35. štev, V Kranju, dne 28. avgusta 1909. X. leto.
Političen in gospodarstvi list
Stane za Kranj x dostavljanjem na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in upravni stvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi>.
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravnijtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Časnikarsko banditstvo.
Razen Ljubljane morda ni mesta na Kranjskem, ki bi bilo v teku zadnjih 15 let v gospodarskem oziru toliko napredovalo, kakor mesto Kranj.
Z ustanovitvijo višje gimnazije se je začel gospodarski preporod mesta. Poživil se je promet, cene hiš so rastle od leta do leta in dosegle včasih — kar je umljivo — bolestno pretirane cene.
Velika ovira za promet je bil ozki, stari, leseni savski most, kjer se je in se še danes v za življenje nevarnem trušču gnetejo vozovi, živina, odraščeni potovalci, otroci in psi. In še to jesen se bo odprl krasen, z vsem modernim komfortom opremljen železno-betonski most, s posebnim tirom za vozove in z dvema banketoma za pešce.
Mesto Kranj ima dva vodnjaka, kjer se črpa talna voda, in vodovod iz Save, vendar za mestne potrebe to ne zadostuje ne glede na število prebivalcev in posebno ne iz zdravstvenih ozirov. Še letos bo dovršen nov vodovod, najlepši na Kranjskem. Človek z zdravimi peterimi čuti bi domneval, da bo pri teh razmerah kranjski občinski odbor, če se mu že načeloma ne privošči nikakega priznanja, vsaj varen pred zahrbtnimi pobalinskimi napadalci. Ta bi se zelo motil. Človeška narava je že taka, da Terziti, Herostrati in Katiline ne ostanejo izključna last Grkov in Rimljanov. Narodi so že večkrat kamnjali najboljše svoje može in mi se ne smemo čuditi, četudi naše meso razjeda črv, da se kranjski občinski odbor pobalinski blati ravno ob času, ko more pokazati na največje uspehe.
Posebno boj za vodovod spominja na homer-ske boje pred Trojo. Ko je bila stvar po občudovanja vrednem naporu vodovodnega odseka že dozorela, so se sklicali v Kranju še protestni shodi, in na take shode je res pricapljaio nekaj
zaslepljencev, ki so resolvirali, da ne marajo piti sveže kokriške vode, ki so izjavljali, da ne marajo, da bi se sami in njih otroci lahko kopali doma, ki so trdili na glas, da hočejo ostati taki volički, kakor so prišli na svet. Po vaseh so šli odposlanci, ki so pravili kmetom, da je premalo vode v studencu, da je nestalna, da jim bomo vzeli zadnjo kravico iz hleva, vodo pa pridržali zase. In ko je bil v razpravi dotični zakon v deželnem zboru, vtaknil je vanj svoj nosek poslanec Povše in stavil predlog, ki ni imel namena razpršiti to \ neutemeljeno hujskanje kmeta proti mestu. Gospod Povše, idite danes med svoje volilce, ki že pijo vodo iz Čemšenikarjevega studenca, in slišali boste, da bi ljudje radi plačali pet- do desetkrat toliko, kar se jim je naložilo, da so dobili dobro vodo. In ko je bil že zakon sklenjen, so se pritiskale zopet po Ljubljani kljuke deželnih odbornikov. Povše je .financiral" vodovod tako, da ni prišel z mesta, In ko je prišel v deželni odbor še Evgen Lampe, je postala stvar res opasna, da ni posegel vmes deželni glavar sam in preprečil škandal, da bi deželni odbor iz umazanih strankarskih ozirov zaviral in zavlačeval največje deželno-kulturno delo, kar se jih je do-sedaj izvršilo na Kranjskem. .Slovenec", ki pravi o sebi, da je resen list, pa je bil vedno poslušno trobilo teh intrigantov. Odkar je ponehal »Slovenski List", se je odkladala v »Slovencu* vsa gnojnica, ki se je brizgala proti kranjskemu občinskemu odboru. In če ta .Slovenec" danes trdi, da nam je klerikalni deželni odbor »dal" vodovod, je to impertinenca, ki bi zaslužila pasji bič. Deželni odbor kranjski kljub vsemogočnosti nekaterih mladih odbornikov sploh ne more dati takega podjetja. Zavlekel bi ga bil pa rad, in bi bil to tudi dosegel, da ni deželni glavar spravil zadeve v pravi tir.
Neki kapucin je pridigoval, da so liberalci krivi, da so judje križali Kristusa. .Slovenec"
s svojimi napadi na kranjski občinski odbor dobro ve, da uganja tu grdo hinavstvo. Ali tem ljudem je špekulacija prirojena. In v tem slučaju špekulirajo na tisti kranjski cestni raob, ki je nekdaj protestiral proti vodovodu, na tiste ljudi, ki nič ne mislijo, pa so prepričani, da vedo vse, na tiste čudake, ki podnevi spe ali lenarijo, zvečer pa v kavarni široko odpirajo usta nad občinskim odborom, ki je kriv, da je savski most preozek — mi garantiramo, da se bosta dva dobro rejena voznika lahko izognila — ki je menda zakrivil, da se kanalizacija vrši šele sedaj, o kateri .pravijo", da bo stala 40.000 kron preveč in druge take otročarije.
V naravi žive neke vrste živali, ki se prikažejo ob gotovih perijodah na dan. Ni jim dano hoditi po koncu in gledati proti zlatemu solncu, pri tleh se plazijo, na očeh imajo mreno in edini njihov življenski namen je, da puste — neprijeten vonj za sabo.
Poročilo
qUtnega tajnika |. dr. flreg. Žerjava na 24. reda! skupščini dražbe sv. Cirila is Metoda as Jesenicah.
Dalje.
Na to poroča oblirno o koroški organizaciji družbe iv. G. in M. kakor tudi o novem « Slo venskem Šolskem društvu*. Iz poročila so vidi, kako«čudno» to postopali koroški klerikalci v tem eminentno važnem vprašanju, kako so sklenili, naj se družba odreče vsakemu delu na Koroškem in sicer na šolskem in na izobraževalnem polju, kako naj pa dražba kljub temu pošilja na Koroško denar, s katerim imajo le koroški klerikalci razpolagati, tako da bi financirala dražba ne šolstva na Koroškem, pa e pa klerikalne strankarske organizacije z naprednim denarjem. Korošci naj se še nadalje zaupno obračajo na dražbo sv. Cirila in Ifeioda, ki bo pomagala po svojih močeh, kljab
PODLISTEK.
Domotožje.
Toži se mi po tebi —, srce mi hrepeni nazaj v tvoje naročje, mili moj domači, zeleni gaj. Tako zdihujem po tebi kakor deklica po izgubljeni ljubezni, po izgubljenem srcu, katero ne išče več nikjer, ker le dobro ve, da ga ne bo našla. Tako jaz ne iščem izven tebe, tvojih dišečih rožnatih planjav in prijaznih senčnatih gozdičev.
Kako se mi toži po tvojem, čeprav malo melodičnem ku-ku, plaha kukavica 1 O, da mi je slišati še enkrat, drobni slavček, tvoje sladko grlce, tvojo jutranjo himno, tvojo večerno melanholijo, kako drage volje pustim za tvojo pesmico donečo meščansko godbo. Toda ti si ostal tam, v božjem miru na borovi veji, visoko na vitki smreki med vonjavimi brstiči, dočim mene mori soparna za-dušljiva atmosfera.
Nepozabni prizori, ki ste se vrstili v stoterih oblikah pred mojimi očmi, nepozabna solzna jul. a v zelenem paradižu, lahke misli in mehka Čutila v sanjavem naročju cvetoče spomladi — cefirjevi poljubi majevih dni — pod dišečo krono rožnatih jabolkovih cvetov.
Samotna nežna ciklama na strmem bregu, kolikokrat si ogrela a tvojo rdečo barvo moje mrzlo
srce — tako nežna, tako neznatna — tako skromna in vendar pomembna v teku človeškega življenja. Kolikokrat si že zacvetla, kolikokrat se je zate vrnila pomlad — in zame?
Le ena zlata mladost, le ena ljubezen, le ena domovina I — In vse to, kar srce želi nazaj, je ostalo tam, kjer bistra Sava se preliva. Tam se zrcalijo v tvojem opalu domača reka moji mi-| nuli dnevi — moj domači raji
In jaz nosim to sliko v srcu zvesto za seboj kot dragi talisman v tvoj spomin, lepa gorenjska stran 1 Zdiš se mi kakor rožnat šopek na vrtu te širne zemlje, vedno sveža v vsej svoji lepoti —, obkoljena z nevenljivim vencem zelenih vrhuncev in belih snežnikov z nevenljivo slavo starih očakov, ki pričajo mlademu slovenskemu rodu, stare zgodbe njihovih nekdanjih slovenskih gospodarjev.
Pozdravljen, Triglav, pozdravljena, bela roža na tvojih nedosežnih višinah, kjer bije slovansko srce, kateremu ne vzbujaš tisočere spomine na tiste, ki spe v tvojem vznožju, na tiste, ki so te ljubili, ki so te krstili, ki so te zvali slovanski dom.
Vedno si lep in veličanstven, kadar te obseva jutranji škrlat, kadar se razliva po tvojih glavah zlato poldanskega sobica in kadar te oblačijo popoldanske sence, — Up si, kadar bobni grom
in švigajo strele izza tvojih širokih pleč in veličanstven, kadar te zima obleče v snežni plašč.
Tako zanimive, tako nališpane mi je bilo gledati vas slednji dan, gorenjske gore, in moje oko se ni nikdar utrudilo, nikdar nasitilo stoterih barv v najnežnejših od trenutka do trenutka spreminjajočih se nijansah.
Ne morem se ločiti od te vizije. Kolikokrat zaželim nazaj en prizor iz onih krajev, toda moj pogled se vtopi v sivo zidovje in domotožje mi se vlega na srce, dokler bode zopet dihalo prosto in svobodno v tvojem naročju, domači log.   A. G.
Jurežev študent.
Ivan & OlSevski Dalje.
IV.
Gospodična Helena je že precej dolgo čakala s kosilom na svojega brata, mudečega se v vrtu z vaškimi možmi. Slednjič se zaslišijo v veži lahki koraki in g. Železnik vstopi žarečega obraza. Dolgi svetli kodri so mu bolj kot običajno silili na smelo čelo, izpod katerega se je bliskalo dvoje živih oči.
»Kakor vidim, si me že čakala, no, ne zameri, saj se nisem zastonj zamudil," izpregovori veselo mladi učitelj.
»Torej naša zveza z g. Jurežem obeta * sadove?"
temu da d mogoče sporazumljenja med družbo in med nekaterimi koroškimi Toditelji.
Zaključujoč poročilo o organizaciji omenim, da je bilo vseh podružnic od lani novoustanovljenih skupno 45 podružnic, in sicer IS na Štajerskem, 9 na Goriškem, 4 na Koroškem in 20 na Kranjskem. Vseh članov dražbe je okrog 10.000. Premalo I
Prehajam na popis našega šolstva: Imamo 6 ljudskih sol s 26 razredi in 1283 otroki, mej njimi 564 dečkov in 719 deklic ter 18 vrtcev z 1112 otroki, mej njimi 512 dečkov in 609 deklic. Skupno torej dečkov 564 + 512 - 1076, deklic 719 + 600 - 1819, skupaj 2395 otrok.
Na vseh teh šolah poučuje devet moških,
19 ženskih učnih moči ter 18 vrtnaric, torej 46 učnih mod. Vrtci so osnovani v krajih, kjer imamo prebivalstvo, ki valed svojega socijalnega značaja rabi zavetišče za otroke, ker so starti na delu in kjer nam otroke Nemci love. Nanovo se je ©tvoril vrtec v Ormožu, osnovani pa so že tudi vrtci v Ptuju, Brežicah, Slov. Bistrici, na Vrdeli in Krminu. Povsod načelno vodstvo plača le vrtnarne in lolike potrebščine, prostor in kurjavo pa morajo oskrbeti lokalni faktorji.
Društveno ljudsko Šolstvo je preteklo leto storilo močan korak naprej: V Krminu, na italijanski meji, smo ustanovili svojo iolo v poslopju, ki ga je sedaj kupila družba sv. Cirila in Metoda. Pomagala ji je pri tem goriška podružnica, ki bode storila vse, da se izdatek kmalu pokrije. Že letos smo imeli 45 učencev, med njimi 24 dečkov in 11 deklic. Za enorazrednico je to lep začetek, tembolj ker smo radi nujnih adaptacij mogli šolo šele po začetku šolskega leta otvoriti. Sola se kmalu razvije v dvorazrednico; novi šolski vrtec ji bo zbiral mladino. Ako se v Krminu ustanovi še posojilnica, oprostimo ljudstvo kmalu italijanskega jarma.
V Mariboru je ostalo pri starem. Mariborski Slovenci so tam začeli sistematično obdelovati vprašanje tamošnjega in okoliškega šolstva, družba je predlogom načelno pritrjevala. Upajmo, da krajevni cinitelji kmalu pripravijo vse potrebno, da pride do ustanovitve nujnih ljudskih šol v tem mestu.
Muto smo razširili v dvorazrednico, ki jo je pohajalo 45 otrok, 24 dečkov, 21 deklic. Boj proti tej šoli je ljut in besen ter nasilen, pa zdaj ne bo lahko, da bi ne rešili, kar je po rojstvu in krvi našega.
V Veliko ven smo imeli 210 učencev, torej za
20 več nego lani. V štirih razredih je bilo 68 dečkov in 142 deklic. Dečkov je torej premalo, njih število pada, čim se bližamo višjim razredom. Da dosežemo pravico javnosti, smo razpisali eno mesto sa posebno moško učiteljsko moč. Potem ne bo treba našim učencem hoditi k izpitom na deželno iolo.
V Trstu smo imeli letos skupno 916 otrok! Od teh je 448 dečkov in 468 deklic. Za koliko javnih šol v smisla zakona, si lahko sračunamo. Mnogo smo jih morali odkloniti, ker ni prostora. 16 razredov teh naših šol je bilo krajevno tako
razdeljenih, da je bilo 10 razredov v našem poslopju pri Sv. Jakobu, 2 t ulici Ceiarbola, 1 razred pri nunah, 1 v olid 3. Francesco, 2 via Aquedetto. Napredovali smo torej od lani za 2 razreda, da jih bo 18. Razdeli se ravnateljstvo dekliške šole, da bomo torej imeli v Trsta 2 dekliški šoli, kojih novo bode razviti v višjo dekliško šolo. Radi hi razvili svoje šolstvo še za par razredov, da bi ne bilo treba otrok odklanjati, a manjka prostorov. V ečigled temu ter žalostnemu stanju naše šole pri Št. Jakoba je vodstvo sklenilo naročiti načrte za popolno prezidavo te šole, da bode mesto stare trdnjave stopila moderna zgradba.
Na tržaških šolah, kjer je bilo letos 8 dekliških oddelkov, je poučevalo letos 7 moških moči in 11 dam, med njimi 5 nun. 5 teh nunskih moči je bilo lani imenovanih za učitelje na državno šolo na Lipskem trga, prideljeni pa so društveni šoli. To malenkostno drobtino nam je vrgla vlada, misleč, da uteši naše klice po ljudskih šolah. A moti se! Dali« Prih-
Poučni listek.
