitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiminiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiii
Ob obletnici smrti Matije Rutarja iz Čadrga
tla. Pri padcu ga je orožnikova puška močno udarila po glavi. Poklical je brata Jakoba. Toda še predno sta se znašla, sta se orožnika že pobrala, ker ju je prešibek u-darec le za hip omamil. Da bi se rešila, sta ju brata porivala proti robu ceste. Neprisebna, a spočita o-rjaka sta se krepko upirala in se iztrgala smrtni nevarnosti. Tedaj sta vsa zmedena z veliko brzino izstrelila vse naboje pištole proti napadalcema in se spustila v paničen beg proti Tolminu. K sreči ni bil nihče zadet, ko sta sklonjena grebla za kamni. Tema in zbeganost orožnikov sta rešila brata, kajti v Tolminu sta orožnika pripovedovala, da ju je napadlo 15 ljudi. Pač, noč ima svojo moč, strah pa velike oči.
Matija in Jakob sta na vso moč hitela v Čadrg, saj sta z gotovostjo pričakovala, da bo policija prišla za njima. Naglo sta napolnila nahrbtnike z najnujnejšimi rečmi ter se napotila v visoko zametene gore. Še isto noč sta prekoračilo državno mejo.
Naslednje jutro pri polnem siju lune okrog 6. ure je policijski komisar Biechi s psi in dvema karabinjerjema ustavil sestro Urško z nečakinjama, ki so šle v Tolmin, par kilometrov od Čadrga. Izvlekel je o-sebne izkaznice vseh njenih bratov, sester in staršev. Hotel je vedeti, kje sta Matija in Jakob. Povedala mu je, da so enega odpeljali, a drugi je odšel sam, vrnil pa se ni nobeden. V Čadrgu pri Kumrovih so preiskali hišo od tal do vrha in pobrali slovenske knjige. Odgovarjali so komisarju: Jakoba so gnali, Matija je šel sam, vrnil sc ni nihče. S seboj so odpeljali starejšega brata Jožefa, očeta devetih otrok. Zvečer so ga izpustili.
Zjutraj, 7. decembra so Čadrg napolnili orožniki, policija in vojaki, ki so prihajali od Zastenarja in Tol mina. Del tolminskega garnizona je odšel v Ravne in zastražil mejo. Iskali so ubežnika po vseh hišah, senikih po senožetih in po gozdovih. Temeljito so izvedli preiskave po hišah s priimkom Rutar. Na Ozidju pri Jevancetovih je 12 orožnikov preiskovalo hišo in hlev. Celo pri samotnem kmetu Možarivcu nad Za-lazom so z greblami drezali v peč. Ponovno so odnesli slovenske knjige in vzeli s seboj Jožefa ter nečaka njegove žene, Andreja in Jakoba. Tudi ti so se vrnili zvečer domov. Miru pa ni bilo še ves december. Dan za dnem so prihajali eni in drugi v Čadrg iskat Jakoba in Matija. Komisar Biechi je bil prepričan, da nista mogla v takem snegu prekoračiti meje. Ko sta poslala prvo sporočilo domov, prej sta namreč pisala sestri v Zasteno, je bil komisar obveščen. Policija je redno pregledala vso pošto in zaplenila razna pisma in pošiljke slovenskih izdaj v Gorici in Trstu. Pozneje se je zvedelo, da je policija na podlagi zaplenjenega pisma aretirala študenta Jožeta Valentinčiča (sedaj zdravnik v šempetrski bolnišnici), Janka Bukovca iz Volč in Jakoba Rutarja.
T. R.
V Prosvetni dvorani v Gorici bo
danes, ob 16.30, na pobudo SPD, predavanje na temo «Dežela nepozabnih lepot». Predaval bo prof. Ciril Hubad iz Ljubljane, ki bo prikazal številne diapozitive o lepoti slovenske zemlje, od Julijcev do Bele krajine in od morja do Prekmurja.
Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi v četrtek, 28. marca, ob 20.30 na svojem sedežu predavanje Janeza Hoenna iz Nove Gorice o Kazahstanu, daljni sovjetski azijski deželi. Predavanje bo ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi.
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi v petek. 29. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu predavanje Romana Rodara iz Gorice «O potovanju po Donavi in po Volgi». Predavatelj bo svoja izvajanja ponazoril s 300 barvnimi diapozitivi.
Izleti
Mladinsko krožek Gorica in Športno združenje «Dom» organizirata v soboto, 30. marca avtobusni izlet v Pordenon na odbojkarsko tekmo Non-cello — Dem. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPZ (tel. 2495), Ulica Malta 2, ali pri odbornikih obeh organizacij.
Kino
Gorica
VERDI 16.30-21.30 «Sussurri e grida». H. Andersen in N. Thulin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16 30-21.30 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». J. P. Beimondo in J. Biset. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.T5~21.30 «Trash, i rifiuti di New York». J. Dalle-sandro in J. Forth. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Un rebus per l'assassino». R. Beniamin in J. Mason. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «Il giustiziere giallo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «La gang dei doberman colpisce ancora». Barvni film
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Papillon». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Spasmo». Barvni film.
Nora Corica
SOCA «Cosa nostra», amer. italijanski barvni film ob 18.00 in 20 00, SVOBODA «Olsenova tolpa», danski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Otok v plamenu», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAC1NA Prosto.
RENČE «Trdnjava smrti», japonski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči Je dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. štev. 72341.
Jugoslovanska trgovska mornarica in jugoslovansko ladjedelstvo
Ko smo nedolgo tega poročali, da so v puljski ladjedelnici «Uljanik» splavili največji tanker v Sredozemlju, velikansko ladjo z 265 tisoč tonami nosilnosti, smo tudi rekli, da jugoslovanske ladjedelnice gradijo ladje v glavnem za tuje komitente, za tuje naročnike in le bolj malo za domače ladjedelniške družbe.
Razlog za to je bil v glavnem v tem, da jugoslovanske ladjedelniške družbe niso imele dovolj sredstev na razpolago in so zato jugoslovanske ladjedelnice raje gradile za tuje naročnike, ki so sproti plačevali naročila po določenem ključu, deloma v deviznih plačilnih sredstvih, deloma v dinarjih. V zadnjih časih pa je tudi jugoslovanskih naročil pri jugoslovanskih ladjedelnicah nekaj več.
Po najnovejših podatkih razpolaga jugoslovanska trgovska mornarica z 287 ladjami s skupno tonažo 1,628 tisoč BRT oziroma 2,444.000 tdw.
Ker ima SR Hrvaška največ obal in obalnih mest, je razumljivo, da ima tudi največjo mornarico. Hrvaške ladijske družbe so v začetku tega leta razpolagale z 237 ladjami s skupno 1,139.000 brt, o-ziroma z 1,718.000 tdvv. Črna gora je imela v začetku leta 30 ladij s
317.000	brt, oziroma 479.000 tdw. Socialistična republika Slovenija, ki ima najmanj morja, komaj kakih 30 km obale, razpolaga z 20 ladjami s skupno tonažo 171.000 brt oziroma z 247.000 tdw.
Jugoslovanske ladjedelnice so v lanskem letu zgradile skupno 19 ladij s skupno 441,000 brt, oziroma
768.000	tdw. Od tega je bilo kar 17 ladij za 413.000 brt zgrajenih za tu- j je naročnike, domača, jugoslovanska mornarica, v konkretnem primeru družba Jugolinija pa je dobila dve ladji za skupno 28.000 brt, oziroma za 45.000 tdw.
V	razdobju prihodnjih treh let, torej od 1974 do 1976, bodo jugoslovanske ladjedelnice, v smislu doslej sklenjenih pogodb, zgradile 49 novih ladij za skupno 1.998.000 brt, oziroma za 3,618.000 tdw za skupno vrednost 795 milijonov dolarjev. V letošnjem letu, torej v letu 1974, bodo jugoslovanske ladjedelnice izročile naročnikom kar 22 ladij za 864 tisoč brt. Naročniki so v glavnem brodarji iz Sudana, Norveške, Zahodne Nemčije, Paname, Saudske Arabije, Indije ter iz LR Kitajske in Sovjetske zveze. Poslednji dve naročnici sta se obvezali, da bosta plačali ladje za 96 odstotkov vrednosti v konvertibilnih valutah, za 4 odstotke pa v vzhodnoevropskem kliringu.
V	prihodnjem letu bodo jugoslovanske ladjedelnice, kolikor je bilo doslej naročenega, zgradile 29 ladij za skupno 685.000 brt. Tudi tokrat je med največjimi komitenti Sovjetska zveza, toda drugi naročniki so iz Libije, Indije, Paname in Zahodne Nemčije. Na naslednje leto, torej za 1976. leto pa je bilo doslej naročenih 9 ladij za skupno 467.000 brt, med naročniki so Indija .Francija ter Sovjetska zveza, ki se je tudi v tem primeru obvezala na plačevanje v višini 84 odstotkov vrednosti v konvertibilnih valutah
Z 22 ladjami, kolikor jih bodo zgradili v 1974 letu, so izkoriščene vse zmogljivosti jugoslovanskih ladjedelnic. Prihodnje leto bodo gradili 29 ladij, vendar pa kaže, da bodo te ladje manjše, ker bo skupna tonaža manjša. Isto velja tudi za leto 1976.
Ker je bilo doslej naročenih v glavnem več iz tujine in le malo domačih naročil, težav v splošnem ne bo, seveda, kar zadeva zaposlitev vse zmogljivosti. Posebno ne bo težav v primeru, če se rešijo vsi problemi v zvezi z naročili jugoslovanskih ladijskih družb, za katere pa v jugoslovanskih ladjedelnicah skoraj ni mesta vse do •redine 1976. leta.
Podobno je tudi v svetovnem la-djedelstvu. Konec oktobra lani je bilo v vseh pomembnejših ladjedelnicah na svetu naročenih 3804 ladij za skupno 260 milijonov tdw.
.......................mulim.............................mil.....Ililllin
Hudičev most nad Nadižo v Čedadu
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Graški slikarWilhelm Thòny v galeriji palače Costami
Razstava je organizirana v cilju medsebojnega spoznavanja med pobratenima mestoma - Organizalorji so dali največ, kar so mogli
Če bi napravili po tržaških mestnih ulicah nekakšno letečo anketo in bi na primer vprašali sto ljudi, če poznajo Thbnyja, bi nam prav gotovo vsaj 90 oseb reklo, da je to tisti viliki smučar, ki je letos požel celo goro prvenstev. Od preostalih desetih bi verjetno morda le eden rekel, da je verjetno to isti graški Thòny, katerega dela so že nekaj časa razstavljena v razstavni dvorani palače Costami. In vendar smo prepričani, da bo sloves, ki ga uživa slikar Thòny trajnejši od slovesa, ki ga uživa smučar z istim imenom. S tem prav gotovo ne nameravamo odvzeti kaj na slovesu, ki si ga je pridobil smučar Gustav Thòny, nikakor ne, vendar smo prepričani, da je Wilhelm Thòny umetnik, katerega vrednost je trajnejše narave.
Razstava del tega velikega graškega umetnika je — kot smo
Niiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAJBOLJ DRASTIČEN PRIMER NUDIJO ZDA
Bogati svet se bo kmalu začel dušiti v odpadkih
V ZDA pride že 3 kg smeti na državljana na dan ■ Ameriški kozmonavti so poročali o oblakih prahu in dima
Če v kakem večjem mestu stopijo smetarji za dan dva v stavko, se v smetnjakih nabere toliko smeti in odpadkov, da se pred vsako hišo kaj kmalu nabere cel kup smeti. Ko so pred letom dni stopili v stavko pariški smetarji in niso hoteli odjenjati nekaj dni, je nastalo v francoskem glavnem mestu že nevarno za nalezljive bolezni Danes v razvitem svetu problem smeti ni to, kar je dobil še pred kakim desetletjem. Še več, če so še pred leti trdili, da je znak visoke civilizacije velika uporaba vode, velika uporaba mila ali velika uporaba kovine, danes trdijo, da je znak visoke civilizacije in blagostanja — velika količina odpadkov in smeti.
In temu bi skoraj ne mogli oporekati, saj je tudi res, da je tam, kjer je visoka civilizacija doma, kjer vlada veliko blagostanje, tudi veliko — smeti, veliko odpadkov. Sicer bi ne bilo niti treba tako daleč, da bi prišli do konkretnih podatkov, vendar menimo, da je primer ZDA še najbolj primeren glede tega. Najnovejši podatki pravijo, da poprečen Američan v svojih 70 letih življenja porabi 100 milijonov litrov vode, 80 tisoč litrov bencina, 50 stotov mesa 140 stotov mleka in mlečnih izdelkov itd. Ob tolikšni porabi je logično, da so velike tudi količine odpadkov in smeti, glede česar se navajajo iz istega vira naslednji podatki: vsako leto se odkotrlja v morja in reke najmanj 100 milijonov avtomobilskih gum, na smetiščih se na leto nabere za 20 milijonov ton papirja, 28 milijard stekleničk in druge steklene posode, 48 milijard konzervnih škatel itd, itd.
Prof. Lucien Brush je nekoč cinično pripomnil takole: Ko bodo arheologi nekoč brskali po naših smetiščih, bodo prišli do zaključka, da je bila naša doba doba piva. Toliko je namreč med našimi smetmi konzervnih škatel za pivo.
Sicer pa so glede tega značilni tudi naslednji podatki, ki se tudi nanašajo na ZDA. Leta 1920, torej
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neka vest vam bo razčistila pojme o spletkah, ki se spletajo okoli vas. Nova presenečenja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši interesi so v nevarnosti. Glede čustvenih zadev naj včasih spregovorijo tudi možgani.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ni priporočljivo, da se lotite dela, na katero se ne spoznate. Neka
NA FILMSKIH PLATNIH
Na obali Rittov film «Sotmder»
Opozarjamo bralce, da bodo te ni predvajali v jugoslovanskih inematografih na obali zelo po lemben ameriški film, ki doslej 5 ni prišel v italijansko distri-ucijo in verjetno tudi ne bo, ker ; pač brez večjih filmskih igralen. Gre za delo Martina Ritta Sounder ali pasje življenje», ka-irega zgodba je postavljena v a Ameriko pomembno obdobje red Rooseveltovo vlado. Film bo-o danes, v soboto ob 20. uri redvajali v Piranu, jutri, v ne-eljo ob 20. uri pa v Kopru, kjer a bodo ponovili še v ponedeljek b 16. in 18. uri ter v torek, ob 8. ali ob 20. uri.
S. G.
oseba se bo naveličala vašega zavlačevanje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Nesporazum ali nasprotovanje nekega-poslovnega tovariša. Vaš družinski mir je v nevarnosti.
LEV (od 23.7. do 21.8.) Ne spuščajte se v preveč tvegane posle, ker jim ne boste kos. Bodite bolj odločni.
DEVICA (od 22.8. do 22.9.) Kaka majhna težava v začetku, sicer pa bo šlo vse prav. Ne bodite preveč trmasti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pobude, ki ste jih pravkar sprejeli, vam bodo v težavnem trenutku v veliko pomoč. Sreča v igri.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Imeli boste odlično zamisel. U-resničite jo čimprej. Pazite na zdravje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Previdnost naj bo vaša najboljša svetovalka. Skušajte uveljaviti svojo osebnost.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Prijatelji in dobri posli bodo na vas vplivali ugodno. V družinskih snorih ne smete poznati popustljivosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-goden dan za dosego nekega o-sebnega smotra. Dan bo za neko sentimentalno srečanje
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pazite se pred nanačnimi koraki. Vse kakor trošite preveč denarja, da bi poudarili svojo osebno pomemb nost.
pred samimi 50 leti, je prišlo na posameznega ameriškega državljana po 1 kilogram in 350 gramov smeti na dan. Petdeset let pozneje, torej, leta 1970 jih je prišlo že skoraj 3 kg. leta 1980 jih bo za 4,5 kg. In če bomo šli po tej poti naprej, jih bo konec stoletja prišlo že okoli 25 kg in se bodo Američani v njih že dušili,
Največ odpadkov daje, seveda, embalaža, ki je imela nekoč izključno funkcionalno vlogo in ki služi danes tudi že za reklamo, saj se posveča dffibalaži tolikšna pozornost, da je včasih njena vrednost večja od vrednosti blaga, ki ga vsebuje. Do kolikšne mere to velja, naj nam ^bkfedo naslednji podatki: v ZDA porabijo na leto samo za embalažo nič manj kot 23 milijard dolarjev, kar je v naši valuti okoli 12.000 milijard lir. Sicer pa porabijo v ZDA za embalažo 55 milijonov ton najrazličnejših surovin, od tega odpade 56 odst. na papir, 18 odst, na steklo, 14 odst. na kovine, 7,5 odst. na les in 3,5 odst. na plastične snovi.
Da je plastične embalaže mani, je praktično sreča, kajti vtem ko se druga embalaža ali sama razpade ali jo z lahkoto uničimo z ognjem, se s težavo rešimo embalaže iz plastičnih snovi, ker se sama noče in noče razpasti, v ognju pa je tudi ne moremo kar tako uničiti, ker se pri njenem izgorevanju ustvarja veliko dokaj strupenega plina.
Kako je s tem težko, nam bo povedal naslednji primer: les, papir in podobno embalažo nam pomagajo razkrajati drobnoživke, ki se pa ne lotijo plastike. Ko pa je avstrijski mikrobiolog prof. dr. Herbert Schaden odkril neko drobnoživko, ki se loteva tudi plastike, ki jo sicer počasi, pa vendarle spreminja v gnojilo, se je za njegov «izum» začela zanimati celo Organizacija združenih narodov, ki je prevzela patronat nad nadaljnjimi raziskavami na tem področju.
Odveč bi na tem mestu bilo ponavljati to, kar smo že tolikokrat zapisali, da postajajo morja ob mestih že nekakšne greznice, z u-streznimi nič kaj prijetnimi posledicami. Pomislimo le na «neapeljski primer» izpred enega leta, ko je del južne Italije zajel val kolere.
Toda posadka ameriške vesoljske ladje «Apollo 10» je po vrnitvi na Zemljo v svojem poročilu spregovorila tudi o «oblakih dima, pare in prahu» nad določenimi ameriškimi mesti. Z druge strani pa so na razpolago tudi poročila ekologov o prenasičenosti mestnega zraka z raznimi plini, s smogom.
ki iz leta v leto zastruplja vedno več ljudi, tako da so se končno v vseh bolj razvitih deželah lotili vprašanja, kako temu odpomoči, kako na primer ustvariti vozilo, ki ne bo zastrupljalo zraka.
