■M
•W—W- ' """T**- -
J®dini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, (shaja vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov.
—
> *

GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki«.
The only* Slovenje dmtt,<r
in the United States Issued every da/* Sundays and Holiday
RLSFON PISABNNE: 4M7 OOBTUkJTDT.
Entered m Second-Ola« Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
telefon pisarne: 4687 oobtlandt.
NO. 180. — ŠTEV. 180.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 3, 1909. — TOREK, 3. VEL. SRPANA 1909.
volume xvil — letnik xvil
Washingtonske novosti. Payne, newyorski senator
JE NJEGOV CARINSKI PREDLOG SAJ DELOMA OBVELJAL, POSTANE SENATOR
Nadomestil bode senatorja Depewa, . Id zastopa državo New York.
CANNON ODSTOPU
Washington, 2. avgusta. Predsed-■Jk zbor. odseka za pota in sredstva, Bereno E. Payne, ki je izdelal novi sarinareki tarif, postane leta 1911 najbrže naslednik sedanjega new jorškega senatorja Chauncey M Depewa. Tako se namreč sedaj splo-flno zatrjuje v kongresovih krogih.
Payne na to ničesar ne reče in se 1» zadovoljno smeje, tako da je težavno pronajti one vire, iz kterih prihajajo taka zatrjevanja. Vsekako je pa ta govorica nastala v zastopniški flbenriei, kajti pri posvetovanju novem tarifa se je Payne najbolj odlikoval, ksjti on je prvi rpedsednik Imenovanega odseka, kteri je izdelal oarinski predlog tako, da so v obeh sbornicah saj del predloga postili tako, kakor ^a je on izdelal. Vse prej-inje predloge so pa tako spremenili, da so zadobili povsem drugačno vsebino.
Že iz tega razloga so njegovi prijatelji mnenja, da bode najbrže izvoljen v senat. Zopet drugi pa zatrju jejo. da bode najbrže postal predsednik zastopniške zbornice, ako bode tudi bodoča zbornica republikanska, kajti sedanji predsednik Cannon iz Clinoisa bode v prid republikanske stranke odstopil.
Da bode predsednik Taft Payneja po možnosti podpiral, je samoumevno, kajti tekom zadnjih tednov sta postala dobra prijatelja. V ostalem je pa predsednik zelo naklonjen zmernemn oddelku republikanskih zastopnikov.
Zadnjo besedo v tej zadevi mora pa seveda spregovoriti postavodaja države New York.
Krvavo zločinstvo. Zena umorila dva.
ZAPUŠČENA ŽENA JE USTRELILA SOPROGA IN SESEKA-LA SVOJO TEKMOVALKO Z NOŽEM
Zadala ji je 29 ubodljajev z mesarskim nožem in potem priznala zločin,
VZROK LJUBOSUMNOST.
Radoveden zamorec
Atlanta, Ga., 2. avg. Gotovo prvi« krat v zgodovini Georgijc je bil kak zamorec radi "Peeping Tom" lin-čan. Zamorca Sama Anderson so zasadili, ko je Bkozi špranje v oknu gledal v sobo Miss Lene Brown, hčerko bogatega fannerja. Deklica ga je opazila in kričala, nakar je zamorec pobegnil. Šerif in več drugih depu-tyjev ga je pa tekom noči vjelo, a vjetnika se je s silo polastila podivjana množica in zamorca obesila na drevo. Na prsi linčanega so pripeli listek: "Vsem črnim "Peeping To-▼ svarilo!"
Canton, O., 2. avgusta. Krvavo zločinstvo je izvršila danes tukaj neka Italijanka, ki je umorila dva Človeka. V svojem stanovanju je bil ustreljen premožen italijanski prodajalec Tony Panilla od svoje žene s svojim lastnim revolverjem. Potem je vzela žena velik mesarski nož in z njim strašno sesekala svojo tekmovalko Claro Pizzani. Ta se je na vso moČ branila, in enkrat se ji je tudi posrečilo, da je prišla do telefona in klicala po policijsko pomoč, a njenih klicev ni nikdo razumel. Besna žena je z nova napadla in jo tako dolgo suvala, dokler ni ležala njena žrtev mrtva na tleh. Dvojno morilko so pripeljali na policijsko postajo, kjer je takoj priznala grozno hudodelstvo. Pripovedovala je, da se je poročila s Panillo pred 16 leti v Deans, N. J., kjer je njen mož kot pogodbenik pri železniških delih veliko zaslužil in si pridobil precej denarja. Pred nekaj leti pa se je seznanil njen mož s Pezzanijevo, ženo nekega newyorskega krojača, stanu-joeega na štev. 289 izt. 149 ulica, in se zaljubil v njo. In sedaj je bilo z zakonsko srečo in hišnim mirom pri kraju. Zadnje leto se je preselil s svojo priležnico v Canton. Zapuščena žena je prišla kasneje za njima in je prosila svojega moža, naj zopet živi z njo. A mož ni hotel pustiti ljubice. Ko je sedaj danes zjutraj dobila «vojega nezvestega soproga v postelji z ljubico, jo je prijela taka jeza, da je oba usmrtila. Svoji tekmovalki je zadala nič manj kakor 29 ubodljajev in sunkov.
Južne republike.
Diaz in Taft.
PREDSEDNIKA NAŠE IN MEHI-KANSKE REPUBLIKE SE SNTDETA PRI EL PASO, 15. OKTOBRA.
Sestala se bodeta na mostu nad Rio Grande del Norte.
INDIJANEC KOT ČASTNI GOST.
VDOVA SE
NI HOTELA ČITI.
PORO-
TO pa zato,
ker živi njen v Ameriki
"ranjki"
Mala deklica skoraj zgorela.
Enajstletna Hilda Samose se je igrala v hiši starišev St. 56 iztočna 101. nliea v New Yorku z žveplen-
kami. Te se ji pa vnamejo in obleka male deklice je bila takoj v ognju. Prepeljali so jo v Mount Sinai bolnico, a ni upanja, da bi okrevala. — Stariši, pazite na otroke1
Denarje v staro domovino
pošfljame:
» $ 10.36 ............ SO kron,
m M M ............ 100 kron,
m «.it............ ne
m ltS.75 ............ IH
na	............
na 1020.00 ............ 5000 kron.
Poitarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Kale denarne poftSjatve izplačuj* a. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprfflš-a*je do |3fije t gotovini t priporo-iti registriranem pismu, vešjs po Domestic Postal Money afi pa New York Bank Draft.
OO-
V. T.
Marija Ksenič, alias Kobilak, se je jako ustrašila, ko so ji na naselni-škem otoku v New Yorku povedali, da se ne sme izkrcati samo, če se kioče odločiti svojega bratranca Mihael Kobilaka poročiti.
Pod imenom Kobilak je prišla že na s svojimi štirimi otroci in svojim bratrancom Mihaelom Kobilak s parni kom Cleveland semkaj. Imela je gotovine 600 kron pri sebi, ter je izjavila uradnikom na Ellis Islandn, da je prišla v Zjed. države, da bi si ustanovila kako eksistenco. Toda njeno razmerje do bratranca se je uradnikom nekam čudno zdelo, in zato so sklenili, da se mora z njim poročiti, ali pa se nazaj vrniti. Žena je bila vsa prestrašena, ko je to zvedela. Jokaje je povedala nato, da ni \dova, ampak da se v resnici imenuje Marija Ksenič, in da živi njen mož nekje v Ameriki. Povedati pa ni hotela takoj resnice, ker se je bala de-portacije, in ona bi pa vendar jako rada našla svojega moža.
Ruska družba je našla njenega soproga Mihael Kseniča v Sunny Side, Pa., a na pismo, kterega mu je poslala nesrečna žena, še ni dobila odgovora. Če jo njen mož ne pride prav kmalo iskat na Ellis Island, bodo njegovo ženo z otroci vred depor-tiralL
El Paso, Tex., 2. avgusta. Dne 15. oktobra se bodeta na tuk. mot tu, ki vodi preko Rio Grande del Norte in čegar sredina tvori mejo med Zjed. državami Se v. Amerike in Zjed. državami Mehike, sestala predsednika obeh velikih republik, oziroma mehi-kanski predsednik Porfirio Diaz in njegov severni tovariš William H. Taft. S tem se bode končno izpolnila večletna želja prebivalstva mesta E1 Paso. Taki sestanki so bili sicer domenjeni že za časa predsednikov Harrison in McKinley, toda tedaj Diazu ni bilo mogoče priti k sestanku, ker je bil vedno zadižan. Sedaj je pa Porfirio Diaz po Taftu mu poslano povabilo sprejel in tuk. mesto se je že sedaj pričelo pripravljati* da dostojno sprejme oba predsednika.
Tem povodom bodo spremljali me-hikanskega predsednika general Lancia v Escandon, governer zvezinega distrikta Mehike, general Miguel Ahumada, governer države Jalisco, gen. Luiz Torres, governer države Sonore in bivši poslanik v Zjed. državah, Enrique Creel, ki je sedaj governer države Chihuabue.
Predsednika Tafta bodo spremljali governerji Arizone, New Mexike in Texasa. Poleg teh bode navzočih tudi mnogo druzih dostojanstvenikov, kakor Članov kabinetov obeh republik. Pri sestanku ne bodeta oba predsednika ostavila ozemlje svojih dežel. Meja na mostu bode zaznamo-z vencem cvetlic in tu si bodeta podala roke, med tem ko bodo častne straže ali sotnije obeh republik j sestanek po predpisu pozdravile, j Istodobno bodo godbe igrale našo in mehikansko himno. Kasneje se bode na mostu vršil banket in glavna miza bode tako postavljena, da bodeta oba predsednika sedela sicer jeden kraj druzega, da pa pri tem ne bodeta ostavila svojih dežel.
Častni gost pri tem banketu bode glavar Puebla- Indijancev iz Ysleta, kterega glavarja predniki so bili prvi naselniki v sedanjih Zjed. državah. Ti Indijanci so postali
0 požaru v Osaki. 20.000 poslopij zgorelo.
požar v osaki na japonskem je bil mnogo večji, kakor se je v nedeljo poročalo.
Na tisoče ljudi je ostalo bres do-movja in sedaj hirajo na prostem.
škodo de niso cenill
Osaka, Japonska, 2. avgusta. Požar, ki je pričel v Osaki divjati mi-nolo soboto je bil mnogo večji, kakor se je o njem poročalo v nedeljo. Na tisoče ljudi je ostalo brez domovja in sedaj je jelo v mestu primanjkovati tudi najpotrebnejših jedil. Mestna uprava je sicer organizovala pomožni odbor, toda na ta način prebivalstvu ni mogoče mnogo pomagati. Iz vseh mest so pričeli sedaj pošiljati darila in najpotrebnejše blago, da se beda saj nekoliko omili.
Koliko ljudi je bilo pri požaru ubitih, dosedaj še ni bilo mogoče dognati, toda v bolnicah je na stotine ranjenih in ožganih ljudi.
Glasom zadnjih cenitev je zgorelo najmanj 20.000 poslopij, med k te rimi je večina bank, borza, muzej, vla-dina poslopja in razne tovarne. Skoda sega naravno v milijone yenov in nektere zavarovalne družbe btdo morale napovedati bankerot, ker jim bode izplaeanje zavarovalnine nemogoče.
Gasilci ro delali 25 ur neprestano, toda vsled pomanjkanja vode in suše je požar vedno bolj napredoval.
Blago onih ljudi, ki so zamogli saj nekoliko svojega imetja rešiti, leži sedaj v velikih kupih na prostem, o-ziroma na železničnem tiru. Ko so ljudje rešili ono, kar se je dalo rešiti, so se vrnili v mesto in so pomagali gasilcem. Od slavnega Budovega svetišča ni ničesar ostalo. Največjo zgubo pa pomenja razdejanje borze, kajti vsled tega se bode velik del trgovine me~ta Osaka preselil v druga mesta.
o
Položaj na Španskem. Posebna vlada.
v barceloni, catalonia, se nadaljuje z revolucijo; proglaSenje
republike.
