PoStnina plačana v gotovini. Leto XVm., št 41 j pravmstvo. ojuDijaiia, tvnatijeva Ulica ft — reiefon St. 8122, 8123, 3124. 3125, 3126. mserutni addelelc: Ljubljana, Selen. Durgova Ul. 6 — Tel. 1392, 8492. eodružnlca Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2 Telefon St. 190. Računi pri pošt. ftek. zavodih: LJubljana št- 11.842, Praga člslo 78.180, Wien St 105.24L Ljubljana, četrtek 18. februarja m Cena 10ta Izhaja vsak dan »-azen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št 2440. Celje, Strosamajrerjeva uUca štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Zveza severnih malih držav Med malimi državami severne in se vernozapadne Evrope se opaža gibanje, ki stremi k poživitvi skupnosti, k usva-ritvi nekih vezi, o katerih še ni dovolj določne predstave, ki pa naj bi bile predvsem ali vsaj sprva pretežno gospodarske. Mnogo se imenuje v tej zvezi ime nizozemskega ministrskega predsednika Colijna. ki je pred meseci na novo sprožil naznačeno prizadevanje. Ta pojav je vsekakor za sodobno stanje v Evropi zelo značilen. Saj se tiče onega predela evropskega kontinenta, o katerem edinem moremo reči, da ni še povezan medsebojno v kako skupno zvezo. Kamorkoli v Evropi se obrnemo, povsod vidimo bloke, povsod so se organizirale neke skupne vezi. ki naj zavarujejo skupno usodo, ali naj pomagajo varovati, odnosno utrditi mirovno stanje ter varnost pridobljenih življenjskih možnosti. Značilno je, da so v take zveze povezane zlasti male in srednje države, pač v zdravem spoznanju, da jih Društvo narodov, kakor so mu vdane in zveste pobornice, še ne odvezuje nujnosti, da še posebej skrbijo za svojo varnost in za organizacijo vseh sil, ki se morejo spraviti v akcijo za dosego najosnovnejših življenjskih ciljev. Med najtrdnejšimi imamo najstarejšo tako zvezo, našo Malo antanto, ki čuva doseženo stanje v srednjem Podonaviu, kjer se mora in se bo morala tudi nadalje boriti zoper rovanje destruktivnih faktorjev. Nanjo se je naslonila Balkanska zveza, sorodno orientirana aliansa, ki naj obvladuje Balkanski polotok ter ga varuje pred razdiralnimi vplivi od znotraj in zunaj. Znatno manj kompaktna in manj določno povezana je med seboj baltiška zveza, ki je želela nekako posneti solidno zasnovo Male antante, pa ji je seveda manjkala enotnost političnih pogledov ter istovetnost interesov, da bi mogla pomeniti enako važen faktor; vrh tega ji brez primere manjše razmere ne dovoljujejo, da bi se mogla primerjati z našo tvorbo. Od ostalih malih in srednjih držav so se nekatere naslonile na velike sile neposredno, kakor smo videli pri Avstriji ter Madžarski ali Albaniji, iz kakšnih nagibov in ciljev, to je poglavje zase. Ostale pa so na severu in severoza-padu Evrope države, ki spadajo prav tako v skupino malih in srednjih, a se niso priključile nikamor, niti si niso med seboj osnovale kakršnekoli zveze. Po eni strani gre ta za skupino skandinavskih kraljevin, ki se jim pridružuje tudi Finska, saj vemo, da si ta prizadeva, da se ne bi štela med baltiške politične formacije, marveč da se uvršča kolikor mogoče k Skandinaviji, kamor spada zares po vsej svoji zgodovini in kulturni strukturi.. Po drugi strani gre za področje, ki je vendarle oddaljeno in ločeno od skandinavskega, namreč za Belgijo in Nizozemsko. Na prvi pogled je nekoliko presenetljivo, da se imenuje teh šest držav skupaj, ko pomenijo vendar dvoje dovolj točenih področij Toda kliub temu so se tu spletle neke vezi, ki težijo po skupnosti in se še vedno uveljavljajo stremljenja, ki hočejo v organizacijo nekih