Sicer se bo kdo vprašal, kako spadajo strupeni plini med smeti, o čemer smo začeli govoriti v začetku? In vendar so tudi izpušni plini vozil, dim iz tovarniških dimnikov, dim in peči ogrevalnih naprav v mestih — smeti in odpadki, kajti tudi saj, prahu in plinov se nabere na stotisoče, na milijone ton na leto. Spomnimo se leta 1952, ko se je v nekem vlažnem vremenu ustvaril nad New Yorkom «dežnik» dima in prahu, da so ljudje kar cepali po cestah. V New Yorku so tedaj v enem samem dnevu zabeležili nič manj kot 4000 primerov zastrupitve s smogom . . .
rekli — v palači Costami in vzbuja zanimanje tržaških ljubiteljev umetnosti, organizirana pa je bila v sodelovanju med občinsko razstavno dvorano palače Costan-zi ter graškima ustanovama Kiin-stlerhaus in Kulturhaus der Stadi Graz. Kakor je znano, se je naše mesto pobratilo z avstrijskim mestom in v okviru medsebojnega spoznavanja spada tudi Thòny-jeva razstava, o kateri je govor.
Nemogoče je v priložnostnem zapisu pobliže se spoznati z umetnikom. Posebno pa, ne da bi si ogledali tudi njegova dela. Toda skušali, bomo tega umetnika prikazati vsaj z nekaterimi podatki:
Wilhelm Thòny se je rodil v Gradcu 10. februarja 1888, torej pred 86 leti. Že mlad se je začel ukvarjati z umetnostjo in pri 20 letih je bil na Muenchenski likovni akademiji, kjer je imel za u-čitelja Gabrijela Hackla in Angela Janka. Njegova umetniška pot se je naglo razvijala in do zečetka prve svetovne vojne je bil že znan ne le v Gradcu, pač pa tudi v nemških mestih. Izbruhnila pa je vojna in Wilhelm Thòny je šel kot prostovoljec v vojno in bil 1917. leta tudi na italijanskem bojišču. Iz te dobe izhaja veliko njegovih slik o vojni. Samo iz teh del je mogel v Gradcu napraviti razstavo, toda izkupiček razstave je namenil sirotam in vdovam iz njegove vojaške e-note.
Čeprav je šel v vojno kot prostovoljec, Thòny ni bil militarist, kot bi se morda zdelo tudi iz tega, da je bil deležen tudi visokega vojaškega priznanja. Brž po končani vojni je Thòny odšel v Švico, od koder se je preselil v Muenchen in se od tod ponovno vrnil v Gradec, kjer je ustanovil združenje «Sezession», ki je imelo precej vpliva na likovno in kulturno dejavnost v Gradcu.
Leta 1929 je bil Thòny imenovan za profesorja, toda kmalu pozneje je za vedno zapustil Avstrijo in se najprej naselil v Parizu, kjer se je vdrugič poročil, nato pa je odpotoval čez Atlantik in se naselil v New Yorku, kjer se je v kratkem času močno uveljavil. Wilhelm Thòny bi se verjetno ne bil odločil za ta korak, za selitev čez Atlantik, verjetno niti Avstrije bi ne bil zapustil, če bi se ne bil bal naglega prodiranja nacizma, ki ga je odločno odklanjal. Tudi Pariz mu glede tega ni jamčil večje varnosti.
Amerika je Thònyju sicer odprla
Avgust Černigoj v Vidmu
J®Sr * ir - - ffi	■ t/> J» 'j«, ' -n 'M
Prof. Avgust Černigoj bo danes ob 18. uri odprl v Vidmu v galeriji Centro Friulano Arti Plastiche v Ulici Springer 14 razstavo, ki bo trajala do 17. aprila. Na sliki njegova «Kompozicija 1972»
vrata na stežaj in tu je dosegel velike rezultate, toda tudi svojo največjo nesrečo. Ko je kmalu po vojni, 1948. leta, zbral kaki'.: tisoč svojih del, olj, risb, grafik za svojo velikansko razstavo, je požar v marcu 1948. leta uničil skladišča Broum in pretežni del njegovih umetniških stvaritev je bilo uničenih. Leto dni pozneje,
1.	maja 1949, pa je podlegel možganski kapi.
Kakor beremo v zelo bogatem katalogu, ki je izšel ob sedanji razstavi Thònyjevih del v palači Costami, so se graške oblasti, ki so se ukvarjale s pripravo sedanje razstave, močno potrudile, da so zbrale kar se da največ umetnikovih del, za sedanjo prireditev, ki prav gotovo zasluži pozornost, saj gre vendar za razstavo del enega največjih avstrijskih slikarjev novejše dobe.
iiiiiiiiiiiiMii!iimimiiiiiiiiiiiiiE;;::;::iiiiiiimiiiimii
Poianov «Kras» v galeriji Cartesius
Likovna izraznost, ki jo izpričuje v svojih delih furlanski slikar Orlando Poian, je vsekakor na tisti, višji umetniški ravni, da nujno veže ali zvabijo zanimanje poznavalcev slikarstva v naši deželi. To je bilo ponovno ugotovljeno na njegovi razstavi v galeriji Cartesius, kamor je Poian prinesel nekaj razmeroma velikih platen Orlando Poian je doma iz trga San Pier disamo, živi in dela pa že dolgo, v Tržiču in nam je potemtakem tudi s tega vidika bližji in se ob njem moramo nekoliko ustaviti.
Če je bila njegova zadnja tržaška razstava v občinski galeriji vsa v znamenju ironizacije človeških značajev raznih napihnjenih pomembnežev, ko kriče pred mikrofoni, izstopa na delih, ki jih je razstavil v galeriji Cartesius — kraška tematika. In pri tem velja dodati, da v tem prikazovanju Krasa ne manjka človek, ki ga Poian mojstrsko prikazuje. Skuša pa slikar v njem podati predvsem značilnosti obraza kraškega človeka. Tako človeka kot pokrajino pa jemlje slikar le z obrobne planote Krasa, tik nad Tržičem, kar povedo tudi naslovi slik. Tako se glasi na primer naslov portreta, ženske in moškega, enostavno — «Doberdob — Brestovica», kar na kratko le «Doberdob» pa je označil pokončno olje z likom od pripeke in ostrega prahu izklesanega obraza ostarelega delavca pod temno steno kamnoloma. To so obrazi, ki se nam globoko vtisnejo v spomin in dušo, ker so polni tihe čustvenosti, hkrati pa tudi notranje moči. Njihovo u-podabljanje pa se nikjer ne sprevrača v golo potrebno spretnost, katere namen naj bi bil, laskati se le samo zadovoljstvu portretiranja. In prav to je tisto, kar te slike umetniško še bolj poplemeniti.
Velike so tudi slike kraških pokrajin, Toda Poianov Kras ni Kras, kakršnega slikajo tržaški slikarji. Čeprav so podobe velike, predstavljajo le ožje izseke kamenite krajine. Na videz so te slike polne jesenske rdečine. Rdečkasti odtenki vseh vrst so sestavni in tudi glavni del vse razstave. Učinkujejo pa v teh podobah kraške jeseni prej kot odsev ogromnega požara. Sicer pa je naslov slik enostavno «Kras» . Morda je Poian v njih podzavestno doživljal ognjeni, krvavi krst Krasa v času soških ofenziv, saj se kameniti zidki ograd vijejo kot razmajani strelski jarki, ilovnata zemlja je kot strjena kri, borno rastlinstvo pa kot okleščeno od izstrelkov. Ta vtis stopnjuje še vrsta slik, ki prikazuje pošastne ptice ropatice, kjer goste štrene barvnih prepletov pričajo o mojstrskosti tega slikarja, ki se da primerjati že z mojstrskostjo njegovega rojaka Giuseppa Ži-gaine.
MILKO BAMBIČ
CIRIL GALE.
OBRAČUN V POSTOJNI [ša
SOBOTA, 23. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30, 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost:
VELIKI POVELJNIKI DRUGE SVETOVNE VOJNE: ŽUKOV
12.55	Komični filmi
13.30	DNEVNIK
14.10	Odprta šola:
Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.15	Program za najmlajše:
G. B. BASILE: TRI ŽIVALI Pripoveduje Ugo Pagliai 17.35 Spored za mladino
18.30	Poljudna znanost: Monografija
18.55	Sedem dni v parlamentu
19.20	Nabožna oddaja
19.30	Kronike dela
20.00	DNEVNIK
20.40 GLASBENO - GOVORNI SPORED: MILLELUCI Prireditev vodita Mina in Raffaela Carra Prva oddaja tega zabavnega sobotnega programa je bila posvečena nekdanjemu Radiu. Nocojšnja oddaja pa bo posvečena obdobju tako imenovanega cafe - chantant, vendar ne v njegovem izvirnem in prvotnem okolju centralnega Pariza, pač pa so ga režiserji oddaje prenesli v Neapelj ob koncu stoletja, ko je bilo to mesto pravzaprav t.ajbolj živo središče italijanskega varieteja. Kot zadnjič bosta oddajo vodili Mina in Raffaela Carra, kot gosti pa bodo v programu sodelovali Monica Vitti, Marianno Rigillo, Angela Luce in drugi 21.45 A — Z, dogodek kako in zakaj?
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
19.00	DRIBBLING
Tedenska športna oddaja, ki jo pripravljata Maurizio Barend-son in Paolo Valenti Športni dnevnik
20.00	TURANDOT
Da bi ne bilo pomote, bomo takoj rekli, da gre v nocojšnjem primeru za baletno verzijo dela, ne pa za Puccinijevo opero z istim imenom. Izvirna zgodba, ki jo je zabeležil Carlo Gozzi, je koreografka Suzana Egri «presadila» v našo dobo in jo postavila v okolje «podzemlja» v San Franciscu. Vrhu tega ta Turandot obdeluje temo, ki je v celoti sodobna. Gre za zgodbo lepega a nadutega dekleta, ki glede ljubezni ostane povsem odmaknjena od realnosti. Smo na domu poglavarja kalifornijskih gangsterjev, nekega Američana, ki je po rodu Kitajec in oče lepe Turandot. Stari Kitajec se hoče umakniti iz «poslov» in poveriti vodstvo tolpe hčerki. Toda poleg dekleta bi rad imel še odločnega in brihtnega moškega, ki naj bi jo podpiral v njeni nelahki nalogi. In tedaj Turandot pristane, da se preda ter da izroči polovico oblasti tistemu, ki bo premagal tri težave ... Dalje zvečer
20.30	DNEVNIK
2100 MONTPARNASE: NASELJE UMETNIKOV
21.45	ZAKON MOLKA
TV film v režiji Richarda Benedicta, v glavnih vlogah igrajo Buri Ives, Joseph Campanella, James Harentino, Frank Campanella.
Odvetnika Dorrei in odvetnik Nickols odpotujejo v Atlanto, kajti jetnik Delacey, ki je bil obsojen na dolgo ječo, zahteva nov proces. Vztraja pri tem, da je bil njegov odvetnik v času procesa vedno pijan. Ko javni tožilec ugotovi, da so trditve, ki jih je dal Delacey, točne, stopi v stik s tremi odvetniki. Z njim je tudi jetnikova hčerka, ki pa ne želi, da bi bil njen oče oproščen, ker se boji, da bi ga člani mafije umorili, brž ko bi bil oproščen . ..
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30, 10.35 in 12.00 Šola:
Prirodoslovje, Telesna vzgoja, Marksizem, Scarlatti, Slovenska književnost itd.
16.20- ZLATA DOBA AVTOMOBILIZMA
Dokumentarni film nam prikazuje nagel prodor avtomobilizma v Ameriki. Posnetki prikazujejo stara vozila, ki so danes dragocena redkost z muzejsko vrednostjo. Ta prevozna sredstva so si nekoč s težavo utirala pot med ljubitelje konjskih vpreg. Ko pa so s svojo praktičnostjo in nato tudi udobnostjo osvojila naprednejše kroge, so v naglih skokih napredovala in iz leta v leto zasegala vedno večji del industrijskega področja, tako da je avtomobilska industrija danes vsekakor najmočnejša in često vodilna industrija v vsaki industrijsko razviti deželi
17.10	OBZORNIK
17.25 NOGOMETNA TEKMA: HAJDUK — ČELIK
Prenos iz Zagreba, v odmoru med prvim in drugim polčasom pa bo na sporedu «Moda za vas» z nasveti in priporočili
19.15	Gledališče v hiši
19.45	Detelj Nagajivček — risanka 20.00 DNEVNIK
20.20	Tedenski notranjepolitični komentar
20.30	Pred festivalom «Pesem evrovizije 74»
Kot vsako leto bo zagrebška TV tudi letos predstavila vse popevke, ki se bodo izvajale na letošnjem evrovizijskem tekmovanju. Seveda bo s temi popevkami predstavila tudi njihove izvajalce. Letos bo Jugoslavijo zastopala Komi grupa s skladbo Kornelija Kovača «Moja generacija».
Drugi del predstavljanja zastopnikov in popevk posameznih | dežel bo prihodnjo soboto, 30. t. m. prav tako ob 20.30 21.05 PRAVNUKI
21.30	Serijski film Cannon
22.20	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
15.15	NOGOMETNA TEKMA: HAJDUK - ČELIK 19.45 «Max in Minnie», serijski film
20.15	DNEVNIK
20.30	«Največja varnost», serijski film Colditz
21.20	Tekmovanje v streljanju, serijski film 21.50 Baletna prireditev «Grad na dlani»
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za najmlajše; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.45 Glasbeni collage; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Odskočna deska; 21.00 John-ny Sax; 21.30 Popevke.
TRST
12.10 Plošče; 14.40 Tretja stran; 15.10 Pogovor o glasbi; 16.00 Karnijski pastirji, pripravil C. Martelli; 16.20 Zborovsko petje.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 8.45 Glasba ra razvedrilo;
10.45	Glasbeni nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Na dvojnem tiru; 15.30 Jug. pevci lahke glasbe; 16.15 Poskočne; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 primorska in njeni ljudje; 19.00 Za konec tedna; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Weekend v glasbi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža: 11.30 Plošče; 12.00 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.07 Odprta linija; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Veliki variete; 16.40 Goldoni: «Grobijani»; 19.20 Kronike Juga: 20.20 Ponovno na sporedu;
21.45	Glasbeno-govomi spored.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Poje Teddy Reno; 16.35 Glasbeni-inštrumenti; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Ital. folk glasba; 19.55 Puccinijeva «La Bohemé.
Ili PROGRAM
10.40 Koncert; 11.40 Ruska komorna glsaba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 De Falla: «La vida breve»; 16.35 Plošče; 16.35 Glasba in poezija: 18.00 Skeči; 19.15 Večerni koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan:	8.10 Glasbena matineja;
9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 9.50 Predstavljamo vam; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam . ..; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši o-perni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Kitara v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Ansambel F. Puharja; 20.00 Radijski radar; 21.00 Majhni ansambli; 21.15 M. Marino: Inšpektor Ris ne miruje — radijska igra; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
Letos?
V torek je poteklo leto, odkar sta se v pariškem predmestju prvič sestali delegaciji obeh južnovietnam-skih strani — saigonske in začasne revolucionarne vlade — da bi v smislu pariških sporazumov utrli pot politični rešitvi v Južnem Vietnamu. Po enem letu je rezultat teh prizadevanj enak ničli, če izvzamemo delno zamenjavo vojnih in političnih ujetnikov.
Nasledek takšnega stanja je logičen. Nanj je v sredo opozorilo v posebni noti zunanje ministrstvo začasne revolucionarne vlade; v štirih dneh, od 11. do 15. marca, je saigonska stran zagrešila 4006 kršitev v Parizu sklenjenega premirja..,
O razlogih za takšno stanje smo že nekajkrat pisali. Na kratko in brez razčlembe bi jih bilo mogoče strniti v naslednje: ameriški načrt za »mir vsaj ene generacije« v Južnem Vietnamu je zasnovan na podmeni, da se Thieujev režim v Saigonu obdrži in preživi pariške sporazume oziroma, da se le-ti uveljavijo samo v okvirih, ki jih postavlja Thieu in ki so po vsebini bistveno drugačni od tistih, ki so načelno določeni v pariških sporazumih. Zato Saigon tako dosledno blokira sleherno prizadevanje, da bi se urejanje političnih razmer premaknilo z mrtve točke.
Ce je obstoj Thieujevega režima za ameriško stran podlaga za trajnejši mir v Južnem Vietnamu, potem se ponuja vprašanje, kako v Washingtonu ocenjujejo možnosti, da bi bil ta pogoj uresničen.
Gospodarski in finančni strokovnjaki v Washingtonu so postavili tri pogoje za to, da bi saigonski režim »preživel in gospodarsko stekel«.
•	Ameriška pomoč saigonski vladi ne bi smela biti manjša kot lani, to je okrog 350 milijonov dolarjev.
•	Se letos bi morali zanesljivo odkriti naftne rezerve na jugu dežele, kar bi imelo za posledico, da bi svetovna banka velikodušno odobrila Saigonu kredite, ki jih sedaj zavrača.
•	Razen ZDA bi se morale tudi druge države s privatnimi krediti in investicijami vključiti v zdravljenje saigon-skega gospodarstva, za katerega je značilen 800-milijonski uvoz in 75-milijonski izvoz.
Kar zadeva prvi pogoj: senatna komisija se je že postavila po robu takšni zahtevi in zahteva zmanjšanje pomoči saigonskemu režimu. Kar zadeva neameriško pomoč, pa tudi ne kaže, da bi bilo pogoju že letos zadoščeno. Doslej je samo japonska vlada dala delna jamstva za privatne investicije v Južnem Vietnamu, medtem ko vse druge vlade, vključno z ameriško, menijo, da je položaj za taka jamstva preveč negotov.