Oblasti ne morejo Tl1'reinvr ukreniti proti ustaiem; pred diktaturo.
3000 mrtvih in ranjenih.
Car Nikolaj na potovanju.
HUDSON -
FULTONSKA NOST.
Bogat vspored za prevzet je Maen".
SLAV-
' Halve
Odsek plovske parade Hudson-Fultonske slavnosti v New Yorku na-
______ . _ x____________ „ , da se bodo vršile oficijelne
kristjani in potem so se nektere nji- ' pozdravne slavnosti povodom priho-hove rodbine izselile iz Mehike na o-! da "Halve Maen" in "Clermont
namreč ' znanja,
Požar ▼ Osaki pod kontrolo.
Osaka, Japonska, 2. avg. Šele včeraj se je posrečilo velikanski požar, ki je divjal od sobote zjutraj v tukajšnjem mestu, dobiti pod kontrolo. Nič manj kakor 13,000 poslopij so upepelili plameni, ki so se razširili čez planjavo od štirih kvadratnih
zemlje sedanjih Zjed. držav in sicer v Ysleti, 12 milj daleč od E1 Paso.
Z zobmi rešil redem osob.
Manitowoc, Wis., 31. julija. Močnim zobem in hladnokrvnosti odvetnika Fred Dicke se ima zahvaliti sedem osob za svoje življenje. Ko je danes na neki mali jahti eksplodirala nafta in je bilo sedem žen na njej v smrtni nevarnosti, je skočil srčni odvetnik v vodo, zagrabil vrv, visečo čez krov, z zobmi in vlekel plavaje gereč čoln k obrežju. Z velikim trudom se mu je posrečilo, da je prišel na plitev kraj, predno so žene, ki so seveda jako kričale, dobile večje poškodbe. Več ali manj so pa vse poškodovane.
Rasstrelba v Minnesota.
St. Paul, Minn., 2. avgusta. V poslopju, kjer je nastanjena Kuhlo ^Manufacturing Co., kraj glavne policijske postaje, se je včeraj pripetila razstrelba ogljene kisline in pri tem je bilo najbrže devet osob ubitih. Poslopje je razdejano in dosedaj so našli v razvalinah pet trupel j.
Slovenske norice.
Iz Leadville, Colo., se nam javlja, da nameravajo tamošnji rojaki v kratkem ustanoviti podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Zavednim rojakom v Coloradu iskreno čestitamo, to tem bolj, ker bode tamošnja podružnica že četrta v Zjed. drža-
v soboto dne 25. septembra. Potem, ko bodo obe ladije ta dan ob % 11. uri dopoldne v spremstvu drugih ladij zapustile zaliv Kill van Kull na Staten Islandu, bodo plovile ob Sta-ten Island in Brooklyn obrežju v reko Hudson do 110. nlice. Bojne ladije Zjed. držav, kakor tudi drugih držav, bodo tvorile sedem milj dolg špalir.
Na 110. ulici bodo sprejeli ladije državni in mestni uradniki v prisotnosti gostov. Potem bode brodovje, obstoječe iz 400 trgovskih ladij, de-filiralo ob 110. ulici. Zvečer bode isto brodovje še enkrat paradiralo in spodnji zaliv bodo obsevali reflek terji.
Kapitan Leslee B. Haddox iz Cin-cinati, Ohio, eden najpoznanejših zrakoplovcev srednjega zapada, sestavlja sedaj v West Covingtonu, O., zrakoplov, ki se bode udeležil tekmovalnega letanja zrakoplovov povodom Hudson - Fultonske slavnosti. Kakor hitro bode vodljivi zrakoplov izdelan, kar se zgodi še ta teden, bo povzel z njim polet iz Cincinnati Cleveland, odkoder ga bodo prepeljali v New York. Shramba za plin pri tem zrakoplovu je dolga 100 čev-f-ljev, izdelana iz svile ter poddelana iz najfinejše tkanine. Nič manj ka-okr 1640 yardov se jo je porabilo za ta orjaški zrakoplov.
NAŠ ZASTOPNIK
D. Predovič potuje sedaj po državi Montani. Izti je pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda". Ro-
London, 2. avgusta. Iz Cerbere ob francosko - španski meji se brzojavka, da so revolucij onarji v Barceloni v nedeljo proglasili republiko. Boji med revolucijonarji in španskim vojaštvom na ulicah se še vedno nadaljujejo in vlada le slabo napreduje, tako da vsa njena poročila vspehih niso resnična. Iz trdnjave Monjuich, se skoraj neprestano strelja na one dele mesta, v kterih so se revolucijonarji utaborili. Ze sedaj so ti deli mesta razdejani in tam leži neštevilno mrtvecev in ranjencev.
Vlada vzdržuje še vedno pravo barbarsko cenzuro napram vsem poročilom, ki prihajajo iz Španske Tukajšnja Mail je v nedeljo dobila iz Barcelone direktno cenzurirano brzojavko, ktera javlja, da je "mesto mirno". Temu pa seveda nihče ne verjame, kajti vsakdo ve, da je vlada skrbela za to, da je ta brzojavka prišla v Anglijo, da bi tako potem ostali svet mislil da je revoluci ja že dokončana. Vsaki trenotek je pričakovati vesti, da se je na Span skem pripetila katastrofa, ktera je za monarhijo osodepolna.
Glasom nadaljnih poročil, oblasti v Barceloni ne vedo kaj ukreniti in med njimi je zavladala popolna des-organizacija. Število revolucionarjev je tako veliko, da vojaštvo, ktero je v mestu, proti njim ničesar ne more opraviti. Pffteg tega se revolucionarjem pridružujejo še vedno nove čete iz okolice, dočim je vojaštvo že do skrajnosti utrujeno. Mnogo vojakov se je uprlo in so jih potem takoj ustrelili. Vojaki dobivajo skrajno pomanjkljivo hrano in plače že več časa niso dobili. Generalni governer je brzojavil v Madrid po vojaško pomoč, toda odgovorili so mu, da njegovi želji ne morejo vstreči, kajti vojaštvo potrebujejo za odposlanje Maroko.
Madrid, 2. avgusta. Vsled domačih in inozemskih homatij, s kterimi ima Španska opraviti, se je včeraj predlagalo, da se sedanji kabinet odslovi in nadomesti z vojaško diktaturo. Diktator postane najbrže zloglasni general Weyler, ki je tudi na Cubi skrbel za mir, dokler Španska ni vse zgubila.
San Sebastian, via Hendaye, Francija, 2. avgusta. Tekem zadnjih dveh dni je v Barceloni neprestano poslovalo deset vojnih sodišč. Oba dni so obsodili v smrt in ustrelili 120 ljudi in pri uličnih bojih je vojaštvo pomorilo 3000 ljudi. V Francijo prihajajo neprestano španski dezerterji Sedaj so pričeli prihajati preko meje tudi španski orožniki, ker se je bati, da bi jih vlada ne poslala v Afriko.
Cerbere, Francija, 3. avg. Včeraj je dospel semkaj prvi vlak iz Barcelone, odkar se je pričela revolucija. Z vlakom so dospeli tudi barcelonski časopisi, kteri imajo poročila o revoluciji. Vsi časopisi pripominjajo, da so podvrženi cenzuri, tako, da vsakdo lahko ve
VČERAJ SE JE DOKONČAL O-BISK RUSKEGA CARJA V FRANCIJI IN NIKOLAJ JE ODPOTOVAL V ANGLIJO.
Francosko vojno ladjevje je sprend-^ lo ruske goste do polupota proti Angliji.
POLITIČEN POMEN.
Cherbourg, Francija, 2. avgusta. Včeraj se je ruski car mudil zadnji dan v Franciji in ker je bilo vrane prav lepo, so tudi vse slavnosti lepo vspele. Na obrežju se je zbrala velikanska množica ljudi, kteri so si o-gledali ruske ladije. Zvečer so bile vse ladije v luki v počast ruskih gostov krasno razsvetljene. Car je bil dopoludne pri službi božji na svoji yachti Standard in kasneje je obiskal predsednika Fallieresa na oklop-nici Verite, kjer se je vršil slavnostni banket. Tekom popolndne sta se predsednik in car izkrcala in potem se je vršila mala zabava na kopnem, kteri so prisostvovali tudi ruski in francoski ministri.
Danes rano zjutraj se je car odpeljal v Cowes v Angliji, da obišče tudi angleškega kralja. Divizija francoskega vojnega brodovja, ga spremlja do polupoti. Ruski minister ino-tranih del, Izvoljskij se je dalj časa posvetoval s svojim francoskim tovarišem Pichoaom, toda o vsebini konference javnost ni ničesar zvedela.
Razni francoski listi sedaj pov-darjajo, da je zveza med Rusijo, Francijo in Anglijo sedaj zagotovljena.
Boji v Maroku. Angleško posredovanje?
DOMAČINI V MAROKU SO NAPADLI ŠPANSKO TRDNJAVO ALHUCEMAS.
Podrobnosti o groznem španskem po* razu dne 27. julija v gorski soteski.
ANGLEŠKO BRODOVJE TU V AFRIKO.
na po-
GOSPOD, NE PELJI NAS V SKUŠNJAVO!
V kapitolju so "suhi" postavodajal-ci vdušili skrivaj štiri steklenice pive.
Atlanta, Ga., 2. avg. Hooper Al. De Kalb, ki se prav posebno trudi za to, da bi se v državi Georgia prepovedalo tndi polovično pivo (Near beer), je položil v zastopniški zbornici državne postavodaje nek zavitek nu klerkovo mizo. Z največjo pozornostjo so zasledovali navzoči posta-vedajalci vsako gibanje De Kalba, ki je zavitek odprl in vzel iz njega štiri steklenice pravega milwauškega piva. To nepostavno, pregrešno pijačo, je izjavil De Kalb, je našel v največji bližini državnega kapitolja.
S pivom so jako lepo ravnali. Posebno zapisni klerk je jako lepo skrbel za steklenico; vlovil je iz posode za ledeno vodo več koščekov ledu ter njim steklenice lepo obložil, ktere je prej zavil v stare, popisane akte. Več ur so trpeli člani zastopniške ztornice, ki so pregnali iz države vse opojne pijače, res tantalske boleči-Poželjivo so se obračali njih pogledi vedno k štirim steklenicam.
Začetkom opoldanskega odmora je bilo pivo še vedno na onem mestu, kamor ga je položil klerk. Ko so se pa postavodajalci vrnili k popoldanski seji, je hiladna pijača izginila. Kam t Nikdo ni vedel tega pove-rti. Sum se je obrnil na četico šti-
Madrid, Španska, 3. avg. Uradoma se brzojavlja iz Melille v Maroku, da se Špancem še vedno ni posrečilo pregnati domačine iz gorovja Guro-ga in da je gorovje še vedno polno arabskih« čet. Na goro Gnruga strelja špansko topništvo skoraj neprestano, dasiravno to streljanje niti malo ne zaleže.
Iz španske trdnjave Alhueemas se javlja, da so Arabci sedaj pričeli z napadom na imenovano trdnjavo.
San Sebastian, Španska, 3. avg. Danes se poročajo nektere podrobnosti o bitki, ki se je vršila pri Me-lilli dne 27. julija. Generalni štab je tedaj zgubil mnogo članov in več stotnij je zgubilo polovico svojega možtva in tri četrtine častnikov. Od tam se tudi poroča, da je za ranjence, kterih je par sto, skrajno slabo skrbljeno, ker na razpolago imajo le nekoliko zdravnikov in tudi zdravil primanjkuje.