Nekoliko o naši ustavi.
Občinski volilni red.
Dalje.
Ce komisija kaki pritožbi ne ugodi, sme se vložiti tekom 3 dni potem, ko se je dostavil odlok komisije, priziv na to komisijo, ki ga ima takoj predložiti okrajnemu glavarstvu.
Zoper razsodbo okrajnega glavarstva ni dopuščen nadaljni priziv, pač pa pritožba na upravno sodišče.
Zadnjih osem dni pred volitvijo se imeniki ne smejo več prenarejati.
Pritožbe se delajo podobno, kakor pri volitvah za državni ali deželni zbor.
Tako bi se n. pr. glasila pritožba nekega obrtnika, ki ni vpisan v volilni imenik, tako-Ie:
Županstvu v Smledniku.
Janez Jenko, čevljar v Hratah št. 12
se pritožuje, ker ni vpisan v volilni imenik za občinsko volitev.
Jaz sem rojen dne 15. maja v Hrašab, občine smleške, kakor kaže priloženi A      krstni list A in po domovinskem listu B      B tudi tjakaj pristojen. Kakor se vidi G      iz priloženega plačilna naloga C z dne 12.   maja 1908,   plačujem že od 1. aprila 1908 občno pridobimo v smleški občini, zato bi se bil moral vpisati v volilni imenik za občinske volitve, ki bodo dne 13 junija 1908.
Ker pa nisem vpisan v tem imeniku, prosim, da županstvo to mojo pritožbo predloži reklamacijski komisiji v ugodno rešitev.
V Hrašah, dne 1. junija 1908
Janez Jenko. Če reklamacijska komisija pritožbi ni ugodila, napravil bi se n. pr. tak-le priziv:
Reklamacijski komisiji sa občinske volitve
v Smledniku. Dne 5. junija t. 1. se mi je dostavil odlok, da se moji pritožbi za vpis v volilni imenik ne ugodi, češ, da sem plačal prvikrat občno pridobniao šele 1. julija 1908 in torej še ne plačujem eno leto davka o tej občini.
.Da. Ravno sedaj smo govorili odločilno besedo. Prišli so z g. Jurežem Vehovec, Močnik, Figovec in Pirh, z Lovretom Pek in Skala. Mnogi so prišli pozneje sami od sebe, tako Vehar in Berton."
.A toliko Vas je bilo? In to večinoma najboljši posestniki I Pa kaj ste sklenili?"
.Da nabavimo skupno še nekaj poljedelskih strojev, umetnih gnojil, boljšega semena in pa da ustanovimo poseben poljedelski klub, ki bo imel nalogo proučevati tla našega kraja in pa kaj tu najbolje uspeva ter pod katerimi pogoji."
.Poljedelski klubi Jako pametna ideja! Pa kdo jo je izttthtal?"
,0. Jurežl Dejal je: Usoda je odkazala le ozke meje našim zemljiščem. Ako hočemo pošteno izhajati, moramo gledati, da te kar najbolj izkoristimo. To pa moremo le s skrbnim obdelovanjem. Toda samo pridne roke ne zadostujejo več, naš čas zahteva tudi prebrisane glave. Zato Vam svetujem: naredite trdno vez med seboj, da bo eden za vse in vsi zs enega. Potem pa izvolite izmed sebe sedmorico najprebrisanejših mož v ta namen, da proučujejo tla, na katerih nam je vspevai dosedaj bori kruhek, svoje vspehe naj priobčujejo vsem ter tako pripomorejo, da pridemo od borega kruhka do bele pogače I Nje-
gov nasvet so takoj sprejeli. Vsi so se združili v enoto, imenovano poljedelski klub, izvolili izmed sebe sedmorico, za predsednika mladega in pod-vzetnega Lovreta. Sklenilo se je, da naj pusti vsak posestnik na vsakem svojem zemljišču dober seženj sveta, ki naj velja kot poizkusna tla za to sedmorico. Tako bo vsak sam videl, kaj njegovemu svetu prija in kaj ne. Troški bodo skupni, sicer pa se je takoj nabralo nad 300 kron v ta namen. Razen tega ustanovimo podružnico kmetijske družbe in stari Vehovec je dal takoj en hektar sveta na razpolago ..."
.To so pa jako vesele novice, Mirko!"
.In vse so se izpekle, ko si Ti vihtela ku-halnico!"
Oba sta se nasmejala temu nedolžnemu dov-tipu ter se vsedla k skromnemu, toda ukusno pripravljenemu nedeljskemu kosilu. Prisedla je tudi Mina, stara služkinja, ki je oba še pestovala in jima je bila ravno tako drag spomin na rajne njune starše, kot vse drugo, kar sta po njihovi zgodnji smrti podedovala. Oče, neznaten zakup-ninski uradnik, se je nevarno prehladil ter se vlegel, da ne vstane več. Poklical je k sebi svojega sina Mirka, tedaj tretjeletnika pripravnice, in mu dejal: .Mirko, moje ure so štete .». Rad bi videl Tebe in Heleno preskrbljena, toda odločeno
Zoper ta odlok pravočasno vlagam priziv In se sklicujem na priloženi plačilni nalog A. Res je, da sem plačal prvikrat davek šele 1. julija 1908, toda davčna dolžnost za-me je nastala že 1. aprila 19081 zato se tudi od tega časa računi enoletna doba, kar je tudi e. kr. npravno sodišče že večkrat razsodilo.
Za to prosim, da se moj priziv predloži c. kr. okrajnemu glavarstva v Kranju, ki naj, upoštevajoč to dejstvo, naroči županstvu v Smlednika, da me vpiše v volilni imenik.
V Hrašab, dne 6. junija 1909.
Janez Jenko. Zupan mora volitev naznaniti vsaj osem dni poprej z javnim razglasom, v katerem mora biti natančno označen kraj, dan In ara volitev v posamezne volilne razrede ter število odbornikov, ki se imajo voliti. O tem se obvesti tudi okrajno glavarstvo.
Okrajno glavarstvo mora skrbeti sa to, da se vse priprave za volitev isvrše o pravem časa, da lahko nastopi že stovi sestop, ko poteče volilna doba.
Volitev.
Volitev se vrši pod vodstvom volilne komisije, ki sestoji iz župana ali kakega svetovalca kot predsednika in starih članov kot zaupnikov, katere izbere župan.
Okrajno glavarstvo sme poslati k volitvi zastopnika, da pazi na to, da se volitve vrle po postavi in v redu.
Vsak volilni razred voli posebej, in sicer najprej tretji, potem dragi in slednjič prvi razred. Po občinah, ki imajo podobčine, je vsaka taka podobščina zase volilni razred, da voli svojega odbornika (podžupana) in njegovega namestnika. Podobčine volijo pred drugimi volilnimi razredi.
Voljen je lahko vsak, kdor ima volilno pravico, naj si bo v tem ali drugem volilnem razredu.
Voli se javno, tako da ima vsak pristop v volilni prostor. Na Kranjskem se voli uttno, in sicer oddajo komisijski člani najprej svoj glas. Nato pa en komisijski član prebere imenik volilcev, da vsak, kdor hoče, odda svoj glas. Oni volilci, ki pridejo aa volišče šele, ko je ves imenik prebran, glasujejo pozneje.
Ko so glasovali vsi navzoči volilci enega volilnega razreda, naznani predsednik komisije, da je konec in se začne skrutinij.
V vsakem volilnem razredu so za odbornike voljeni tisti, ki so dobili največ glasov. Pri enakem številu glasov odloča žreb. Če je volitev zadela takega, ki nima pravice voliti, ali ki ne mara sprejeti izvolitve, stopi v odbor namesto njega tisti, ki je v tem volilnem razredu za njim dobil največ glasov.
Ko se konča volitev v vseh volilnih razredih, se zaključi zapisnik in od vseh članov volilne komisije podpiše.
Izid volitve se mora naznaniti okrajnemu glavarstvu in deželnemu odbora.
Kaki ugovori zoper volitev se morejo vložiti v 8 dneh pri županstvu, ki jih ima predložiti deželni vladi (cesarskemu namestništvu), da odloča konečno o njih. če v tem času ne dojde noben ugovor ali če se ugovori zavrnejo, se voli staraj -šinstvo.
Če deželna vlada zavrne priziv, je; dopustna pritožba na npravno sodišče, kar pa ne zadržuje konstituiranja občinskega zastopa. (Kolek 1 K, tekom 60 dni po dostavi deželnovladnega odloka.)
Dalje prih.
Naročajte in širite naš list!
m
je drugače. Za vzgojo sem Ti poskrbel kot sem mogel, poklic si pa izberi sam ... Bodi v resnici učitelj ljudstva, posveti mu vse svoje moči, kot bi mu jih bil jaz rad posvetil, da me ni do konca mojih dni preganjala zla kob... Toda sedaj bo konec--"
Solze so se zalesketale v motnih očeh še mladega, od življenja se poslavljajočega moža, Mirko pa se je vrgel pred posteljo na kolena, zakopal svojo glavo med očetove roke in njegovo dolgo brado, močil jih s solzami ter spravil iz sebe samo tri besede:
.Oče, ne umrite!"
Zahajajoče solnce je prodrlo skozi zavese in en njegov žarek se je poigral po bledem, od peze življenja zaznamovanem bolnikovem obrazu. Ta je zbral zadnje moči in nadaljeval:
.Ne bom popolnoma umrl, Mirko, ako si tudi po duhu moj sin! Sedaj, ko poslednjič s Teboj govorim, Te prosim, bodi miren in ne tuguj nad izgubo tega, česar preprečiti ne moreš, temveč poslušaj hladnokrvno moje besede."
Mirko je izkušal potlačiti silen vihar, razjedajoč njegovo notranjost ter se bolj vrgel kot vsedel na stol poleg postelje. Dalje priti.
I. prlloja „Gortn]cu" It. 35 z 1.1909
Gospodarski del.
Katera tunetna gnojila m ame motati med Mbo| In katera m? Superfosfata se ne sme mešati s T o na aso v o žlindro in. kalijem, z drugimi gnojili se lahko meša, kadarkoli se hoce. Toma-so va žlindra se ne sme mešati s superfosfatom, hlevskim gnojem in žvepleno-kislim amonijakom, mela se pa lahko vssk čas s čilskim solitrom in kalijem, s kajnitom in kalijevo soljo sme se mešati le tik pred uporabo. Hlevski gnoj se ne sme mešati s Tomasovo žlindro in kalijem, meša se pa lahko vsak čas a suporfoifatom, kajnitom, čilskim solitrom, kalijevo soljo in žvepleno-kislim amonijakom. Kaj nit se lahko meša, kadar se hoče s superfosfatom, hlevskim gnojem, čilskim solitrom, kalijevo aoljo in žvepleno-kislim amonijakom, s Tomasovo žlindro in kalijem pa le tik pred uporabo. Čilski, aoliter se lahko vsak čas meša s superfosfatom, Tomasovo žlindro, hlevskim gnojem, kajnitom, kalijevo soljo, z žvepleno-kislim amonijakom. Kalijeva sol se lahko meša vsak čas s superfosfatom, hlevskim gnojem, kajnitom, čilskim solitrom in z žvepleno-kislim amonijakom, s Tomasovo žlindro in kalijem pa 1 e tik pred uporabo. Zvepleno-kisli amonijak se ne sme mešati s Tomasovo žlindro in kalijem, sme se pa mešati vsak čas s superfosfatom, hlevskim gnojem, kajnitom, čilskim solitrom in kalijevo soljo. Kalij se ne sme mešati s superfosfatom, hlevskim gnojem in žvepleno-kislim amonijakom, s Tomasovo žlindro in čilskim solitrom se lahko meša vsak čas, sme se pa mešati le tik pred uporabo s kajnitom in Kalijevo soljo. P. G.
Gnojilna vrednost različnega pepela. Najboljši pepel za gnojenje deteljišč, njiv in travnikov je neizlužen lesni pepel, ker je bogat na redilnih snoveh (6—10% kalija in 2—5e/# fosforo ve kisline). Pepel od listnatega drevja je več vreden, nego pepel od jelenovega lesa, in še posebno dober za gnojenje je pepel, dobljen od sežganih vej in grmovja. Ce je neizlužen pepel po ceni, je njegova poraba za gnojenje zelo koristna; lahko ga oa tudi v tem slučaju z najboljšim uspehom primešavamo mešancu (kompostu), da se pomešani odpadki hitreje in ugodneje razkrajajo. Z vodo izlnžen pepel ima manjšo vrednost; v milarnicah izluženi pepel pa je le še za mešanec dober. Zelo majhno vrednost za gnojenje ima pepel rjavega in črnega premoga, ker ima le neznatno množino redilnih snovi v sebi; najbolje porabimo še takšen pepel, če ga izpeljemo na težko zemljo, da jo rahlja, ali pa, če ga pomešamo z mešancem, da upiva raztopljene in ubežljive redilne snovi.
Tedenski sejen ¥ Kranja dne 23. avgusta
1909. Prignalo se je — koštrun, 99' glav domače goveje živine, 47 glav bosanske goveje živine, 27 glav goveje živine hrvaške, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 153 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, —- hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 13*—, proso K 775, rž K 9—, oves K S'50, ajda K 9—, repno seme K —, fižol ribničan K —, mandaten K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje
Dopisi,
Novice ii Železnikov.