Ob vsem tem se ponujata dve ugotovitvi. Ko govori o Južnem Vietnamu, se ameriška stran vede, kakor da bi obstajala samo saigonska vlada, in že s tem krši črko in duha pariških sporazumov. Ob takšnem stanju pa je kršitev vojaških določil premirja samo logična in neogibna posledica popolnega ignoriranja političnih določil tega dokumenta.	M. ŠUŠTAR
,Jez‘že popušča
»Več delajte in manj trošite!« priporoča vlada Francozom, obenem pa že grdo gleda na ministra Giscarda
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 21. marca. — Na prvi dan pomladi je vlada pripravila Francozom nič kaj veselo darilo: nov sveženj ukrepov za boj proti inflaciji. Kot že konec lanskega leta, ko so bili sprejeti prvi ukrepi, je tudi tokrat geslo v bistvu takole: »Več delajte in manj trošite!« Vlada hoče zaustaviti domačo potrošnjo ter obrzdati plače, in sicer zato, da bi spodbudila izvoz in zadržala bliskovito naraščanje cen.
Cene so se samo januarja zvišale za 1,7 odstotka in februarja položaj ni bil dosti boljši, tako da si tudi največji optimisti ne upajo misliti, da bi bilo skupno zvišanje za dva meseca lahko nižje od treh odstotkov. Seveda, nafta se je drastično podražila, toda to ni vse: gibanje cen vsekakor daje malo upanja, da bodo lahko cene do konca leta ostale pod magično mejo 10 odstotkov, kot napoveduje minister za finance Giscard d’Estaing.
Hkrati tudi naglo narašča domača potrošnja. Kot da bi Francozi hoteli zdaj, ko so cene . še znosne, nakupiti za vse leto. Potrošnja se giblje za 4,5 odstotka nad predvidevanji, kar je popolnoma v nasprotju z željami gospodarskih strategov, ki bi radi potrošnjo omejili predvsem v prvi polovici leta in jo potem morebiti v drugi polovici nekoliko sprostili.
Finančno ministrstvo zateguje vijak. Druga akontacija davka na osebni dohodek, plačljiva sredi maja, je tako kot prva zvišana s 33,3 odstotka na 43 do 50 odstotkov, tako da bodo Francozi že maja plačali skoraj ves davek. Enako se bo zvišala akontacija tudi na podjetniške davke. Na drugi strani vlada napoveduje, da ne bo dovolila, da bi plače naraščale hitreje od cen — kupna moč prebivalstva naj bi letos ostala na isti ravni kot lani.
Ti ukrepi so po oceni strokovnjakov razmeroma blagi. Gre v bistvu za drugi del programa, ki ga je vlada spreje la konec lanskega leta. Pom-pidoujeva ekipa si prizadeva, da bi obrzdala inflacijo na tak način, da ne bi hkrati sprožila zastojev v gospodarski rasti in s tem naraščanja brezposelnosti. Prve re-
akcije kažejo, da se podjetniki najbolj boje tega, medtem ko sindikati glasno ugovarjajo, češ spet bodo vse breme inflacije nosili delavci.
Finančni minister Giscard d’Estaing odgovarja, da je »položaj resnejši, kot se govori in kot se misli«. Nad plačilno bilanco kot Damoklejev meč visi primanjkljaj, ki bo nastal zaradi zvišanja cen nafte. Vlada hoče na vsak način spodbuditi izvoz, da bi primanjkljaj vsaj deloma pokrila. Ce bi se domača potrošnja zmanjšala, bi se sprostile zmogljivosti za izvoz, kajti zdaj dela francoska industrija tako rekoč s polno paro in ima torej malo »notranjih rezerv«. Na drugi strani je vlada odobrila 3 milijarde frankov izvoznih kre-
ditov in odpravila dvojni tečaj franka.
Po mnenju mnogih strokovnjakov so ti ukrepi še preblagi, da bi mogli res zajeziti naraščanje cen. Toda kot se zdi, finančni minister sprva m mislil iti niti tako daleč. Predsednik republike mu je namreč vrnil prvotni osnutek s pripombo, da ni dovolj celovit in prodoren, in včerajšnjo sejo vlade, ki bi morala biti dopoldne, so preložili na popoldne. V Parizu ugibajo, ali ni to opozorilo vsemogočnemu finančnemu ministru in ali se ne nagiba Pompidou k tezam golistič nega prvaka Michela Debré-ja, ki že več mesecev ostro kritizira Giscardovo politiko. To bi utegnilo imeti raznovrstne politične posledice.
ANDREJ NOVAK
Spodrezm
frak
»V imenu energetske krize« — je pisalo na sporočilih, ki so jih našli v svojih avtomobilih v Washingtonu lastniki avtomobilov. Neznanec ali neznanci, ne ve se, koliko jih je pri tem so-delovalo, so 160 avtomobilom, toliko jih je bilo namreč prijavljenih, razbili okno m jim spustili na sedež neslano sporočilo.
*
Trije razsodniki, ki se-stavljajo seznam za nagrado »najelegantnejšega mednarodnega moža«, ave dami ter moški, so med enajstimi možnimi kandidati že postavili na prvo
mesto ameriškega državnega sekretarja dr. Hen-ryja Kissingerja. Zanj sta glasovali za prvo mesto obe sodnici, medtem ko je tretji sodnik ugovarjal rekoč, da so Henryja Kissingerja že videli z luknjo v čevlju. Prvega zmagovalca in deset naslednjih bodo razglasili v začetku prihodnjega meseca.
•
Lastnik ameriške filmske družbe Robert Redford je ponudil novinarjema Bobu Wc odvoardu in Carlu Bernsteinu, ki sta napisala knjigo »Ali thè Presi-dent’s Men« okrog 560 tisoč dolarjev za pravico, da po tej knjigi posname film. Glavna tema knjige je afera Watergate. Kot novinar Woodward se bo v filmu predstavil sam Redford, medtem ko igralca za vlogo Nixona še niso izbrali.
Dragi ščit
Očitki lete na vlado
Zaradi Nixonovih groženj Evropi se je zahodnonemška opozicija vznemirila in meni, da je bonska vlada zanemarila zahodno politiko v prid vzhodne
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, 21. marca. — Nixonove grožnje evropskim zaveznikom, da jim bodo ZDA posvečale manj pozornosti, če se bodo tako protiameriško vedli, so najbolj vznemirile ZRN. Opozicija je zahtevala nujen odgovor vlade, kako ocenjuje razvoj v atlantski skupnosti po Nixonovem govoru v Chicagu. Za CDU je to spet dober povod za napad na Brandtovo vlado, češ da na račun vzhodne zanemarja zahodno politiko.
»Američani hočejo biti zraven že pri prvih naših pogovorih o stališčih deveterice do bistvenih mednarodnih problemov ter tako vplivati na oblikovanje naših stališč. Evropa pa hoče najprej uskladiti skupna stališča in jih šele potem soočiti z ameriškimi,« opisuje Scheel osrednji problem pri oblikovanju nove skupne deklaracije o atlantski obrambi in sodelovanju, ki bi jo Nixon podpisal v
Zgledna
»železna
dekleta"
Članice kmetijske brigade sodelujejo v boju proti konfucijstvu
PEKING, 21. marca (Tanjug) — Boj proti starim običajem in navadam je eden od neločljivih delov sedanje revolucionarne kampanje na Kitajskem, imenovane viš-ja stopnja Kulturne revolucije. Tako se pravzaprav nadaljuje boj, začet za nadaljnjo in korenitejšo socialistično preobrazbo v državi začeti z drugi polovici šestdesetih let.
Veliko pozornosti je tu zbudil članeK, k: ga je o tej temi napisala »skupina železnic deklet«, kot se same unenujejo, iz kmetijske brigade Tačaj, zgled opiranja na lastne sile v kmetijstvu za vso Kitajsko. Dekleta so se pridružila kampanji kritiziranja starodavnega filozofa Konfucija, povezani s kritiko bivšega partijskega podpredsednika Lin Piaa, nkrati pa opozorila na odnos do ženske In na reakcionarna stal šča Koniucija in Lin Piaa o tem. Kot omenjajo, v kitajski družbi ženska pred zmago revolucije ni bila vredna niti toliko kot slamnata bilka.
Dekleta omenjajo sodelovanje žena in deklet iz Tačaja v partijskih upravnih organih in opozarjajo, da nekateri pod Konfucijevim vplivom še vedno zviška gledajo na kmete in svojim hčeram ne dovole, da bi se omožile z njimi. »Železna dekleta« tudi kritizirajo potratne svatbe.
aprilu, če bi prišel v Evropo.
Iz tega obiska ne bo nič. Prepiri med Bonnom in Parizom o atlantski zvestobi se bodo samo še nadaljevali. Bonn se pač silno boji, da bi se v ameriški politiki zares lahko uveljavili tisti, ki se zavzemajo za postopen umik čet iz Evrope, torej predvsem iz ZRN. Zato ravno v Bonnu toliko poudarjajo usodno po- , vezanost zahodnoevropske in- |
To je švedski zunanji minister dejal v zunanjepolitični razpravi v parlamentu, ki je vsako leto priložnost za splošen pregled zunanjepolitičnih stališč vlade. Letos je bila ta razprava manj razburljiva kot prejšnja leta, ker je nekaj večjih problemov že rešenih: švedska je priznala NDR, sklenila sporazum o svobodni trgovini z EGS, v Parizu pa je bil sklenjen sporazum o premirju v Vietnamu. Kljub temu je v svetu še vedno več problemov, o katerih je morala švedska vlada natančneje določiti svoje stališče.
Zunanji minister je ugotovil, da saigonski režim še vedno ni p :>kazal niti najmanjše pripravljenosti, da bi uresničil politične določbe pari škega sporazuma, povrhu pa še vedno muči politične zapornike. Švedska poziva velesile in druge podpisnice pa riškega sporazuma, naj prevzamejo svojo odgovornost m si prizadevajo doseči natan čno izpolnitev vseh določb.
švedska vlada tudi poziva vse druge države, naj stro go izvajajo gospodarske sankcije proti rastističnemu režimu v Južni Rodeziji in povečajo pritisk na režim v Južni Afriki, švedska razen tega poziva zahodnoevropske države, naj skupaj pritisnejo na portugalsko vlado, da bi se začela pogajati z narodno osvobodilno fronto v Gvine ji-Bissau.
V tej zvezi lahko pripom mmo, da so komunisti in liberalci kritizirali vlado, čaš
tegracije z atlantskim botrom — ZDA.
Opozicija zdaj očita Brand tovi vladi, da je s svojo politiko v bližnjevzhodni vojni premalo računala na skupne interese NATO oziroma ZDA ter da je posebej z znano bruseljsko izjavo 9 držav EGS razjezila Nixona in Kissingerja. Scheel brani stališča te izjave, češ da so jih zavzeli tu di na podlagi deklaracij OZN, ki jih je sprejel tudi Wa-
da je njena zunanja politika v nekaterih ozirih dvolična Izkazalo se je namreč, da švedska podjetja v Južni Af riki plačujejo črnskim delav cem mezde, ki so komajda nad življenjskim minimumom. Razen tega švedska vlada še vedno ni priznala Gvineje Bissau, začasne revolucionar ne vlade Južnega Vietnama in kamboške osvobodilne fronte kar so že večkrat zahtevali švedski komunisti in liberalci.
Zunanji minister je pove dal, da je bilo med nedavnim obiskom predsednika finske republike Kekkonena v Stockholmu razšičeno tudi vpra šanje, ali je švedska obvešče valna služba uporabljala finsko ozemlje za vohunstvo proti Sovjetski zvezi. Finski veleposlanik v Stockholmu je zaradi te zadeve namreč protestiral pri švedski vladi. Med Kekkonenovim razgovorom s švedskim premierom Palmejem sta obe strani dosegli popolno soglasje o burnih dejstvih, medtem ko je razlaga dejstev še vedno različna.
Na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki poteka v Ženevi, so med vzhodom in zahodom še nekatera odprta vprašanja, na primer glede pretoka informacij in idej med državami Švedska vlada meni — in opo zicijske stranke se s tem strinjajo — da je v tej zadevi bolje doseči zgoli omejen napredek, kot pa da bi zaradi politične nepopustljivosti prišli v nevarnost nadaljnji raz-
shiington. Ce naj bi se Evropa združila tudi politično, bo pač nujno, da bo imela v posa meznih konkretnih vprašanjih drugačna stališča kot pa ZDA, poudarja Scheel, hkrati pa pravi, da ni nobenega evropskega združevanja proti globalnim interesom ZDA in atlantske skupnosti.
Vse kaže. da bo ravno teh šest mesecev, ko ima ZRN predsedniško funkcijo v EGS, najbolj negativno obdobje v vsej dosedanji zgodovmi skupnosti. Za Brandta je to gotovo izredno neprijetno, saj opozicija uspeva v javnosti ustvarjati prepričanje, da sta Brandtova vzhodna politika in atlantsko sodelovanje nezdružljiva ter da bi bilo treba stike z vzhodom občutno zmanjšati v prid obnavljanja zahodne skupnosti.
ANTON RUPNIK
govori o evropskih vprašanjih.
švedska je tudi članica ministrskega odbora »dvajsete rice«, ki ga je n. marodni denarni sklad ustanovil, da bi proučil možnosti za reformo denarnega sistema v sve tu. Švedska, ki v odboru za stopa vse nordijske države zagovarja ta stališča: prvič posebne pravice do črpanja (SDR) naj postanejo najvaž nejši vir valutnih rezerv v prihodnjem sistemu; drugič, devizni tečaji naj bodo trdni (ne drseči), vendar naj jih bo tudi v prihodnje mogoče po potrebi hitro popravljati; tretjič, financiranje razvoja iz posebnih pravic do črpa nja naj bo rešeno pozitivno; četrtič, mednarodni denarni sklad naj dobi aktivno vlogo pri geografski razdelitvi de viznih investicij, ki pripada jo nekaterim državam izvoznicam nafte. MITJA JERMOL
«
Berite
Primorski
•••••••••<
Približno 300.000 ameriških vojakov na evropskih tleh je v zadnjih letih večno sveže jabolko razdora med ZDA in njihovimi zaveznicami v NATO. Razprava o njih teče po dveh tirih. Prvo vprašanje je načelnega pomena: ali naj ZDA sploh še skrbijo za doaatno varnost zahodne Rv-rope? Drugo vprašanje je bolj praktično:	ali naj ZDA
še naprej pokrivajo večino stroškov in ali naj bi ne za to poskrbele kar zahodnoevropske države?
Mnenja so razdeljena tako v ZDA kot v zahodni Evropi. V ameriškem kongresu je vse več ljudi, ki mislijo, naj Washington odpokliče vojsko iz Evrope, ker pač tam m več potrebna kot v časih hladne vojne. Po drugi strani pa je slišati mnenje, naj se ameriška vojska v Evropi deloma zmanjša, stroške zanjo pa naj v celoti pokrivajo evropske države. Pentagon ter z njim ameriška vlada odločno zavračata misel, naj bi se Američani umaknili iz Evrope, zato pa pritiskata na nato’r-ske zaveznike, naj odštejejo več denar ja.
V zahodni Evropi so stališča prav tako razdeljena: v skrajnost je šla Francija, ki meni, da bo Evropa motno odvisna od ZDA, dokler bo njena obramba tako rekoč v ameriških rokah. Pariz si cer ne nasprotuje popolnoma ameriškim četam na evro;}-skih tleh (na svojih nn pač nima iz de Gaullovih časov), vendar meni. da bi morali evropski zavezniki postati samostojnejši, se pravi, da ne bi bili v strahu, da jih bodo ZDA izsiljevale na vsakem koraku.
ZR Nemčija, kjer Je večina ameriške vojske na evropskih tleh, se vede drugače. Ze doslej je precej plačevala za Gl, po novem pa bo še več. Kot poročajo tuje agencije, so te dni sklenili nov sporazum, po katerem na) bi ZRN v celoti pokrila ameriške izdatke za vojsko na nemških tleh
Ce sta si francosko in za-hodnonemško stališče najbolj nasprotni, pa velja za večino članic NATO prepriča nje. da je ameriška vojska v Evropi potrebna, da pa zanjo ne bi preveč plačevale.
Vendar prt tem sporu ne gre samo za denar, saj bi zahodnoevropske države morale odšteti za vzdrževanje vseh ameriških vojakov v Evropi komaj tri odstotke svojih vojaških proračunov — pa še skrbi z vojaki ne bi imeli
Gre predvsem za to, da ZDA s svojim dragim ščitom izsiljujejo svoje zaveznice na drugih področjih: ko zahtevajo od EGS denarne m trgovske koncesije in ko hočejo uvesti disciplino v zahod nem svetu. Evropske zavezni ce ZDA pričakujejo od Wa-shangtona drugačno politiko: ameriška vojska na tleh Evrope Je za ZDA izrednega strateškega pomena, zato naj tudi v ZDA drugače obravna vajo svoje zaveznike. Tem ni namreč niti malo všeč, da ZDA v velikih zadevah govorijo naravnost s SZ in sklepajo z njo sporazume, ki ne upoštevajo interesov zahodne Evrope, Ce bi se spremenila ta politika ZDA. bi se zahodna Evropa bržkone mizne je pogovarjala tudi odenarju za ameriške vojake.
S. IVANC
Manj hude krvi
Glede na to, da je nekaj velikih svetovnih problem v rešenih, so bili švedski poslanci mirnejši kot lani
OD NAŠEGA STOCKHOLMSKEGA DOPISNIKA
STOCKHOLM, 20 marca. Švedski zunanji minister Anderson je danes dejal v parlamentu, da izraelska vojaška okupacija ne daje pravice do prilastitve arabskih ozemelj. Švedska vlada v skladu z resolucijo OZN št. 242 sicer podpira pravico Izraela do obstoja, vendar hkrati tudi podpira pravico Palestincev do njihove politične identitete.
Namišljena podoba
Sporni memoari
Kardinal Mindszenty ne posluša Vatikana
Madžarski kardinal Mindszenty, ki že 28 let ne opravlja svojih cerkvenih funkcij zaradi zapora, azila in odhoda iz države, bo proti volji Vatikana kmalu izdal knjigo spominov. Kdo je lahko poleg samoljubnega starega cerkvenega dostojanstvenika še zainteresiran za objavo memoarov? Kaj je v njih sporno?