Oran, Algier, 3. avg. Častniki iz Melille semkaj došlega parnika Emir naznanjajo, da so imeli Španci v bitki dne 27. julija vsled tega tolike zgube, ker so storili napako, da so skušali priti stotnija za stotnijo v neko gorsko sotesko, ki je obdana od obeh strani z griči, na kterih so se zbrale čete domačinov. Slednji mo postreljali vsako stotnijo, kakor hitro je prišla v sotesko. Tedanje španske zgube so bile uprav grozne in strašne. Mnogo španskih stotnij se je baš prejšnji dan izkrcalo v A-friki in takoj drugi dan so morali vojaki že umreti.
London, 3. avg. Iz Gibraltarja se javlja, da je šest angleških vojnih ladij odplulo v Maroko, da posredujejo tam v prid miru.
Iz Avstro-Ogrske. Nemška izzivanja.
POVODOM NEMŠKEGA IZZIVANJA ČEHOV V SCHWECHA-TU PRI DUNAJU JE PRIŠLO DO IZGREDOV.
Orozništvo je z velikim naporom napravilo zopet red.
ANDRASSYJEVA POROKA.
rib zastopnikov, ki tekom celega leta da so poročila ne-|šr- nikdar niso tako zadovoljno izgle-
popolna, Listi objavljajo imenik 35 cerkev in samostanov, ktere so revolucijonarji požgali in razdejalL Pri prvih izgredih so bili ustreljeni 3 vojaki in 75 civilistov, dočim je bilo 27 vojakov in 117 civilistov ranjenih. Toliko so jih namreč pripeljali v bolnice, dočim se za one, kteri so v zasebnih stanovanjih iskali zdravniške pomoči, ne ve. O kasnejših ubitih in ranjencih časopisje ne sme poročati. Mnogo občin v Cataloniji se je proglasilo neodvisnim in povBodi so iz klicali republiko. Tudi mesto Pa-lamos se je proglasilo neodvisnim. -o—-
Hotel zgorel.
Na Tybee Islandu, nedaleč Savane, Ga., je minolo soboto zgorel tamošnji hotel Tybee. Gostje so se še
dali ter se potuhnjeno muzali, kakor ravno sedaj.
Če De Kalb tudi ne prodre s svojim predlogom, naj se prepove tudi polovično pivo, se mora pa s tem tolažiti. da je pravo pivo dobilo zopet nekaj več prijateljev.
vožnja*
Parni ki od A ostro-Am ericana prog«
MARTHA WASHINGTON odpluje 11. augusta.
Torka v Trst in Reko. B temi parni k i dospejo Slovenci in Hrnti najhitreje v svoj rojstni kraj.
Vožnja stane iz New Yorka do:
Tr*t»)alt Heke «36.00
Dunaj, 3. avg. Sedaj, ko izzivanja nemških pritepencev :ia Češkem niso več tako mnogoštevilna, kakor so bila preje, so pričeli avstrijski Nemci v Nižji Avstriji izzivati tamošnje Čehe in tako je prišlo včeraj do velikih izgredov v dunajskem predmestju Schwechatu. Tamošnji Nemci so priredili takozvano žetvino slavnost, toda pri tem so pričeli izzivati tam bivajoče Čehe, ki tvorijo v onem kraju veČino prebivalstva. Čehi si to naravno niso pustili dopasti in tako je kmalo nastal pretep med Čehi in Nemci. Na obeh straneh je bilo mnogo ljudi ranjenih in policija je morala pozvati orožništvo na pomoč, da je napravila zopet red. Več ljudi je bilo pri tem aretovaniht
Budimpešta, 3. avg. Ogrski minister notranjih zadev, Julij Andršssy, se je poročil s svojo svakinjo, oziroma vdovo svojega pred štirimi letan umrlega brata Teodora, rojeno fleo Ziehy.
gro-
Pri kopanju ponesrečil
lBletni Robert Miafeldt is št. 32* izt. 00. ulica v New Yorku je skočil pri kopanju v North River v vodo, a priletel z glavo na dno. Zlomil ae

— — -———'"'»
—
!—'

■IS .....

"GLAS NARODA"
(Slovanic Dally.;
Owned and published by the 81ov«nio Publishing Co*
(-a corporation-) FRANK SAK8ER, President. VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the coiporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Sa celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
•• pol leta.........1.60
leto za mesto New York . . . 4.00 ** pol letata mesto New York . . 2.00
* Evropo za vse leto . . . .	4.50
m " " pol leta.....2.60
" " " četrt leta ....	1.75
^GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-
vzemši nedelj in praznikov.
"QLAS NARODA"
("Voice of the People") Mned every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Ad vcrtlMmanU on agraeraant*
Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne
—t i 11■> i jn
Denar naj se blagovoli pošiljati po — (f onejr Order. Pri spremembi kraja naročnikov
Geimo, da se nam tudi prejšnje valtdče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta na-
"GLAS NARODA" ICortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Naturalizacija.
Najtežje je postati državljanom v mestu New Yorku, kajti v naturalizacijskem uradu vladajo take razmere, da je treba nekaj ukreniti v •vrho izboljšanja. Vsaki dan se prijavi od 100 do 400 prosilcev za podelitev državljanstva, toda le petindvajset in čestokrat le pet jih dobi državljanske listine. Že pred polu-nočjo pridejo kandidatje za državljanstvo pred poštno poslopje, da pridejo naslednjo jutro prvi na vrsto v naturalizacijskem uradu, toda kljub temu jih pošljejo mnogo proč — kajti prišli so prepozno, dasiravno so že o polunoči čakali.
Uradniki izjavljajo, da jim je u-prav nemogoče ustreči vsem inozem-eem, kteri bi radi postali naši državljani, kajti novi naturalizacijski zakon je tak, da je vsled njega obilo dela, oziroma mnogo več, kakor ga je bilo po starem zakonu,-.dočim oblasti niso pomnožile števila klerkov v naturalizacijskem uradu. Dotični urad dobiva od kandidatov izdatno več denarja, kakor velja njegovo vzdrževanje, toda kljub temu ne sme najeti več klerkov, kar'bi bilo tem ložje, ker bi se s prihodki tudi dvojno povečani izdatki prav lahko pokrili.
Po določilih naturalizacijskega zakona zamore vsak inorodec, ki izpolni predpisane določbe in napravi izpit pred sodiščem, postati državljan naše republike, toda pri tem je pa naš naturalizacijski zakon tak, da je mnogim onemogočeno dobiti državljanske pravice.
Take razmere pa nikakor ne moremo šteti v čast naši republiki in vsled tega je dolžnost vlade, da stori temu prej ko mogoče konec. Ako bi se člani kongresa, ki zastopajo državo New York, za stvar zavzeli, potem bi bilo kmalo konec takim razmeram in za državljanske kandidate bi kmalo nastopili boljši časi.
Očetje republike so se odpovedali Angliji, ker niso hoteli plačevati davkov, ne da bi imeli pravice izraziti tudi svoje mnenje glede izdajanja denarja. Sedaj pa smo prišli tako daleč, da se pri nas jemlje pravica onim ljudem, kteri delajo in plačujejo davke, kakor so jih plačevali ustanovitelji republike v 18. stoletju.
New York - Chicago.
Medtem, ko se učiteljice države New York že par let zaman trudijo, da bi dosegle iste pravice in iste u-gednosti, kakoršnje imajo njihovi možki tovariši, oziroma, da bi dobivale jednako plačo, kakoršnjo dobivajo učitelji, je chicaški šolski svet rešil vprašanje jednakopravnosti v prid učiteljic, in sicer na ta način, du je imenoval neko žensko za voditeljico vsega šolstva v Chicagu.
Mrs. Ella Flagg Young je namreč postala superintendentinja vsega chi-caškega šolstva in bode kot taka dobivala v nadalje letno plačo v znesku $10,000. — To je prvi slučaj te vrste v Ameriki in ta dokaz nam najboljše dokazuje, da naše ženske ne potrebujejo imeti volilno pravico, kajti tudi brez te lahko dosežejo najvišja mesta. Mrs. Young, ki je rodom Newyorcanka — rojena je bila pred 64 leti v Buffalo — je pedagoginja, kakoršnjih je pri nas malo in njena vzgoja in izkustvo jamči za to, da bode svoje odgovorno mesto ravno tako ali pa Se boljše izpolnovala, kakor kak možki, oziroma njen prednik Edwin G. Cooley, ki je tudi jeden izmed najboljših strokovnjakov na polju ameriškega šolstva.
Dobro bi bilo, ako bi newyorški mayor McClellan to vzel na znanje, tem bolj, ker je svoječasno vložil svoj veto proti zakonu v prid učiteljic. Iz chicaškega slučaja se zamore mnogo naučiti.
DOPISI.
O PRAVEM. ČASU.
Predsednikova yachta "Sylph" je rešila 30 o sob utopljenja.
Trideset osob, mož, žen in otrok, se ima zahvaliti življenje pričujoč-nosti predsednikove yacltte 'Sylph', ki se sedaj nahaja v luki Biddeford Pool, Me. Med nevihto je prav hudo potegnil močan veter, prevrnil več ladjic, med temi tudi motorni čoln "Item", na kterem je bilo 29 potnikov. Mornarji predsednikove yach-te so rešili 20 od teh ljudij in pozneje so potegnili na krov še tri oso-be. Na pomoč so prišli še drugi čolni, ki so rešili še šest drugih osob.
Neka žena, ki je bila na "Item se je utopila in neko drugo pogrešajo.
Yachta "Sylph" je prišla minoli petek s profesorjem Moore in njegovo soprogo, ki obiščejo gospo Tafto-vo v letovišča v Beverley, v zaliv Pori v državi Maine.
Steelton, Pa.
Cenjeno uredništvo:—
Prepričani smo in poznamo Vaš list, da ne gleda ne na levo ne na desno, vemo, da pove vsakemu resni cp, ktera mn gre, zato pa tudi upamo, da objavite sledeče vrste.
Znano je, da smo se Slovenci prav malo oglašali po lis t ill, posebno pa v času, ko so se zaceli s Hrvati boji radi cerkve, radi ljubega miru smo mi Slovenci molčali kljub najbolj nesramnim napadom iz hrvaške strani.
Ločili smo se; nam župnikuje nadalje Rev. Ažbe, k Hrvatom je doŠel od nekod od Slovakov — pop Jlija Gušie (ki je ex-frater iz Bosne. N. B. Povsod, kamor se kuta vtakne, je nemir.) Dobri smo bili seveda mi Slovenci Hrvatom, ker smo hrvaško-slo-vensko cerkev sami vzdrževali j dobri bi bili mi Slovenci, če bi bili mi cerkev in vso posest vrgli Hrvatom v naročje, a taktni previdnosti Rev. Ažbeta se imamo zahvaliti, da so morali plačati Hrvati $6500. A nenasitnost popa Ilije nima mej. Lotil se je sedaj našega društva sv. Jurija, koje ima rezerve $1384.34. Rad bi ga pobasal za Hrvate, zato je v cerkvi oznanil, naj vsi Hrvati pristopijo v slovensko društvo; a načrt se jim je ponesrečil. Hvala in čast Slovencem, ki so naskok odbilL Tu vprašamo samo popa Ilijo:
1.	Vas je li poslal sem škof delat še hujšo zgago in prepir, tako, da se celo drugoverci škandalizujejo nad našim početjemf
2.	Se li strinja z Vašim dnhovskim pcklicom, da bunite katoliški hrvaški narod zoper katoliške Slovence?
3.	Se li strinja z Vašim duhovskim poklicom, da se iz osobne mržnje do Slovencev ne odkrijete — v splošno ogorčenje Hrvatov, Srbov in Slovencev — pred slovensko cerkvijo t
4.	Se spodobi za Vas, da v cerkvi. med pridigo, bunite narod, mesto božje besede sejete sovraštvo, samo da si utrdite svojo pozicijo t
5.	Je li Častno za Vas, da hrvaški listi v karikaturah slikajo Vas in Vaše...
Pope Ilija, držite se svojega stanu
iii bodite vzgleden svojim hrvaškim ovčicam tako, kakor je velečastni se_z°Pet ogasun. pravoslavni svečenik vzgleden svojim župljanom in mir med bratski
narod se bo vrnil. A Vašemu hujskanju naredili bomo kmalo konec...