skupnih prizadevanj. Ta skupnost se imenuje večkrat z označbo oslskih držav, torej držav, ki se grupirajo okrog Osla, prestolnice Norveške. To pa ima že nekoliko zgodovine. i Leta 1930. so se zbrali v Oslu delegati šestih držav imenovanega področja ter se dogovorili na pogodbo, po kateri so se zavezale skandinavske države med seboj ter z Belgijo in Nizozemsko, da se bodo medsebojno v gospodarskem pogledu podpirale ter da ne bodo spremenile, odnosno povišale carin, ne da bi se o tem poprej posvetovale in dogovorile. Ta dogovor, sk^njen v letu 1930. v Oslu, je postavil tedaj temelje za neko gospodarsko sodelovanje, ki naj bi povezalo sever z državami ob spodnjem Renu. Toda prišla je doba velike gospodarske krize, z novimi silnimi ekonomskimi pretresljaji ter neprestanimi valutnimi ter trgovskopolitičnimi kolebanji. Prav za take dogovore, kakor se je bil sklenil v Oslu, je bila doba, ki je začela nekako z letom 1930., kar se da neugodna in prav nič ni čudno, da ni dala prilike za ostvaritev onih določb, ki se niti niso megle ratificirati. Saj se je gospodarski razvoj zasukal v močno drugačne smeri in težnje po avtarkiji so prevladale marsikje. Najhujša leta so minila, mnogi znaki gospodarske obnove so se že ugotovili in po vsem tem ni čudno, da so se pojavile znova težnje po ekonomskem sodelovanju v belgijsko-nizozemsko-skandinavskem področju. Dal jim je posebnega poudarka šef nizozemske vlade Colijn. Njegova pobuda je našla živahen odmev. Dva člana nizozemske vlade sta izvedla studijsko potovanje po skandinavskih drž., švedski kralj je napravil poset v Belgiji, vse to in še nekateri znaki se navajajo kot znamenja, da je na delu resno prizadevanje, da se obnovijo poskusi za organizacijo nekih skupnosti med skandinav- 1 PRORAČUN PRED SKUPŠČINO Finančni minister presoja v svojem ekspozeju naše gospodarsko stanje zelo optimistično - Dinar je čvrst in stabilen Beograd, 17. februarja, p. V narodni skupščini se je danes pričela načelna razprava o proračunu. Za razpravo vlada veliko zanimanje v vseh poslanskih, pa tudi v gospodarskih krogih. Zato so bile danes tudi galerije nabito polne. Navzočih je bilo tudi več diplomatov, ki so se posebno zanimali za eKspoze finančnega ministra. Pred sejo narodne skupščine je bila v kabinetu predsednika Ciriča konferenca čefov vseh parlamentarnih skupin. Na tej konferenci so se dogovorili glede razporeda govornikov in načina razprave. Prijavljenih je izredno veliko število govornikov. Predvidoma bo trajala proračunska razprava tri tedne. Kmalu po 10. se je pričela seja skupščine. Navzoči so bili tudi skoraj vsi člani vlade. Po odobritvi zapisnika in rešitvi nekaterih formalnosti je skupščina takoj prešla na dnevni red in pričela proračunsko razpravo, ki jo je otvoril finančni minister Dušan Letica z daljšim ekspozejem. Ekspoze Sinančnega ministra Finančni minister je v svojem govoru zelo optimistično prikazal finančni in gospodarski položaj v državi in izrazil prepričanje. da naše gospodarstvo ne bo posebno občutilo polmilijardnega povišanja proračuna. Po več suhih letih se je gospodarski položaj v preteklem letu znatno popravil ter so se prvič pokazale koristi in sadovi prizadevanj za omiljenje gospo- darske krize. K temu je pripomogla odlična žetev, kar je imelo za posledico povečanje notranje kupne moči, dočim so se na drugi strani pojavili tudi novi z'man ji kupci. Z božjo pomočjo ter po premišljenem delu vlade dr. Stojadinoviča kaže bilanca za leto 1936 razveseljive pozitivne rezultate, ki so tudi v skladu s potrebami