Ko je papež Pavel VI. pred mese cem dni odvzel 82-letnemu, v tujini živečemu kardinalu Mindszentyju naslov ostrogonskega nadškofa in s tem tudi primasa Madžarske, je svetovni tisk povezal ta dogodek še z nekaterimi drugimi potezami vatikanske tako imenovane vzhodne politike. Za potrd-ditev takšnim ocenam so najbolj neposredno rabili sočasni pogovori vodje diplomatske službe Sv. sedeža titular-nega nadškofa Casarolija s predstavniki poljske vlade v Varšavi in obisk sovjetskega zunanjega ministra Gro-mika v Vatikanu. S koncem »primera Mindszenty« naj bi bilo odpisano v politični bilanci svetovne cerkve še eno breme iz preteklosti, seveda če ne bi bil stari kardinal tako trmast in vase zaverovan. Po odvzemu omenjenih naslovov je še bolj trden v svojih izjavah, da bo kljub vatikanskemu odklonilnemu stališču memoare izdal.
Gre za povsem osebno prikazovanje dogodkov
Memoare je kardinal Mindszenty napisal v glavnem že med azilom v ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti, sedaj pa jih bo izdala nemška založba »Propyl&en Verlag« v nakladi kar 100.000 izvodov. Založnik napoveduje, da ne gre samo za spomine, ampak bo visoki cerkveni prelat v tej knjigi ponovil in utemeljil tudi svoje nasprotovanje sporazumevanju ter «tikom med predstavniki cerkve in
Vatikana z oblastmi v deželah vzhodne Evrope.
Z dobršnim delom vsebine knjige so poznavalci razmer v madžarski cerkvi in diplomatskih krogih v Budimpešti ter na Dunaju že seznanjeni. V teh memoarih opisuje Mindszenty svoje poglede na dogodke ob koncu druge svetovne vojne na Madžarskem ter potek vzpostavitve in utrjevanja ljudske oblasti. Daje oceno o vzrokih za svojo aretacijo, o poteku sodne preiskave in o obsodbi v letu 1948. Za tem pa opisuje sedemletni zapor, za časno prostost in svojo vrnitev v Budimpešto ob dogodkih v letu 1956, ter naposled azil, ki ga je zaprosil in ga kar 15 let užival v ameriškem veleposlaništvu v glavnem mestu Madžarske. Daje svojo verzijo nekaj iet. trajajočega sporazumevanja med Vatikanom in madžarsko vlado, da bi lahko nemoteno odšel iz države, in opisuje, kako so ga k temu nagovarjali razni emisarji. Navsezadnje pa prikazuje svoj prihod v Rim septembra 1971 in srečanje s papežem ter pojasnjuje svojo dokončno odločitev, da se ni nastanil v več nem mestu, ampak na Dunaju, da bi tako tudi navzven pokazal, kako mu
veter, ki veje zadnje čase v Vatikanu, ne ugaja.
Povsem razumljivo je, da gre za izrecno osebno verzijo vseh teh dogod kov in za konstantinsko ter pijevsko držo v njihovi oceni, po kateri je tudi sicer ta »cerkveni knez« znan.
Za restavracijo stare oblasti
Tako memoari niso le kamen spotike med madžarsko in vatikansko di plomacijo (saj je bilo s sporazumom o neoviranem Mindszentyjevem odhodu iz države dogovorjeno, da v tujini ne bo politično deloval in še posebej, da ne bo objavljal nobenih memoa rov), ampak taki, kakršni so, niso po godu niti „edanjim cerkvenim gleda njem na številna vprašanja, ki jih ob ravnava. So še več, namišljena in svetovni javnosti vsiljena figura madžar skega kardinala kot odločnega borca in mučenika za stvar križa ob me moarih zbledi, saj ga ti kažejo v dru gi, sodobnim gledanjem dosti manj všečni luči.
Obujanje spominov na kardinalovo aretacijo in sodni proces ter na samovšečnost avtorja, ki si je po padcu Hortyjevega režima umišljal, da je kot nadškof Ostrogona in kot primas Madžarske nosilec kontinuitete državne suverenosti ter posvetne oblasti krone sv. Štefana, kažejo pravzaprav na to, da ni trpel za vero, ampak se je zavzemal le za restavracijo stare oblasti. Čeprav se je v času Mindszent yjeve aretacije in po njej na Madžarskem dogajalo marsikaj, kar je bilo tudi krivo za krvave dogodke v letu 1956, drži, da kardinal ni bil obsojen zaradi verskega, ampak zaradi političnega delovanja. Pisal je namreč pastirska pisma, v katerih ni samo odkrito nastopal proti socializmu in šibal komunizem, ampak je v njih celo po žival vernike, naj bojkotirajo ljudsko oblast. Vodil Je procesijo proti agrar ni reformi. Rohnel je zoper zadruge in preklinjal nacionalizacijo. Pod kar dinalskim klobukom, ki mu ga Je po delil papež Pij XII. kmalu po koncu vojne, to je v februarju leta 1946, se je čutil zelo varnega. Ko so ga zaprli, je dal zvoniti po vseh cerkvah svoje škofije in je bil baje zelo ohol. Po ze-
lo kratki preiskavi je prišlo do sodne ga procesa, kjer ni več nastopal tako bojevito, ampak je priznal poleg po litičnih kaznivih dejanj rušenja ljudske oblasti še utajo premoženja in manipulacije s tujo valuto.
Prav ta proces je tisto, s čimer se Mindszenty v svojih memoarih najbolj ukvarja in kjer se najbolj zaple ta. Nekateri poznavalci celo govore o tem, da je verzija v knjigi, ki bo zdaj izšla, drugačna od one, ki jo je sprva podal zainteresiranim ameriškim agen cijam med svojim azilom v veleposla ništvu ZDA v Budimpešti. Ce je to ros, potem je upravičeno vprašanje, čemu in komu memoari sedaj rabijo. Ce je Vatikan proti njihovem objavljanju, kdo je potem zanje?
Morda se lahko pride do odgovora, če ugotovimo, da je kardinal Mind szenty ameriškim političnim strategom že enkrat naredil veliko uslugo, ko je leta 1972 med predvolilno kampanijo za predsednika ZDA prišel na obisk ne le k svojim ameriškim rojakom ampak tudi k nekaterim ameriškim škofom Hvalnice, ki jih je dajal ob tem, naj bi govorile v prid Nixonovi kandidaturi za Belo hišo predvsem v
tistih krogih, ki so nekoliko posumili v premočrtnost zunanje politike ameriške administracije ob tesnejših stikih s Sovjetsko zvezo in Kitajsko ter po predsednikovih potvanjih v Moskvo in Peking.
Ali je po ponovnem izbruhu afere Watergate in ob naporih nemške politične desnice, da bi blokirala oziroma zrušila Brandta zaradi njegove vzhodne politike, sedaj tisti čas, ko je primerno v naglici izdati Mindszentyjeve memoare?
Kaj sodijo na Madžarskem
Čeprav objava, memoarov pomeni kršitev dogovora ob odhodu kardinala Mindszentyja iz države, madžarske oblasti ob zadnji nameri za izid te knjige ne kažejo kdove kakšne skrbi Ce je za koga primer Mindszentyja zaprt, je, tako je videti, to gotovo za Madžare. Odrekajo se ga celo številni škofje, katerim je zelo radodarno delil nasvete in naloge tako iz nekdanjega azila kot iz sedanjega glavnega stana kt ga ima na Dunaju v nekem semenišču.
Madžarski tisk je zelo ugodno ocenil korak Vatikana, da je kardinalu odvzel naslov primasa, pri iemer ni skrival, da je to tudi posledica pogovorov, ki jih je imel monsignor Cassa-roli v Budimpešti lansko pomlad ter načelnik urada za verska vprašanja pri madžarski vladi Miklosz kasneje v Rimu.
Zelja, da bi se stiki z Vatikanom nadaljevali, se kaže tudi v pisanju, da je treba spoštovati sporazum, ki je bil sklenjen med Madžarsko m Sv sedežem že leta 1964 v obliki nekakšnega začasnega protokola, v katerem zagotavlja oblast svobodno delovanje rimskokatoliški cerkvi v okvirih zakonov ter stike škofov z Rimom. Pri tem pa madžarska stran omenja, da za te stike za sedaj niti ni nujno, da bi obe strani izmenjali diplomatske predstavnike, ampak so možni tudi po drugih že ustaljenih poteh.
Josip Zdešar

S poti po Makedoniji
Ohrid ni le ohridski
Pred turistično sezono se v Ohridu sprašujejo, kako dolgo smejo še le opazovati propadanje nekaterih zanimivosti, zaradi katerih njihovo mesto slovi
Ohrid je trojen, pravzaprav troedin: najprej je tu tisti stari, nekoč bogati in elitni Ohrid iz 19. stoletja, ki se je razsipal po hribu od Samuilove trdnjave do jezera; živi na ozemlju, kjer pravzaprav življenje ni zamrlo 3000 let. Drugi je »kmečki« del s čaršijo in spleti monotonih siromašnih hiš, od katerih so mnoge očitno bile zgrajene v stiski za streho nad glavo, na hitro. In končno ima Ohrid novi del, ki je sodoben in zračen.
Vsi trije Ohridi se dobro dopolnjujejo v podobi znamenitega mesta, ki obiskovalca tudi ob koncu zime prevzame in se mu vtisne v spomin. Se med naletavanjem
kor se komu posreči ali ponesreči. Nekateri v njih še skrivajo drobnico. Tako čakajo, kdaj bodo dobili delo Okoliške pokrajine Debarca in Demir Hisar se razseljuje-jo, eden od razselitvemh valov buta tudi v Ohrid Tako ohridska industrija obremenjuje svoje sklade z izobraževanjem nekvalificiranih delavcev, med katerimi pogostokrat naletimo tirai na nepis menega človeka, občinska socialna služba pa ima številne probleme. Zato lahko za vzdrževanje kulturno zgodovinskih spomenikov naše domače gospodarstvo oddeli le malo denarja.«
Drago varovanje preteklosti
V težave je zabredel tudi tisti del Ohrida, ki je en sam spomenik. Todor Paskali, direktor Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in Narodnega muzeja iz Ohrida, je po tožil, da se slovitih fresk v cerkvi sv. Klimenta loteva »Solita«, nekakšna plesen, ki se kot rak pojavlja po prene-
»Pri nas pa se izkopavanja prej ne lotimo, dokler ne zagotovimo denarja za zaščito in vzdrževanje izkopanin,« pravi Paskali. »Vse to pa je spet povezano z razvojnimi načrti občine, njenimi urbanističnimi dokumenti in drugim. Težava je v tem, da moraš v primeru, če hočeš kaj odkopati, podreti kakšno hišo, v najboljšem slučaju žrtvovati vrt. Zato se bo v prihodnosti treba odločiti, kaj lahko podremo in kaj ne. Stari Ohrid pa je od časa ponekod že tako načet, da bo treba rušiti tudi nekatere najboljše primerke orien talne mestne arhitekture iz 19. stoletja, ker so nepopravljivo propadle.«
Ni vse v kulturi
Hiše so v Ohridu {»stavljene v breg, tako da se zdi, kot bi druga čez drugo želele gledati na odprto jezero. Vsaka je skušala tesnobo in polmrak uličic nadomestiti z velikimi okni, ki se blešče tesno skupaj. Spodaj so grajene iz kamna, zgoraj pa iz lesa po »bondruk« sistemu, tako
mi inštalacijami in podobnim, vendar bi se s tem pregrešil zoper pravila stila, v katerem naj stari Ohrid stoji in živi.
Prav pri tem »živi« pa pravila spomeniškega varstva pokažejo svojo neživljenjskost. Stari del Ohrida postaja prebivališče starih ljudi, kar tu di pomeni, da mu upada pre. bivalstvo. Vse več hiš je praznih, kar pomeni, da pospešeno propadajo. Turist, ki si ogleduje njegove cerkve, samostane in izkopanine, nima kam sesti, da bi si spočil noge in uredil vtise. Ves čar-šijski živžav je drugje, nekaj sto metrov proč. Toda, ali ne bi prav male trgovine, kavarne in obrtniške delavnice oživile zdaj puste »sokake«?
»Naše kulturne spomenike je lani obiskalo več kot sto tisoč turistov,« je povedal Viktor Plevneš, predsednik ohridske kultumo-prosvetne skupnosti. »Kljub temu pa se ta muzej pod odprtim nebom noč in dan bije z denarnimi težavami in je zaradi nezadostne skrbi republike komaj kos nujnim intervencijam. Pri tem pa imamo spomeniški varstveniki nekatere nepremostljive težave: natanko je na primer določeno, kaj mora lastnik hiše v starem delu mesta storiti, če mu hiša propada. Ve, kakšno okno mora
DVA OHRIDA — Spredaj stari del s sv. Klimentom, zadaj moderni hotelski del.
Foto: Ž. K.
ATRAKCIJA — Cerkev Jovana Bogoslovca privablja stotisoče.
Foto: Ž. K.
zadnjih snežink in premražen od vsiljivega jezerskega vetra si Ohrid prizadeva, da bi bil pripraven za turizem: gostoljuben, nebanalen in svetovljanski. Rad bi imel manire kakšnih znamenitih toplic ali okrevališča, rad bi bil ljubezniv in čist. Smetarji še zdaj lagodno odstranjujejo ostanke prejšnje sezone, vrtnarji pa morajo bolj pohiteti. Tudi kakšen arheolog bi rad zasadil lopato, a čaka na denar. Le čuvaji ohridskih znamenitosti so nekakšna lepotna napaka ljubeznivega mesta, saj jih je treba tudi od 10. do 12. ure, ko bi morali cerkve in muzeji biti odprti, iskati po domovih ali kavarnicah To pa je tudi znak, da turistov še ni.
Ohrid — industrijsko mesto
Z jezera je Ohrid nepozabno privlačen. Ce pa pripotu ješ vanj z avtobusom, z letališča ali z Bitoie, se najprej pokaže kot vsa druga breziz virna in nezanimava bivša turska mesteca na našem ju gu, zapleten v klobčič blatn h ulic. Ob visorie zidove iz ne pečene opeke, za katerimi se skrivajo hiše, prepletene z venci posušene paprike m tobaka, se stiska poljsno orodje. Pa tudi pritlikavi konji
»Pritisk ljudi, ki prihajajo iz vasi, še zmeraj ni pone hal« mi pravt.o na opčin skem centru za socialno de lo »Nenadom» se pojavijo v mestu, zgrade niši < čez noč. seveda kar na svojo pest. ka
katerih naših freskah. Kljub zgodnjemu odkrivanju je ne mareš izrezati ali zatreti z zdravili Gotovo bi pomagala kakšna kemikali a, pravi Pa skali, a jo je treba prej odkriti.
Prav tako je Paskali potožil, da ne morejo odkopati velikega antičnega gledališča, ki se amiceatralno vije pod vr tovi, hišami in cestami starega mesca. Denarja ni; Smith sonianov inštitut iz ZDA je si cer pripravljen financirati izkopavanje, ne pa tudi varovanja izkopanin.
da se hiša, elastična in odporna proti potresom, širi od temelja proti strehi, številne med njimi danes banalno pro padajo. Cas jim je oglodal bel omet, da kažejo rebra kot sedem suhih krav.
Zasebniki sicer skušajo kupiti in popraviti stare hiše. vendar se njihove težnje ne morejo uskladiti z odloki občinske skupščine in spomeniškega varstva. Po navadi bi vsak rad adaptiral hišo po novem, kar je po svoje zdrava težnja, se pravi s trdnimi opečnatimi zidovi, s sodobni-
vstaviti, katero strešno opeko uporabiti za novo streho. Vse to je predpisano in izrisano v detajlih, vendar človeku z ničemer ne pomagamo, da bi se držal predpisov, še z morebitnimi krediti si ne more prida pomagati. Ali lan. ko torej sam popravlja svojo hišo — kulturni spomenik? Tega v vsem obsegu ne more storiti niti mesto Ohrid. Pomagati mu mora republika A republika molči. In smešno se je pri tem vprašati, ali je Ohrid samo ohridski.«
ŽELJKO KOZINC
Šibkejši tokovi na jug
Razdalje so zdaj bistvenega pomena pri odločitvah nemških turistov
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, 21. marca — Bližnje velikonočne šolske počitnice bodo letos prva turistična preizkušnja. Turistične agencije opažajo, da se zahodni Nemci odločajo za dopust sicer dosti bolj previdno in pozno, da pa »skorajda ne vplivajo na tc gospodarska ali energetska kriza ali plitvine v žepu in višje cene« (Siiddeutsche Zeitung). Miin-cbenske agencije beležijo celo večje rezervacije kot sicer, »črna ovca« pa bo tokrat Italija.
Anketa na berlinski turisti-čn: borzi je pokazala, da je konec klasičnega načina rezerviranja, ko so se namreč ljudje odločali že pozimi tudi za poletne počitnice. Milijoni zahodnonemških turistov letos čakajo na zadnje možne roke, pregledajo vse cene in ponudbe ter se odločijo — ne ravno za najcenejše, marveč za najugodnejše ponudbe. Pri tem je odločilnega pomena bližina, kajti dolga vožnja najbolj podraži dopust.
»Italija je očitno na najboljši poti, da zaigra lovoriko, ki si jo je pridobila v dolgih letih kot poceni turistična dežela«, pravi »Stutt-garter Zeitung«, ki analizira posledice jesenskih podražitev bencina, ukinitve bencinskih bonov in splošne pod ra žitve za pet do deset odstotkov Najhuje pa bo turistične tokove prizadela naj novejša devizna omejitev, po Kateri smejo domačini jn tujci nositi čez mejo v Italijo največ do 20.000 lir. Turistične agencij« v ZRN so namreč dobršen del podražitve lahko pokrile z ugodnejšim menjalnim tečajem lire, si so jo kupile doma. Zdaj to ne prihaja v poštev. »Velika tekmeca bližajoče se sezone bosta Španija in Grčija, pa tudi Jugoslavija nudi vabljive aranžmaje«, ugotavlja list.
»Nikomur ne gre briljantne, tudi nam ne,« ocenjuje direktor našega turističnega urada v Frankfurtu Albert David. »V ZRN opažamo stagnacijo turističnih gibanj, težnja po manjših razdaljah je očitna. Slabše je vsekakor kot lani.«
Sicer pa je treba počakati na začetek prazničnega preseljevanja proti jugu. Glavne turistične in zdomske tokove je pričakovati med 6. in 10. aprilom.