Steeltončan.
so v kratkem oglasim, ker "bezanje" je še vedno v polnem teku.
Kdo bi mislil, da imamo tudi mi v teh skalah svoje piknike! Ja, ja, imamo jih, še pr&ude. Tako je bil piknik zadnjo nedeljo na neki farmi, kterega se je udeležilo skoraj 100 osob. Seboj so peljali 24 "ke-kov" ječmenove vode, 2 "kište" ta grenkega in bogve kaj še. No, da posledice niso izostale, je umevno. Triumfi tega piknika so: En razbit cilinder, štiri skrokana grla, 24 prazniti sodov, razbite steklenice, maček v trebuhu, maček na duši in zguba mamona. O drugih odmevih tega piknika še nimam verjetnih poročil.
Nadalje je važno sporočilo, da je Fran Troha izkopal svoj zaklad za "krikom" in ga zopet prenesel v ne-prodirni "kevder". Zadnje dni je 4S ur cimpral v temi, da je našel pripravno mesto za svoje tisočake. No, dober je Troha; on vedno pravi: "šnobura je strup, torej le uničimo strup", in mož ga izpije na zdravje cele soseske; jo j, Frank, ne vem, kako je boljša polovica v starem kraju zadovoljna; posebno še, ko za vrat-mi vedno stoji "tvoja". Pa vendar, Frank, na ta račun bomo še enega zapili. (N. B.) Frank je zaklad prenesel iz skrivališča, ker je v Glasu Naroda nedavno eital, da krize iz Ljubljane ne bo.
Fortuna Tone rad šeklja, dasi se ne ravna vedno po pravilih redne igre. Kadar pride k njemu agent, je vedno bolan; kadar pa sam pije, mu pa ječmenoma voda najbolje stori, ker pravi, da se s tem redi; no, saj trebuh že tehta 115^ funta.
Tom, naš Tom iz Hotavlja, bere rad "Domoljub". Zadnjič se je jezil, ker v Poljanah preveč plešejo; piav mu je, zakaj pa bere "Domoljub"? Če ne bi bral, pa ne bi nič od plesa vedel. Sicer je pa Tom mož od fare, ki toliko da na "Domoljuba" kot pes za suho kost.
Toliko bi bilo lokalnih novic. Za enkrat dovolj, a drugič več.
Pevskega društva Še nimamo, dasi vedno silijo zanj. Le skupaj, fantje, deset jih je dovolj, potem pa udarimo. V slogi je moč, a v petju je kras; s čednim petjem se prežene marsikomu mačka, ki ga dobi z nečednim petjem.
Bral sem tudi v eni zadnjih številk "Proletarca" mnenje o ustreljenih narodnih žrtvah Lunder in Adamič. Rojaki po širni Ameriki, Slovenci, glejte, kaj ta list pravi: "Če bi poginil konj na cesti, je ravno isto, kot če bi ustrelili ta dva nadepolna slovenska mladeniča!" Tako je mnenje 11 Proletarca'izvržka slovenskega Časnikarstva. Vi, rojaki po širni A-meriki, ki ste potom Glasa Naroda nabrali skoraj $1000 za uboge ustreljene slovenske žrtve, kaj pravite vi k temu T Ali bi ravncOtako dali~de-nar za ustreljenega fijakarskega konja, kot za ustreljene, nedolžne vaše rojake, ki so prelili svojo kri za Slovenijo, kterim je zverinsko "cesarsko & kraljevo" vojaštvo pripravilo zgodnji grob t Mislim, da ne. Človek ima svoj razum in pamet, toraj ga ne moremo primerjati "fijakar-skemu konju". In izrod "Proleta-rec", Efijalt slovenskega naroda, piše, da je vsejedno, če se ustreli konjsko mrho, ali pa dva mlada slovenska fanta. Kaj pa bi rekli vi, rojaki Slovenci, če bi vam zverine vojaške Avstrije ustrelile brata, sestro, očeta iu mater t Ali bi tudi vi rekli: Naj jiL ustrele, saj niso več, kot fijakar-ski konj! Mislim, da ne. Vsak spoštuje svoj narod, svojo slovensko majko, ki nas je rodila, in mar se ne bomo jokali, če nam streljajo doma brate in sestre kot zverino v gozdu in vse to le, ker se Slovenci potezajo za svoje pravo T Pfuj, kličemo vsi izrodu "Pro(k)letarcu" in^njibovi sodrgi iz uredništva. Pfuj, izdajice!
S tem končam za danes. Kmalo
Bock Springs, Wyo. Cenjeni gospod urednik:—
Še malo časa in ne boste me videli, in zopet malo časa, pa me boste videli, — pravi sv. pismo, ko je Krist obljuboval svojim učencem sv. duha. Tako je tudi z dopisi iz te naselbine. Pred kratkim smo imeli dva od tukaj, a do danes je prišlo zopet toliko gradiva, da moram pisati.
Ej, ej, kako vendar tukaj živimo t "Fajn"! Slove usko-angleška šola je šla na počitnice za pasje dneve. Na "firarju" spravljajo še vedno celo "keke" v nenasitna grla, Josip Tančar se "pripravlja", Ivan Skri-nar študira obresti, Eržen je včasih dobre volje, ker pričakuje kompanije iz starega kraja, Anton Pretnar bo šel kmalo v Poljane, Fran Golob rad zapoje "bas", a drugi mi niso povedali, kje jih boli križ in glava. Na '1 ajnzarju'' so tiho, a vem, da jim je ugajal zadnji dopis v Vašem listu. sS krsti ni nič; zdaj je mir; mogoče
Srčen pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike.
Louis J. Pire.
Kadar bodo zastavnice zaprte, ne bo več vlomov.
Thomas Casey, kterega nečakinjo gospo Casey iz 222 zap. 13. ulica v New Yorku so obiskali pred devetimi meseci vlomilci, se je pritožil pri Hearstovih časopisih, da so mu za-stavljalci, pri kterih je našel ukradene predmete, rekli, da jih mora tudi plačati, če jih hoče nazaj dobiti. V policijskem glavnem stanu so potem rekli zastopniku teh časopisov: "Kadar bodo vse zastavnice v mestu zaprte, tudi ne bode vee vlomov."
Po postavi morajo zastavljalci u-kiadeno blago vrniti lastniku. Tega pa nikdar ne storijo in policija jih podpira, če ravno ne naravnost, pa vsaj praktično.
Sistem, po kterem delajo zastavljalci in policija, je že zelo star in pri neki preiskavi se je dokazale, da delajo večkrat detektivi, zastavljalci in vlomilci roko v roki. Ia ta sistem se ni, kakor je dokazala preiskava po Hearstovih Časopisih, od tega časa spremenil.
Boj za denar.
(Nadaljevanje.)
Ta položaj so spoznali vodilni krogi v "Kranjski hranilnici" in so začeli misliti, kako odvrniti pretečo nevarnost. Radi foi si pridobili stare vlagatelje, k . so se jim izneverili in kteri so jim pripomogli do ogromnih milijonov. Pridobili bi zopet radi slovenskega kmeta, kterega so nedavno izgubili, to je, potiebujejo ljudi, kteri bi jim zopet nosili milijone in jih tako rešili iz smrtne stiske. To je danes verna slika "Kranjske hranilnice" t Ljubljani.
In da bi "Kranjska hranilnica" zopet pridobila slovenskega kmeta, vrgla mu je pod noge oglodano kost, da jo naj obira in si ob njej zdrave zobe skrha. Sklenila je, da bode vloge obrestovala po	S tem
si toraj hoče "Kranjska hranilnica" pomagati. Več obresti hoče dajati; več obresti, kakor jih dajejo druge slovenske hranilnice v kranjski deželi. Tako upa "Kranjska hranilnica" pridobiti slovenske vlagatelje in tako misli škodovati vsem slovenskim hranilnicam, ki obrestujejo vloge po 4%. Da je poskus "Kranjske hranilnice" nezdrav, to razvidi vsak razsoden človek. Trgovec, ki je že na kantu, razsipava denar, samo da kaže, da ga še ima. "Kranjska hranilnica" zvišuje obrestno mero samo zato, da kaže, da ima denarja in da lahko plača, dočim vsi vemo, da je v denarnih zadregah, da potrebuje denar.
Pri nas je pa pasivna 'obrestna mera že dosti visoka. Ako hranilnico obrestujejo vloge po 4%, a dajejo kmetom posojila po 4%%, oziroma z amortizacijo po 5%, to je zdravo razmerje, ker se s tem res pospešuje kmetijstvo, a vlagatelju se daje tudi zadosti dobička. Hranilnice ne bi smele prekoračevati te meje, vse bi morale nastopati enotno. Ker pa je "Kranjska hranilnica" ?višala pasivno obrestno mero, napovedala je s tem boj vsem slovenskim hranilnicam na Kranjskem, to je vsem tistim hranilnicam, kterih delovanje je posvečeno dobrodelnosti ogromne večine prebivalstva v kranjski deželi.
Znana je resnica, da je v deželah, kjer je mnogo denarja in kjer vladajo zdrave gospodarske razmere, obrestna mera nizka. Čim večje blagostanje, tem cenejši denar. Tako je na Francoskem in Angleškem 3% obrestna mera v normalnih razmerah kaj navadnega. Kar se tiče hranilnic, kaže se že sedaj tendencija po nižji obrestni meri. Razlika je še vedno med velikomestnimi in pokrajinskimi hranilnicami. Na Dunaju n. pr. je obrestna mera za vloge med in 4%. Na velika mesta vplivajo druge razmere, česar še v pokrajinah ne čutimo. Vendar se že tu kp.že potreba nižje obrestne mere. Tako je Koroška hranilnica v Celovcu znižala obrestno mero od 4% na 3%%- Naravno je, da taka obrestna izprememba vpliva blagodejno na drugo stran, to je na aktivne obresti. Ves svet ve, da veliki in mali posestnik ječi pod težkim bremenom in da se mu more najizdatneje pomagati ako se mu to breme olajšuje. Ako na Kranjskem obrestujejo hranilnice vloge po 4%, so to zdrave razmere za vlagatelje in posojilojemalce, a nam je skrbeti za blagor prvih in drugih.
"Kranjska hranilnica" nima z zvišano obrestno mero druzega na^ mena, nego da si krog vlagateljev pomnoži. Doseči pa tega ne more drugače, nego da slovenski vlagatelji dvignejo svoj denar iz slovenskih hranilnic in ga prenesejo v "Kranjsko hranilnico". V tej kalkulaciji pa se je hudo zmotila, in to zato, ker je računala na nerazsodnost slovenskega občinstva. Slovensko občinstvo namreč dobro ve, da je zvišana obrestna mera pri "Kranjski hranilnici" le začasna, saj je sama priznala, da bode zopet znižala obrestno mero na 4%. In to ji mi verjamemo. Verjamemo ji dalje, da bo to takoj storila, Čim bode mogla di-tiati, čim si pomnoži vloge za kak milijonček.