države. Povišek proračuna za 625 milijonov dinarjev pomeni za naše prilike sicer velik skok in zahteva pokritje v fiskalni obremenitvi, toda gospodarsko stanje v državi se je tako popravilo, da se bo to lahko izvršilo brez škode za naše narodno gospodarstvo in brez nevarnosti, da bi proračunsko leto končalo z deficitom. Gospodarska kriza je znatno popustila in se vsepovsod kaže preokret na bolje. Po statističnih podatkih se to jasno vidi. Borze so vedno najboljši barometer gospodarskega življenja. V teku leta 1936 je bilo poslovanje na borzah mnogo živahnejše nego prejšnja leta, čeravno so zunanje politični dogodki vzbujali skrb v poslovnem svetu. Tendenca je bila vse leto čvrsta, zlasti tudi pri državnih papirjih. Minister je nato podal pregled borznih tečajev in statistiko borznega prometa. Obširno se je minister bavil z gradbeno delavnostjo in zagotavljal, da ni bilo še nobeno leto v tem pogledu tako uspešno kakor preteklo leto. To se vidi tudi v povečani zaposlenosti delavstva in v povečanju obratov v raznih opekarnah, ter drugih industrijskih podjetjih, ki sodelujejo v gradbenih akcijah. Nato je podal minister statistični pre- onec atenske konference Posvetovanja predstavnikov držav Balkanske zveze so bila včeraj končana — Navdušeni grški odmevi V marcu tudi konferenca Male antante? Atene. 17. februarja- AA. Svet Balkanske zveze se ,ie danes sestal ob 11. v zunanjem ministrstvu, poslednjo sejo pa je imel popoldne- Ob 12.40 so bili zunanji ministri s člani delegacij na obedu v kraljevem dvoru kot gostj kralja Jurija O., enočj pa ji/rr. je priredil večeaijo jugoslovenski poslanik Boako Hrfetič. Atene, 17. februarja, p. Za nocoj. po drugi današnji seji predstavnikov držav Balkanske zveze. je bil napoved in običajni službeni komunike o poteku in sklepih konference. Zvečer pa je bilo sporočeno, da bo komunike objavljen šele jutri. Iz tega se splošno sklepa, da bo službeni komunike vseboval zelo važne fn dalekosežne podatke. Atene, 17- februarja. AA. Listi posebno (oplo komentirajo zdravioe. ki sta jiih izrekla grški min. predsednik Metasas in jugo-slovenski min. predsednik dr. Stojadinovic pri večerji; prirejeni na čast šefom delegacij držav Balkanske zveize. »Etnosta« poudarja soglasno željo, da se izpojx>lni balkanski pakt, ki jo je izrekel Metaxas. kakor tudj skupno željo, da bi tudi druge države, ki so voljne pomagati s pozitivnim delom pristopile k temu paktu. »Atiimajkjnea« pravi: Mefaxova zdravioa in Stojadinovičev odgovor ne izražata samo prisrčnosti, v razmerju med balkanskima državami. temveč določata tudj smernice Balkan sike zveze. »Estiia« piše: Zdravice karakterizira njihova iskrenost, jasnost jn prisrčnost Poudariti je treba predvsem, da je bil Metaxas v svojem govorni ne samo veren tolmač čustev in stališča grške javnosti, temveč, da je budi pozitivno pripomogel k balkanskemu paktu in balkanskemu miru, ki moreta temeljiti le na iskrenosti in točnosti. Tudi odgovor jugoslovenskega min. predsednika dr. Stojadinoviča je bil obeležen z isto pozitivno in iskreno naklonjenostjo do mini-Vnovič se jasno in popolnoma uradno potrdilo osnovno Obeležje balkanskega pakta kot sredstva miru, ki ni naperjeno proti nikomur in ki zato rade volje sprejema sodelovanje drugih držav pri tem miroljubnem prizadevanju. »Katiimerjni« pravi, da je Metasas povedal ne le mnenje uradne Grčije, marveč mnenje vsega grškega naroda, ko je v sveti zd.ravici dejal, da vid; v bolgansko-jugos'0-venskem paktu glasnika boljše bodočnosti 7a vse balkanske diržave. Ta kategorična ugotovitev