Draga javna telovadba. Zadnjo nedeljo je priredil naš vrli «Sokol» drugo javno telovadbo, ki je krasno uspela, dasi se je spravil nad nas Martink, fajmošter in dež. Oča Martink so nam prepovedali telovadbo na trgu pred cerkvijo, češ, da se moti služba božja. Pomagali so jim fajmošter, to pa tako-le: Telovadba je bila naznanjena za 4. uro in prav na to uro so postavili gospod fajmošter večernice, dasiravno je bila ve-černica pri nas od nekdaj ob 3. uri. Da v pridigi zjutraj in dopoldne niso v svoji ljubezni do bližnjega pozabili tudi omeniti in priporočiti »Sokola*, je samoobsebi umevno. Joj, joj, potem se je pa vsul dež. Klerikalci so se kar za trebuhe držali od smeha, češ, Bog je posegel vmes. Dež je res lil, a «Sokol* je vendar telovadil in viharno navdušenje občinstva ga je hvalilo ia bodrilo ter pozdravljalo mile nam brate in sestre is Škofje Loke. Včasih je dež ponehal, mišice telovadcev so se napele in tedaj se nam zazdelo, da te roke stresajo raz sebe verige... Naprej 1
Klerikalna gonja. Zadnji .Domoljub* — lažje bi se ga pač drugače imenovalo — je prinesel zopet celo kolono železniških novic, med katerimi ima pod naslovom .Narobe svet* mesar g. Košmelj, sedaj celo v spremstvu sinov visoko-šolcev, čast figurirati. Ker se namreč dotičm dopisnik jako rad vmešava v notranje rodbinske razmere in jih navaja kot fakta, se čutim moralično primoranega, da ga v njegovi postrežljivosti vsaj deloma podpiram in od njega navedene interne zadeve nekoliko komentiram. Človek se mora kar čuditi« da se preprijazni dopisnik, oziroma njegovi pristaši, no poprime jo mesarske obrti; ker so tako dobro poučeni — najbolje ve to g. dr. Krek —, da daje železniški mesar samo četrtino vrednosti
za živino, prodaja pa meso nasprotno še dražje nego v mestu. G. državnemu poslancu dr. Kreka že mora presti, ko nima svojim backom na shodu povedati nič pozitivnega, pa mora obrekovati droge. Gospodje, malo več delati, potem boste pa tudi aa Vaših shodih imeli povedati kaj druzega. Pri zgoraj omenjenem predbacivanju glede cene mesa se ne maram dolgo muditi, ker jim da pač najboljši odgovor naš znameniti pesnik dr. Fr. Prešeren, ki je postavil za take ljudi znamenit izrek: «Le črevlje sodi naj kopitar*! Omeniti moram le toliko, da delate gospodje dopisniki samo reklamo, ko vedno obrezujete žel. mesarja, kajti on ima dan za dnevom več ljudi, in kdor ga količkaj pozna, ne bo verjel takim lažem. Za mnenja različnih Strajnarjev nam je pa deveta briga. — Nadalje bi si moral že davno g. Košmeiju izliti žolč od same jeze, ko po poročilu izvedenega dopisnika, obere najmanj vsak dan par duhovnikov. Pripomniti imam k tej trditvi, da je g. Košmelj obenem gospodar in družinski oče ter nima toliko časa za opravljanje, kakor je to običaj pri g. Strajnarju, v čigar hiši se zbira .elita* železniških klerikalcev, da opravijo svojo vsakdanjo dolžnost, kakor stara ženica, ki misli, da je izgubila dan, ako ni najmanj en ducat ljudi z vlekla črez zobe. Tudi domači župnik mu ne dela nobenih skrbi, ker toliko duševnih zmožnosti si pač g. Marčič ne sme prisvajati, da bi se zanj vsak človek interesiral. Bodi omenjeno samo toliko, da je g. župnik rodom iz blažene, kulturne bohinjske doline in koliko se dotičnim ljudem pripozna talenta in inteligence, najbolj karakterizira gorenjski kmet sam, ko rad pove: Za kom je prvi Bohinjec?! Tako je, gospodje, le ur preveč z različnimi talenti okrog metati. — Sedaj pa pride še na vrsto tista imenitna bratska dvojica, ki sta kot napredna visokošolca najhujši trn v peti železniških klerikalcev. Logično se sklepa, da se jim najbrže radi tega ne moreta priljubiti, ker imata toliko pogleda v svet, da se ne dasta zlorabljati v agitatorske, vohunske in tlačanske namene, kakor se to dela z akademiki katoliške stranke, ki se doma po župniščih hvalijo, da se najbolj srečne štejejo, če imajo pogosto priliko prisostvovati maši v dunajski stolnici, doč m je pa v resnici od znotraj niti videli niso. Našemu župniku seveda ni po volji, ker g. Košmelj, oče omenjenih visokošolcev, ne goni vedno na izpoved in različne srednjeveške vpeljave, ter ima toliko previdnosti, da ne uganja tistega klerikalnega terorizma, kakor se godi to po druzih družinah, ki se dajo zapeljati od neprestanega farškega pritiska in fanatizma. Kako se pa obnašata dotična visokošolca pri svojemu g. stricu župniku, je vsakemu prosto, da se popolnoma informira, je-li se ne pokažeta tam ravnotako zavedne sokole in napreinjake kakor drugje?! Kar pa hoče poročevalec povedati t »liberalno-sokolsko-svobodomiselno koreto*, bi bilo gotovo bolje,.da jo obrne nase, oziroma na svoje priitaše. V resnici se mora priznati našemu župniku skrajni liberalizem in svobodomiselnost, ker ga ni po pol tedna doma, dočim dohodke svoje in ka-planove spravi, z mirno vestjo v svoj žep, ne da si bi v času svoje odsotnosti omislil kakega namestnika. V drugih uradih je običajno tako, ako ima pa .vzvišeni stan*, kot je duhovski, pred-pravice, nam do danes še ni bilo znano. Le a kakimi inkvizicijami ne na dan, g. Marčič, to ni za dvajseto stoletje; kajti prišel je vendar čas, da so postala klerikalnemu zmaju tla opolzka, dasiravno se opirate še na vsako rešilno bilko z vso strastjo. Tako sedaj je pa grof Orindur rešil zagonetko, ključ si pa za prihodnjič pridržite.
Po Železnikih hodi bitje dvomljive prikazni, da človek ki jo sreča prvikrat, ne ve imena, ki bi mu ga dal. Da pa bralec ne ostane predolgo v negotovosti, povem, da je ta o sobica učiteljica Rant, ki jo je loški samostan vrsto let brezplačno izšolal, pod pretvezo, da obleče rodovniško haljo. V srcu pa je ta tičica vodila ljudi za nos in sedaj nosi to revše privihani slamnik, v roki pa drži aolnčoik, kot bi nosila gorečo svečo k procesiji. Obresti se pač ne da nikoli klostrskih manir. V srcu seveda ni trohice več pobožnosti in ponižnosti. Domišljavost ne pristoja lepo niti lepim, finim gospodičnam, če je pa oseba vse prej nego prikupna, se s tem naravnost osmeši! Mislih smo, da se je od zadnjič, ko je trgala lepake z zida, kaj poboljšala. Vzlic temu, da je prosila pismeno odpuščanja, ne miruje z jezikom še sedaj. Prej je kleče plazila okrog za službo in ko jo je is usmiljenja dobila, ji je zrastel greben, katerega ji bomo pa sproti postrigli, da bo ostala še naprej .podrta auna», kot jo imenujejo hudomušni ljudje. No, samostan ni izgubi * s tem prav nič, še manj pa pridobil svet s takim značajem. Nehvaležnost je plačilo svetal
Kovice is selške doline.
V Železnikih je bil preteklo nedeljo dopoldne klerikalni shod, na katerem so Krek in nekaj drugih poslancev hujskali ljudi, kakor pač že znajo. V naši dolini je namreč Uerikalizem dosegel vrhunec in gre stalno nazaj, zato si klerikalci na vso moč prizadevajo, da bi si zopet utrdili svoje stališče.
Po vseh cerkvah se je oznanjal ta shod, in razni župniki so si tako uredili službo božjo,
da so lahko šli na shod. Videlo so je, da jim je shod bolj važen nego maša, ker se je maša morala ogniti shoda.
Razni klerikalni veljaki so od veselja skakali, ko so culi, kako je Krek mrcvaril svoje nasprotnike. A naj se ne vesele prezgodaj, z besedo ni še nihče nikogar ubil, tudi Krek ne, čeprav razsaja, kakor se ne spodobi onemu, ki pravi, da je namestnik tistega, ki je učil ljubezen in pa krotkost
Isto nedeljo popoldne je bila pa v Železnikih obletnica ustanovitve .Sokola* in javna telovadba. Čeravno je zelo nagajal dež, vendar se je zbralo mnogo ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo vaje domačega in loškega .Sokola*. Telovadbi sledeča veselica je bila tudi kaj živahna. .Sokolu* pa kličemo: Le naprej za vzvišenim ciljem! Na pravi poti ste; ne strašite se truda ia ne Marčičevega kričanja! Krepite si dušo in telo, ker krepki bodo posedli zemljo. Bodite mirni, resni in dostojni, a tudi odločni, kadar je treba braniti sokolsko čast in narodovo prostost.
Zadnja dva tedna je bU .Domoljub* zopet poln nesramnih in neumnih napadov is naše doline. Največ gradiva dajeta dopisniku učitelj Stu-pica in mesar Košmelj. Komu se morebiti čudno zdi, da ravno g. Košmelja prijemlje tako pogosto, saj je bil ta vendar vedno pošten mož, ki se tudi ni nikoli posebno vtikal v politiko. Vzrok tem napadom je sledeči: G. Košmelj se je enkrat branil kot cerkveni ključar podpisati cerkvene račune, če mu jih ne dado poprej pregledat Pozneje se jim je sicer udal in podpisal tudi nepregledane račune, vendar mu župnik še sedaj ne more odpustiti, da se je drznil zahtevati to, kar ima pravico in dolžnost zahtevati. Cerkveni ključar je vendar dolžan vedeti, kaj podpiše, on jamči s svojim podpisom, da so računi čisti in pošteni in njega se tudi lahko prime, ko bi ksj ne bilo v redu. Tudi on je odgovoren faranom za gospodarstvo s cerkvenim premoženjem.
Se bolj bčde dopisnika dražgoški učitelj, dasi ga menda niti ne pozna. Kadar ne ve drugega pisati o njem, se pa prav grdo zlaže. Tako piše v zadnjem .Domoljubu* o nekih pismih, ki jih je baje pisal Stupiea v Železnike in v Komendo. Vprašali smo g. učitelja, kaj je na tem in rekel nam je, da ni še nikdar pisal Grmeku, naj prosi v Železnike, in tudi nikdar ne, da s njegovim odhodom iz Dražgoš vse pade v selški dolini. Kdor trdi nasprotno, naj dokaže. Sploh je pa klerikalnim obrekovalcem zelo težko ostreči. Ce kdo ne hodi v cerkev, ga razglase za brezverca, če pa hodi, pa vpijejo: hinavec je!
Najbolj v želodca pa je dopisniku železniški .Sokol*, četudi vpije kakor čednik: meni ni nikdo v želodca obležali Norčuje se, da se je .Sokol* preselil is salona v kabrnov, a že ga je zadela kazen božja, ker ob klerikalnem shodu tudi on ni mogel svojih doktorjev, profesorjev, župnikov in drugih korifej spraviti drugam kot v kozolec Železniški telovadci pa se kabrnova nič ne sramujejo. Njihovi očetje so bili večinoma kovači, zato se tudi sinovom ni treba sramovati kabrnova. Dopisnik opisuje najnedelžnejše praske, če je bil le kak .Sokol* prizadet, kot bi bili to zgodovinski dogodki. Mi bi tudi lahko pisali, kako se koljejo z nožmi takoimenovani katoliški fantje, pa se nam ne zdi vredno.
In še to se mu zdi vredno dajati v .Domoljuba*, če kak .Sokol* svoji ženi nekoliko odločneje v red spravi od dopisnika razburjene možgane. Ce bo .Domoljub* hotel prinašati, kdaj ima kak mož na Slovenskem spor s ženo, bo moral izhajati pač v stokrat povečani obliki. Sicer je pa pri •Sokolih* ze tako, da je mož gospodar v hiši. Drugače je menda pri vaših .čukih*. Pri njih pa res mož vleče «koreto», a žena vihti bič. Ce ne bi bilo tako, bi bilo vaše slave pač kmalu konec In o vašem ljubljencu, .oberčuku* Strajnarju, je pa tako po Železnikih splošno znano, da ga žena pretepa. _
k škofjeloškega ©kraja.
Cas za vlaganje reklamacij proti volilnim imenikom za predstoječe volitve v naši mestni občini je prenehal v pondeljek dne 23. t m. Vloženih je bilo par reklamacij od naše in nasprotne strani. Vsa znamenja kažejo, da se bodo vsled teh reklamacij morali nekoliko izpremeniti imeniki vseh treh volilnih razredov. Kateri stranki bo to v korist, je danes težko presoditi Šele no izidu volitev bomo natanko vedeli, ali je res Skofja Loka ponižna dekla klerikalizma ali pa ponosno trdnjava naprednosti.
Klerikalci se pa že zdaj pehajo za žive ia mrtve, da bi dobili v svoje kremplje opravo mestne občine. Glavni stebri loških klerikalcev, sami politični pritlikavci, ki ne znajo prav uiti do pet šteti, se pa že obnašajo tavo ošabno, kakor da so že zdaj absolutni gospodar) mesta. Najrajši hi hoteli vse napredno meščanstvo ugnati v kozji rog.
Ako bi ae jim res posrečilo spraviti na rotovž vse svoje kričače, to bi meščanje tudi gotovo občutili. Ta bi bila lepa, ko bi meščanje morali plesati tako, kakor bi godle te kreature, V zahvalo za to bi še meščanje morali plačevati lepe svote denarja za njihove vseskos ponesrečene načrte. Tudi bi po nedolžnem zapirali nas napred-
njake, ako bi m le kdaj predrznih jim zoperstav-ijati ae.
To bi bil lep kompliment xa nas na-prednjake, ki nismo se nikomur ■krivili lasu in ga tudi ne bomo, pa ca nas klerikalci te tako črnijo, kakor da bi bili najslabši ljudje pod božjim solaten. Zatorej naj bodo sedaj pred volitvami loški metčanje posebno opremi pred klerikalci. Takim ljudem, kakor so klerikalci, ki so si stavili sa nalogo uničiti vse meščane, pač ne bodo saupali upravo nate mestne občine. Celi svet bi se jim smejal, ako bi ee to tudi sploh kdaj zgodilo.
Saj so se celo kmetje po celem nalem okraju začeli upirati zahtevam klerikalcev, ker se zavedajo in so izgubili vse zaupanje do njih. Po njih delih pač sodijo. Vsi vedo, kmetje in mešča-nje, da boj, ki ga vodimo proti klerikalcem, ni obenem boj proti veri in da se v tem boju na gre za verska načela, psč pa za posvetne reči. Zaupanje do klerikalcev so pa naši kmetje izgubili tudi zategadelj, ker so se prepričali, da se jim klerikalci samo hlinijo in da jih farbajo povsod. Naj pa klerikalci pokažejo, kaj so v tem času storili za na! škofjeloški okraj, odkar vladajo v deželnem zboru in odboru I Prepričali smo se pač že v pretekli zimi, kako je klerikalni poslanec Coč iz Cešnjice, ki so ga vsi naši klerikalni kmetje volili v nadi, da bo res kaj pripomogel k izboljšanju natih razmer — zanemarjal svoje dolžnosti, da ni niti skrbel za to, da bi pustil odkidati sneg s cesta, četudi je vsled žametov bil promet v obeh dolinah po več tednov ustavljen. Vse pritožbe niso nič pomagale, pa tudi v prihodnje ne bodo. Ko se ga je prijelo, se je v .Slovencu* pral, pa tako nerodno, da se je že iz tistega njegovega zaničljivega pisanja videlo, da ima že dela dovolj s tem, ker vleče mastno poslansko plačo. Klerikalni cestni odbor, v katerem ima odločilno besedo Coč, ravnokar posipa cesto na kolodvor in proti Stari Loki. Dobro bi bilo, da bi si zastopnik deželnega odbora malo ogledal, s kakim gramozom se posipajo te ceste. Pa tudi drugi davkoplačevalci naj se malo ozrejo na ta gramoz, ki bi bil pač poraben za kako grapo, pa ne za deželno cesto. Še nikoli niso bile ceste v tako slabem stanu, kakor so danes. Vsi se zgražajo nad tem. Posebno pa, ako se bo tak gramoz vozil na ceste, kakor sedaj, potem naj se naši kmetje in meščanje, ki vozijo po cestah našega okraja, gredo zahvalit klerikalcem nad tako ostudnim gospodarstvom. Da, ds, klerikalci imajo pač grablje, vil pa nel
V javorski občini, ki jo je imel župnik na svojih vajetih do zadnjih volitev, so kmetje obračunali s klerikalci. Nobenega od župnikovih pod-repnikov niso marali v odbor, celo samega župnika so ignorirali.