"Kranjska hranilnica" sama priznava, da v dobrodelne namene iz lanskega dobička samo radi tega ni ničesar dala, da bode iz tega dobitka poravnavala zvišane vložne obresti. Kdor pa razsipava to, kar si je pridobil, ta je slab gospodar, kajti z razsipa vanjem pridobljene imovine se ne množi denarno stanje. "Kranjska hranilnica" bode v rečeni namen vsako leto potrebovala mnogo nad 100,000 kron. Jemala bo toraj denar iz pridržanega fonda in ko se ta posuši, lotila se bode rezervnega fonda. Ker pa se ji bode tega fonda žal zdelo in ker je vendar pametneje, da človek to drži, kar ima, spoznala bo sama, da bi bilo slabo, gospodarstvo, ako bi sama svoje v dobrih časih nakopičene fonde snedla, in zato bode obrestno mero zopet znižala na 4%. Zvišanje obrestne mere je toraj res nekaj nenaravnega. Znižanje pride
v najkrajšem času samo ob sebi, zato trdimo, da je sedanja zvišana obrestni) mera le umeten manever, ki naj bi iz trenotne zadrege pomagal "Kranjski hranilnici".
Ve^njte nam, da gospodje kurator-ji pri "Kranjski hranilnici" nimajo tako blagega in mehkega srca, da bi z dobra privoščili Slovencem višje obresti. To vemo vsi, ki čitamo nemške liste, v kterih pravijo, da smo "Pobel". Nimajo srca za nas, samo naš denar nam diši. Zdaj nas varajo, ko jim voda v grlo teče. Z našim denarjem bi si radi množili premoženje. Kar bi odpadalo posameznim vlagateljem, to bi bile le drobtinice. Cel kos hleba bi njim ostal.
Da upravitelji pri "Kranjski hranilnici" z zvišano obrestno mero ne mislijo resno in da so jo uvedli le začasno, dokaz temu je to, ker se je ravnateljstvu dalo pooblastilo, da sme, ako to smatra za potrebno, znižati obrestno mero na 4%, in da že zdaj skrbi za to, da se pri vlogah uvede različna obrestna mera. To različno obrestno mero pa si je tako razlagati, da se bode nektere vloge obrestovalo po 4%%, nektere po 4%, a nektere menda tudi izpod 4%, toraj po 3%%, kakor je to uvedeno pri nekterih nemških hranilnicah.
S tem pa smo se dotaknili zelo kočljive točke. Razmerje med hranilnicami na Kranjskem je tako, kakor med Slovenci in Nemci. Obe nemški hranilnici na Kranjskem sta v nemških rokah in pospešujeta nemške težnje, dočim so vse slovenske ktranilnice osnovane v pospeševanje slovenskih teženj. To je naravno in po naših političnih razmerah ne more biti drugače. Ker je "Kranjska hranilnica" v letnem poročilu 1908 izjavila, da bode podpirala le tiste ljudi — "Bevolkerungskreise, die unse-rem Institute (namreč "Kranjski hranilnici") wohlwollend gesinnt sind", razlagamo si kot Slovenci to odkritosrčno izjavo tako, da se bode "Kranjska hranilnica" ozirala le na svoje nemške ljudi, to je, da bode višje vložne obresti dajala le Nemcem, ki so njenemu zavodu naklonjeni, Slovenci pa, kteri ji že kot taki radi svoje narodnosti ne morejo biti naklonjeni, bodo se morali zadovoljevati z navadno obrestno mero po 4%.
Vprašamo toraj sedaj slovensko
občinstvo, ali ni bolje, da ostane pri svojih domačih hranilnicah, pri kterih vladajo zdrave gospodarske in ficancijalne razmere, nego da zanpa kteremukoli drugemu zavodu, ki z vihravo obrestno mero špekulira. (Konec prihodnjič.)
Slovensko katoliško
DENARJA ZA NOVE ŠOLE PRIMANJKUJE.
čez 55,000 učencev v poldanskih šolah.
Ker primanjkuje denarja, počiva delo skoraj pri vseh novih šolskih poslopjih v New Yorku. Od meseca junija 1908 se ni izdalo nič več novih pegodb za zidanje šol. Samo 13,500 novih sedežev bode pripravljeno meseca septembra za sprejetev učencev, medtem ko je proračunjeno, da jih bode prosilo 25,000 za vstop.
1. julija je bilo samo 16 šolskih poslopij v delu. Število poldnevnih učencev bode zato veliko večje. A šele čez kake dve leti bode hudo čutiti pomanjkanje šolskih prostorov, ker traja namreč dve leti, da se sezida nova šola. Šole, ktere bodo sedaj dodelane, ali bodo sedaj gotove, sa je začelo zidati pred dvema leti in tekom zadnjih 14 mesecev se ni naredilo nič več novih pogodb za nove šole. Število učencev je pa vsako leto večje in zadovoljiti se bodo morali s poldnevnim poukom.
Q=
podp.društvo
<j
1 svete Bate
Za Zjediqjeiie države Severn« Amerike Sedež: Forest City, Pa. jokorporirano dne 31. Januarja 1942 v državi Peons?}vo«tfc
W08N1KI
Predsednik : ALOJZIJ ZAVER L, P. ». Box »74, Fonot Cbf. PodpreiMiwfk: MAJKTCH OBIB&AN, Bok 61, Mineral, I. tajnik: TVAJX TELBAN, Box 997, Forest Otj, Pa. H. tajnik: ANTON MHL 114S s. 90th St., Clevolaad, Blagajnik: MARTIN MOTIC, Box §37, Forest Otjt Pa.
NADCOBNTd :
MARTIN OSRCMAJr, fnfeMsik, Weir, Kaas KAJtOL EALtAR, L aadoonrfk, P. #. Boa »47, FRANK KNAFKLJC, LL nadzornik, M doek, Pa.
FRANK ftUKJL, ZEL aadznralk, M mu
POROTNI BT PBIZTVNI ODBOR: PAVEL »BRBOAR, fiiiiiliik j—tim iftns, Wefc,
JQSOSP PXTERMEL, Z. IVAN TORNIC, IL
k, P. * Rax F. Box «21,
Dopisi maj sa poiOjaja L tajnik«: IVA* TELBAN, V. K
Forest City, Pa.
IfcnfttvM* glasile js "GLAfl NARODA".
Za kratek čas.
Hndobno.
"Vaš mož je pač to noč pozno prišel domu, gospa soseda f" "Zakaj mislite tof" "Sem mislila, ker ste danes tako h tipava!"
Sumljivo prerokovanja.
A: "No, ti si pa pustil svojo hišo visoko zavarovati 1"
B: "Ja, za to je že skrajni čas — pri prihodnji nevihti bode strela udarila v njo.
»»
ŽENA USTRELILA NAPADALCA.
Policija jo neče aretovati, ker je branila svojo čast.
Philadelphia, Pa., 31. julija. V hranjenju svoje časti je ustrelila v Hayti, malem kraju severno od mesteca Coatsville, gospa Hana Gibson 401etnega farmerja Williama Thompson iz Lancasterja, ker jo je v zločinskem namenu na polju napadel. Po storjenem činu se je podala žena domov in pustila na smrt ranjenega moža ležati. Ta se je zamogel z največjim naporom še vlečti ' do neke bližnje farme, kjer je kmalo umrl. Policija se brani aretovati ženo.
Vesten pes.
"No, s psom, kterega ste mi prodali in ga hvalili, da prinese vse nazaj, ste me pa dobro ogoljufali. Včeraj mi pade klobuk v mestni ribnik, mislite li, da mi ga je prinesel? Kaj še, še zmenil se ni za to!"
"O, to vam je pameten psiček. On pač dobro ve, da je v mestnem ribniku kopanje prepovedano l"
Najboljše mesto.
Šef za osobni oddelek: "Kaj naj napravimo z Ebelnomf On je popolnoma gluh postal, to je vendar strašno!"
Principal (malo pomisli): "Gluh je postal f Hm, potem bi ga lahko v oddelku za pritožbe namestili."
Moderno.
'' Gospod, vi fiksirate mojo damo!"
"Vaša dama je moja žena in to bodem vendar še smel pogledati!"
Pri izkušnji.
"Kaj mi zamorete povedati o zakonu, gospod kandidat f"
"Le ženite se ne, gospod profesor!"
Drug drnzega poena.
A: "Pa vendar vi ne obSnjote a
onim možem, s kterim sem vas videl na ulici f"
B: "Kaj pa mislite f To je največji lopov, kolikor jih je le kedaj bilo na svetu."
A: "Ravno zato. Zakaj pa sploh govorite z njim t"
B: "Zato, hm — zato — hm — zato, ker sem njegov zagovornik!"
Mali računar.
Ivanček: "Koliko je bil star Me-tuzalem, teta T"
Teta: "Devetsto let."
Ivanček: "In koliko si ti stara, teta t"
Teta: "Trideset let."
Ivanček (malo pomisli): "Vidiš, potem se je stričnik za celih 870 let zmotil, ko je rekel, da si ti toliko stara, kakor Metuzaleml"
Bahač.
Nevestin oče k prošniku za hčer: "Vi ste mi sploh še premlad za že-nitev, gospod baron! Delajte ie en par let dolgove!"
Dvomi.
"Moja nevesta mi pošlje brez vsake besedice zaročni prstan nazaj. —
Kaj naj to pomeni f Hoče li zaroko razveljaviti, ali je pa opazila, da prstan ni zlat t"
x Po svatbi
Mlad mož: "Moja žena mi je izročila 300 kron; pa vendar ne boste rekli, da je to že eela dota t"
Tast: "Voz k poroki sem tndi jaz plačal!"
Humor pri zdravnikih.
K zdravniku pride bolnik, ki dolgo in široko pripoveduje o bolezni, tako, da zdravnik sploh pride k besedi, da bi kaj vprašal. Konečno zgubi zdravnik potrpljenje in reče bolniku:
"Pokažite mi jezik, jaz ga hočem prej videti, potem šele slišati I"
Zvito.
Gospa (k zdravniku): "Jaz se Sodim, moj mož ni	hotel vsoti zdravil, vaša zdravila pa vzame s vo-soljem!"
Zdravnik: "Ja, jaz son jifci po tako pripravil, da imajo^ po pivo
okus.*'
Neprijetno.
Karlček: "Celi dan se oče in mati prepirata; če pa jaz prinesem svoje spričevalo domu, sta pa oba edina, da moram biti jaz tepen."
Fin okus.
Kuharica: "Kako fia okus im# vendar moj Franci. Ko sem noeoj večerjo pokusila in mu potem dala poljub, je takoj rekel: V namaki jo pa preveč paprike!"
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAB NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
POZOR
rojaki!
i p ni® dross
.
pite po igyo bO» kani Blorenald cenik. GeaeWzelo nizke, acimj« m n* blago. PiSlte dmam po ecnik.
DERGANCE. WIDETICH A CO, 1622 Arapahoe Su
<r
Strah pred cirilico na Hrvatskem.
Kakor se govori, bode ei rili ca ie v prihodnjem šolskem letu izključena iz ljudskih šoL in se nove knjige boje še tiskajo.
Nitje podpisana priporočam potujočim Slovencem In Hrvatom svoj ................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjer točim vedno dobro pivo, doma presana In im-
Ertirana vina, fine liker-ter prodajam izvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen
dober prigrizek.
PotujoCi^Slovenci in Hrvatje dobe......................
stanovanje in hrano
~proti~niiki ceni. Poetreiba} ~ solidna. Za obilen poset te * priporoča ..................
FRIDA von KROGE
(•7-199 Greenwich Street. NEW YORK, N. V.

HARMONIKE
Doaul kakorinenoii vrste imela je a, u poptnvljam po aainiijlh cenah, a del« trpežno ln zanesljivo. V popravo n nesljivo vsakdo pe*l?e, ker ztm le w 16 let tukaj v tem posla ln »cdaj v «»o. jem lastnem doma. V popravek n» mem kranjske kakot vse droge barmu* nlke te račuaam po dela kakortne *c*c hshtvva tore* nadalinib aorataal.