ANTON RUPNIK

BERITE REVIJO
Teran, pa tudi meso
Kras iz Sežane bo začel načrtno obnavljati vinograde — v lastni proizvodnji do 10 ha, v kooperaciji do 16 ha letno — Povečanje vinske kleti in pršutarne
V večini kmetijskih organizacij se kljub težavam pri prodaji nekaterih kmetijskih pridelkov pospešeno pripravljajo na uresničevanje »zelenega načrta«. Tako tudi v proizvodno-trgovskem podjetju Kras Sežana, ki bo sodeloval v dveh od desetih razvojnih programov, kolikor smo jih pripravili v Sloveniji za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje.
Glavni pomen bodo tako kot doslej dalj vinogradništvu oziroma pridelovanju terana. Računajo, da bodo vsako leto obnovili v lastni proizvodnji 8 do 10 ha vinogradov, v kooperaciji pa 14 do 16 ha. Glede na to, da na Krasu nimajo primernih površin za obnovo vinogradov, menijo, da bo že takšna obnova zadovoljiva, če bodo načrte tudi uresničili.
Sicer pa njihov glavni problem predstavlja predelava grozdja. Kras Sežana namreč od kmetov še vedno odkupuje vino. To pa seveda pomeni neenako kvaliteto terana. Enolog v kleti je zatrdil, da tak način odkupa
pomeni toliko vrst terana, kolikor je kooperantov. Zato si prizadevajo, da bi čim-prej prešli na odkup grozdja. Enotna tehnologija predelave, bi namreč pomenila zagotovitev večjih količin kvalitetnejšega terana. V ta namen so že predlanskim zgradili novo klet, ki pa jo bodo še povečali. Sedanja 80 vagonska klet bo namreč premajhna, če bodo kmetje začeli hitreje obnavljati vinograde. V načrtu imajo povečanje kleti za nadaljnjih 120 vagonov vina. Povečati pa bodo morali tudi predelovalne kapacitete. Za predvidene investicije v vinogradništvu in kletarstvu bodo porabili okoli 15 milijonov din.
Pri teh načrtih pa imajo precej težav, predvsem na območju Komna, Sveta in okoliških vasi, kjer kmetje ne kažejo prevelikega zanimanja za obnovo vinogradov. Kmetje se premalo zavedajo, da je edina rešitev za to kraško območje v vinogradništvu, so poudarili v Krasu. To še tembolj, ker kmetom nudijo zelo ugodne kredite za obnovo, cepljenke, strokovno pomoč, stroje itn., tako da res ni lobenih preprek, da obnova ne bi tudi na spodnjem Krasu hitreje stekla.
Razen tega se bodo vključili tudi v program razvoja govedoreje na kmetijah. Ra-
čunajo, da bodo letno preusmerili v tržno pridobiva^ nje mesa in mleka 50 do 60 kmetij. Za to pa bodo porabili okoli 8 do 9 milijonov din. Ta denar bodo vložili v gradnje in adaptacije hlevov, opremo, nakup strojev itn.
Povečali pa bodo tudi pr-šutarno, ki sedaj daje okoli 200 ton suhomesnih izdelkov. Z dograditvijo nove, ki bo stala 14 milijonov din, pa bi letno pridobili že okoli 450 ton teh izdelkov. Kje bodo dobili denar za ta objekt, še ni povsem jasno, ker financiranje pršutame ni zajeto v investicijskem programu razvoja prašičereje. Kljub temu pa denar p» njihovem mnenju ne bo problem, saj se kmetijske organizacije, ki bodo gradile prašičje farme, precej zanimajo za ta objekt in celo predlagajo soudeležbo.	RAJKO	OCEPEK
Tanki pod vodo
Kaj zmorejo naši fantje s svojimi jeklenimi velikani — V treh minutah pridejo čez deset metrov širok prekop
BANJALUKA, marca. (Tanjug). — To jutro se je na vežbališču šolskega centra oklepnih enot JLA nekje v krajiških hribih začelo za kakih 30 novinarjev jugoslovanskih listov, radijskih postaj in televizijskih študijev z vžiganjem močnih motorjev tankov in drugih oklepnih vozil. Pred proslavo 30-letnice šolskega centra so se njegovi člani namreč odločili, da ne bodo pripovedovali o svojem delu, temveč bodo novinarjem pokazali, kaj vse zmorejo.
Takoj na začetku je treba reči, da znajo veliko, zares veliko. O tem smo se sami prepričali malo pozneje, zlasti na hribovitem vežbališču pri velikem umetnem jezeru, iz katerega je speljan poseben sistem globokih prekopov — to je ovir, ki so za tankiste zmeraj neprijetne.
Potapljanje s tankom
Vendar je bilo videti, kakor da tankisti šolskega centra oklepnih enot JLA sploh ne vedo, kaj so ovire. V hladnem marčnem jutru, ko se veliki snežni kosmi izmenjavajo s kapljami ledenega dežja, gledamo jekleno velikanko, kako kot za šalo leze v jezero in se izgublja v kal n* vodi in megli. Kake četrt
ure pozneje toliko časa je namreč trajal »jezerski sprehod«, se to moderno oklepno vozilo spet prikaže na površ ju, se vzpne na breg, kakor da stresa vodo s sebe, nato pa obstane preo vedoželjnimi časnikarji, ki jih večina čaka, da bi se pogovorili s komandirjem tanka Brankom Micinem in z njegovimi tovariši iz posadke, v kateri so: Ivica Zidov, Matija Lučič in Lju-ban Markovič. Medtem ko stopamo po blatni »tankovski cesti« naprej, da bi si ogledali druge vaje, ki so jih pripravili pripadniki šolskega centra s svojimi vozili, mimogrede ujamemo besede komandirja Micina: »Potapljanje ni niti naj'inanj nevarno, potem ko se dobro naučiš, kako se to dela.«
Tudi delo na tanku, ki ima spredaj montirano napravo za pobiranje min, baje ni nevarno, potem ko znate z njim ravnati. Naprava »poskoči«, ko aktivira mino, sunek se po blažilnikih prenese na tank, toda 40-tonski jekleni velikan tega skoraj sploh ne občuti in malone z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje pot čez minsko polje.
Čedalje manj preprek
Nova ovira pred oklepno enoto je globok prekop, širok kakih 10 metrov. Pred nedavnim je bil tak prekop nepremostljiva ovira, tako da so moral; tankisti iskati razne obvoze ali pa med sovražnikovim obstreljevanjem čakati na inženirske enote. Namesto vsega tega pa smo to jutro gledali tank-nosilec mo-
stu. V treh minutah se ja okrog 20 metrov dolgi most dvignil visoko v zrak, premostil prekop in se lepo ulegel na oba bregova. Vse to je šlo popolnoma avtomatično. Naslednji hip je lahko čez most zapeljala kolona oklepnih vozil, uporabile pa so ga tudi druge enote. Zadnji se je čezenj zapeljal tank-nosilec, »pograbil« drugi konec mostu in ga spet popolnoma avtomatizirano zložil. Tri minute nato je že nadaljeval pot.
»Preprosto je, ko znaš!«
Čeprav gre za najsodobnejšo vojno tehniko, kakršno uporabljajo danes najbolj razvite armade, se zdi na tem vežbališču vse razumljivo in preprosto. S lema besedama govorijo o svojem delu večinoma tudi fantje iz tankovskih posadk Načelnik šoiske-ga centra oklepnih enot JLA generalmajor Dragan čirovič pa misli nekoliko drugače: »S hitrostjo in učinkovitostjo ne bi bilo nič, ko se ne bi poprej dolgo in temeljim pripravljali v šolskem centru v Banjaluki.«
Skozi 54 modernih kabinetov in učilnic banjaluškega centra ki se imenuje po Petru Drapšinu, komandantu I. tankovske armade JLA, so šli skoraj vsi aktivn: in rezervni starešine naših oklepnih enot. Tu, v šolskem centru, odgovarjajo gojencem m tečajnikom na vprašanja, kako ukrepati v vsen zapletenih situacijah, v kakršnih se lahko znajdejo na vajah in seveda tudi v vojni.
V centru imajo poleg drugih najsodobnejših učil in kabinetov tudi cel sistem bazenov, kjer se pripravljajo na najtežavnejše situacije na primer, na možnost da motor odpove poslušnost, medtem ko je tank globoko v vodi. Prepričali smo se, da tudi operacija »potopitve tanka«, pri kateri je treba počakati, da se pritisk zravna, nato pa posadka odpre kupolo in priplava na površje, ni nič bolj nevarna kot — nepričakovano in morda nezaželeno kopanje. V praksi, tam na vežbališču v krajiških hribin, se kaj takega še nikoli m zgodilo, razen če je bilo sestavni del vaje.
TANK, KI NOSI MOST — 20 metrov dolg most postavi v treh minutah.
Telefoto: Tanjug
Po demografskem simpoziju
Dežela
živahnih tokov
Po migracijah smo med najbolj aktivnimi v Evropi
Samo milijon nas je ■.. no, v teti besedah je bila že pred tridesetimi leti, ko so bi'e zapisane, uporabljena precejšnja pesniška svoboščina. Kot narod, ki se ne more pohvaliti s šte-vilnbsijo, pa smo radi čimbolj natanč-ni. Ce bi bil pesnik tako skrben, kot bi radi, bi moral zapisati, da nas je milijon in skoraj pol.___________________
Danes pa pravimo, uporabljajoč spet natačnost da nas je milijon in tričetrt. Veliko to gotovo ni. Ves naš narod bi se dalo spraviti v nekoliko večje mesto oziroma v nekohko manjše velemesto
Kadar takole predstavimo svoj številčni položaj — ja, za eno samo mesto nas je in nič več — še nekoliko bolj kot sicer občutimo svojo majhnost. Za to, da je naša nenehna boleča točka, verjetno ni potrebno navajati kakšnih izrecnih dokazov; polno jih je vse naše življenje.
Zadnjih deset, petnajst let, kar je število rojstev pri nas precej upadlo, se je ta bolečina še zaostrila in se prevedla v takšno razmišljanje:	že
tako ali tako nas je malo zdaj pa, odkar se nam rodi zmeraj manj otrok, nas bo še manj in konec koncev nas čaka to, da nas lepega dne sploh ne bo več.
Rodnost je na dnu lestvice
Seveda takšne bojazni ni mogoče kar posplošiti in zatrditi, da nas je vse po vrsti strah za našo prihodnost. Raziskava »Populacijski problemi v očeh slovenskih izobražencev in družbenih delavcev« ki jo je opravila sociologinja Katja Boh, kaže, da je nizka nataliteta šele osmi med desetimi problemi, ki so jih anketiranci občutili kot prioritetne probleme. Med nji-
mi močno vodijo zdravniki, pedagogi in duhovniki, medtem ko je skupina, ki bi ji lahko rekli gospodarsko-teh-nična, nad pojavom dosti manj zaskrbljena.
Ce bi človek z ugotavljanjem, koliko se adi nizka nataliteta problematična tistim izobražencem, ki so sodelovali na prvem slovenskem demografskem simpoziju, nadaljeval na tem srečanju, bi moral spet reči: tudi med demografskimi vprašanji sodi rodnost nekam na spodnjo polovico lestvice. In to kljub temu, da je po mnenju laikov med demografijo in ugotavlja njem rodnosti skorajda enačaj. Za izredno visok kup se je nabralo študij, ki so jih strokovnjaki za najrazličnejša področja prispevali za ta simpozij, v dveh dneh njegovega dela je bilo izrečeno tudi veliko besed, a prav malo med njimi se je ukvarjalo z vprašanjem, zakaj se pri nas rodi malo otrok in kaj lahko v prihodnosti to pomeni.
Zakaj, si lahko hitro odgovorimo Rodnost je samo eden med tremi de-
javniki, ki enakovredno vplivajo na številčno rast kakega naroda. V tem triu je enako pomembno, koliko ljudi pride na svet, kot to, koliko jih z njega odide. Ce smo Slovenci znižali število rojstev, smo tudi uspešno znižali število smrti in izseljevanja. Tako vsaj bi lahko sklepali po trditvi demografov, da smo kot narod od vojne do danes zabeležili večjo rast kot kadarkoli v zadnjih 250 letih.
Čez noč je prišla starost
Iz teh treh dejavnikov In iz njihovih medsebojnih povezav pa se nam danes odpirajo vprašanja, o katerih včeraj še slutili nismo. Eno med njimi, na primer, je staranje slovenskega prebivalstva Do njega je pripelja la preprosta življenjska enačba, da zmeraj manj otrok in čedalje bolj oddaljena smrtna meja pomenita če-
dalje večjo starost povprečnega prebivalca.
»To se nam je zgodilo počasi in neopazno,« pravi prof. Dolfe Vogelnik, »nekako tako, kot se zgodi posamezniku. Lepega dne se zbudi in se zave, da se je postaral.«
Za nas kot narod je Usti dan prišel takrat, ko smo se znašli pred obličjem takšnih podatkov:
Pred sto leti smo imeli mladih ljudi za eno tretjino, danes jih je samo še za eno četrtino. V istem času se je močno povečal odstotek starih ljudi (tistih nad 65 letom starosti). Od 5 odstotkov pred sto leti je zrasel na sedanjih deset odstotkov. Ti podatki so nam znani, a nič ne kaže, da bi nam resnično segli do živega. Samo spomnimo se, kolikšno skrb — vsaj verbalno — posvečamo vrtcem, ki jih ni, in šolam, ki so v slabem stanju, koliko pa domovom za ostarele, ki jih je še manj in so v še hujšem stanju, če že so.
Še dosti manj pozornosti pa smo posvetili tistim neotipljivim, komaj slutenim vprašanjem ki nam jih je prineslo to staranje — koliko, na primer, je s tem narasla tudi naša konservativnost, zagledanost v včerajšnji in ne jutrišnji dan, koliko je uplahnil naš zagon in kako se, recimo, v tem spremenjenem vzdušju počuti mladina, ki je budi številčno čedalje slabše zastopana.
A tudi podatki o smrtnosti, ki smo jih v zadnjih nekaj desetletjih močno popravih, nam že nekaj časa spet kažejo manj prijetne plati. Med vzroki smrti grozljivo naraščanje nasilne smrti, predvsem nesreče in do neke mere tudi samomori. Skupaj z boleznimi srca in ožilja ter z rakavimi obolenji jih je že toliko, da so nas neusmiljeno postavile pred dejstvo: ta naš civilizirani in dokaj razviti svet ima med aktivnim moškim prebivalstvom večjo smrtnost kot Kosovo.
Dobrih deset let pa Slovenija doživlja tudi pojav, ki je, sodeč po prispevkih na demografskem simpoziju,
vreden še posebne pozornosti. Migracije — pa naj gre tu za izseljevanje, priseljevanje ali za preseljevanje znotraj slovenskega prostora, dosegajo tolikšno stopnjo, da lahko veljamo za eno najbolj migracijsko aktivnih dežel v Evropi. Te tokove, ki peljejo iz Slovenije v njeno evropsko soseščino in po drugi strani in drugih jugoslovanskih republik v Slovenijo, doživlja mo že vrsto let, pa vendar o njih vemo bore malo
Samo približno se nam zdi, da dela pri nas kakšnih 120.000 jugoslovanskih delavcev, in spet samo približno ocenjujemo, da je v tujini kakšnih 80.000 Slovencev. Kakor hitro pa je treba pojav še kako drugače, ne le številčno oceniti, po razponu mnenj skoraj ni konca. Tako, na primer je eden od udeležencev menil, da imamo pri nas takšno armado neslovenskih delavcev, ker imamo nizko stopnjo avtomatizacije. »Do tega pa je prišlo zato, ker smo ves denar, ki bi ga potrebovali za modernizacijo, dajali v zvezni sklad«. Pa se je takoj našel njegov kolega, ki je povprašal, kakšno napako so napravile razvite zahodnoevropske države, da imajo toliko tujih delavcev — v noben centralni sklad brez dna jim ni bilo treba dajati denarja, njihova industrija je močno avtomatizirana, pa vendar ne more brez tujih delavcev.
Sporne praznine
To je samo droben primer, kako zapleten je sklop vprašanj, ki se porajajo ob migracijskih tokovih, in kako malo pravzaprav vemo o tem, kaj vse ti tokovi nosijo s sabo. Zato ni čudno, da je simpozij kot eno najpomembnejših nalog v prihodnosti postavil prav raziskavo emigracije in reemigracije — s poudarkom na izrazu »emigracija in reemigracija«, ker po mnenju sociologa Nika Toša o »za-
časnem delu v tujini« lahko govorimo le za dnevno rabo. Izraža namreč neko težnjo, hotenje, željo po tem, da bi res ostalo samo pri začasnem delu, za takšno domnevo pa trenutno nimamo nobene empirične podlage.
Že dolgo časa, čeprav bolj poti-hem, zato pa toliko bolj zanesljivo, pa doživljamo Slovenci tudi tokove notranjega preseljevanja Od vojne naprej, ko nas je bila skoraj polovica kmetov, do danes, ko nimamo kmečkega prebivalstva več niti za petino, se je popolnoma spremenil slovenski poselitveni model. Iz dežele, posejane z neštetimi kmečkimi zaselki, smo postali ... kaj pravzaprav? Ena sama dolga vas na nekoliko višjem nivoju ali pa vendarle približno urbaniziran svet?
Demografske raziskave, ki usmerjajo svoj interes v to vprašanje, dobivajo najrazličnejše rezultate, odvisno od kriterijev, ki jih zastavijo. Nekaj podatkov je nespornih, na primer, da se tretjina slovenskega prostora prazni. Kakor hitro pa pride do ocen, ali je to prav ali ne, so mnenja spet diametralno nasprotna. Nekateri zastopajo stališče, da moramo izrabiti vsa tla, ki jih imamo na voljo, drugi pa se sprašujejo, zakaj bi jokali za prostorom, ki se prazni, češ naj vendar ljudje živijo tam, kjer hočejo živeti.
Potrebovali bi torej raziskave, ki bi nam pokazale: ta predel je vredno razvijati, tega pa ne, potrebovali bi smernice za takšno ali drugačno uporabno mrežo, za takšno ali drugačno demografsko distribucijo — te in podobne želje je bilo slišati na simpoziju, ki se je ukvarjal z vprašanji slovenskega prebivalstva. Skoraj vse so izzvenele v poziv, da potrebujemo nekakšno demografsko politiko, prav malo pa je bilo med njimi zahtev, naj bi nas čimprej pripeljala do čim-večjega števila ljudi.