V selški občini so se klerikalci pri zadnjih volitvah komaj obdržali. Upajmo, da jim bo pri bodočih volitvah odklenkalo.
V sminski občini so tudi iatrigirali, a volila so še ob pravem času izpregledali in prekrižali njihove načrte. Zato so proti volji klerikalcev volili zopet svojega starega župana, da naj on vodi občinske posle, kakor doslej. In če se
po celem škofjeloškem okraju svita, kakor so pokazale zadnje volitve v pridobninsko komisijo, ko so sicer klerikalci napeli vse svoje sile, da bi zmagali, a so jih naši napredni obrtniki in trgovci porazili, da so morali stisniti rep med noge in ostati lepo tiho, naj bi se svitalo tudi
v naši mestni občini, ki jo hočejo klerikalci naskočiti in jo zasužnjiti ? Pri bodoči mestni občinski volitvi se bomo o tem prepričali. Upamo, da ne bodo ravno loški meščanje najbolj nazadnjaški v celem okraju. Je nekaj meščanov, ki se štulijo med klerikalce, ki pa hvala Bogu ne vživajo nobenega ugleda in morajo pobesiti oči pred vsakim naprednjakom.
Naš «Sokol» je v nedeljo, 22. t m., napravil izlet v Železnike, da prisostvuje telovadbi in veselici ondotaega in dražgoškega bratskega društva. Zal, da je vreme nagajalo.
Našim Čukom priporočamo, da se malo bolj olikajo ia naj saj ponoči ne nadlegujejo mirnih ljudi. V nedeljo večer, ko se je neki naš Sokol sam vračal iz Železnikov, in je bil že skoraj pred vratmi svoje hiše, ga je neki loški Cuk, ki je bil seveda v družbi drugih Čukov, nesramno nahrulil Videti je bilo, da bi se bil rad naš Cukec pretepal, pa ni šlo. Skoda sokolske pesti. Čuki — na vejo!
8. septembra t L popoldne bo imel naš «Sokol» javno telovadbo na glavnem trgu, po telovadbi pa bo veselica na Štemarjih. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to prireditev. Ker vživa naš «Sokol» tako pri domačinih, kakor tudi povsod, kjerkoli je že nastopil, obilo simpatij, pričakujemo, da bodo vsi ti podpirali naše telovadno društvo in mn ostali vaikdar naklonjeni. Na zdar 1
Radovljiške novice.
V našem idiličnem mestecu vlada letošnje poletje prav živahno življenje. Tajcev je nenavadno veliko, znamenje, da jim ugaja kraj. Upajmo, da obdrži mesto to privlačno moč tudi v bodoče.
Mnogo življenja so prinesli v naše mesto vojaki, ki so letos imeli tu svoje vaje, namreč bili so tu nastanjeni skoro 14 dni dragonci 6. polka, ki aoai ime ruskega carja Nikolaja L —■ Nekaj dni se je mudil tu tudi oddelek kolesarskega oddelka,
ki je bil nastanjen v ljudski šoli. Ti vojaki so nas zapustili v sredo 25. t m., ker so se podali na vaje proti Skofji Loki in potem dalje na Notranjsko.
18. t m. se je praznoval kaj slovesno rojstni dan našega vladarja. Radovljičanje so okrasili svoje hiše s cesarskimi zastavami, a v stolnici se je darovala mata, katere so se udeležili poleg c. kr. uradništva mnogi meščani. Vojaštvo je imelo pa skupno mašo na prostem v Lescah na polju pri Selcih.
22. t m, so je vršila na obširnem polju pri Lescah, v bližini Selc tekmovalna dirka dragoncev 5. polka car Nikolaj I. Distančna ježa je bila odmerjena na 8700 m. Dirka se je pričela ob pol 4. uri popoldne, ob jako slabem vremenu. Gledalcev je bilo na tisoče in kdor je pogledal to pestro množico ljudi, dalje nebroj voznikov, avtomobilov, koles in drugo, spomniti se je moral nehote na redne dirke, ki se vrte po velikih mestih ali pa svetovnoznanih letoviščih. Dirka samanasebi je mudila marsikaj zanimivega in vzburljivega, a za nas priproste smrtnike niso, kajti tu se ravno vidi, kako malo se pravzaprav ceni človeško življenje, kajti najmanjši dobitek je znašal poleg kolajne še 5 kron. In da je v resnici tu marsikako življenje takorekoč na nitki, pričajo dovolj jasno nezgode, ki so se ravno tu pripetile. Dragonec Sprochar je bil tako nesrečen, da je obležal nezavesten, a širijo se trdovratne govorice, da je umri že v nedeljo ponoči, drugi zopet trde, da se nahaja v bolnici v Ljubljani. Pač bi bilo umestno, da vso zadevo pojasne merodajni faktorji, da se prebivalstvo pomiri. Pomnil bo to dirko tudi nadporočnik grof Auersperg. Dobil je prav težke poškodbe, kajti konj se je pri padcu parkrat na grofu obrnil.
16. t m. je umrla občečislana soproga vpo-kojenega davkarja g. I. Subica v visoki starosti 79 let. Pogreb se je vršil v sredo popoldne ob 4 Ogromna udeležba je pričala, da je bila blaga po-kojnica kaj priljubljena v našem mestu. Zapuščenemu g. soprogu naše iskreno sožalje!
Naše mesto napreduje v vsakem oziru. Mestna hranilnica aapravlja ravnokar okrog svoje hiše in okrog svojega sveta moderno, prav lično ograjo. A naš umetnik g. Jo*. Pavlin je napravil v pročelju svoje hiše poleg Zalarjeve gostilne ob glavni cesti proti Lescam soho sv. Cirila in Metoda v naravni velikosti. Delo je pravi umotvor, ki priča o lepih zmožnostih našega domačega mojstra. Opozarjamo posebno vse one, ki prihajajo v naše mesto, da si ogledajo to soho. — G. dvorni svetnik I. Drslka je dal ravno te dni prav okusno prenoviti svojo hišo, kjer je nastanjena pošta. Hiša ima prav praznično obleko, kazi jo edinole firma c. kr. pošte. Upajmo, da nam c. kr. poštni erar preskrbi tudi nov napis, ki bo odgovarjal razmerju kranjskega prebivalstva. Pri tej priliki izražamo tudi željo, da dobi c kr. poštni urad tudi «uradne ure* — a ne samo «Amtsstunden» — na vratih namreč.
Naš .Sokol* se vrlo giblje. Telovadi redno, a udeležuje se tudi prav pridno raznih prireditev bratskih društev. Korporativno je pohitel v St. Vid, v Tržič; večje deputadje je pa poslal na Vrhniko, v Krško, na Opčine.
Brv na .Gmajni* preko Save je te dni pričel popravljati tesarski mojster Iv. Dernič. V nekaj dnevih bo zopet odprta javnemu prometu. Največjo zaslugo ima tu .društvo za promet tujcev*, posebno pa njegov načelnik g. L. Fursager, ki je storil marsikak korak, da je zbral potrebno vsoto za popravljanje.
Utopljenca je iz Save potegnil pri ravnokar imenovani brvi v soboto, 21. t. m. zvečer okrog 8. ure g. učitelj Iv. Sega. V utopljencu so spoznali delavca Fr. Trkmana, doma v postonjskem okraju, ki je delal zadnji čas pri posestniku in Žagarju Fr. Zupancu, vulgo .Cajhnu* s Lancovega. 8. t m. zvečer je bila večja družba v znani gostilni pri Muleju poleg kolodvora in tej družbi se je priklopil tudi imenovani delavec. Prisedši na savski most na Lsncovem je pričel vpiti Trkman, da mora v Savo. Družba ga je pogovarjala, misleč, da se norčuje. A mož je bil trden v svojem sklepu in s klicem: .Adija Avstrija t* je skočil v deročo Savo, kjer je kmalu zginil izpred oči prestrašene družbe. Umevno je, da se ni nihče upal pomagati samomorilcu, kajti bila je trda noč, a Sava vsled hudih nalivov nenavadno deroča. Pokopali so ga v ponedeljek dopoldne.
5. septembra nas čaka izreden užitek. Ta dan prirede gorenjski telovadni odseki .Orel* javno telovadbo. Spored bo nekak tak-le: Zjutraj skupno obhajilo na Brezjah, opoldne skupno kosilo v Radovljici, a popoldne javna telovadba. Upajmo, da ne bo dežja.
Letina letos dobro kaže. Posebno mnogo bo jabolk in hrušk. A tudi poljski pridelki obetajo mnogo. Ne vemo pa, bo-li to kaj vplivalo na cene posameznim pridelkom, ali bode ostala cena stalna, kakršna je sedaj. Upajmo, da ne!
Novice ii Bohinja.
Bohinj napreduje, zato se imajo Bohinjci v prvi vrsti zahvaliti gosp. dr. Krisperju, ki se v vso vnemo in močjo briga za povzdigo tujskega prometa v vseh osirib. Po njega zaslugi smo do-
bili novo kopališče, ki je res bilo skrajno potrebno. Hvala mu za trud)
Društvo .Sokol* počasi napreduje, brez bratske pomoči.
.Marrjine device* in .devičnjiki* so legli k večnemu pokoji, .cinglokl* jim je odsvonil; tako se bo tudi kmalo zgodilo s «Cuki», kakor hitro bo zmanjkalo rdeče gratis-mokriae (cvička) v konsumu in pri g. Iv. Markežu, ki je tako sladak in omot-Ijiv, da kmet kar po 252 K izgubi od samega veselja.
V šoli na Boh. Bistrici se ravna prav po klerikalnem receptu, državni pravdnik ima opraviti že v drugo zaradi pretepa otrok. Bog zna, ali bo tega že konec in če bo kaj kazni?
Utonil je dne 15. t. m. na Nomenju železniški delavec, ki je bil pravoslavne vere in ta revež je bil pokopan tele 18. t m. ob 5. uri popoldne. Tega delavca niso hoteli ali ga po cerkvenih predpisih niso smeli naši duhovniki pokopati, akoravno so bili večkrat naprošeni. Kasneje pa, ko je na brzojavno prošojo dospel iz Trsta pravoslavni duhovnik brezplačno pokopat siromašnega delavca, se je ponudil tudi naš gosp. župnik za pokop, a bilo je že prepozno. Tovariši in sorodniki utopljenega so bili že vsi obupani, da ga bodo morali pokopati nekam na gmajno sami. Zato so vzeli stvar v roke liberalni železniški uradniki in gosp. A. Pretnar, ki so skrbeli sa prihod pravoslavnega duhovnika, kateri je izvršil ganljivo ta pogreb, tako, da so naši ljudje, ki so se v začetku hoteli posmehovati, na zadnje bili vsi do srca ganjeni, bolj takor navadno pri naših pogrebih. Prisrčna zahvala vsem udeležencem pogreba, posebno pa gosp, postajenačelniku z Nomenja in gosp. aspi-rantu Berberoviču, ki so tudi največ skrbeli, da se je revež dostojno pokopal. Ko bi utopljeni bil kak plemeniti bogataš, bilo bi pač izostalo veliko truda glede pogreba. Pregovor pravi: brez masti se težko vozi!
II. zlet gorenjskih sokolskih društev v
TrŠiCB. Dalje. Na glavnem trgu pred prostori .Slovenskega bralnega društva* so se sokolske vrste ustavile. Tu jih je pozdravil v iskrenih besedah starosta tržiškega Sokola, brat Marin če k, ki je govoril takole:
Dragi bratje! Ze marsikatera zvezda je zasvetila na slovenskem nebu in kazala pot našemu narodu. Ali še nobena ni žarela tako kakor zvezda, za katero hodi naš narod kakor za svojo vodnico. Ta zvezda, ki je zamigljaia na češkem nebu, je sokolstvo. Pred davnim, davnim časom so se napotili trije modri iz jutrove dežele iskat judovskega kralja. Za zvezdo, ki se jim je prikazala, so hodili in našli so kralja, ki so ga iskali. O, da bi bil tudi naš narod tako moder kakor ti trije modri iz jutrove dežele in našel bi, hodeč za zvezdo sokolova, svojega izveli carja in poveličarja. Meje slovenstva so se skrčile in zožile. V tužni Koroški, nekdaj zibelki slovenstva, sedaj njegovi krsti, in v zeleni Štajerski so naši samo grobovi, slovensko življenje leži pod zemljo, na zemlji je izginilo in kamorkoli stopiš po teh deželah, hodiš po kosteh slovenskih pradedov. Sloveč Oger je rekel o svojem narodu, da ga je tako malo, da bi morali prizanašati celo morilcem svojih mater. Maloštevilni amo Slovenci, število naših nazprotnikov pa je ogromno. Ako se jih hočemo ubraniti, ako jim hočemo kljubovati, moramo postati takorekoč nadljudje. To pa je mogoče le, ako hodimo po poti sokolstva, ako se krepimo s sokolskim duhom, ako prekvasi ves naš rod sokolska misel. Črtomir se je vojskoval za vero staršev, mi pa se vojskujemo za vero v zmago slovenstva. .Strašljivca v celem ni imel števili*, pravi pesnik o Črtomiru. Tudi nate vrste morajo biti take, če hočemo odbiti naskoke sovražnikov. Bratje 1 Ko gledam Vaše goste dolge in krepke vrste, se mi zdi, da Sepeče Slovenija, nekdanja Ilirija:
Zveličana bodem zaupati smem; godi sa eno čudo, naprej ga povem t
Duh stopa v Slovence Napoleonov; en narod poganja, prerojen, ves nov.
Da, nov rod mora pognati po vsem Slovenskem, zlasti pa te tukaj v Tržiču pod okriljem Storžiča, Košute in Begunjščice, ki glasno pričajo, da od nekdaj stanuje že tukaj naš rod. Da se to obittini povsod in čim prej, kličem krepak: Na zdar!
Gromotivi odzivi Sokolov so zabučali po Tržiču.
V imenu .Slovenske Sokolske Zveze* je pozdravil Sokole njen starosta, brat dr. Oražen. Minuli so časi — dejal je — ko so se ljudje veselili le sokolskih rdečih srajc Danes hoče ljudstvo od nas dela in prav je tako. Na telovadišču boste pokazali, kaj v zmore vztrajnost Majhni smo, a kljubovali smo sto- in stoletja sovražniku, da nas ni zatrl. Noben narod ae more kljubovati, če ni na vrhuncu čilosti in žilavosti, zato je tudi naša narodna rešitev mogoča le v delu. Želim, da bi ta lepi Tržič prešinila sokolska ideja in izbrisala črni madež, da namreč gospodari v njem Nemec! (Klici: Bo ga zbrisala I) Danes imamo tu med seboj brate s Koroškega (viharni «na zdar »-klici Korošcem). Tudi mod njimi je sokolska mii«l dobila tal, tudi nad njimi se razgrinjajo črne sovražne megle, ki
II. prllo4« „Gortn|cu" Iftv. 35 z 1.1909.
so jih doslej utiral«. Naj sokolska misel zbudi res narod slovenski, da se uresničijo besede: Kdor Slovenec, ta Sokol, katera Slovenka, ta Sokolica. «Na zdar!» (Bučni «Na zdar»-klici.)