JOHN WENZEL J017 E. 62nd Str.. CieveUmdt O.
iru rilittar'irfci
_
_:_
L
_
Katol. Jednota
dne 24. januaija 1901 ? državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA
tmiDKKl:
RANK MEDO«, 9483 Ewia* Ave^ Be. Chicago, HL :: IVAN GEEM, P. O. Box *7, Braddoek, Pa. Gl»rm tafrrik : JURIJ L. BB0ZJČ, P. O. Box 4M, Hj, Masa. tsjaik: MAKS KElllSNIK, L. Box S«, Rocks
Blagajn* ; IVAN GOVfcE, P. O. Box I0S, Ely,
NBO
ALOJZIJ VEKANT, predsednik nadsornega odbora, eor. It. ave. A
Stzwt, So«tk Lorain, a IVAN PRIMOiZlC, IL nadaonik, P. O. Box «41. Eveleth, Mina. MIHAM« KLOBUČAR, HL aadzornik, 111 — 7. Street, Calami,
CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavaics, prebitek is aerazdeljenl dobički. .S 2-500.000,00 Drnfi pripomočki.....................815.000.000,00
uradniki t
Charles C. Dickinson, President. Jas. Ross Curran, Vice-President Frederick H. Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Traaa. Rob. B. Moorhead. Asst. Secretary'. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer. Levester G. Ball, Auditor.
Depozitarna za državo in za mesto New York.
Sprejemajo Be vjogre posameznikov, tvrdk in korporacij. Plačujejo ae obresti na čekovne vloge, kakor tudi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne shrambice se oudajo za letno najemščino po $5 in ve!.
IVAN mJMNIK, ffiiiiiiik porotnega odbora, P. Box 1M, Pa.
IVA* N. 04SAB, IL porotaik, 6311 Batler Street, Pittabari, Pa. ZVAN MERIT A E, m. porota**, Box ft, By, Mina.
Vzfcovni mirmrmk : Dr. MABTIN J. IVBC, 711 Nortk

Krajem« draštva aaj blagovolijo pošiljati vse dopdee, prunembe «-tj*w i* drage iiatiae aa giavnega tajaika: GEORGE L. BROZICH, Box Ely, Mian., po trojem tajnika in nobenem dragem. Denarne pofiljatvs ar' pošiljajo krajema draŠtva aa blagajnika : Jf#HN GOUZE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po trojem aaatopaika is no-dkeoem dragem. Zaatopni' " Vxajernih druAtev naj pošljejo iaplikat raake i#eii]j*tve tadi aa glavnega tajnika Jednote.
Vae priloifcs od atraai krajevnih društer Jednote ali posameznikov «e pošiljajo aa predsednika porotnega odbora: IVAN KEEZlSNIK, «« 138, Bardiae Pa. Priltjaai morajo biti vaaki aatadkri podatki vas-km
Draft tveae glaaOe je 'GLAS NARODA'
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Umrla Je 18. julija ob 9. uri
dolgi, mučni bolezni v starosti
po 60
let, Marija Brence, sestra žnpnika J. Brenoe v Preski.
Umrl je v Radovljici mesar in posestnik J. Ješe.
Dejstva govore 1 Pod tem naslovom razpravlja "S. N.", kaj je doseglo doslej v 2 letih novega državnega zbora 10 kranjskih klerikalnih in kaj je dosegel 1 kranjski napr. poslanec. Navaja sledeče: Hribar je doseg?! 1. državnoželezniške delavnice v Šiški, 2. 18.000 K državne podpore za barjane, 3. državno obrtno šolo v Ljubljani in 4. odpis 900 tisoč kron od triodstotnega potresnega posojila Ljubljani s pogojem, da ■testna občina to svoto uporabi za agradbo obrtne šole. — In klerikalci t Dosegli so: 1. nemško gimnazijo ▼ Ljubljani in dobili sa to nekak brezpomemben trgovski otroški vrtec, 2. dobili so od države 'monopol* aa raspečavanje krme pri lanski podporni akciji, s ktero kupčijo so goljufali kmete in polnili svoje žepe.
PRIMORSKE NOVIČK
V St. Ferjann v Brdih na Goriškem so se vršile te dni občinske volitve. V tretjem razredu so zmagali klerikalci, ker sta se trudila na vse načine klerikalna barona Tacco in Formentini. V drugem in prvem razreda pa so prodrli pravi kmetski kandidatje. Klerikalci to bili a izidom volitev tako malo zadovoljni, da so zvešer kazali svojo nezadovoljnost s tem, da so metali kamenje na čisto mirne ljudi.
ftTAJERSKE NOVICE. Obisk apodnještajenkih toplic. V
Rimske toplice je došlo doslej 192 strank s 312 osebami, v Rogaško sla tino 1420 strank z 2.065 osebami in t Dobrno 252 strank s 385 osebami.
Pogorela je nedavno v Zg. Sulici aa Bizeljskem hiša posestnika Kova-čiča. Ogenj je izbruhnil o polnoči in ga je domača hčerka šele tedaj o-pazila, ko je gorela že oela streha. Poslopje je popolnoma pogorelo do mda. Domači so se komaj rešili; od živine so rešili le dve svinji. Jedna krava se je sama rešila iz gorečega hleva; bila je pa že tako opečena, da je hitro na to poginila. Posestnik je bil le deloma zavarovan. Kako je ogenj nastal se ue ve.
Noaška tolovajatva v Celju se nadaljujejo. Dne 18. julija so napadli aekega trg. pomočnika bi. trgovine "Merkur" na Graški cesti in ga tam pretepali. Viteštvo seveda: cela tol pa enega. Policije ni bilo po stari aavadi nikjer. Čujemo,- da so se tudi po drugih alicah vršili napadi na surno domov i d oče Slovence. Javna j« v Celja zlasti ponoči mitt Kaki značaji so v celjskem
nemškem taboru, kaže neka notica, v "vahtarici", kjer se ta čedni listič postavlja s tem, da so znane nemške akademične barabe preteple Z., ker je za vpil na ulici "Zivio".
Tako ae nam godil Iz Sp. Štajerskega se piše dne 16. julija: Edina naša meščanska šola. ki pride za nas Slovence na Štajerskem resno v po-štev, je deželna meščanska šola v Celju ki se je res prvotno ustanovila za slovensko prebivalstvo na Spod. Štajerskem. Pa kaj to! Na tej deželni šoli izmed vseh tu redno nastavljenih učiteljev z ravnateljem vred ne razume nihče — slovenski! Po zadnjem šolskem izvestju bilo je koncem leta 1908—9 67 Slovencev in 68 Nemcev. Izmed zadnjih je gotovo saj polovico takih, ki so le talmi-Nemci; to že kažejo njih imena in se tudi ujema s poznanim našim — re-negatstvom. Smelo torej trdimo, da deželno meščansko šolo v Celju obis kuje saj dve tretjini učencev slovenske narodnosti. A učiteljstvo le-tega zavoda je povsem nemško. Razven dveh pomožnih učiteljev, kterima je poverjen pouk slovenščine, ni nobeden slovenskega jezika vešč in tudi med tema dvema je eden, ki učilišču nikakor ni na čast.
BALKANSKE NOVICE.
Avstr. prestolonaslednikovi obiski na Balkanu. Budimpešta, 19. julija. Nek tuk. današnji list ve povedati, da namerava jeseni obiskati prestolonaslednik bolgarskega kralja in mu ob tej priliki izročiti imenovanje za visoko dostojanstvo v avstrijski armadi. Pozneje misli obiskati Fran Ferdinand črnogorskega kneza in mu izročiti veliki križ Štefanovega reda.
Solun, 17. julija. V vojaških krogih se sodi, da je vojna med Turčijo in Grško neizogibna. Iz Carigrada j«
odšlo zopet mnogo vojaštva z orožjem in streljivom na mejo.
Turčija. Carigrad, 17. julija. "Ta-nin" piše, da zahteva, odstraniti iz Perzije turške čete ni tako velika, da bi se ji ne moglo ugoditi. List upa, da bo carjev obisk v Carigradu utrdil vezi med Turčijo in Rusijo.
RAZNOTEROSTI.
Avatrijaki državni dolg, ki je znašal koncem lanskega leta 10.118 milijonov, se je doslej zvišal na 10.543 milijonov kron. Za obrestovanje ter 10 in pol miljard odpade na avstrijsko polovico na leto 356 milijonov, za odplačevanje pa letnih 55 milijonov, to je skupaj 411 milijonov kron. Vsi direktni davki in davek na pivo torej komaj zadostujejo za obresto-vanje in odplačevanje državnega dolga. V tem se najbolje izraža kapitalistični značaj sedanje družbe. Država seveda ne jeiplje posojil pri revežih, temveč pri kapitalistih, ki dobivajo 356 milijonov kron na leto le od avstrijske države, ne da bi jim bilo treba za to le z mezincem geni ti.
Obstrukcija tudi v jeseni. Prerov, 19. julija- Na shodu, kterega so sklicali češki naprednjaki in Mladočehi, je govoril drž. posi, dr. Stransky. Izjavil je, da se bode nadaljevala ob-strukcija tudi v jeseni in vobče tako dolgo, dokler ne bode češki deželni zbor redno delal in vse češke zahteve ugotovljene. (Dr. Stransky je vodja moravske ljudske stranke, ki se je tudi pridružila obstrukcijonis-tom.)
Auxetophon se imenuje najnovejša glasbena priprava. To je rog za povečanje glasbenega zvoka. Obstoji iz aluminijevega grebena, ki ga igra na glasbenem instrumentu spravi v valovanje; zvočni vali so potom ventila izpeljani v rog, od koder prihajajo na dan. Glasovi instrumenta o-stanejo čisti in nespremenjeni, le njih moč in zvočnost je vsled stisnjenega zraka v rogu izdatno večja. Auxetophon je iznašel Charles Par-sens. 18. julija ga je na konvertu v Queens Hall, London, prvič javno preizkusil čelist van Biene.
Protestni shod proti draginji Nahod, 19. julija. Včeraj bi moral tu biti protestni shod proti draginji. O1'ast ga je prepovedala. Vkljub temu se je na mestnem trgu nabralo več tisoč tekstilskih delavcev; mir je vzdrževalo 50 orožnikov. Ko so delavci skušali orožnike atakirati, so ti rp.bili orožje. Po težkem irudu se je orožnikom posrečilo množico raz-gnati. Aretiranih je bilo mnogo oseb, med temi mnoM Žensk.
cer jo vzame s sabo. 2ena gre prihodnji dan v hranilnico po denar in pove, kaj se ji je zgodilo prejšnjo noč. Uradniki so stvar naznanili o-rožnikom in ko so ponoči v ženini hiši prijeli "duha", se je izkazalo, da je to sam dobrorejeni krajni sodnik.
KRETANJE PARNIKOV,
SledeCi pazniki odptajejo is NEW YORKA :
AUOTRO - AMERICAN PROGA, la New Torka v Trst-Reko:
Martha Washington...... 11. avg
Argentina .............. L cepi
Laura .................. If. upi
Martha Washington......36. asp*
HAMBURG AMERICAN PROGA
I* New Torka v Kaiserin Avg. Vietorie .... 7. avg.
Deuteehland ............ 14. avg.
President Lincoln ........ 1$. avg.
Cincinnati (novi) ........ 2L avg.
Bluecher ................ 25. avg.
Amerika ................ 3S. avg.
ailllM^ipiJf^Ft T-J J; RED STAR PROGA " Iz New Torka v Antwerpen: Kroonland .............. 7. avg
i Lapland ............ .. 14. avs.
Maksim a Gorkega je pozvala laš- v^erland ............^
ka vlada, naj zapusti Neapolj. Baje je ta odlok v zvezi z nameravanim potovanjem ruskega carja v Italijo.
K smrti obsojen je bil na Dunaju delavec Beneš, ker je onečastil 8-let-no deklico in jo potem umoril.
Učitelja in notar načelniki roparjev. V okolici Velikega Varadina je že dolgo časa nadlegovala ljudi roparska tolpa. Nedavno ponoči so roparji v Miklos Labnrju napadli hišo trgovca Mori ca. Neumana, a roparji so bili prijeti. Roparjem sta naeelovala učitelja Dobos, bivši učitelj Štefan Vuk in občinski notar Poposcu.