Alenka Puhar
SPORT SPORT SPORI
HOKEJ NA LEDU
NA SVETOVNEM PRVENSTVI! B SKUPINE
Visok poraz Jugoslavije v srečanju z Američani
Nizozemci tudi v drugem dnevu uspešni
LJUBLJANA, 22. — Nizozemska hokejska reprezentanca je pripravila danes na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu B skupine novo presenečenje. Po zmagi v prvem dnevu tekmovanj proti Romuniji je danes odpravila z gladkim 7:0 norveško reprezentanco. Nizozemski hokejisti se niso pustili nikdar presenetiti in niso dali svojim neposrednim nasprotnikom možnosti, da hi vsaj enkrat pretresli mrežo njihovega skrajnega branilca. Tekma je bila precej razburljiva, večkrat Pa tudi nekorektna in ostra. O tem pričajo tudi kazenske minute, ki so jih igralci obeh ekip presedeli na klopi. Trideset minut so «počivali» Norvežani, celih 39 minut pa današnji zmagovalci.
IZIDI 2. DNE
Nizozemska — Norveška 7:0 (4:0, 2:0, 1:0)
ZDA — Jugoslavija 5:0 (2:0, 2:0, 1:0)
Jugoslovanski reprezentanci ni us-Pelo, da bi odpravila močne Američane, ki merijo na ponoven vstop v A skupino. Današnja nasprotnika sta se na svetovnem prvenstvu srečala trikrat. Američani so dvakrat zmagali, enkrat pa remizirali (lani v Gradcu s 6:6). Razlika med obema ekipama je precej velika, kar dokazuje tudi razvoj tega športa v o-heh državah. V Jugoslaviji je registriranih 24 klubov, v ZDA pa Preko 9.000!
Prvi zadetek na današnjem srečanju je za Američane dosegel Polich v 19. minuti prve tretjine, takoj na-to je podvojil Kreiger. Tedaj so bi-h Jugoslovani z igralcem več na i-grišču, vendar pa je igrala njihova tretja postava, ki ni bila kos Prvemu moštvu. Zapravili pa so ai nekaj lepih priložnosti. Tudi v dru-
DANAŠNJE TEKME Ob 17.00
Avstrija — Romunija Ob 20.30
Japonska — ZRN
gj tretjini so fizično bolje pripravljeni Američani prevladovali ter spet dosegli dva zadetka (Husleben v 19- min. in Polich v 16. min.). Za-sta za pet minut zapustila igrišče Poterle in Taft. V obrambi pa je zelo nezanesljivo igral Jug, medtem ko je Smolej za las zgrešil mrežo.
V osmi minuti tretje tretjine še peti in zadnji zadetek, po zaslugi kapetana ZDA Lilyholma. Jugoslovanski i-gralci niso pričakovali tako hudega poraza, ki daje sedaj Američanom možnost za prestop med hokejsko elito.
Tudi slovenski smučarji na tržaškem prvenstvu
Jutri se bodo tržaškega smučarskega prvenstva za deveto trofejo Tommasini udeležili tudi slovenski smučarji. Barve Tržaškega planinskega društva bo branilo devet tekmovalcev. Ni nam še znano, na kateri progi se bodo pomerili nastopajoči na Piancavallu. Prireditelji pa so precej zaskrbljeni, saj ne vedo, kako se bo sneg obnesel pri tako velikem številu udeležencev.
Tekmovalni urad bo v Park hotelu, kjer bo razobešen tudi vrstni
red startov (žrebanje bo danes popoldne ob 16. uri v Ul. Gaiatti 24, za vsako društvo pa lahko prisostvujeta po dva predstavnika). Startne številke bodo razdelili v nedeljo na startnem mestu ali pa v Park hotelu.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
NOGOMET
V drugi amaterski ligi
Jutri na Proseku borba za prestiž
Bazovska Zarja nujno rabi točke V 3. AL računa Primorec na zmago
prvenstvene tekme dečkov med Polem in Kontovelom
2. amaterska liga
V jutrišnjem kolu druge amaterske nogometne lige bi moralo pritegniti pozornost srečanje med Juventino in Primorjem. Derbi bo na Proseku, ekipi pa bosta merili bolj na prer/Jž kot pa na izboljšanje položaja na lestvici, kjer nimata nobene možnosti več, da bi lahko napredovali, prav tako pa sta tudi izven nevarnosti za izpad. Štandrežci so v torek v zaostalem srečanju premagali tržaški Liber-tas, medtem ko je Primorje remiziralo z Audaxom. Težko je predvidevati, kdo bo zmagovalec. Proseško srečanje pa bo zanimivo tudi zato, ker bodo tu osvojene točke štele za posebno lestvico za pokal «Primorskega dnevnika». S to tekmo se praktično prične serija slovenskih derbijev.
| Zelo težko nalogo bo imel Breg,
..................................................................................
V DANAŠNJEM KOL«
ODBOJKA
V ČLANSKI C LIGI
Brezanke s popolno postavo proti Ce j evenni Cor ridoni ju
Y derbiju 1. ženske divizije borovke favoritinje
Drevi bo v občinski telovadnici v Dolini zanimiv deželni derbi med domačim Bregom in Corridonijem iz Št. Petra ob Soči. Po dosedanjih prvenstvenih nastopih lahko rečemo, da nista ekipi dosegli in pokazali tistega, kar smo pričakovali. Temu primeren je njun položaj na lestvici. V dosedanjih devetih nastopih sta tako Breg kot Corridoni po šestkrat zmagala in štirikrat zgubila. Prav zadnji del prvenstva pa je bil za obe šesterki dobesedno porazen, saj sta dosegli tri zaporedne poraze. To pomeni, da preživljata oba tekmeca krizo in sta povsem izločena iz bitke za napredovanje v 2. ligo, kar bi pomenilo za Breg povratek med elito, za Corridoni pa enkraten športni dosežek. Prvo srečanje v Foljanu, kjer igra Corridoni domače tekme, se je končalo
s prepričljivo zmago Gejevih varo-1 nju prvenstva v veliko moralno
vank. Glede na to, da si bosta stala ob mreži dve dobro znani ekipi (brez večjih ambicij za visoko uvrstitev), lahko pričakujemo lepo in zanimivo odbojko. Derbi je pač derbi. Domačinke bodo to pot po vsej verjetnosti zaigrale v popolni postavi.
D liga — člani
V desetem kolu bo goriška Olympia spet igrala pred domačimi gledalci. V goste jim prihaja solidni nasprotnik Volley iz Legnaga. Goričani so v zadnjem domačem nastopu pokazali velik korak naprej. Naključje pa je naneslo, da so gostili vodečo šesterko in poraz je bil neizbežen. V srečanju z Volleyem pa lahko Goričani pospravijo drugi par točk, kar bi jim bilo v nadaljeval
podporo za uspešen venstva.
zaključek pr-
:/!	', ' ,'.i ' -	\ L .v,
Jugoslovanskim hokejašem ni včeraj uspelo, da bi proti ZDA ponovili uspešeu nastop z Avstrijo
1. divizija — članice
Odbojkarice te lige bodo drevi in jutri odigrale zadnje kolo prvega dela prvenstva. Zastopnice Sloge se bodo jutri podale na pot v Porde-non, kjer bodo pomerile svoje moči
domačim Virtusom. Pordenončan-ke imajo tako kot slogašice dve točki. Obstajajo torej lepe možnosti za uspešen nastop Neubauerjevih varovank. V drugi skupini bo na stadionu «1. maj» domači derbi med Borom in Bregom. Tržačankam se ponuja lepa priložnost za tretjo prvenstveno zmago. Po izidih dosedanjih tekem ne bi smele biti bre-žanke enakovredne nasprotnice. I-gralke Sokola bodo gostovale v .Vidmu jutri dopolcjpe. Domači Por-zio je odigral tri tekme in utrpel prav toliko porazov. Jutrišnja tekma je več kot idealna priložnost za Nabrežinke za naskok na prvo mesto na lestvici.
G. F.
1. divizija — člani
Zadnje kolo prvega dela prvenstva 1. moške divizije se je zaključilo prejšnji torek, danes pa bodo v Turjaku odigrali še zaostalo tekmo Libertas - Dom.
Domovci odhajajo v Turjak z upanjem, da bodo odnesli z gostovanja celoten izkupiček. Naši fantje lahko upajo na zmago, saj so v zadnjih nastopih pokazali, da so v dobri formi.
To srečanje je velike važnosti za obe ekipi. Zmagovalec bo namreč zasedel dobro peto mesto na skupni lestvici in izpad ga ne bi smel več ogrožati.
«Belordeči» so se ta teden dobro pripravili za spopad z Libertasom. Poleg rednega tedenskega treninga, so odigrali, v sklopu «Turnirja prijateljstva», tekmo z zgoniškim Krasom.
Tekma Libertas (Turjak) - Dom (Gorica) bo drevi v Turjaku ob 20. uri v občinski telovadnici (Ulica Gramsci). Za to tekmo je trener J. Prinčič sklical vse igralce Doma, ki se bodo morali zbrati ob 18.30 pred klubom «S. Gregorčič» (Korzo Verdi 13, Gorica) za skupni odhod v Turjak.
L K.
KOŠARKA
Naporna srečanja za vse naše ekipe
Najtežje delo čaka Borove dečke
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Po lepi zmagi proti CGI in po uspešnem nastopu proti Libertasu iz Trsta, bodo jutri Kontovelci igrali proti Libertasu Barkovlje, ki je na lestvici pred Kontovelci s štirimi točkami naskoka. Če bodo naši košarkarji igrali tako požrtvovalno in preudarno kot na zadnjih tekmah, bi lahko dosegli četrto prvenstveno zmago, s katero bi ostali sami na šestem mestu, saj bo v tem kolu njihov neposredni tekmec za to mesto, Villesse, počival.
Borovce pa čaka drugo težko srečanje. V Dolini bodo igrali proti Libertasu iz Trsta, ki je drugi na lestvici. Trener Libertasa Prodi nam je tako povedal: «Mislim, da smo najboljša ekipa v tem prvenstvu, če upoštevamo igtalce, ki jih imamo na razpolago. Naša ekipa je sestavljena le iz znanih imen. Na igrišču pa igrajo fantje brez vsake volje in discipline. Tako si lahko razlagamo neuspehe, ki smo jih doživeli v tem prvenstvu.»
MLADINCI
Poletovci bodo na domačih tleh igrali proti Patriarci iz Gorice, ki je v soboto premagala kar s 45 točkami razlike prvouvrščeni Italsi-der. Goričani so na drugem mestu lestvice, saj so doživeli dva poraza. Le redkokdaj so nastopili s svojo najboljšo postavo, saj so nekateri košarkarji zaposleni v B hgi.
Openski košarkarji se bodo seveda skušali gostom upirati predvsem s požrtvovalnostjo. Poletova postava: Adrijan Sosič, Daneu, Jugovič, Guštin, Dolenc, Gantar, Kraus, Tavčar, Škerlavaj, Edi Sosič.
KADETI
Borovi kadeti bodo v prvem povratnem kolu igrali proti miljske-mu Interju. Že v prvem srečanju so naši igralci želi visoko zmago (143:37) in bi zato morali tudi v tem srečanju osvojiti obe točki. Borovci bodo igrali s to postavo: Vatovec, Košuta, Parovel, Renato Furlan, Siega, Žerjal, Mazzucca, Perko, Čok.
DEČKI
V petem kolu prvenstva dečkov bosta Bor in Polet igrala proti najmočnejšima peterkama obeh skupin. Kontovel pa bo tokrat počival. Borovci bodo danes igrali proti Interju 1904, ki je, tako kot borovci, še nepremagan. «Plave» seveda čaka težka naloga, saj je znano, da je v mladinskih kategorijah Inter 1904 daleč najboljše društvo v Trstu.
V	Borovem taboru seveda vlada veliko zanimanje za to srečanje, kajti
primeru zmage bi imeli naši košarkarji velike možnosti za osvojitev končnega prvega mesta.
V B skupini pa bo Polet igral proti Lloydu Adriaticu, ki je prav tako še nepremagan v tej skupini.
V	dosedanjih srečanjih je Lloyd odpravil vse svoje nasprotnike stotico. Proti Libertasu pa so dosegli pravi rekord, saj so zmagali 182:13. Proti tako močnemu nasprotniku bodo morali poletovci igrati u-mirjeno in preudarno, kajti lloy-dovci so nevarni predvsem v protinapadih.
b. L
BERLIN, 22. — V prijateljski nogometni tekrm ]e Vzhodna Nemčija premagala švedsko enajsterica Hammarsby s 4:1.'
ftmónmHiiiiiMiiiMHnuMi
n im ii im m milili m
NOGOMET
ki bo moral sprejeti v goste Eia-minio, ki je moral v nedeljo poražen z igrišča. Igralci iz naselja Sv. Sergija bodo skušali takoj popraviti slab vtis iz prejšnjega tedna.
Na vsak način pa bo morala v Bazovici zmagati Zarja, ki je zašla kritične vode in vsak spodrsljaj lahko pomeni zanjo nazadovanje v tretjo ligo. Proti Campanellam bodo imeli zato bazovski nogometaši odgovorno nalogo.
Bolj izenačena pa bi morala biti meritev moči med kriško Vesno in Audaxon iz Gorice. Čeprav so Goričani precej nevaren nasprotnik, ne bi smeli odnesti iz Križa več kot točko.
3. amaterska liga
Trebenski Primorec nadaljuje s serijo zmag in bo po nedeljskem derbiju z Unionom sprejel tokrat v goste proseški Libertas. Trebenci ne bi smeli imeti prevelikih težav, saj so Prosečani precej oddaljeni od njih na lestvici.
Olimpija -je v nedeljo remizirala, točko pa bi morala odnesti tudi tokrat iz srečanja s Sampvitom, medtem ko se bosta Union in Bar Veneto borila za zadnje mesto na lestvici. Podlonjerci so v tem prvenstvu popolnoma odpovedali.
IZIDI NEDELJSKEGA KOLA: Sampvito - Bar Veneto 2:0, Baxter - Olimpija 0:0, Virtus - Costalunga 1:2, Libertas Prosek - Libertas Barkovlje 0:2, Union - Primorec 0:3.
LESTVICA: Costalunga 31; Primorec 28; Libertas Barkovlje 25; Libertas Prosek 19; Virtus 16; Baxter in Sampvito 14; Olimpija 8; Union in Bar Veneto 7.
JUTRIŠNJE KOLO: Primorec • Libertas Prosek, Libertas Barkovlje - Virtus, Costalunga - Baxter, Olimpija - Sampvito, Bar Veneto -Union.
Na Goriškem so moštva tretje a-materske lige v nedeljo počivala, v torek pa so v N skupini odigrali zaostalo tekmo med Libertasom iz Tržiča in Vermeglianom (1:3). Jutri bosta obe slovenski enajsterici igrali v gosteh. Sovodenjci bodo nastopili proti Sudestu in bi morali gladko zmagati, medtem ko bo Mladost gostovala pri Borgo Fasuliju. Doberdobci, ki so v dobri formi, lahko računajo najmanj na točko.
JUTRIŠNJE KOLO; Borgo Fasu-li - Mladost, Sudest - Sovodnje, Azzurra - Montesanto , Romana - I-sonzo. Venaeslian«.^., Falcp, Liber tas Tržič - Staranzano.
■tiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiit ii mit milit if tl umi ■iiitn im n m
Evropski pokalni turnirji
Izžrebani pari za polfinale
Milan bo igral z Borussio
BEOGRAD, 22. — Član selektorske komisije jugoslovanske državne nogometne reprezentance Miljan Miljanič, ki je podpisal pogodbo
zaradi tega javno kritiziran in mu grozi, da bo zgubil mesto trenerja reprezentance.
AVTOMOBILIZEM
JOHANNESBURG, 22. - Med prevozom v bolnišnico je danes zaradi poškodb
umrl ameriški avtomobilski dirkač Peter Revson.
ZORICH, 22. — Na sedežu UEFA | španskim Real Madridom, je bil v Zurichu so danes izžrebali pare1 radi tega iavno kritiziran in evropskih nogometnih turnirjev, potem ko so včeraj odigrali zadnjo četrtfinalno tekmo, kjer je beograjska Crvena zvezda remizirala z A-tleticom iz Madrida in bila zaradi poraza doma z 2:0 izločena iz tekmovanja za pokal prvakov. Italijanski Milan bo v tekmovanju za pokal pokalnih prvakov igral v polfinalu proti Borussii iz Moenchen-gladbacha, eni izmed najmočnejših moštev, ki še nastopajo na tem turnirju. Žreb je dal naslednje pare:
POKAL PRVAKOV: Ujpest Do-zsa — Bayern Miinchen in Celtic — Atletico Madrid.
POKAL POKALNIH PRVAKOV:
Milan — Borussia in Sporting Lizbona — Magdeburg.
POKAL UEFA:	Feyenoord —
Stuttgart in Lokomotiv Leipzig —
Tottenham Hotspurs.
Vsa polfinalna srečanja bodo odigrali 10. aprila in 24. aprila.
Bologna - Fiorentina Foggia - Sampdoria Genoa - Cesena Lazio - Cagliari Milan - Inter Roma Vicenza Verona - Juventus Catania - Reggiana Taranto - Como Varese - Spai Venezia - Pro Vercelli Chìeti - Pescara
Napoli
Torino
X 2
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 23. MARCA 1974
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
20.00	v Dolini
Breg — Corridoni
* * *
MOŠKA D LIGA
Olympia — Volley * * *
1.	MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Turjaku
Libertas Turjak — Dom
* * *
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Breg
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
16.00	v Dolini
Bor — Libertas Trst
* * *
MLADINCI
18.30	na Opčinah
Polet — Patriarca
* * *
KADETI
14.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Inter Milje
* * #
DEČKI
19.00	v Trstu, Ul. Della Valle Inter 1904 — Bor
JUTRI
NEDELJA, 24. MARCA 1974
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku
Primorje — Juventina * 1 *
15.00	v Dolini
Breg — Flaminio * * *
15.00	v Bazovici
Zarja — Campanelle * * *
1.5.00	v Križu
Vesna — Audax
* * *
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Padričah
Primorec — Libertas Prosek * * *
11.00	na Proseku
Olimpija — Sampvito * * *
11.00	v Trstu, pri Sv. Alojziju
Bar Veneto — Union * * *
15.00	v Gorici
Sudest — Sovodnje * * #
15.00	v Gorici
Borgo Fasuli — Mladost * * *
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Gorici
Audax — Juventina
* * *
9.45 v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Breg
* * *
9.00-. v Trstu, Drevored R. Sanzio S. Giovanni — Gaja
*	* tir
13.15 v Trstu, Ul. Flavia'
Edera — Primorje
*	* *
10.30	v Dolini
Rosandra Zerial — Vesna * * *
ZAČETNIKI
13.45 v Dolini
Breg — Giarzzole
ODBOJK*
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Pordenonu
Virtus — Sloga * * *
11.00	v Vidmu
Porzio — Sokol
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
9.30	v Trstu, Ul, Della Valle Libertas Barkovlje — Kontovel * * *
DEČKI
10.00	v Trstu, Ul Monte Cengio Lloyd A — Polet
KOLESARSTVO
AMATERJI
14.30	v Bivaroneju
Nastopa tudi Adria
SMUČANJE
TRŽAŠKO PRVENSTVO
9.00	na Piancavallu
Ki..A a..J: COHT
TONE
SVETINA
Skušal je zlesti vase in vse še enkrat premisliti, da ji ru bi delal krivice, da ne bi po neumnem mučil sebe in nje. Rad bd bil vedno znova preizkušal dokaze ljubezni. Ni morda pretirano občutljiv in pravzaprav suženj svoje trme m pre-
tiranega ponosa?