Vsi Sokoli in vse ljudstvo, ki se ga je nabralo na tisoče, je začelo odkritih glav peti »Hej Slovani 1» Tresli so se zidovi Tržiča I
V imenu koroških Slovencev se je zahvalil sa pozdrav eden izmed njih. Z veseljem smo prihiteli čez Ljubelj, je rekel, pomneč. da to ni tako visok zid med nami in vami, da bi ga ne mogli prekoračiti. Slovenski duh, ki je zatiran na Koroškem, se mora vzdigniti! Kakor je bilo po Kranjskem, isto je še danes na Koroškem. Z mirnim, a vztrajnim delovanjem moramo napraviti konec temu posili-gospodarstvu, kakor ste mu napravili po Kranjskem. Pomagati "moramo sebi, zato bodimo, neizprosni v gospodarskem oziru in tako dosledni, kot so Nemci. Z vso brezobzirnostjo se mora izvajati geslo: «Svoji k svojim!» kar naj si zapomnijo tudi Slovenci s Kranjskega, ko imajo kupčij tke zveze po Koroškem. Izlet, ki ga je napravil Sokol pred tedni čez Ljubelj v Borovlje, je zasejal pravo seme med koroškimi Slovenci in ne bo več dolgo, ko rasprostre tudi na Koroškem Sokol svoja široka krila. Stojte nam na strani 1 Krut boj bijemo za naš narodni obstoj, a če imamo zavest, da nam je naša narodnost naša vera, potem bomo izvojevali ta boj. Kar se je doslej delovalo za narodnost uied koroškimi Slovenci, je bilo nazadnjaško, ki nam je samo škodovalo, nič pa ni korisblo. Korošec je napreden, zato so nas pa vsled dosedanjega postopaoja naših voditeljev smatrali za ljudi slabše vrste. Da bo konec tega nazadovanja koroških Slovencev, delati je treba za oje s stališča, ki je narodno in napredno. «Na zdar!* (Burno odobravanje.)
_ Konte prih.
Iz kamniškega okraja.
— Obisk koče v kamniški Bistrici je nepričakovano ugoden. V spominski knjigi je doslej vpisanih nad 900 obiskovalcev, pripomniti pa je, da se jih skoraj tretjina ne vpiše. Obiskovalci bistriške koče, osobito tujci, ne morejo prehvaliti fine, točne postrežbe in izbo me kuhinje, ki se dobi v tej preprosti planinski koči. Mnogo zaslug, da se je tujski promet v divni Bistrici tako povzdignil, pridobila si je slavna uprava kamniške korporacije s tem, da je zgradila krasno pešpot ob Bistrici, kjer se obiskovalcu nudi drugi Vmtgar. Največ priznanja gre v tem oziru članu korporacijske uprave g. J. Koschierju, pod čigar vodstvom se je izgo-tovila navedena pešpot. Kdor se hoče navžiti svežega planinskega zraka ter občudovati veličastnost Iforskifci vohaaao* em sastm čn trwi% mtrpok&s r divno-romantičoo Bistrico! V koči je na razpolago za prenočišče 24 ležišč ter je s pijačo, z mrzlimi in gor ki mi jedili (vedno sveže meso) izborno preskrbljeno. Cene zmerne. Po sedanjem načinu bode koča oskrbovana do 1. oktobra. Končno še omenimo, da je pot v Bistrico za časa lova na divje kozle, t. j. od 31. avgusta do 4. septembra popolnoma brez ne varnosti, ker se lov vrši le visoko v gorovju.
— Preganjanje naprednega učitelja. Klerikalni deželni odbor je učitelja Grmeka, ki ni hotel vkloniti tilnika klerikalizmu, premestil iz Sore v Komendo pri Kamniku. Človek bi mislil: vsaj tu ga bodo pustili pri miru, ko so ga itak s pre-meščenjem občutno oškodovali. Kaj šel Zakulisni spetkarji so nahujskali nekatere priproste, nerazsodne kmete, da so vložili več ovadb proti Grraeku na dež. šol. svet; v teh ovadbah so se mu očitale naravnost neverjetne stvari. — Grmek je enega ovaditeljev, župana iz Suhadolj, tožil; ta pa je ponudil dokaz resnice, ki pa se je pri obravnavi popolnoma ponesrečil in je obtoženec že v sredi razprave prosil za poravnavo. Grmek je proti primerni izjavi velikodušno v to privolil. Pravi krivci so seveda skriti v raznih farovžih in — pri deželnem odboru.. Kdaj neki poneha ta peklenska gonja zopt>r vse, kar se ne pokori dr. Šušteršiču in njegovim hlapcem?
Zabreznlške novice.
Žirovniški tamburaši prirede dne 12. septembra veliko vrtno veselico na vrtu g. A. Kr-žišnika, p. d. pri Trebušnikovem stricu v Žirovnici. Začetek ob petih popoldne. Spored: 1) Koncert na vrtu. Igrajo domači tamburaši. 2.) Srečolov. 3.) Šaljiva pošta. 4.) Ples. — Za danes omenimo samo, da bode poleg zgoraj omenjenega na sporedu še nekaj druzega, kar pa danes ostane še tajno. Vsak naj pride to tajnost sam pogledat. (Za poet.) Kdor se čuti, da ima premajhna usta, ta naj pride sem in gotovo se mu bodo raztegnila. Toraj v nedeljo, 12. septembra 1909 na svidenje v Žirovnici! Ako bode pa slabo vreme, se vrši veselica v notranjih prostorih, ker je dal «stric» zadnji kotiček na razpolago!
Umrla je v četrtek zvečer v Doslovčah pri Breznici gospa Frančiška Papler, roj. Planina, posestnika in usnjarja soproga v starosti 54 let N. v m. p.l
Izgubil je v Mostah pri Žirovnici neki dra-gonec nsnjato denarnico s 16 kron gotovine. Posten najditelj naj jo izroči g. Tereziji KoseJj v Žirovnici It. 5 proti dobri nagradi
Iz kranjskogorskega okraja.
V Kranjski gori je letos letovišče kljub slabemu vremenu in kljub špecijelni protiagitaciji graških listov prav izvrstno obiskano. Največ je Čehov, kar posebno izvestno gospodo iz Ljubljane in seve tudi Tajč-Koširja grozno jezi. Kranjsko-gorci pa uvidevaio, da se od Čehov mnogo več zasluži, kot od ljubljanskih Nemcev, in nič več ne zabavljajo na tiste, ki se nočejo klanjati brezpogojno nemškemu bogu.
Nemškutar Košir v Kranjski gori, ki menda bogato zoblje Judeževe groše iz Sudmar-kinih jasli, je kupil neki svet v Pišnici, kjer je stala tabla S. P. D. z napisom „Na Špik". Prvo je bilo, da je tabla izginila neznano kam. Tako delajo ljudje, ki lomijo prav po drvarsko nemščino; kaj naj storimo mi, ko se nam upajo postaviti na naši zemlji nemške table s spakedrankami, kakor .Kahlkogel"?
Kranjskogorska davkarija je dobila dvojezični slovensko-nemški napis. Najmanj to moramo zahtevati na vseh uradih na Slovenskem 1
Stavba novega Aljaževega doma na Vratih vrlo napreduje ter bode meseca septembra že pod streho. Novi Aljažev dom bo najznamenitejša planinska naprava v slovenskih Alpah. Pritličje bo zidano, prvo nadstropje pa iz me-cesnovega lesa. Turistom in letoviščarjem bo na razpolago kopalna soba in 12 sob z 1 do 3 posteljami, vrhutega v podstrešju 3 skupna ležišča z 22 posteljami. Prostor, kjer se gradi novi planinski hotel, je vzvišen ter nudi opazovalcu krasen razgled po celi dolini. Kakor kažejo dosedanje smeri plazov in oblika terena, je ta kraj popolnoma varen pred plazovi Stroški stavbe bodo prekoračili proračun za več tisoč kron, ker je ostali les podrtega Aljaževega doma popolnoma neraben za novo stavbo in tudi rešeni inventar je le neznatne vrednosti. Ker pokrijejo dosedaj došli prispevki komaj tretjino stavbnih stroškov, dovoljujemo si še nadalje apelirati na požrtvovalnost slovenskega občinstva in na prijatelje slovenske turistike.
Železniški uradnik Kaucich, pravzaprav Kavčič, katerega germanstvo je najstarejšega izvora, je izzival v nedeljo, dne 22. t. m. na jeseniški postaji in v pisarni z modrišem. Kaj bi rekel Ječminek, ako bi prišel uradnik s slovanskim znakom v pisarno? Kaj> pravi direkcija k takim in podobnim izzivanjem? Zahtevamo konec vsem provokacijam na naši zemlji s strani uradništva! Da gledajo ljudje nečakinje g- načelnika na Jesenicah mirno z modrišem v nedrijih, je menimo že dovolj potrpežljivosti s slovenske strani«,
Ko^evorrji v želcrrrrški eltržbi se vedno bolj množe. Če le zna dobro pisati in malo več kot do pet šteti, pa je sprejet. Slovence pa direkcija, ako le mogoče odriva, Priporočamo poslancem, da ne puste tega iz oči in si dajo napraviti primerno statistiko. Direkcija si pa upa dati celo samoslovenskemu delavstvu predstojnika, ki ne zna niti besedice slovenski, kakor se je to zgodilo na progi Dovje—Kranjska gora, kjer je nastavljen trd Nemec. Železniška uprava ima dolžnost skrbeti za slovenske uslužbence 1 Naj se jo energično na to opozori!
Zgornji Bralk. Z motorjem, katerega goni bencin, smo vobfie prav zadovoljni. Dela se dobro, ni nevarnost za osobje in tudi cela konstrukcija je priprosta. Moči ima, kolikor prepelje, 6 konj. Seveda se pri mlatvi vsa ta moč ne porabi, še manj se bode pri rezanju slame, oziroma skope. Parkrat se je dogodilo, da motor za četrt ure obstane, čemur se ni čud>ti, če oseba, kateri je izročen v oakrb, ni nikdar imela opraviti s stroji. Vsak začetek je težak in vsakemu delu, še bolj pa nepriliki, se je treba privaditi. Ta se pridobi korak za korakom ravno z vajo in delom. Zato aič strahu imeti, četudi motor prične kdaj za kratek čas štrajkati. Takemu štrajku se da kmalu pomagati! Imamo tudi veliko mlatilnico, katera mlati, trese slamo, reta, čisti žito (pajklja) in obenem v vrečo stresa čisto žito; bolj učeno bi rekli, imamo elevator. Dalje smo si nabavili slamoreznico in pa cirkularno žago za žaganje drv. S to napravo bode ljudem zelo ustreženo, še bolj pa menda živini, ker ni potreba ob solnčai vročini, slabem vremenu L t. d. vlačiti težkih ge-pelnov (vratil). Člani po vseh vaseh cerkljanske okolice prav pridno pristopajo. To je tudi pametno. Cim več članov, več dela, s tem več zaslužka, dobička in poprej bode cela naprava izplačana. Vsi stroški nakupljenih strojev znašajo dosedaj nekaj nad štiri tisoč kron. Ta svota je sicer malenkost, a pri naših skromnih razmerah se marsikomu vidi že lep kapital Kogar zanima in žene radovednost videti, kako se dela z motorjem, si to pri nas lahko ogleda, Saj bodo tudi drugod začeli opravljati težka gonilna dela s motorji.
V Kranju, dno 28. avgusta 1909.
Preosnovs »iaistrstva? Sirijo se glasovi, da je rekonstrukcija kabineta baza, na koji se vrže pogajanja med vlado in opozicijo. Govori se celo o kandidatih sa rekonstrukcijo. Novo ministrstvo bi bilo iestavijeao sledeče: Bienerth ministrski predsednik; Haerdtl notranje zadeve; Fuchs pra-
vosodje, VVeisskirchner trgovina, Pattai javna dela, Svlvester železnice, dr. Pergelt nauk in bogočastje, dr. Glabiaski finance, Braf poljedelstvo, dr. Hru-ban, češki minister-rojak, Stapinski poljski minister -rojak, dr. Scheiner nemški minister-rojak. — Oči-vidno je ta lista sestavljena po željah gospoda Bienertha, a namen jej je: Razbiti slovansko enoto. Zato pa bržkone iz te moke ne bo kruha!
Jugoslovanske aapredae stranke. V Zagrebu se je spočela misel za skupni sestanek hrvatskih in slovenskih nsprednjakov, in sicer naj bi se vršil v Ljubljani. Sestanek naj bi postavil temelj enotni napredni jugoslovanski politiki. Zato treba trdne organizacije. Skupno organizirano delo pa mora roditi lepe uspehe v vsakem pogledu. — Pozdravljamo z veseljem lepo misel ter želimo, da se udejstvi v prospeh pravega napredka med Jugoslovani.
Generalni itrsjk na Švedskem. Švedski kralj Gustav je vzel v roko vodstvo pogajanj med industrijalci in stavkujočimi. Pogajanja se vrse popolnoma tajno. Višji namestnik ni dovolil demonstrativnega obhoda štrajkujočih po mestu. Osrednji odbor štrajkujočih je pozval s posebno okrožnico krajevne štr. odbore, katerih je do 400, naj mu naznanijo število gl«dujočih delavcev, ker namerava začeti z razdelitvijo živil.
met dunajskih Čehov v Metk. V soboto so se vkrcali na Dunaju na ladjo češki izletniki Ob tej priliki se je zbralo vse polno Nemcev, ki so izžvižgali in opsovali odhajajoče Cehe. Na stotine redarjev, peš in na konjih, je vzdrževalo red. Nemška druhal je na to šla po Dnnaju in razbila, kar ji je prišlo pod roke. Gostilničarji v Melku so sklenili, da izletnikom ne dado ne jedij, ne pijače, za to so vzeli Čehi vse potrebno s sebni. Izkrcali se niso nikjer. Izletnikov je bilo 600. v* Melku se je vršil manifestacjski shod vseh Nemcev. Ta nastop Nemcev bo imel še velike politične posledice.
Dogodki ¥ Penili. Raz-šah še vedno raje in skuša vplivati na razvoj dogodkov v Perziji Iz Teherana se poroča, da je skusil na tihem pregovoriti mladega šaha, naj pobegne v rusko poslaništvo. Ta je res skusil na konju, a se je pravočasno preprečilo. Stari šah je moral zastopnikom tujih sil obljubiti, da takoj odpotuje.
Novičar.
Shod kmečkih zaupnikov narodno-aapredne stranke se je vršil minulo nedeljo dopoldne v •Mestnem domu* ob jako številni udeležbi. Prišlo nad 80% vabljenih. Shod je »tvoril gospod dr. Žerjav, nakar se vršila ob&raa zaupam debata o organizacijskih vprašanjih, dalje o kmečkem listu in o volitvah v razne korporacije. Tudi shodi bi se morali vršiti večkrat in če le mogoče, v raznih delih naše dežele, n. pr. v Kranju, Postojni in v Novem mestu ter drugih večjih krajih.