Ruske Židinje proti ločitvi zakona.
Ruske Židinje so poslale na dumo prošnjo, da se sklene zakon, ki za-branjuje razpbroko med Židi. Navajajo več slučajev, kako so brezvestni možje zapustili svoje prve žene in otroke ter se poročili z drugimi. Navajajo tudi slučaj, kako je neka Židinja zbolela na umn, a kasneje zopet ozdravila, medtem pa se ji je mož z drugo oženil in ona je morala iti prosjačit od hiše do hiše.
Zeeland
ave-98. avg.
Praga, 19. julija. Včeraj so priredili socialni demokratje protestni shod proti draginj*. Po shodu so zbo-rovalci šli pred ho*eI pri "Zlati gosi", ki je last poslanca Vaclava Klofača. Tu je prišlo do ostrih spopadov z narodnimi socialci. Socialni demokratje so nato šli pred uredništvo "Narodm Politike" in pred poslopje češkega kulturnega sveta, kjer so priredili hrupne demonstracije. Vseh demonstrantov je bilo 6000.
Tatvina pri davčnem uradu. Pri davčnem uradu v Chodorovem v Galiciji je vkradel E. Teodorovič, v tranotku, ko se ;e davčni blagajnik odstranil za par minut od izplačilnega okna. zavoj z 20 bankovci po tisoč kron in zbežal proti Tarnopolu.
40 oseb po nedolžnem zaprtih. Porotno sodišče v Sučavi v Bukovini je obsodilo po 14dnevni obravnavi cigana Sofranija alias Bergovana na 9 let težke ječe. Osumil in ovadil je namreč več kot 40 oseb, med njimi cele družine, da so pod njegovim vodstvom storili kot sokrivci nebroj roparskih napadov in umorov. Imena, dneve in slučajno resnične, a od drugih izvršene tatvine in napade po celi okolici je tako natančno opisoval. da je sodišče vse osumljence zaprlo. Ostali so več mesecev v zaporu. Posrečila bi se mu bila cela nakana, da ni sodnik slučajno prišel laži na sled. Dognal je namreč, da je bil cigan v onem času, v kterem je priznal neki umor, zaprt v okrajnem sodišču radi tatvine. Preiskoval je zadevo natančneje in prišel do prepričanja, da so vse ciganove navedbe neresnične, kar je cigan slednjič tudi priznal. Na vprašanje, zakaj da je hotel oškodovati toliko oseb in pri tem lažnjivo okrivil sebe z dejanji, ktera bi ga bila brezdvomno spravila na vislice, je cigan pred porotnim sodiščem izpovedal, da ga je v to pregovoril orožniški postajevodja Stasz, ki si je hotel pridobiti zaslugo, da je on odkril tako obsežno ro-pari-ko -tatinsko družbo. Povedal mn je natanko imena in zločine. Za plačilo pa mu je obljubil lepo nagrado xa seveda rešitev iz ješe. Pripovedoval je, kako se je moral vpričo njega učiti na pamet imena in izpovedi. Osumljence, ki so več mesecev prebili po nedolžnem v ječi so izpustili in zaprli orož. postajevodja. Cigan se je pritožil radi previsoko odmerjene kazni. Toda pritožba je bila brezuspešna.
Velika poneverjanja. Postajena-Čelnik v Zeneserku na Ogrskem Leopold Rapoz-Rosenberg je poneveril 123.000 K in pobegnil. Istotako je pobegnil Karol Diekner, upravitelj nekega zavoda na Dunaju, potem ko je poneveril zavodu 100.000 K.
Sodnik kot duh. V požunskem komi tatu je dobila neka žena od svojega moža iz Amerike 400 kron, ki jih je položila v hranilnico. Drugo noč pa pride k njej bel duh — smrt — ki ji zapove, da mn izroči denar, si-
POZOR ROJAKI!
Novoirnajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za plešaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki In brada popolnoma zrastejo. Re-amatizem la trganje v rokah, nogah i* kri tu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovtce in ozebline, vse te bolesai te popolnoma odstranijo. Da je to resaica, se jamči $500. Pilite takoj po cenik. Vterega Vam pošljem zastonj 1
JAKOB VAHCIC,
P. O. Box 6», CLETELAND, O
HOLLAND - AMERICAN PROGA Iz New Torka v Rotterdam:
Rotterdam (novi) ........ 10. avg.
Ryndam ................ 17. avg.
New Amsterdam..........2L avg
Potsdam ................ IL avg
Noordam ................ 7. topi.
Rotterdam .............. 14. sept
Ryndam ................ 21. sept
AMERICAN PROGA Iz Ne Torka v Southampton:
Philadelphia ............ 7. avg
St. Paul ..................14. avg
New Tork .............. JtL aTg
St. Louis ................ m avg.
Philadelphia ............ 4. sept
S*. Paul................u. Mpt
New Tork .............. Ig. «ept
SEVERO NEMŠKI LLOTD. Iz New Torka v Bremea: George Washington (novi).. 6. avg. Kronprinzeasin CeeiEe .... 10. avg
Bremen .................. 12. avg
Koenigin Louise..........14. avg.
Prinz Friedr. Wilkehn____17. avg.
FRANCOSKA PROGA Iz New Torka v Havre:
La Savoie .............. ft.
La Touraine ............ 12.
^La Bretagne ............ 19.
NARAVNA CAtlFORNIJSKA VINA
A R G O
OdkrIt šlcrota (šterka) seilpomeša običajno v * prahom In drugimi tvarlnaml v prostorih grooerlj ln potem Je perilo savkasto-belo all pa rumeno. AROO je popolni dkrob za vsa-Icojperllo — mrzlo ali vroče.
Kupujte čiste ARGO zavoje, T Sc.
svg
»▼g
avg avg
La Lorraine ............. 20,
La Touraine ............ X espt
La Provanee ............ 9. sept
La Savoie .............. 10. sept
La Lorraine ............ 28. sept
WHITE STAR PROGA. Iz New Torka v Southampton:
Teutonic ................ IL avg
Adriatic ................ 18. avg.
Majestic ................ 20. avg.
Oceanic ................ L sept.
Teutonic ................ S. sept.
Adriatic ................ IS. sept.
Josip Russ,
THOMAS, W. VA.
trgovina
z mešanim blagom, Saloon in Qrocerija.
Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodetc.

Notary Public.
Izvršujem točno i n
pravilno vsa v, notarski posel spadajoča dela. SVOJI K SVOJIM: Gosp- Jos. Russ je nas zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda".
NA PRODAJ
Dobro črno in belo vino od 8i do t centov galona.
Staro belo ali Črno vine 50 cente galona.
^eesling 55 centov galona. Kdor kapi manj kakor % galon vlaa mora ssm posodo plačati. Droznik po $2.50 galona. Sladki mošt 24 stekl. 05.00. Novo vino od leta 1908 ima posebni nizko ceno. Pri vetjem naroČilu dam popast.
Z pofttovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Contra Cesta Ce„ CaJHersir.
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NR DPRAVNI-§TVO NE UREDNIŠTVO.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LBISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Bad tegš	j
naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi • «s*	] svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset jsin	j »
gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qe«. Trsvnikar-1« <»1®2 SL Ctofc »'« 1 ?	j \
kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAN>
CLEVELAND, O.
!s
H
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
Najprlpravnejša in najcenijša parobrodna črta za Slivence in Hrvate.

v .v A
Ako htčei dobro postrežbo
z mesom in grocerijot
tako se obrni na
Martin Geršlčfu
30» -303 E. Northern Ave Pueblo, Colo
Tudi naznanjam, la unam v zalogi vsakovrstno namreč.
, rebra, jesik^ Sunke itd
Qwigiii v vseh starane
P-T^WVOfeU'* e* «*
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko»
Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo bres-ittsi brsojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V mesecih maju in jnnijnse bo-
sta agoraj navedenemu brodovju pridružila 8e dva druga nova potniška paznika.

Cene voznih listov iz New Torka za IIL razred so im
TRSTA............................................$36*00
LJUBLJANE..................................... 3M0
REKE.............................................. 39.00
ZAGREBA......................................... 37.20
KARLOVO A...................................... 37.«
IL RAZRED do TRSTA aU REKE.^....................$50.00, 55 00 1 60.nO
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York
____
____
_


Vstaoovljeoa dne 16. avgusta 190$. Inkorporlrana 22. aprila. 1909 <v državi Penna.
a sedežem v Conemaugh, Pa.
GLA.YNI URADNIKI:
Pa.
hctaw. BOYAK&EK, B. F. D. Na 1, : GBOBO K06S, 024 Broad St, Jotastwwm, Pa. i tajnik: IYAK PAJK, L. Box 988, Conamaafh, Pa.
tajnik: ŠTEFAN ZABRIC, P. O. Box 641, Coaamaaffc, Pa. : FRANK 6BGA, L. Box 238, Conemavgb, Pa. Ua«ajalk: IYAN HBBZOVBC, P. O. Box Ooaaaxaagh, Pa.
NADZORNIKI:
K6CJAN, predsednik nada. odbora, Box «T, Carrett, Pa. FEEUOft, aadaoraik, P. O. Box 101, Coneaiaagk, Pa. DKEMELJ, nadxoraik, L. Box 276, Oonemaafk, Pa.
t«-
I	POROTNIKI:
_	. r .	-	t.' '	r.
■UME BAYDI3C, predsednik porot, odbora, Box Mfe Dvmlo, Pa.
__ramC, pozotnik, Box 124, Primero, Ooim.
SLAVIC, poratalk, P. O. Box >23, Coaemaafh, Pa.
j % j	VRHOVNI ZDRAVNIK:
IONU i vn V -y— — l >[mTI,w
ft IL K TBtATJ.TBE, Groove St., Conemaogh, Pa.
M
drnštva, osiroma ajik vodniki so nljodno no Uagajnika in aikommr drsgom, vos
foiiljrt
r;
W skoftejn da opasijo droitveni tajniki pri meedtoSk poro&Hk, aH
fc kjersibodi ▼ poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj oaanani na urad glavnega tajnika da so ▼ prihodnjo
Bnfttvmo glasilo je "Glas Naroda'
V padlžahovej senci.
.	Spisal Karol May; za. G. N. priredil L. P.
PETA KIVJICiA.
Po škipctarski deželi.
(Nadaljevanje.)
"Morda se bojišf"
"Ne, pač pa so taki tatovi zelo nevarni. Ce so res zgoraj v razvalinah, tedaj se bodo branili. Počakaj raje, da se naredi dan."
"Do tedaj bodo že zdavaej odšli. Sicer pa mislim, da je v tej vasi nekaj ljudi, ki bodo tatove posvarili, da jih hočemo preganjati."
"Prav gotovo tega nihče ne stori. Jaz sam hočem zato skrbeti, da m to noč nihče ne približa razvalini."
"Skrbi raje, da se hitro podamo na pot in preskrbi tudi nekaj b&-fcelj ali 8vetilnic."
"Gospod, nikar ne podajaj v to nevarno podjetje."
"Tiho. Če nočeš storiti svoje dolžnosti, tedaj pa ostani doma. Bom io dobil ljudi, ki so vrednejši urada sodnika kot si ti."
To je pomagalo. Sicer je kodža baša še vedno pomenljivo zmajeval • glavo, vendar konečno reče:
"Ti me ne smeš slabo soditi. Skrbi me le radi tebe, ker se podajaš OT veliko nevarnost."
"Le ne skrbi za mene; to je moja stvar."
"Ali vzamemo Mibareka s seboj t"
"Da. On nas bode vodil."
"Torej dovoli, da preskrbim za razsvetljavo in za orožje."
Poda se v hišo.