No ja če ji je delal krivico, se ji je opravičil... Kaj vse ji je rekel, ko se je izgubilo njegovo pismo in mu nd odpisala Celo s prijaznim pogledom in kretnjo ga je lahko užalila 'če mu ni bila všeč... Zdaj ve, da je hotel doseči nekaj’ kar je nemogoče. Njo je hotel napraviti močno, samozavestno in hkrati pokorno. Njen odpor pa je lomil s silo, kar je v njej rodilo nov odpor. Tudi če bi se znova uskladila bo to veriga obojestranskih pritiskov brez konca in kraja in
brez smisla ...	, , „
Zdaj se mu je približno svitalo, kakšne napake sta napravila oba. Prepričeval se je, da je hotel zlomiti samo njeno ošabnost, njeno osebnost pa bi pustil takšno, kot je. In zoprna mu je bila njena spogledljlvost. Kolikokrat ji je rekel: «Zaupaj mi in me ljubi veselo. Z ljubeznijo bova dosegla vse, s samovoljo pa me siliš, da te lomim... Pozabiva na vse. Ljubiva se svobodno in silno. Ne oklepajva ljubezm v obzire razne predsodke živim zate, ti pa živi zame. Ljubezni ni mogoče vsiljevati, ker se izkazuje sama...»
Ko je mislil, da je med njima že vse dobro, jo je obiskal Stara rana se je odprla, ponovilo se je tisto, česar ni mogel prenesti: spogledovanje z Lahi. Pisal je njem materi. Kako je bil nor, da je vsem razglasil svojo nesrečo, še preden se je prepričal, če je ravnal prav ali ne...
Vrnila se je bolečina, ki mu ni dala spati. Zvezde so utripale mrzlo in mesec je visel med redkimi oblaki kot srp nad klasjem.
Nagonsko je dojel, da ji družba, v kateri živi, ugaja, ker jo zabava in ker streže njeni ženski domišljavosti in napuhu. Ce se je vpričo njega dotikajo — kaj šele počno, kadar je z njimi sama... Za to je imel dovolj fantazije in preveč žalosti v srcu.
Preveč je poznal Italijane. Pod krinko uglajenosU skrivajo svojo pohoto... Vedno so bili tuji in sovražni Slovanom O, dobro jih je poznal, saj je z njimi študiral.
Spomnil se je, kako je zagledal meglo v njenih očeh, in vedel je, kaj ta megla pri ženski pomeni... Začutila je krivdo, ko je on pobledel in se pogreznil vase. Sele sedaj se je zavedel, od kod Izvira njegova bolečina, če je v gorah človek dejanj, se je pri njej izneveril sam sebi. Ni našel toliko moči, da bi vstal in mahnil prvega po gobcu, da bi se zvalil pod mizo. Obsedel je, kot bi imel zvezane roke in noge. Stokrat si je dejal, da takšna kot je, ne bo njegova! In tisočkrat si jo je spet zaželel!
Pisal ji je, toda besede potujejo kakor veter. Pridejo in gredo... Dejanja, ki bi pravočasno presekalo tak ostuden vozel, pa ni napravil. NapravU ga bo, ko b0 preplezal steber in si na vrhu zastavil vprašanje: «Jo hočem imeti ali je ne maram?»
Potem je ne bo več moledoval in ji ponujal roke, da bi jo potegnil iz močvirja. Zdaj si je zaželel, da bi imel tu vsa pisma. Zažgal bi jih, veter pa bi raznesel pepel.
Toda spet so se vrnili pomisleki.
«Klement, ne bodi krivičen,» si je dejal. «Njena krivda ni dokazana, če vidva nista mogla uskladiti svojih hotenj, še nd rečeno, da je slaba.»
Ona bi bila morala ravnati drugače. Prvega predrzneža naj bi bila usekala po nesramnih parkljih. Toda on zahteva od nje to, kar bi bil moral storiti sam... Zaman ji je svetoval, naj išče samoto, ki je potrebna globokim dušam, naj pusti veseljačenje, ki ponižuje, naj ugaja samo tistemu, na katerega bo lahko ponosna, da mu ugaja, naj bo do drugih nedostopna in hladna, če hoče biti spoštovana. Saj človek ne more ljudem ugajati in jih osvajati, ne da bi za to plačal svoj davek...
In še to: mešala je italijanščino med slovenščino, in to z zadovoljstvom in smehom... Po pravici ji je očital, da je slovenski, materin jezik ustvarjen za izraz srca in ne za hinavsko prilizovanje. Da je kot glas orgel, mehak, otožen, krepak, kot narodna pesem, kot slovensko srce samo... in pisal ji je: «Vedi, da ima slovanstvo v svoji duši zaklade, ki jih svet še ne pozna in ki se bodo uveljavili na razvalinah gnile zahodne kulture...» Takrat jo je zadel, toda vse je zamkala in se branila kot vedno: «Delaš mi krivico. Doma sem mirno zrla v oči vsem. Nisem se umazala ne telesno ne duševno.»
S svitom je bdi na nogah. Otrpel od mraza in s preležanimi kostmi je potreboval nekaj časa, preden se je uhodil. šele sonce ga je ogrelo in spravilo v dobro voljo, šest ur se je vzpenjal, preden je dosegel vrh samotne Škrlatice. Na nebu so se nakopičili oblaki, v zraku je visela težka sopara, ki je klicala nevihto. Zapustil je vrh, ker ga je že zavijal divji megleni ples. Tik preden je sestopil iz stene vrha in zagledal pod seboj velikanska melišča Suhega plazu, je zabobnelo in se je ulila ploha. V bližini ni bilo nobenega zavetja, tudi skalne prevese ne, kamor bd se stisnil in počakal. Kmalu je bil moker do kože.
Postal je na robu prepada in se zagledal v nebo. Nastavil
je obraz bičajočim curkom vode, široko odprl usta in žejno požiral mehko, skoraj toplo dežnico.
«Operi mi, voda, dušo, ne le telo... očisti me vsega dolinskega ... speri me, kot umiješ skale, okostenelo drevo, nar poji me, napolni me s pozabljenjem...»
Ni mu bilo dovolj samote, ni razčistil vsega, kar se mu Je motalo po duši. V dolini je nakupil hrane. Dež ga je gnal v samotno dolino Pišnico, k pastirjem. Presenečen je na slami ob ognju zagledal plezalca Kvedra in Torellija. Tu sta vedrila in se pripravljala na vzpon. Razveselili so se drug drugega. Ob dobrih tovariših je pozabil nase in na svojo rano. Misli so potovale k drugim ciljem.
Naslednji dan so skupaj preplezali severozahodno steno Razorja. Plezanje na zelo razčlenjenem in ne preveč težavnem skalovju je bilo užitek. Samo padajoče kamenje jim Je zadalo nekaj strahu, drugače pa so veselo, šaleč se, prišli na vrh v lepem vremenu.
Prenočili so pri pastirjih. Naslednji dan pa se je Jug s Kvedrom vzpel v severozahodno steno Prisojnika. Menjajoč se v vodstvu naveze, sta jo preplezala v enem samem zamahu. Klement je nehote pomislil: «če bi imel prijatelja, ki bi vzel z menoj vred štirinajst dni časa, da bi preplezala skupaj, bi vse minilo...»
Tako pa je po Kvedrovem odhodu v dolino ostal sam... S samoto se je vrnila bolečina. Zavedel se je, da še ni vsega premislil do dna in tudi prebolel ne. Razočaranje je delovalo nanj kot kislina — grizlo ga je počasi in trgalo niti, ki so ga vezale v močno celoto. Zato mora dodati nekaj, kar bo dedo-lavo kot protistrup, kar mu bo okrepilo vodjo, da bo našel nov smisel za svoj veliki podvig. Dva dni je sam plezal po kaminih Riglice, se sprehajal po grebenih in policah Martulj-ških Pone. Tu v tem poganskem svetišču razbohotenih skalnih oblik se je naužil najbolj čarobnih in divjih prizorov.
(Nadaljevanje sledi).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
23. marca 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P. •
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PROTESTNA ZBOROVANJA NA SLOVENSKI OBALI PROTI NOTI ITALIJANSKE VLADE
«Tu ni italijanskega ozemlja in tuje suverenosti, pač pa jugoslovanska obala»
Poziv naprednim silam onstran meje, da preprečijo iredentistične akcije fašističnih krogov
KOPER, 22. — Po vsej slovenski obali se nadaljujejo protestna zborovanja ob zadnji noti italijanske vlade, ki proglaša italijansko suverenost nad delom našega ozemlja. Nocoj je bilo veliko protestno zborovanje v gledališki dvorani v Kopru, ki so ga pripravile družbeno politične organizacije. O ogorčenju naših delovnih ljudi so govorili pr-voborka in družbeno - politična delavka Marija Aljančičeva, partizanski borec in novinar koprske radijske postaje Ettore Battelli, ki je govoril v italijanščini in predsednik obalnega komiteja zveze mladine Vladimir Marchesan. Ob koncu so prebrali protestno resolucijo, ki so jo naslovili na zvezno in republiško konferenco socialistične zveze.
V Piranu je bilo prav tako nocoj veliko zborovanje na Tartinijevem trgu, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi. Govorniki so obsodili zahteve italijanske vlade po našem ozemlju. Z zborovanja so poslali brzojavko zveznemu izvršnemu svetu. Tudi v Izoli so naslonili na množičnem zborovanju številni govorniki v imenu skupščine občine Izola, zveze rezervnih vojaških starešin, zveze borcev, zveze mladine in itabjanske narodnostne skupnosti. Pod geslom «Tujega nočemo — svojega ne damo» so pozvali napredne sile onstran meje, da preprečijo iredentistične akcije nekaterih fašističnih krogov v Italiji. Z zborovanja so poslali protestno resolucijo generalnemu konzulu Italije v Kopru. Po končanem zborovanju je izolska mladina s transparenti obšla mestne ulice.
Danes so bila na slovenski obali tudi številna zborovanja mladine. V Kopru na Titovem trgu se je udeležilo zborovanja nad 3000 učencev slovenskih in italijanskih šol. Po krajšem pohodu po koprskih ulicah je mladina na Titovem trgu zapela jugoslovansko himno. Piranska mladina pa se je zbrala pred poslopjem občinske skupščine. Z zborovanja so poslali pismo sekretariatu za zunanje zadeve, v katerem so zapisali: «Tu ni nobenega italijanskega ozemlja in nobene tuje suverenosti, temveč tu je jugoslovanska obala». Podobno zborovanje mladih je bilo tudi v Izoli, kjer so se učenci slovenskih in italijanskih šol zbrali na Trgu XXXI. novembra. Številna zborovanja so bila danes tudi v delovnih organizacijah slovenske obale. Med drugim so se sestali delavci založniškega podjetja Primorski tisk, podjetja Agrarije, Stavbenika in drugih.
L. O.
* # #
BEOGRAD, 22. — Ljudstvo Jugoslavije je tudi tekom današnjega dne na številnih protestnih zborih in mitingih obsodilo zahteve italijanske vlade in izrazilo pripravljenost, da z vsemi sredstvi brani svoje ozemlje. Protestni zbori in mitingi so se vršili v Po-žarevcu, Kostolcu, Bosanski Gradiški, Kragujevcu, Kotlu Tetovu, Kru-ševcu, v mnogih delovnih kolektivih Beograda, v Sarajevu, čačku, Prilepu, Vranju in drugih krajih Jugoslavije.
Medvietnamska konferenca
PAKiZ, 22. — Južnovietnamska začasna revolucionarna vlada je danes predložila na medvietnamski konferenci v Parizu osnutek načrta za rešitev vietnamskega vprašanja. Sai-gonski predstavnik je odločno zavrnil načrt, ki predvideva vrnitev vseh vojnih in civilnih ujetnikov, jamstvo za resnično demokratizacijo države, razpis političnih volitev in postopno razorožitev obeh vojsk, češ da je le vrsta predpogojev za začetek pogajanj.
Nova faza v odnosih med Japonsko in SZ
TOKIO, 22. — Japonska vlada je danes sporočila, da bo predstavnik Kremlja verjetno letos obiskal državo vzhajajočega sonca. Obisk spada v okvir tesnejših stikov med Moskvo in Tokiom, za katere je dal februarja letos pobudo Leonid Brežnjev s pismom japonskemu pre-mieru Tanaki. Le ta se je v odgovoru, ki ga je danes izročil Brež-njevu japonski veleposlanik v Moskvi, zavzel za prijateljske odnose med državama in orisal japonsko stališče do vprašanja razvoja o-boiestranskega sodelovanja.
Kaže torej, da se po zastoju, ki je sledil oktobrskemu obisku Ta-nake v Moskvi, odpirajo za sovjet-sko-japonske odnose nove perspektive. Zato postajajo zopet aktulne teme, o katerih sta vladi doslej veliko razpravljali, ne da bi konkretizirali ničesar: Brežnjevov načrt za varnost v Aziji, mirovni sporazum med SZ in Japonsko, vprašanje odnosov med Japonsko in ZDA, zaradi katerih so v Moskvi zelo zaskrbljeni.
Zbližanju pa je tudi botroval načrt za izkoriščanje ogromnih sibirskih bogastev. Japonska računa na sovjetski petrolej, ki ga neobhodno potrebuje, SZ pa računa na japonsko finansiranje za svoje razvojne načrte. Edino še sporno vprašanje pa je želja Tokia, da bi pri izvedbi načrta sodelovale še
druge države, ker terja izkoriščanje I smeru, bogastev Sibirije ogromne investi-1 carave cije. Tretji partner pri uresničevanju razvojnega načrta naj bi po želji Japonske bile ZDA, ki so prav tako lačne sibirske energije in surovin.
Vrsta eksplozij v Franciji in na Korziki
PARIZ, 22.	— V jugozahodni
Franciji in na Korziki je prišlo danes ponoči do vrste terorističnih dejanj. Največjo škodo je povzročila eksplozija na letališču Bastia — Poretta na Korziki, ki je uničila letalo caravelle družbe Air - inter. Kot kaže, je eksplodirala večja količina plastika v pilotovi kabini. Kasneje je francoska tiskovna agencija AFP prejela obvestilo s podpisom «Paolinova pravica», na katerem je pisalo: «Dobrodošlica Mes-
mi smo naredili atentat na caravelle, ki ga bomo kasneje u-pravičili.» Podpis se nanaša na strogost, s katero je upravljal v zadnjih letih 18. stoletja pravico na Korziki Pasquale Paoli.
Do treh atentatov pa je prišlo v jugozahodni Franciji. Vsi so imeli za cilj onesposobitev zvez z Španijo. Okoli pol štirih je eksplodiral naboj na progi Pariz — Hendaye, ki je povzročil precej škode. Na srečo je prvi privozil tam tovorni vlak, ki je skoraj srečno prevozil po poškodovanem tiru. Le en voz je iztiril, vlakovodja pa je bil laže ranjen. Promet je bil ustavljen šest ur.
Malo po polnoči je eksplodirala bomba v bližini postaje Villenueve de la Raho na progi Perpignan — Gerbere. Vlake so pravočasno u-stavili. Tretja bomba pa je eksplodirala na državni cesti štev. 20 in ni povzročila večje škode.
ZARADI UHAJANJA STRUPENIH PLINOV
Sedem delavcev umrlo v bolgarskem kamnolomu
Pri sreči je bilo več delavcev ranjenih
SOFIA, 22. — Bolgarski tisk poroča danes, da je v nesreči na delu v nekem kamnolomu blizu Timova (srednja Bolgarija) v torek izgubilo življenje 7 bolgarskih delavcev, več pa jih je bilo ranjenih. Kot kaže, so se delavci zastrupili zaradi uhajanja strupenih plinov potem ko so v kamnolomu razstrelili mino. Okoliščin nesreče še niso pojasnili. Ranjenci so večinoma že izven nevarnosti.
V bolnišnici neuravnovešenec ki je vlomil v belgijsko
v Stockholmu
Yvon Jean Pate, ki je grozil, da bo ubil talko in sebe, se je včeraj zjutraj nepričakovano vdal
Prizor iz včerajšnjega podviga francoskega neuravnovešenca: prestrašena talka prebira policistom blazneževe zahteve
Usada v rudnikih zlata v Južni Afriki:
6 mrtvih, 9 pogrešanih
JOHANNESBURG, 22.	— Šest
rudarjev je izgubilo življenje, devet pa jih pogrešajo zaradi usadov v dveh rudnikih zlata v Južni Afriki. Reševalne skupine, ki so izkopale na tone materiala v rudniku Kloof, so davi odkopale že šesto truplo. V tem rudniku pogrešajo pet rudarjev, osem pa so jih rešili. Ker se je nesreča pripetila že v torek zvečer, je malo možnosti, da so pogrešani rudarji še vedno živi.
Štiri rudarje pa pogrešajo v rudniku Driefontein, kjer so jih šest rešili takoj po včerajšnjem usadu, enega pa so rešili iz rova ponoči. Tudi tu so na delu reševalci, ki delajo s polno paro v upanju, da bodo lahko še pomagali zasutim rudarjem.