Pri današatf veiirfi v pridelraiasko komisijo za okraj kranjski je bil v tretjem razredu izvoljen članom g. Matevž Hafner, posestnik v Škofji Loki, njegovim namestnikom pa g. Ferdinand Polak, trgovec v Kranju; v četrtem razredu pa je bil izvoljen članom g. Jožef Golob, gostilničar v Šenčurju, njegovim namestnikom pa g. Fran Šlihar, trgovec v Selcih nad Skofjo Loko. — V treljem razredu ostanejo v tej komisiji še: kot voljeni član g. Ivan Rakove, tovarnar v Kranju, kot imenovani član g Franc Uršič, davčni upravitelj v Kranju; kot voljeni namestnik g. dr. Josip Kušar, odvetnik v Kranju, kot imenovani namestnik g. Konrad Pecher, trgovec v Škofji Loki V četrtem razredu pa ostanejo še: kot voljena člana gg. Matevž Barle, župan v Lužah, in Jožef B dovc iz Zaloga; kot imenovana namestnika gg. Rihard Mally iz Tržiča in Franc Uršič iz Kranja; kot voljena namestnika gg.'Janez Molj iz Vogljan in Jožef Likozar iz Cerkljan, kot imenovana namestnika gg. Ferdinand Hlebš iz Kranja in Lev Lavrič iz Škofje Loke.
Koblar na delu. Iz raijkega »Slovenskega Lista» dokro poznata revolverska pisava in prisil-niški žargon se v zadnjem času češče pogosteje pojavljata v «Slovenčevih» poročilih iz Kranja. Vsa ta znamenja kažejo, da je iz kranjskega farovža zopet jelo bljuvati. Nastale razmere v deželi in s cerkvenim denarjem srečno izvršena zgradba »ljudske mežnarije» so vzmožile kranjskega tehanta, da je, nadejajo č se boljših vspehov, po daljšem presledku stopil iz rezerve in spet začel intenzivneje •politično delovati*. Naučil se med tem časom Koblar ni ničesar, pa tudi ničesar ni pozabil In zato obstaja njegovo politično delovanje slejkoprej v sum-ničenju neljubih mu oseb, v spletkarjenju in navadnem zabavljanju. Nikjer se ni toliko huj skalo zoper vodovod kakor v Koblarjevem cSlev. Listu* in še prav v zadnjem trenutku je dekanavo politično društvo hotelo preprečiti zgradbo s vlogo na deželni odbor. Sedaj, ko bo vodovod skoro zgrajen, se vse veseli tako težko pričakovane naprave in so se najhujši nasprotniki prelevili iz Savlov v Pavle, sedaj pa naenkrat kranjskemu tehantu voda iz vodovoda • smrdi«! Kljub temu pa hoče Koblar smrdljivo vodo piti in se pritožuje, da vodovodni odsek ne ustreza rad klerikalcem zaradi vpeljave vodovodnih dotokov, dasiravno je klerikalni deželni odbor naklonil Kranju vodo!? Prvo je izvito iz trte, glede druge trditve naj pa pomagamo tehan-tovemu spominu v toliko, da je bila oddaja vodo«
rodnih del razpisana le pred zadnjimi deželno-zborskimi volitvami. — Tudi mestna kanalizacija krati Koblar ju spanje. Dne 26. t. m. se je vrSil koraisrjonalni obhod za ta projezt in dekan je pre-skrbel v « Slovencu* od 25. t. m. za obravnavo primeren preludij. Prej ni mogel pričakati novih kanalov, sedaj pa pite: »Nesnaga iz kanala pojde ▼ Savo. Čirčani so se zoper to pritožili. Zahtevajo vodo iz vodovoda, sicer Kranj ne dobi kanalu*. Ni dvoma, da se bode moralo G i r-čanom ustreči.* To se pravi z drugimi besedami, da naj Cirčani zahtevajo podaljšanje vodovoda na račun mesta Kranja. Dobro, da vemo, odkod izvira to hujskanje va-ščanov, ki se s vsemi mogočimi in nemogočimi, večinoma popolnem neopravičenimi razlogi protivijo napeljavi kanalov v Savo. Ponavlja se tista lum-parija, kakor ob pripravljalnih delih za vodovod. Trpelo bo mesece ali morda tudi leta, da se bo zadeva rešila. Kranjski tehant bo pa «delal» naprej, zabavljal bo, da se ničesar ne stori, in izlival bo v »Slovencu* predale gnojnico, da je ne bodo mogli požirati niti kanali največjega kalibra.
Nagloit deželnega odbora. V deželnem zboru kranjskem dne 16. januarja t. I. je poslanec Ciril Pire predlagal resolucijo zaradi krajevnih napisov in tabel. Kakor znano, je vlada po septembrskih dogodkih začela preganjati one občine, ki so odstranile dvojezične tablo. Predlog poslanca Pirca je bil v dež. zboru sprejet. Naročilo, katero je dež. zbor dal dež. odboru, je bilo nujno, a deželni odbor je dobljeno naročilo izpolnil — 19. avgusta. Rabil je torej celih sedem mesecev, predno je storil svojo dolžnost. To dolžnost je slabo izpolnil, pač zaradi zveze z nemskutarji. Deželni odbor je namreč izvržil naročilo dež. zbora na ta način, da je poslal deželni vladi jako površno utemeljen dopis, v katerem vladi «v blagohotno ura zevanje* naznanja, kako statftče zavzema glede krajevnih napisov. Prav kakor bi smrl dež. odbor kako drugo stališče zavzet', kot je določil dež. zbor na predlog poslanca Cirila Pirca. Najlepše pri tem klavrnem dopisu pa je, da hočejo klerikalci ž njim še reklamo delati zase in za svoje narodnjaštvo, dočim so le in še s prav kislim obrazom storili samo to, v kar so jih prisilili napredni poslanci po svojem govorniku Cirilu Pircu.
Kranjski deželni odbor je vzor poštenja, pravičnosti in nesebičnosti. Dokaz: Poročali smo že, da je razveljavil sklep ljubljanske mestne občine, ki je hotela prodati nekaj parcel svojih zemljišč ljubljanski kreditni banki za veliko stavbo. To razveljavljanje opravičuje klerikalni dež. odbor s tem, češ, da so te parcele glavninsko premoženje občine in se ne smejo brez posebne postave prodati. Dokazalo se je, da je ta trditev lažnjiva, in dokazalo tudi, da so klerikalci dosegli to razveljavljanje le iz strankarske sebičnosti in hudobije. Kreditna banka je namreč hotela v svojem poslopju urediti tudi nov moderen hotel. Ta bi pa delal ( konkurenco klerikalnemu »Unionu* (ki je prvi med ljubljanskimi hoteli vzel nedavno nemško vojaško * godbo 27. polka M). Zato: razveljavimo sklepi , Kreditna banka pa bo morala kupiti sedaj najbrže hišo, v kateri se nahaja, ta pa je last škofove svakinje. Zopet profit za klerikalko! Zato: glejmo, da si kreditna banka ne bo stavila nove palače, in bo kupila ono od škofove svakinje! Res, vzor nesebičnosti!
Pod tare viko komando. «Zaveza jugoslo- j vanskih učiteljskih društev«, ki šteje 2154 članov, j je zborovala sredi tega meseca v Mariboru. Nad | 600 učiteljev in učiteljic je manifestiralo pri tem zborovanju za narodna in napredna stremljenja. Dasi dela klerikalni aparat na vse kriplje proti «Zavezi», vendar ji je samo v zadnjem letu priraslo 194 članov. To neznansko boli duhovnike v •Slomškovi zvezi*. Kolikor imajo v učiteljstvu klerikalnih privržencev v svoji stranki, vse so morali drago odplačati z najboljšimi službami. Pa še ne gre. Dan za dnem milo vabijo v -»Slovencu* vsevprek na občni zbor «Slomškarije», ki je prihodnji četrtek na Brezjah. Na ta način so zvabili tudi šolskega svetnika dr. Janka Bezjaka, da jim predava. Škoda delavnega in uglednega moža, da dobi šele s prodajo svojega značaja ravnateljsko mesto na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Občni zbor «Slomškarije»<se otvori baje s kaj prikladno pesmijo <Marija k Tebi, uboge reve 1» ... Sicer pa smo mnenja, da takim značajem, kakor so nekateri izmed njih, mati božja ne bo rada pomagala. Prosilci morajo pač priti v svetišče »pokorjenih in čistih src! Zborovalccm priporočamo, da se domu grede napotijo iz Medvod na goro k Sveti Katarini, kjer naj poprosijo sveto Katarino za pravi um in zdravo pamet. Tako pridejo najprej do prepričanja, da je «Slomškarija» učiteljskemu stanu najhujši sovražnik — pravi grobokop.
Slovenščina o. kr. državne železnice. Kako spoštuje uprava c. kr. državne železnice naš jezik na Gorenjskem, pričajo vozni listki. V rokah imamo vozni listek št. 463, kjer se bere črno na rjavem: «Zum halben Preise — sa polovični cena*. — Jezikoslovci, skup! — Škandal brez primere!
Odlikovanje. Naš rojak in krojaški mojster v Kranju, g. Konrad Pučnik je dobil pri mednarodni razstavi v Londonu (International Exhibition) za športno industrijo (Šport Industry Commerce) dve odliko fiiBji, in sicer križce in zlato kolajno. (Honour Cross Insignia aid Gold Medal). Castitsmof
Ha Škrlatfei ponesrečeni dr. Staje. Kakor nam  oseba! znanee« na Striatic! ponesrečenega
dr. Stojca iz Ljubljane poroča, se nahaja dr. Stoje v deželni bolnici in se razmeroma že precej dobro počuti. Včeraj so mu odvzeli že eno obvezo ras levo roko, tako da jo vsaj za silo lahko rabi. Obveza na dragi roki (ta roka je slabejša in še nima čuta) odpade najbrže že prihodnji teden. Potem šele sledi obveza na levi nogi. Znotraj ni nobenih poškodb. Co ne bo roka nagajala, je upati, da sredi oktobra zapusti bolniško postelj. Vročine nima; včeraj, v petek, je znašala telesna temperatura le 37 stopinj, torej normalne. Bolnik je sicer pri zdravem humorju in se prav dobro spominja, kako ga je Bobek vlekel iz prepada, oziroma kako so Bobka pravzaprav vrli Treatarji «vlekli*.
Prta divizija artiljerije se je te dni skozi Kranj vozila k orožnim vajam pri Železni Kaplji. V kratkem dojdejo v Kranj dragonci.
Stavbene norosti v Kraajn. Gospod Ivan Savnik, trgovec z manufakturntm blagom, podira pred kratkim kupljeno, nekdaj p. d. Adamovčevo hišo na glavnem trgu št. 192, kjer hoče razširiti dosedanjo prodajalno m napraviti kar najmodernejšo trgovino. — Gospod trgovec Josip Logar je te dni zamenjal stari izložbi s povsem novim, ki delati krss glavnemu trgu. Istotako bo že v zgodnji spomladi podrl g. Anton Adamič spodnji del svoje trgovine, razširil dosedaj preozke prostore in napravil v prvem nadstropju veliko izložbeno okno. — Gospod Bajt podira med Geigerjevo in Golobov o hišo nekdanji Killerjev magacin in zgradi ondi lepo b'sico. — Narodni hotelir, g. Josip Golob, je odstranil pri vhodu na vrt kazeč nemški napis «Garten» in ga nadomestil z ličnim češkim napisom «Zahrada». — Sirotišnica Vincencijeve družbe na Zolariji je pod streho in se skoro izroči svojemu namenu. i
Nemioina na Bleda. Piše se nam z Bleda: Menda Bled še ni na Pruskem, vsaj tako mislimo domačini. A tujec mora dobiti utis, da je Bled že v pravih nemških rokah. Dokazi: Ce prideš v gostilne — imena sedaj zamolčimo — donó ti nasproti: Guten Tag; was wünschen Sie i. t d. Jedilni listi seveda nemški, plačilni listi vse druge vrste — samo družbe sv. Cirila in Metoda ne. — Napis na glavni. pošti edino le nemški, a če te noga zanese v občinski urad in si malce boljše oblečen, te nabrali g. župan: «Bitte, was wünschen Sie*. Letaki za cesarsko slavnost so bili sicer v obeh jezikih, to je slovenski in nemški, a po lepsih prostorih so se bliščali edino le nemški, če je bil pa slučajno med nje zašel slovenski, bil je raztrgan ali pa odtrgan. Ko je obhajal benéfico kapelnik zdraviliške godbe Weis, so bili sicer dvojezični letaki, a na prvem mestu se je bl&čahr nemščina, spodaj je šele stokala slovenščina. Umevno, vsaj je letake tiskala firma Bamberg* — Otroci, ki prodajajo maline, jagode in drugo tako sadje, ti ponujajo le «erdberen, himberen» i. l d., a fijakarji «fahren» ... Menda dovolj! A Se nekaj 1 Ako pa pogledaš javne občinske napise, ki se bleste t slovenščini — so pa tako pokvarjeni, da zardiš. — — Umevno, gospodujejo pristaši •SI. L. Stranke lf! ,
takljnftek kegljanja tukajšnjega telovadnega društva «Sokol» bo dne 5. septembra 1.1. ob pol-devetih zvečer na kegljišču gospe Marije Mayrjeve.
Nove trgovine v Krasju. Gospod Edmund Kotzbek je otvoril v hiši gospe Terezije Končeve tovarno za delavske obleke in perilo. — Nametto odišlega urarja Glavnika se je preselil v bišo g. Vinka Belca ur ar g. Ivan Levičnik iz Kamnika.
Nikar hajskati delavna preti delaven — ali «Slovencev!» «kalsbreii*. «Slovenec» je sicer «krščanski» list, ampak vse, kar piše, ni krščansko. Osebno maščevanje, obrekovanje, preganjanje posameznih oseb, sramotenje nasprotne stranke, to je bilo doslej «krščansko» delo tega lista. Sploh pa piše v zadnjem časa v takem tonu, da se mora pošten človek zgražati nad njim. V četrtek pa si je zbral za svojo »krščansko* moralo: hujskanje delavstva proti delavstvu. Na potu so mu »kala-brezarji», L j. laški delavci, ki delajo sedaj v Gruberjevem prekopu. Niso pa mu na poti, ker so laški delavci, ampak ker po laško — kolnejo 1 O saneta simplicitas ali o vi hinavci, kaj pa hočete od laškega delavca, da se bo slovensko pridušai? Ne pride nam na misel, da bi zagovarjal: laške delavce, ki služijo pri nas kruh, še manj pa njih res brezbožno preklinjanje. Ampak protestirati pa moramo odločno, da se baš v teh resnih časih narodnostne napetosti narodnost pri pridnšanju ubogega delavstva hujska proti delavstvu tuje narodnosti. «Slovenec* direktno namiguje, naj naši slovenski delavci z mokrimi cunjami poženo laiko delavstvo, odkoder je prišlo. Naj nam «Slovenec» pove, koliko je takih slučajev, ko so delavci, kakršni se dobe pri takih delih, kakor se jih ravno sedaj rabi pri osuševanju barja, svoje nasprotnike prepodili z mokrimi cunjami? Mar ne igra vedno le nož, poleno, če ne še kaj hujšega, glavno vlogo in to ne da bi bil slovenski delavec od kake «krščanske* strani Se posebej nahujskan? Gotovo bi rajše videli, da dobe na naši slovenski zemlji izključno le slovenski delavec zaslužka, kakor pa delavci drugih narodnosti. Toda ali je to že v očigled našim žalostnim delavskim razmeram sploh mogoče t Ali je mogoče, da imamo sa vsako delo tudi sposobnih svojih delavcev f At tn pri zgradbi
katoliške tiskarne, škofovih zavodih, «Unlonu» i. t. d. delali samo slovenski delavci in podjetniki P In če ae gre »Slovencu* samo radi preklinjanja, ali mu je znano, kako grdo kolnejo tudi hrvaški delavci, in ali so nali slovenski mnogo boljši? Na ta vprašanja nam da odgovor »Slovenec*, potem mu bomo na uho povedali še nekaj posebnega. Med tem pa naj «Slovenec* preskrbi za delo v Gruberjevem kanalu dovolj no število slovenskega delavstva, ki ne bo klelo, kakor njegovi kalabrezi.