Mnogo navzočih ljudij odhiti proč, najbrž, da prineso svetilnice in Oas spremljajo. Ibarek je dozdaj ves čas molčal, sedaj me pa vpraša:
"Efeadi, ali res misliš, da bomo one tri lopove ujeli f"
"Prav gotovo."
"In jaz dobim svojo lastnino nazaj t"
"Prepričan bodi."
"Gospod, kar razumeti te ne morem! Zdi se mi, da je tebi vse znano. Seveda grem jaz z veseljem proti razvalini."
Sodnik se vrne. 3 seboj prinese več svetilni«, bakelj in smolnatih trsk. Tudi drugi ljudje prinesejo s teboj enake predmete, nakar se začne eela četa pomikati naprej.
Ponočni pohod preti razvalinam je bilo nekaj izvanrednega za vaške prebivalce; napotil se je torej z nami vsakdo, ki so ga nosile noge.
Ker nisem niti kodži baši niti njegovim kavasom zaupal, sta morala Oiko in Omar čuvati Mibareka. Naprej koraka nekaj policistov, nato pride kodeža baša s sodnijskitni gospodi, za njimi Mibarek s svojim ču-VPjjem, sa tem jaz in Halef z obema krčmarjema, in za nami se je podilo mlado In staro iz Ostromdže.
Prav rad sem poslušal, kaj so ljudje spotoma o nas govorili. Nekdo jo dejal, da sem jaz sultanov princ, drugi zopet, da prihajam iz Perzije. Tretji je kričal, da sem indijski čarovnik in četrti zopet, da sem odpo-■laaee ruskega carja, ds osvojim deželo zs Rusijo.
Toda bolj smo -«• razvalini približevali. bolj, molčeči so postajali ljudje. Sprevideli so, da morajo biti previdni, če hočemo uloviti lopove.
Tam. kjer se je gozd začel, jih je mnogo zaostalo, ker so se bali-Vendar >o pri satanu in zlodiu zatrjevali, da so se ob robu gozda postavili le. da lopovi ne ubeže iz gozda.
Kd pridemo mi ra vrh na planjavo, vlada grobna tišina okoli nas. Junakom je padlo srce v hlače. Lopovi te vendar vsak trenutek pnkaiejo In streljajo izza drevos Ljudje so stopali tiho. da bi se ne izdali.
To grobno tišino je prekinil neljub dogodek. Neka ženska je padla v potok in zakričala, da je kar odmevalo. Ko hitim k njej, se ni pustila izvleči is vode, meneč, da se bo zunaj na zraku prehladila. Sele, ko ji ponovno zatrdim, da je voda bolj mrzla kot zrak, se pusti povleči iz vodo in reče:
"Efendi, tvoj nasvet hočem ubogati. Saj ti vse bolje vež, kakor trogi Ijodjt "
Mibarek stoji s Oškom in Omarjem pri vratih svojega stanovanja pri razvalini. Zahteval je glasno, da ga spuste v kočo. 2Cer se pa peča s kemijo in rsznimi skrivnimi predmeti, nra kar nič nisem zaupal. Najbrž jo imel v koči kako pripravo, ki je nepoklicanemu spod nesla noge ter ga tako spravila v obupen položaj.
"Kakšen opravek imaš v ko«t" ga vprašam.
Lopov ničesar ne odgovori. Najbrž ni hotel z menoj ničesar več govoriti.
"Če ne odgovoriš, tudi ne pričakuj, da te spustimo v košo," mu odvrnem.
Sedaj po vaše:
"V kofci imam živali, ktere moram nahraniti, da ne poginejo od
fckoU."
"Jas tam jih hočem jutri vjutraj napasti. Tvoje stanovanje je od sedaj naprej ječa. Vendar sem pripravljen ugoditi tvoji prošnji, če mi
jj resnico
"Tfcršj
"Ali imaš koga v koči t"
"Ne."
"Ali razven tebe še kdo stannje v kočit"
"Ne."
"Mogoče ti je znano, da se kdo nahaja v koči t"
"Ne."
"Poznaš morda nekega moža, ki se imenuje Manah d Baršaf"
"Tudi ne."
"Mogoče Barud el Amasataf"
"Gotovo ne."
"In vendar pravijo ljudje, da te imenovane osebe prav dobro poznajo."
"To je laž."
"In da bi moral ti skrbeti, da mene zapro. Potem bi pa vi prišli in me umorili."
Na to vprašanje pa ne odgovori takoj. Malo čudno se nra je zdelo, ker sem bil o vsem tako natanko poučen. Najbrž ga je dohitela tudi slutnja, da danes zvečer ni vse v takem redu v njegovi koči kot tedaj, ko jo je zapustil. Cul sem, kako je požiral in požiral, konečno pa jeeljavo izgovoril:
"Gospod, prav res ne vem, kaj govoriš in kaj hočeš od mene. Jaz ne poznam imen, ktera si ti imenoval, in o vsej stvari ne vem prav
ničesar.''
"Torej tudi ne veš, da morata priti dva brata, ki naj vama naznanita, da sem bil v Menliku umorjen."
"O Alah, niti besedica, niti črka mi ni o tem znana."
"Ti si tako neveden, da se mi smiliš in v tem usmiljenju ti hočem pokazati, kako nevarni ljudje se nahajajo v bližini. Pridi."
Primem ga ra roko in ga peljem vstran. Na moj migljaj koraka Halef naprej z bakljo, de razsvetljuje pot. Nam sledijo gospodje sodniki in tudi Oško, Omar in oba krčma rja. Drugi morajo ostati zadaj, ker v razvalini ni bilo toliko prostora.
Kaj neki si je Mibarek mislil, ko je videl, s kako varnostjo korakamo po potu, o kterem je domneval, da je znana samo njemu in nobenemu druzemu.
Ko odstrani Halef grmiček, začujem, kako staree grdo zakolne, tako ga je ta stvar iznenadila.
"KajT Kjonjif" zakliče kodža baša, ko pridemo v oni oddelek, kjer je bilo pripravljeno za konje.
Ker je bilo ponoči, nam živali niso dale dosti opraviti. Privezane niso bile in bale so se tudi lučij in tujih ljudij.
"Kjer so konji, morajo biti tudi ljudje, ki so lastniki konj," reče Halef. "Le pojdite za menoj, pa jih hočemo najti."
Vsi trije lopovi so ležali še prav tako kot smo jih zapustili.
Nihče ne spregovori besedice. Z Halefovo pomočjo jih razvežem, da so zopet lahko vstali kvišku.
"Manah el Barša, ali poznaš tega možat" vprašam in pokažem na Mibareka.
"Alah naj te prekolne," odvrne vprašani.
"Barud el Amasat, aK ga poznaš t"
"Zvrni se z mosta večnega prokletstva v peklo," mi odvrne.
Tu se obrnem do prejšnjegga paznika zaporov, ki je Manah el Barši pomagal iz ječe.
"Ti si povzročil samo eno hudodelstvo, ker si ujetnika oprostil. Kazen obeh lopovov bo zelo huda; tvoja bode pa lažja, posebno če pokažeš, da nisi trdovraten grešnik. Povej mi resnieo. Ali poznaš tega možat"
"Da," ko je precej časa molčal.
"Kdo jet"
Brezplačno se eida 100 sloven, rodbinam.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poli jejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre-
{isa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po 100.00 v sedanjem Časa. Oddamo jih, ker iellaao. da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jed nega leta bodo omenjeni loti vredni f1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar sa gradnjo hiie. Skrbelo se-bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opustite lep« prilike.
Pošljite money order sa $5.00 danes in mi Vam pošljemo listine. Pišite:
PRINCE REALTY CO., 99 Naaaau Street,	New York City.
Conpp Generale TwMp
[Francoska parobrodna družba. |
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in IJuMjane.
Provence" ' La Savoie" * La Loiraine" "La Touraine" "La Bretagnc". "La Gascogne"
Poštni parniki so:
na dva vijaka.................. 14,200 ton, 30.000 konjskih mo6
......12,(»00 "
12.000 " 10 (XO " 8. CM If) " 8.000 "
25 OiK)
25 000 12 000 9 000 9.000
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Cbesebrougb Building,
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne b pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.:
•LA SAVOIE *LA TOURAINE La Bretafoe •LA LORRAINE •LA TOURAINE
It.
5. avg. 1909. 12. avg. 1909. avgnata 190» M. avg. 190« 2 sept 1MI
•LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA TOURAINE
9. sept.	19»
1«. sept.	190»
23. sept.	190fc
30. sept.	1906
oktobra	1909.
POSEBNA PLOVITBA. Parnik FLORIDE na dva vijaka odpluje 14. avgusta ob 8. vi popotnim Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob 3. ori popoindn*
Parnik na dva vijaka "CAUFORNTE" odpluje 2L avg. ob 3. mi popol.
PsrJi S tfaio imwud Imajm » jn vfrfai
M- Kozminski, generalni agent za zapad,
71 Dearborn St~, Chicago, HL
"Stari Mibarek."
"Torej poznaš njegovo pravo imet" "Ne."
"In mene so nameravali v Menliku umoriti, kaj net" "Da."
(Nadaljevanje prih."
Stara koketa.
"Ja, ja, ljubi doktor, in vendar j v bil nekdaj mož, ki me je na rekah*
nosil!"
Doktor: "Ali so vas keiaj pri kakšnem požaru rešili t"
QH3
XI
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkusenost v zdravljenju Vam GARANTIRA da Vaa zamore v kratkem Času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
v
Ze več kot 10 letno uredovanje
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU
Dr. J. E. Thompson.
Vam je dosti jasen doku, da je n>i slavni sretovnoznani
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bole/en dobro poznava in kateri ima popolno Izkušenost v zdravljenju vsili bolezni, zato Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njema poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodele v kratkem svoje zaželjeno ziravje nazaj dobiti. \
^P^ Že doeti velika nesreča za vsskega je, ako ga napade bolezen, a le večji siromak je oni, kateri zavpa svojo bolezen v zdravljenje kakemu neizkušenemu in nevestnemu zdravniku.
Ni je spolne['možke ali ženske bolezni
katerTbTne'Sn^DrTJ^Er THČ5E PSON U popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma otdraviti.
Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenja boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnoatjo garantirati da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi n oški ali ženski spolni bolezni. Od je na zboru od več ptotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda ; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki ne morejo ali niso megli ozdraviti. Bolehate li, ali ako počutite slabi in nemočni, tedaj nikdar ne odlašajte temveč se takoj edino obrnite le na dobrega, izkuienega in poštenega zdravnika.
|Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno idravljenje sledečih bolezni j :
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega obcenja; polucijo, ali gubitek moškega iivotnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla-u5es, ledic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katarein prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjašt; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih : neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse koine bolesti; sr-bečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d.
Zdravljenje vseh spolnih bolezni] ostane strogo tajno.
zatoraj rojaki ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jezika ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko t asa traja, in vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov :
jl
liyi m
►-s*
...	-i.r
te-' -„----'
Slovensko zdravišče
. T.
342 W. 27th St.,	NEW YORK, IN. Y.
Uradne ure so: ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do 5 ure popoludne,	V nedeljo in praznikih od 11 ur« do 1 ure popoh
NAZNANILO.
Od 1. julija 1909 se obrestujejo vse vloge po
Mestna hranilnica ljubljanska.
J Naš zastopnik ▼ Zjedinjenih državah je že več let
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, O.

- Podružnice -
Spljet, C#lov
-	in Trat
-	Dolnlika glavni
K 3.00U.0UU,
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
•prejema vlogo n« kn]lilce in na to- M I Ol Icočl račun ter je obrestuje po čletlh^- 3 |o
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papiijev po dnevnem i** zastopnik za Zfrdiqjeiie države Je tvrdka
PRANK SAK8BR CO., S3 Cortlandt Street, New
- Podružnice -
Spljet, Celov ■ in Trat
- RozorvrU fond
• K. 300.000.