Aretacije v Španiji
MADRID, 22. — Španska policija je aretirala 32 oseb, za katere domnevajo, da pripadajo dvema skupinama anarhistov iz Barcelone in iz Valencie. V Barceloni so aretirali 22 oseb, ki so obtožene, da so tesno povezana s katalonskim odsekom španskega anarhičnega združenja. Iz uradnih krogov se je izvedelo, da so aretirani vpleteni v vrsto atentatov na Katalonskem, med drugim tudi v atentat na spomenik padlim frankistom v državljanski vojni.
V Valencij pa so aretirali deset študentov, pripadnikov revolucionarne komunistične unije. Med aretiranci je tudi neko dekle. Policija trdi, da so študenti organizirali protestne manifestacije, ki so bile 5. marca v Valencii in med katerimi so manifestanti odvrgli proti policiji pet zažigalnih steklenic.
STOCKHOLM, 22. — Podvig neprisebnega Francoza, ki se je snoči zabarikadiral v uradu belgijskega veleposlaništva v Stockholmu z neko tajnico, se je zaključil brez prelivanja krvi. Francoz, 30-letni Yvon Jean Pate, se je vdal
Francoz, ki je grozil, da bo ubil talko in nato samega sebe. če mu ne bodo pripeljali sina, ki živi materjo v Belgiji, je bil danes ponoči izredno napadalen in je skušal tudi podtakniti požar v uradu, kamor se je zabarikadiral. Z lisicami je priklenil k sebi talko, 48-letno Marito Sundgren, in grozil, da jo bo ubil. Policija je vso noč skušala prepričati neprisebneža, naj se vda, a zaman. Agenti, ki so obkolili veleposlaništvo, si niso drznili vdreti v poslopje, da ne bi povzročili tragedije. Čakali so na razplet dogodkov in izkazalo se je, da so izbrali pravilno taktiko. Okrog 6. ure je policijski poveljnik sporočil, da se je Pate vdal in osvobodil talko. Agenti so ga odvedli v bolnišnico na zdravljenje.
Ponoči sta tudi francoski in belgijski veleposlanik skušala prepričati neuravnovešenca, naj se vda, a zaman. Pate je kar naprej gonil svojo: zahteval je, naj mu pripeljejo 9-letnega sina Clauda, ki je v nekem belgijskem zavodu; kričal je, da je razsodba, s katero je sodišče zaupalo otroka materi, krivica. Okrog dveh je zahteval, naj mu da policija na razpolago avto za beg, na letališču pa naj ga čaka letalo. Kmalu nato pa je odstopil od teh zahtev.
Po prvih ugotovitvah policije kaže. da je Pate prispel na švedsko pred štirimi dnevi. Zakaj mu je ravno snoči padlo v glavo, da bi lahko vdrl v belgijsko veleposlaništvo ni znano. Pa tudi težko bo to ugotoviti, saj je Pate nepriseben. Psihiater stockholmske policije je v pogovoru s časnikarji poudaril, da je Patejevo vedenje tipično za neuravnovešenca. Sam Francoz je tudi priznal nekemu uradniku veleposlaništva, ki ga je skušal prepričati, naj ne počenja neumnosti, da je bil pred časom v psihiatrični bolnišnici. Poudaril je tudi, da je skušal ugrabiti sina, a da mu je spodletelo. Dodal je tudi, da je mali Claude živel nekaj časa z njim v Rimu, a da so mu ga oblasti vzele in ga izročile materi.
RIM, 22. — V vatikanskih krogih so danes potrdili, da so portugalske oblasti v Mozambiku izgnale šest duhovnikov, od katerih je pet Italijanov, šesti pa je portugalske narodnosti. Izgnani misijonarji pripadajo verski skupnosti, ki deluje v Nampuli, glavnem mestu pokrajine Niasa na severu Mozambika, kjer je osvobodilno gibanje najmočnejše. V Nampuli opravlja svojo pastirsko dolžnost škof msgr. Manuel Vieira Pinto, ki je v začetku leta javno zahteval za mozambiško prebivalstvo pravico do samoodlo-čanja.	——*
Izgnani misijonarji so, takoj ,ko so dobili odlok o izgonu, sporočili v Rim, da se bodo vrnili v domovino v četrtek. Včeraj pa jih ni bilo in zato vlada v Rimu precejšnja zaskrbljenost za njihovo u-sodo. Zaskrbljenost je še toliko večja, ker je neki južnoafriški list objavil vest, da so v sredo proportu-galski manifestanti napadli in pretepli nampulskega škofa in šest njegovih duhovnikov, ker so jih obtoževali simpatij za portugalsko mozambiško osvobodilno gibanje Frelimo. Portugalske oblasti v Mozambiku so sicer demantirale pisanje južnoafriškega lista in poudarile, da škofu in njegovim misijonarjem ni nihče skrivil niti lasu, priznale pa so, da je del prebival-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiHimiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Za zapahi tolpa tatov tovornjakov TIR
AOSTA. 22. — Agenti letečega oddelka kvesture iz Aoste so odkrili organizirano tolpo, ki se je bavila
s krajo tovornjakov z mednarodno oznako TIR. Pravzaprav ni šlo za krajo, saj so pri akcijah sodelovali nekateri vozniki tovornjakov. Policija je prišla na sled tolpi po prijavi voznika Damichela Avignona, ki je včeraj izjavil policiji v Bielli, da so mu ukradli tovornjak, ko je bil parkiran pred nekim barom. Po daljšem zaslišanju pa je voznik priznal, da je prodal tovor petim pajdašem, pustil tovornjak nekje pri Turinu in šel v Biello prijavit tatvino. Na osnovi njegovih izjav so agenti vdrli v dve trgovini, kjer so našli skoraj ves ukradeni tovor.
Policija je aretirala pet oseb, med katerimi je eden francoski državljan, voznika pa je prijavila sodišču in ga nato izročila francoskim oblastem. Preiskava še ni zaključena, saj je v zadnjem času prišlo do več podobnih dogodkov in je treba še ugotoviti, če so vse tatvine delo iste tolpe.
...............................................................................................................................................
Kitajska obhodnica straži mejo med Kitajsko in SZ v pokrajini Sinkiang. tost, ker so pred tednom dni kitajske čete zajele sovjetski helikopter, ki
dovolile posadki, da se vrne v SZ
Ne meji vlada precejšnja nape-je zašel čez mejo, in niso še
HUD UDAREC ZA PORTUGALSKI KOLONIALISTIČNI REŽIM
r. Vieira Pinto zahteval za Mozambik neodvisnost in pravico do samoodločanja
Portugalske oblasti izgnale iz Mozambika šest misijonarjev ■ Mladi častniki za bolj napredno in demokratično politiko v kolonijah
RAZBURJENI DUHOVI V LONDONU
Ogorčenje angleške javnosti zaradi poskusa ugrabitve princese Ane
Ugrabitelj lan Bali je razpolagal z veliko vsoto denarja kljub temu da ni bil stalno zaposlen
LONDON, 22. — Ves britanski tisk ogorčeno poroča o včerajšnjem poskusu ugrabitve princese Ane in njenega moža Marka Phillipsa. Medtem ko se javnost razburja, pa sta mlada zakonca preživela dan kot da se ne bi bilo nič pripetilo. Mark je bil danes na strelskih vajah v vojaški šoli v Sandhurstu in je, kot pravi uradno poročilo, dosegel odlične uspehe; Ana pa je ostala danes doma.
Seveda je dejanje vzbudilo vrsto polemik o vprašanju, ali je prav, da kraljica kroži sama in ima za varstvo le enega stražnika. Iz kraljevih krogov se je izvedelo, da bi Elizabeta ne nasprotovala večjemu spremstvu, vendar pa bi ne bila zadovoljna, če bi jo prisilili, da bi se za svoje premike posluževala blindiranih avtomobilov, ker bi «izgubila stik z ljudstvom».
Medtem pa čaka 26-letni lan Bali v zaporu v Wandsworthu na sodno obravnavo, na kateri se bo moral 28. marca zagovarjati zaradi poskusa umora Aninega stražarja Jamesa Beatona. Kot kaže, ima Bali na svojem bančnem računu precejšnjo vsoto denarja in preiskovalci poizvedujejo, odkod je prejel ta denar, saj nima stalne zaposlitve. Izvedelo pa' se je, da je Bali živel od začetka marca v neki hiši nedaleč od vojaške akademije v Sandhurstu, kjer prebiva mladi zakonski par. Hišo je najel prvega marca. Lastnik agencije za nepremičnine, ki upravlja omenjeno hišo, je izjavil, da je imel vtis, da ima Bali veliko denarja; to je sklepal predvsem iz dejstva, da je poravnal najemnino za tri mesece, ki znaša 324 funtov šterlingov, to je približno pol milijona lir. Neka soseda pa je povedala policiji, da je bil Bali
denič ne mogel imeti v žepu. Kaj vse se še skriva za to ugrabitvijo, bo prišlo na dan verjetno šele na sodni obravnavi.
molčeč in je često poslušal klasič-1 denarja, ki bi je brezposeln mla-no glasbo. Dejala je tudi, da je '	.. »—
običajno odhajal zdoma navsezgodaj in se je vračal šele v poznih popoldanskih urah.
V hiši so preiskovalci našli Ballo-ve prstne odtise in nekaj njegovih osebnih predmetov. V nadaljevanju preiskave bo treba predvsem ugotoviti, če je nameraval Bali res prepeljati ugrabljeno princeso v o-menjeno hišo in odkod je dobil toliko denarja.
Na dan pa je prišlo še marsikaj zanimivega o mladeničevi osebnosti.
Bali se je večkrat posluževal izmišljenih imen, kar sicer v Veliki Britaniji ni prekršek, je pa vsekakor zelo sumljivo. V njegovem avtomobilu je policija našla troje lisic, s katerimi je nedvomno nameraval ukleniti jetnike. Vendar pa obstaja vprašanje, kdo je nameraval pomagati ugrabitelju. Bali je nedvomno vedel, da sam ne bo mogel izvesti celotne akcije. O prisotnosti pajdašev govorijo tudi pričevanja tistih, ki so prisostvovali poskusu ugrabitve in ki se strinjajo z ugotovitvijo, da je bilo takrat na tisti ulici še nekaj sumljivih avtomobilov. Preiskovalci so torej trdno prepričani, da Bali ni mogel sam izvesti akcije in da je teza, po kateri naj bi šlo za norega pustolovca, le malo verjetna: norec bi verjetno ne sestavil tako zvitega načrta, obenem pa je tu še vprašanje velike vsote
stva v sredo res priredil demonstracijo proti misijonarjem in jih obtožil izdajstva.
V teh dneh so v teku med Vatikanom in portugalskimi oblastniki v Mozambiku pogajanja, ki zadevajo izgon šestih misijonarjev. V ta namen je odpotoval v glavno mesto Mozambika Lourenco Mar-ques apostolski nuncij v Lizboni msgr. Giuseppe Maria Sensi, ki skuša prepričati mozambiškega guvernerja, naj prekliče odlok o izgonu. Ni to prvič, da Cerkev obravnava v neposrednem dvogovoru s krajevnimi portugalskimi oblastmi vprašanja, ki zadevajo Angolo, Mozambik in Gvinejo Bissa», zlasti še odkar so postali odloki o izgonu naprednih misijonarjev, ki so ostro obsodili portugalsko kolonialno politiko, vse bolj pogosti.
Italijanska tiskovna agencija AN SA je medtem objavila v izvlečku dolgo pismo, ki ga je msgr. Vieira Pinto naslovil svojim župljanom. Pismo je ostra obsodba portugalske represije v «prekomorskih pokrajinah» in odločna zahteva po obrambi pravic mozambiškega temnopoltega prebivalstva, v prvi vrsti pravice do samoodločanja. Msgr. Vitira Pinto med drugim poudarja, da i-ma vsak človek pravico, da uveljavlja svoje sposobnosti in da gradi svojo zgodovino ter pribija da učiti pisati in brati, graditi šolska poslopja, dovoliti soupravljanje na raznih ravneh javnega življenja, proizvajati in deliti bogastvo je zaman, pravzaprav škodljivo, če je človek objekt in ne pa subjekt svojega duševnega, gospodarskega in političnega razvoja. Pripominja pa tudi čeprav posredno, da se Portugalci ne postavljajo na tako visoko raven kolonializma.
škofovo pismo izrecno poudarja, da Cerkev vidi v politični samoodločbi narodov pozitiven dokaz razvoja zavesti in svobode posameznika in narodov ter istočasno napredovanje procesa osvobajanja. Msgr. Vieira Pinto nadalje citira papeža Pavla VI. in poudarja, da dokler ne bodo imeli vsi narodi pravice do samoodločbe, ne bo mogoče vzpostaviti v svetu pravičnega in trajnega miru ter zahte-
va, naj portugalska vlada začne z akcijo, ki bo pravno osnovana in odprta do pravičnih rešitev mo-zambiške krize.
* « »
LIZBONA, 22. — V portugalski prestolnici kroži v teh dneh dokument, ki so ga sestavili mladi portugalski častniki, tisti, ki so podprli generala Spinolo, ko se je zavzel za bolj napredno politiko v prekomorskih kolonijah. Dokument obravnava predvsem krizo režima in stališče, ki ga do tega vprašanja zavzemajo mladi častniki ter kaže, da je zaskrbljenost teh predvsem političnega značaja.
Dokument v uvodu poudarja, da se je že pred nekaj meseci razvilo Portugalskem gibanje mladih častnikov, ki zasleduje modernizacijo in bolj demokratično ureditev države in kolonij.
Mladi častniki obtožujejo politično oblast, da je izbrala vojsko za grešni kozel vseh neuspel^v njihove represivne politike ter poudarjajo, da se da vprašanje kolonij rešiti samo politično s sporazumom z osvobodilnimi gibanji, sporazumom, ki naj prizna pravico afriških ljudstev do samoodločbe. Dokument nadalje poudarja, da gibanje mladih častnikov stremi samo za tem, da bi vrnilo vojski prestiž, ki ga je izgubila in da je v tem trenutku političnega boja pomembno, da se onesposobi akcija vlade, ki skuša zasejati razdor med vojsko, da bi laže strla oporečnike.
Neredi v Ulstru
LONDON, 22. — Ulstrski gverilci so danes ponoči izvedli vrsto napadov proti policijskim postajam. V neki središčni četrti Belfasta pa so ostrostrelci ubili 28-letnega britanskega vojaka, ki je stražil na ulici.
CATANIA, 22. - V zadnjih 24 urah je občutno ponehala aktivnost Etne. V zadnjih treh dneh se je žareča lava namreč pomaknila le za kake tri metre. Nadaljujejo pa se eksplozije v notranjosti ognjenika, vendar pa izvedenci menijo, da gre za normalno delovanje.
Hitra vožnja po neki niici v Detroitu se nesreča, ki sta jo povzročila mladeniča,

je kori'ala kot prikazuje gonrn slika. Na srečo pa ta slikovita ki sta skuhala zbežati policiji z ukradenim avtom ni terjala žrtev
Globe po italijansko
RIM, 22. — Nadzorni urad za pro* met je poslal ministru za javna dela Lauricelli pismo, v katerem ga poziva, naj odpravi nelogične dele zadnjega zakona o zvišanju glob. Zakon predvideva zvišanje globe zaradi parkiranja na prepovedanem mestu od
1.000	do 5.000 lir, ni pa predvidel zvišanja globe, če je kršitelj ne poravna v teku 15 dni. Po obstoječih zakonih bi morali po preteku 15 dni plačati 3.335 lir, to je manj, kot v primeru, da globo poravnamo takoj.
V ministrstvih za javna dela in za promet so pojasnili, da pri sestavljanju zakonskega osnutka niso vprašali za mnenje izvedencev za promet in zakonodajo o prometu.
Iz ministrstva sporočajo, da so prejeli že nad 5.000 protestnih brzojavk taksistov, ki protestirajo proti členu, ki prepoveduje vožnjo hitrih vozil voznikom, ki so že dopolnili 65 let - starosti.
Lani m prodali manj vozil kot leta 1972
RIM, 22. — V letu 1973 so v Italiji vpisali v registre milijon 627.644 vozil, to je 33.478 manj kot v prejšnjem letu. Če podrobneje pogledamo te podatke, ugotovimo,
VRINIL SE JE MED ZAKONCA: OPROŠČEN
Siracuško sodišče je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 27-letnega Giuseppa Giuliana iz Palerma, ki je bil obtožen, da je ponoči vlomil v stanovanje zakoncev Siracusa, se vrinil v posteljo med zakonca popolnoma gol in se skušal okoristiti s položajem.
Obtoženec pa se je branil, da je vljudno potrkal na vrata in da mu je odprl eden od sinov Siracusovih. Zato nikakor ni nasilno vlomil v stanovanje. Sodniki so mu verjeli.
POŠAST
Iz Peruja poročajo, da se je v nekem jezeru v Andih pojavila ogromna pošast, ki ob ščipu napada ovce.
Pošast naj bi se pojavila pred nekaj meseci, potem ko je področje prizadel močan potres.
AH, Tl ZDRAVNIKI!
Pred sodiščem v Chritschur-chu v Novi Zelandiji sta se morala pred sodiščem zagovarjati kirurg in ravnatelj neke zasebne klinike. Tožil ju je 30-letni taksist Churton, katerega so pred časom sprejeli v kliniko, da bi mu odstranili cisto, kot nameček pa so ga še sterilizirali. Churton je poudaril, da imata z ženo že dva otroka, a da bi si bila želela številčno večjo družino.
Sodišče je obsodilo zdravnika na plačilo moralne in materialne škode. Koliko velja prokrea-tivnost? Ob upoštevanju dejstva, da sta zakonca Churton imela že dva otroka in da je zemlja prenaseljena, je sodišče vrednotilo prokreativnost taksista le 16.500 novozelandskih dolarjev (okrog 16 milijonov lir).
da se je zmanjšala prodaja avtomobilov za 1,6 odstotka in motorjev za 10,5 odstotka, medtem ko se je zvečala prodaja avtobusov za 88 odst. in industrijskih vozil za 1,2 odst.
Pripravili so tudi statistične podatke o železniškem prometu v prvih 11 mesecih lanskega leta. V tem obdobju so državne železnice prepeljale 312.900.000 potnikov in 51.800.000 ton blaga. V primerjavi z istim obdobjam leta 1972 so zabeležili zvišanje števila potnikov za 0,9 odst. in blaga za 4,1 odstotka.