Zakaj predeva dr. J. Beijak na Brezjah ? Zato, ker upa v kratkem postati c kr. deželni šolski nadzornik.
Značilno ! »Zaveza slov. učit društev* prireja svoja vsakoletna zborovanja v večjih mestih, in sicer vsako leto drugje. Stemi zborovanji so združeni tudi vselej večji ali manjši izleti, ki služijo edino le o to, da se razširi duševno obzorje skup-ščinarjem. Priredila je »Zaveza* izlete v Benedke, v Pulj, na Brionske otoke« v Prago, a za drugo leto pripravlja izlet v Krakov. «Slomškarji» pa gredo letos na božjo pot na Brezje. In s tem je povedano vse.
Vrsta porotnih obravnav za tretje porotno zasedanje pri ljubljanskem deželnem sodišču. Dne 30. t. m. Terezija Kopač, vdova in gostinja pri sv. Nikolaju pri Golopeči, hudodelstvo dovršenega in poskušenega umora. Dne 31. avgusta 1. Adolf Premk, kovaški pomočnik v Ljubljani, hudodelstvo posilne nečistosti, 2. France Raker, delavec v Zagorju, hudodelstvo ropa. Dne 1. septembra Anton Grum, mesarski pomočnik iz Dra-velj, uboj. Dne 3. septembra 1. Jurij Triler, hlapec v Žabnici. 2. Janez Civha, sedlarski pomočnik v Kožarjih, oba zaradi uboja. Dne 6. septembra Anton Apih, posestnika sin v Zapužah, uboj. Na dne 2. in 4. septembra določene so tudi tri tiskovne razprave.
•Slovenec* |e postal najboljši slovenski hn-morlstični Uit. Dopisi o »Sokolih* in «naprednem učiteljstvu* so «nedosegljivi* in uredništvo »Slovenca* lahko patentira te «duhovitosti>. Resničen je pregovor, dajeod resnosti do smešnosti le en korak.
Zakaj je nekdanji liberalec aadnčltelj Bregar postal »Slomška?* ? Zato, da je dobil nadučiteljsko mesto v Šiški in da je žena njegova zasedla drugo učno mesto. Živela razglednica!?
Smrtno naznanilo. Potrtega srca in klavrne duše naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš vsestransko nespoštovani konzuni s filijalko v Krizah po dveletnem nečastnem bolehanju, v sredo, 28. t m. ob polu 5. poginil. Pogreb bo tekom osmih dni v hiši pravice, pri c. kr. sodniji v Tržiču. Prosimo tihega sožalja. V Tržiču, dne 26. avgusta 1908. Žalujoči 'ostali, ki bomo morali dolgove plačati.
Gasilno društvo v Hruaiei vabi na veselico ki jo priredi v nedeljo, dne 5. septembra 1909 v gostilniških prostorih g. M. Robiča na Hrušici. Spored. Tombola. Prosta zabava. Ples, Sodeluje godba na lok iz Rožne doline. Vstopnina 1 K, dame proste. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Požar. V sredo, dne 25. L m., popoldne je v Begunjah gorelo. Pogorela je Gregorju Obreza štv. 56 hiša in svinjak. Ugoden veter in vojaki 47. pešpoika, ki so tu na vajah, so veliko pripomogli, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Zažgali so otroci.
500 kg težak kog železa je padel v tovarni na Javorniku na 24 let starega tovarniškega delavca Andreja Smoleja s Koroške Bele in ga nbil.
Nagrobni spomenik za žrtve 10. septembra 1908. V izložbi trgovine tvrdke Gričar A Mejač v Ljubljani Prešernova ulica je razstavljen osnutek nagrobnega spomenika za žrtvi 20. septembra 1908 Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Osnutek je izvršil akademični kipar Svitoslav Peruzzi.
121.000 kron odpisanih Kranjski deželi. Finančno ministrstvo je odpisalo Kranjski deželi 121.000 kron obresti od posojila 1,100.000 K, ki ga je dala država Kranjski deželi po potresu za popravo deželnih poslopij.
Novo narodno podjetje je «Kranjska tovarna za umetni kamen in cementne izdelke — podjetje za betonsko naprave*. V tej stroki so doslej imeli Nemci in Italjani pravi monopol na Slovenskem. Nova tovarna, ki bo izdelovala vse v to stroko spadajoča dela, bo stala nasproti ljubljanske artiljerijske vojašnice, kjer se že zida tovarniško poslopje.
Tatovi 15. t m. so bih na Brezjah tuji tatovi, ki so romarjem žepe izrezali in jih gotovine oropali. Sele na Otočah se je posrečilo enega od te trojice dobiti. Spoznali so ga nekateri romarji in ker se je zdel tudi gostilničarju na Otočah sumljiv, ga je ta prijet. Pričel se je med njima pravcati boj. Nekaj časa sta se ruvala, da so prišli drugi ljudje na pomoč. Orožnik iz Krope ga je nato od-vedel v Radovljico. Drugih dveh še niso dobili.
„Orlove" slovesnosti v Kamniku so se udeležili tudi trije duhovniki v kroju in sicer vrhniški Zabret, logaški kaplan in še neka oseba 1 — Vedno lepše 1 — Pa pravijo, da vera pešaj...
Višek zlorabe s?, vere. V pondeljek po slavnosti «Orlov* v Kamniku se je pripeljalo s vozom na Brezje 5 »Orlov* v kroju, ki so se dali skupno obhajati. — Kaka je bila priprava, to vedo nami najbolje.
*
SJ0jr~ Danes je priložila tvrdka 3iager & Go. reklamne liste.
II. zaupni aeataaek slovenskih svehodomi-
selcev se vrti v nedeljo, dne 5. septembra v Narodnem domu v Ljubljani. Začetek shoda je točno ob 9. uri. Popoldne bo nadaljevanje referatov in debata. Zaupnega sestanka ae morejo udeležiti vsi oni naii somišljeniki, ki imajo že legitimacije od lanskega leta, drugi pa si jih morajo pravočasno preskrbeti, ker je vstop dovoljen le na vstopnico. Kdor želi legitimacije, naj se obrne na uredništvo «S M. » in pošlje znesek 1*20 K, za kar dobi na sestanku zgotovljeno vstopnico. Vsi dopisi naj se naslavljajo na uredništvo «Svobodne Misli», Praga-Vinograd i, le zadnje dni naj se izvoli naslavljati na <S v o b. Misel», Ljubljana, poštno ležeče. Krajevne skupine S. M. in druge Svobodomiselne korporacije ter društva naj izvolijo poslati sv oje delegate na sestanek v kolikor mogoče obilnem številu! Z ozirom na današnjo situacijo in klerikalno despot-stvo pač ni treba omenjati še posebej, kaj je dolžnost svobodomiselnega Slovenca. Zatoraj podpirajmo in razširjajmo kulturno delo Svobodne Misli.
Slovenska sekcija Svobodne Misli.
Velikanski požar v Švici. Celo gorovje okrog ličenskega ledenika v Spod. Engadinu je v ognju. O i visočine 2000 m pa do visočine 2800 gore velikanski gozdovi. Pogled na ta ogenj je veličasten. Skoda velikanska.
Zadnji potres v Mehiki je zahteval 1000 žrtev. Število ranjencev je seveda mnogo večje. Telegrafične in železniške zveze so pretrgane. Skoraj vsa mesta v državah Guereri, Onraca, Piela in Miconca so razdjana.
Velik požar v Drsidanih. Na takozvani «Vogelwiese», kjer so razna zabavišča, in karuselji, je divjal 7adnje dni požar, ki je vpepelil 60 šotorov, 10 karuseljev; 10 oseb je težko, 60 lahko poškodovanih.
Umori v New-Jorkn. V zadnjih dveh mesecih se je zgodilo 18 umorov v New-Jorku, ne da bi policija prišla zločincem na sled.
Analiabetisem v Italiji. Po ljudskem štetju je bilo v Italiji 1. 1901. 32 milj. 500.000 prebivalcev, pd tih 27 milj. 500.000 nad 6 let starih. 01 slednjih je bilo 13 milj. 350.000 analfabetov (48 5%)- Najslabše je tozadevno v Siciliji, kjer je 83°/,, in.v Kalabriji, kjer je 80% analfabetov.
Kaj želodec vse prenese. Zavarovanje proti bolezni in nesposobnosti za delo je že marsika-kega lenuha zapeljalo, da je blinil razne bolezni, samo da je dobil rento. Pri tem se poslužujejo raznih sredstev, da, tudi — žrebljev, kar dokazuje sledeči slučaj: Nekemu možu so priznali pravico do rente radi neozdravljive bolezni v želodcu in črevesu. Vsi zdravniki, ki so ga preiskali, so morali potrditi, da je resnično bolan. Nedavno so na anatomično kliniko prinesli truplo, v čegar želodcu je bil cel kup žrebljev. Konice so bile gladko odpiljene, da niso prodrle želodca in č/ev. Mrtvec je v življenju nalašč požiral žreb-
Ije, da je mogel potem tožiti o bolečinah v prebavilih. In vse to radi ljube —- rente.
Pgdraieajo lita, Žitne cene na trgu v Budimpešti so se iznova zvišale. Ogrskega žita prihaja zelo male na trg, največ ga je iz Rumunske. Tudi cene koruzi so se izdatno zvišale, kar seveda vpliva tudi na sitne cene.
tona usla svojemu možu s zaročencem svoje sestre. Na Dunaju je pobegnila 25 let stara krasotica, soproga trgovca B. z zaročencem svoje sestre, mesarskim pomočnikom Haderleinom, ki je nedavno dobil dedščino 21000 K. Haderlein je vsak dan zahajal v trgovčevo hišo, pred par dnevi pa je poslal v trgovčevo hišo nekaj velikih kovčekov, češ. da jih ondi spravi, ker hoče v kratkem v nekem drugem kraju otvoriti samostojno obrt. Kovčki pa so bili prazni, da je lahko trgovčeva žena skrivaj spravila vanje svoje obleke in dragocenosti. Nato je Haberleia zopet poslal po kovčke. Žena je rekla možu, da gre na letovišče v Gmunden. Ker mož od svoje oboževane ženice, katero je poročil kot ubožno deklico, ni dobil več dni nobene vesti, je vprašal v Gmunden in ondi izvedel, da žene niti ondi ni bilo. Kmalu nato je dobil iz Amerike dopisnico, ns kateri mu naznanja Žena, da je pobegnila s Haderleinom, da jo ne bo nikdar več nazaj in da naj on skrbi m njeno hčerko.
Odpravljen]o male loterije. cVolkizeit* v Li-bercih na Češkem poroča, da namerava finančno ministrstvo odpraviti malo loterijo, ki donaša državi vsako leto več milijonov dobička, katerih seveda noče noben finančni minister pogrešati. Sedaj se pa baje vendar namerava odpraviti malo loterijo, če se dovolijo — nori dohodki po znsnem finančnem načrtu.
Oficir ali častnik Is less. Napoleon je srečal enkrat častnika. Ker je bil ravno dobre volje, ga je ogovoril. Najprej ga vpraša po imenu. Ker je pa bil mrak, ni videl, kako šaržo ima (ali je visok oficir ali ne) in je rekel: .Ste major, kajneda?" — »Ne, Prevzvišenost," pravi oficir .sem samo stotnik (Hauptmann)!" V tem trenutku pa mu pade na um, da bi lahko opozoril pri tej priliki nase. Zato pravi dalje: .Toda jaz sem iz lesa, iz kakršnega se naredijo majorji I" — .Dobro," pravi Napoleon, .Kadar bom potreboval majorje, ki bodo iz lesa, naredil bom za majorja najprej Vasi"
Bogata beračlca. V soboto zvečer ob 10. je bila na trgu pred kolodvorom južne železnice v Trstu aretirana beračica, ki je prosila miloščino. Odvedli so jo na policijski komisarijat. Našli so pri njej nič manj nego 17.000 K. Na vprašanje, kje da je dobila toliko denarja, je odgovorila, da ga je podedovala po svojem pok. soprogu. Dokler se stvar ne pojasni, jo obdrže v zaporu.
Napis as grobu. Na nekem grobu je stalo napisano tako le: Še solze ne morejo zbuditi več moje rajne žene, zato se pa jokam po nji."
Ženska, ki je nosila 30 let moško obleko. V Monakovem (glavno mesto Bavarskega) bi imel priti mož pred sodnijo zato, ker ni hotel plačati
v gostilni piva, kar ga je bii popil, in smodke, katere je bil pokadil. Ker po prvem povabilu ni prišel, poslali so po njega žandarje. Predno so ga obsodili, ga je preiskal zdravnik, da bi se vedelo, ali morebiti le zaradi tega noče plačati, ker ni pri pravi pameti. Zdravnik je pa našel, da zatoženi hlapec ni mož, ampak da je ženska, kakor so druge ženske. Piše se Notburga Keradl, stara je 50 let in je živela v istem kraju že 30 let, oblečena zmirom kot mož. Znan je bil ta hlapec tudi kot dober pivec in tudi na kegljišču ga nikdar ni manjkalo.
Kenee sveta bode letos 16. septembra ob 10. uri 20 minut dopoldne. To je izdala verska družba sv. Duha v severoamerikanski državi Maine. Vsi verniki naj se na to pripravljajo in čakajo v belih oblačilih na strehah svojih hiš konec sveta. Neverniki bodo poginili, samo verni člani družbe sv. Duha se bodo veselili na vekov veke... Ta novica prihaja iz Amerike — in tam se kaj rade izležejo zelo velike in debele časnikarske race.
Kaj je dragocen kamen bogatemu Burni!
Ruski knez Demidov se je bil pogovarjal v Parizu z mladim, gizdavim gospodom, kateri je imel na roki zlati prstan, v prstanu pa drag kamen. Mladi gospod je bil kaj ponosen na svoj prstan. Da bi ga knez Demidov gotovo videl, je mahal s svojo roko vedno okoli. Damidov je vedel, kaj želi mladi gospodič, zato pravi: .Kako lep prstan pač imate na roki!" Prosim, poglejte ga natanko, pravi malahit je v njem!" Knez Demidov
Ca pravi nato lepo mirno: .Hvala, hvala, gospod! a kamen mi je itak dobro znan. Imam doma na Ruskem iz njega postavljenih po sobah par peči."
r
Proti m izreza ti in shraniti.
Tri leta pismenega Jamstva II
3
Nikdar več ¥ življenja
s« Vam nudi priložnost da kupite za smešno eeno
K 8-- mesto K18'-
krasno pristno Grloria - srebrno aaker-remozt-toir-nro v
močnem, bogato graviran em po-bišju z dtojnatim pokrovom in wa»wV«e proučenem notranjem dem, ki teče natanko v 10 karanjih. Z lepo varltlCO in obeskom K 10- 210 16—1
Edina razpoSiljatev po povzetju po
Ogrski industriji ur UJbanJa (Ogrsko).
Prani »o izražati in »hraniti.
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)
Dal 212.500 kron.
Koncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,622.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 413.600 kron.
IWHWWWIBIHfUliilWH*
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici
4444444444444444444444444444444444
Ta najstarejši denarni inved v Kranja aradaje n« rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tndi od 2. de 4. are popoldne.
Sa varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem In s vso svojo davčno močjo. — Da se hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
>Mpa*a^wp*as*^#l)^>aa^i|i^>^^
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol 4eta po 8 krone.
Zfoáo vinski in slovstveni pregled sa> prih. teden:
39. avgost.. — 1626. — Bilka pri Mohada proti Turkom; ogrski kralj Ludovik li. pade. ae da bi zapustil molkih naslednikov; Ogrska in Češka pripadata Ferdinandu I. avstrijskemu. — 1766. Zadetek sedemletne vojne. — 1779. * J. J. Berzelius, največji kemik svojega ¿asa. — 1862. f Belgijski pisatelj li. Maeterlinek. — 1867. t Zgodovinar Peter Hicinger v Postojni. — 1870. Bitka pri Nonartu.
80. avgusta. — 1782. " Jezikoslovec Adelung. — 1757. Bitka pri Grafij&gersdorfu. — 1806. * Pesnik Matevž Hladnik v Trebcah pri Črnem vrhu nad Idrijo. — 1818. Bitka pri Kulmu in Nollendorfu. Združeni Avstrijci, Husi in Prusi po-tolčejo Vanderdamma in ga vjameje z 12.000 možmi. — 1644. Vhod Hadeckega v Benetke. — 1870. Bitka pri Beau montu. — 1873. Payer in Weyprecht odkrije«* Franc-Joiefovo dételo.
81. avgusta. — 1810. Cesar Henrik VII. podeli Janezu Luksemburskemu Češko. — 1689. t Pisatelj Juri Dalmatin.
— 1808. * Pisatelj Matej Kavnikar-Poiencan na Poženku pri Cerkljah na Gorenjskem. —  1821. * Fizik I. pl. Helmholtz.
— 1848. Na predlog poslanca Hansa Kudlicha odpravijo v avstrijskem parlamentu vse podloini.ške razmere. — 1870. Bitka pri Npisseville. — 1873. t Pisatelj Anton Lesar v Ljubljani.
1. septembra. — 1715. f Francoski kralj Ludovik XIV.
— 1776. t Lirik L. H. Kr. Holty. — 1796. • Pesnik Mihael Kastelec v Gorenji vasi pri Zatičini. — 1804. f Pisatelj Mihael Stojan v Tebarjih. — 1826. f Pisatelj Mihael Hofman v Ljubljani, — 1870. Nemci premagajo Francoze pri Sedanu.
2. septembra. — 81. pred Kristom. Bilka pri Akciju. — 1686. Lotarinski vojvoda Karel vzame Budapeilo. — 1807. t Francoski pesnik Lebrun-Ptndare. — 1H17. f Pisatelj dr. Vincenc Frana! de VVeissenthurn v Trstu. — ¿851. f Pisatelj Matija Vrtovec v Št. Vidu pri Vipavi. — 1870. Sedan se vda; Napoleon 111. vjet. — 1672. t Pavel pl. Denis, zgra-ditelj prve železnice na avstrijskem kontinentu.
8. septembra. — 1458. Državni prevrat J urja Podébrad-skega, priznanega voditelja utrakvistovske stranke. — 1796. Nadvojvoda Karel premaga Francoze pri Würzburgu. — 1862.
• Pesnik Frane Serafín tiraperman v Ljubljani. — 1854. t Mladinski pisatelj Krištof pl. Schmid. — 1877. f Francoski državnik Ad. Thiers. — 1883. t Ivan Serg. Turgenjev.
4. septembra. — 401. pred Kristom. f Cir mlajši pri Kunaksi. —  1824. • Skladatelj Anton Bruckner. — 1852.
• Pisatelj Janko Kersnik na Brdu. — 1870. Francoska se proglasi za republiko.
Godovi prihodnjega tedna:
29. Zelided; 30. Koza, Liman, Ljutomir, Milka; 81. Raj-mund. Mtldrag; 1. septembra. Egidij, Mlnuin, Srnina, Jazmil; 2. Štefan, Mitjeva, Tomidrag; 3. Evfemija, Milovan; 4. Ro-zalija, Rožica.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
1. na Skaručni; 4. v Preski pri Medvodah.
Zahirala.
Dne 22. avgusta 1.1. je priredila «Kmetijska podružnica za Poljansko aolino* v Srednji vasi v pnd podružničnega vrta veselico v neugodnem vremenu z nepričakovano dobrim gmotnim vspahom. Vsem p. n. udeležite^em in udeležiteljicam, diu-iteljem in daritehicam dobitkov izreka za požrtvovalnost, poljanskim uuaburasem za izvrs'no sviranje, vsakemu pomočniku pri prirejanju veselice za pomoč in slednjič g. 1. Čadežu (AnžonovcuJ za telesno postrežbo srčno zahvalo
načelstvo.
V Gorenji vasi, dne 24. avgusta 1909.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj
denar v
H»eci(i posojilnici
v Iijobljani
(nasproti Figovca:: v lastni nisi:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrestujejo po *y|i.
»V kmečki posojilnici je naloženo II že nad 15 milijonov kron.   :: II
Reservni saklad čea800.000 kron.
Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—22
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih aavodov kot gotov denar.
Za eno krono
dobite,lakoj gosposko, damsko ali deško
B VB
z »ena
Da upeljemo našo tvrdko, kakor tudi naše gosposke, damske in deške ure ter bisere vseh vrst v vseh krogih civiliziranega sveta, pošljemo na vsakega, ki pošlje K 1'— za stroške (tudi v znamkah), elegantno verižico, kakor tudi navodilo, kako dobiti zastonj uro.
204 10—2
Pilite takoj na
Ogrsko industrijo ar
Ujbanys it. 142 (Ogrsko).
Iščejo še
potniki.
Večje milijonsko podjetje išče izurjen" zastopnike, ki imajo dobre odjemalce v zasebnih krogih. Zanesljivi in pridni ljudje, ki streme ta tem, da zaslužijo mesečno par sto kron, naj pošljejo ponudbe n podatki sedanje delavnosti pod «Bedeutender Verdienst 77.981» anončni ekspediciji M. Dukes Naohf, Wien L/L 201 3-3
Zlato na obroke!
Vsakdo, kdor pošlje K 14.—, dobi takoj krasno, pristno «Plaque»-zlato uro, dvojno krito, s petletno garancijo in 14 karatno zlato verižico moderne fasone, 56 gramov težko, uradno puncirano ra K 150'— na obroke po mojih ugodnih pogojih. Samo K 5*— mesečno za gospode in dame. Prvi znesek se tudi lahko povzame.
Ogrska industrija ur
UjbAnva (Ogrsko) št. 142. 25102
rT)ei5tir>
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastln, Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     26 12—15 Lekarnar Trnk6ozy, LJubljana.
Gorenjci! Zihtefijte „Goreijciw po Vseh gostilnah is fctVanah!
Ivan Sohindler, Dunaj
tmtt 11 pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake 9mmmB\ a.  vrste sa poljedelske in obrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trnje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-ščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, koUe za kuhanje Maje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnica, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, atebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za kiju-čavničaije, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti!
t 'S!
Piše naj se naravnost:
94 20—15
mu Scfciadltr, pIMj    j. £rdbcrgstrassc 12.
206
6-2
nalboliSI lak za tla Iz mehkega lesa.
Keil-ova bela prevlaka ¿glazura) za umi-
valne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 80 vin.
Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin.
Keil-ovo leščilo za pode 90 vin.
Keil ov lak za klobuke v različnih barvah.
ima vedno v zalogi tvrdka
Frano Dolenz v Kran|o.
Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Val. Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. Koonvjo: Franc Loy.
Ljubljani
Meden, ■owo m «ato
Leskovic & I. Picek.
Paatojna: Anton Ditrich. Radovljica: O. Homann. Skaffja Loka: M. Žigon.
Zagorja: Rih. £. Mihelčič.
Novica
Singerjev „66" najnovejši in najpopolnejši stroj :: 20. stoletja. ::
INGER Co,
deSniškadružba šivalnih strojev
v Kranja
nasproti c.
SOI 10-1
kr. poite itev. 63.
gflS&SSgSSgBSI
Novica,
— Izvirni — Singerjevl šivalni stroji se kupujejo sano v naših :: prodajalnah. ::
Opozarja se, da se dobe pravi Singerjevi stroji na Gorenjskem le v tej zalogi šivalnih strojev.
Ivan Levlunik, nrar v Hranjn
nasproti frgoolne Peter Hlaldlč „merknr".
Uljudno naznanjam, da sem o tvoril
trgovino z raznimi arami
Ker sem mnogo let služil pri velikih tvrdkah v raznih mestih, sem si pridobil v svoji stroki veliko prakso. Vsled tega morem slavno občinstvo v mestu in na deželi zagotavljati, da se bodem vsikdar potrudil, da bom vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor tudi popravljanje raznih ur, zlatnine in srebrnine izgotovil najtočneje in najcenejše v popolno zadovoljstvo mojih cenj. odjemalcev.
Priporočam se torej za obilen poset z velespoštovanjem
208 8-1 Ivan Levičnik.
::     Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo!
Večkrat premiranol
Glinaste peči1 14
štedilnike, banje 11 kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpeine ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva ia največja tovaraa padi in glinastih izdelkov v LJubljani.
Zlate jVttiuje: Berlin, Fariz.Siis iti
Naboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno ^ sr edstvo
Jzdtlovatelj
0. S«ydl
j ubij a na, Spital.-Stritar.ul. 7
la debelo in drobno!
Anton Adamič
KJRjANjJ :: Glavni trg
največja zaloga galanterijskega, norlaber-škega, modnega ln drobnega blaga ter igrač
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih danskih pasov, modercev, rokavic, nogavic, letnih čevljev, kopalnih čepic Ltd., pasov za gospode, srajc, ovratnikov, zapestnic kravat 1.1, d.
Velika zaloga slamnikov, klobukov in čepic za gospode in m i3-8 dečke-
Kaferbtiltof, palic, nogavic.       t. d.zattttistc!
Tovarniška zaloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčekov (za Ameriko L L d.), košaric, najboljših tržnih tašk Ltd.
Velika isbera vsakovrstnega blaga aa kramarje v božja pota!
82 Vse priprave za ribolovstvo! 53 Postrežba točna in solidna!
Na debelo in drobno I
uuuuuuuuu
■ S   Električna gonilna sila.   ■ ■
Tetama iljsatib bart, lita is f imela
Brsta gberl3
črkoslikarja, lakirarja, stavbena
in pohištvena pleskarja f2Nfi|:9M9  Miklošičeve ulice 6, JajHVljOllal  nasproti not. ,Union'
Ustanovljeno 1842.
,62-62
■
L
DDOOD0DD0D
Loterijaka tnika dne 21. avgnrta 1.1.
Gradee    4  41  88  57 30
gggggigBiggBaBggigBagg
1 Hewyork
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 11 12 62—62
Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La jTouraine iz Havre v Newyork.--Najkrajia črta. 1
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska 0.18, nasproti znane gostilno ,pri Figovcu4.
68 42—28
Najmllejše mUo za koio :: kakor rad! sa pege. ::
Dobiva: «■« povaoa«
G. Tdnnies
v Ljubljani V1
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost Saga in vse stroje za obdelovanje lesa. Franci* - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
JosipSPogačnlk
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in b ruskega aukna. — Naročila ae izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijaiist v izdelovaaju frakov ii salouiii sikeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si ieli nabaviti elegantne, Ane, obenem trpežne in vsem zahtevani ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik,  j 86 62—25
209 52—1
>— " fir
■ 'V * - fiav
Hajvečja trgavina n Eoreejskem.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
poleg lekarne.
f  Ustanovljeno teta 1885
Velika zaloga vsakovr nih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene. 1 Priznano lzborno blago.
Martinova Gesta 20 f|   £atlCt Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne       OJS^#     apOJeSS^S      železnice pri žentpeterskl cerkvi. 126—5
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ drnšiva c. kr. avstr. drš. uradnikov.
Bogati zaloga pohištva mke vrsta v vseh oenah. Ugledala, slike r mh telikostlh.
Popolna oprava za rile. Špeeljatiteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozltk!   po vsaki oenl.
Modne! Iz žična-teta omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno r zalogi.
Za apalno sobo od 180 Ud. naprej. Dlvan z okraski.
.Oprava za Jedilne sobe, salone, pred-'sobe, oela garnituro.
Za tobo; postelja; nočna ornarlo», o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodajo.
ipeolJšJItete r nevestinih da/a*. Volni protiotl, pritlično In r I. nadstropju, čudovito pooonl za hotele, vilo In it ietovlUa 02 gld,
63
01
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!
I
Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina
f rane Soúvan, sin - £jubljana
v stari Soúvanovi hiii na JWestaem tren it. 22.
I 80 48-26
ZoboidratnišM m f m oboteluiiški :: dlOlJU
dr.&lVard CloboeniH
▼ Kranju       1 52-61 |e od 16. septembra 1908 slav. občinstvo na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove   ulloe *t.
sravbcio - ometio li koistmkcllsko klloCavilCarstro.
Zidno omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omroije, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i. t. d.
Špecijaliteta: 76 52-24
valjični zastori (Rollbalken).
Od c. kr. namestaistva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarnB za poizvedbo tarifov
L. Jandl
BBS)
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc
Doposljite nam torej takoj franko vale tovorne listine letoSnjegi leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. h 52—43
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
10 52-32
Iv. Jax-a v Iijubljani
Dunajska cesta 17
priporofia svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje tastonj.
Zobotehnik
Oton 5cydl
je odpotoval
do 31. aVgnsta.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Keaervna naklada innaia:
i
si
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5747u ali z IV« amortizacijo, na menice pa po 6 V«:: Eskomp-tii-ajo se tudi trgovske menice.
192—5
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Denarni promet ▼ letn leost
ti
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8. do 12. ure dop.
in od
2.-6. nre pop. lzvzemši nedelje ln praznik.
Poštno branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
bdaja ha lranij «vorenjss».
Q4i»?.r»i urednik Lav osla v Mikui,
Usfsiaa in usek »v, Pr. Lasapreta v Kranja,