pravi »Katimerinj«, je zadostna za odstramitev slehernega suma in vsaka slabe vodji©. Bukarešta, 17. februarja, b. V tukajšnjih informiranih krogih ne izključujejo možnosti, da se v najkrajšem času sestane tudi svat Male antante na i-K-dno zasedanje ki bi se izvršilo proti koncu meseca marca v Pragi. Pobudo za to izredno konferenco Male antante je dala baje češkoslovaška vlada ki želj tako razpršiti vse dvome, ki so se zaradi znane kampanje pojavil,- glede skladnosti vezi, ki spajajo države Male antante. Obenem bi zunanja ministri vseh treh držav imeli priliko podrobnejše proučita mednarodni položaj v zvezi z nekaterimi najnovejšimi dogodki. Turški predsednik vlade poseti Beograd Atene, 17. febr. g. V dobro poučenih krogih trdijo, da bo turški min predsednik Izmet Ineni v začetku aprila posetil Beograd. Ta obisk je bil določen že na zadnjem sestanku med Ruždi Arasom in dr. Stoja-dinovičem v Beogradu. Ribbentrop odžagan? London, 17. febr- g- =>News Chroniclec javlja iz Berlina, da namerava nemški poslanik v Londonu Ribbentrop odslopilti. Vzrok za to je popoln neuspeli obeh misij, ki bi jih moral izvršiti v Londonu, namreč, da doseže zbližanje med Londonom in Berlinom in da pridobi angleško vlado za nemške ko-lonijake zahteve. čiščenje v ukrajinski komunistični stranki Beilin, 17. febr. w. Čiščenje v komunistični stranki Ukrajine traja dalje. Kakor javljajo iz Kijeva, se nahaja ljudski komisar za Ukrajino, Balicki, v Odesi, da osebno vodi borbo proti opoziciji. Na povelje Balickega je bilo v Odesi aretiranih večje število znanih članov komunistične stranke. Poplave v Rumuniji Bukarešta, 17. febr. br. V vzhodni Transilvaniji so nastale velikanske poplave. Ves železniški promet je ukinjen, ker so poru* šene vse važnejše proge. Škodo cenijo na mnogo milijonov. Katastrofa, ki zaradi neprestanega deževja stalno narašča je zahtevala doslej okrog 100 človeških žrtev- skim ter belgijsko-nizozemskim sve* tom. Te skupnosti se iščejo v smeri že doseženega dogovora v Oslu pred skoro sedmimi leti in govori se o projektu za oslsko pogodbo v novi izdaji. To je v kratkem nekako vsa poglavitna vsebina teh prizadevanj, o katerih se dandanes precej razpravlja v državah, ki so posredno ali neposredno prizadete. More se pri tem opaziti, da obilo konkretnega pri tem ni mogoče ugotoviti. Še več, kolikor se je dosedaj analizirala ta zadeva, se je ponovno pokazalo, da prav za prav praktičnega manj prinaša, nego bi bilo videti na prvi pogled. Pri mnogih med državami naznačenih področjih se morejo ugotoviti enake ali vsaj podobne produkcijske in konsumne osnove, kar nudi malo vabljivega za medsebojne gospodarske stike. Nam iz področja male ter balkanske antante ta pojav ni nov, saj smo imeli ponovno priliko videti, da se gospodarske težnje ne ravnajo vedno po političnih. Pri skandinav- sko-nizozemsko-belgijskem primeru se je enako pokazalo, da izvažajo imenovane države v ogromni večini drugam v smeri velikih držav, predvsem Anglije in Nemčije. Spričo tega ni treba posebne skepse, da se ne pričakuje znatnejšega učinka od eventualne obnove oslskih sklepov. Prav zaradi tega se tem bolj opaža, da izvirajo ta in podobna prizadevanja iz spoznanja, da je treba sodelovanja med narodi, zlasti med malimi in srednjimi državami, ki dosedaj še niso povezane v kakršnokoli skupnost. Tako je podoba, da izvirajo prizadeva* nja bolj iz idejne kakor iz realne stvarne potrebe, pa se zdi, da je treba temu primerno presojati možnost njihovega uspeha. Prav radi tega pa moremo računati, da se bodo stremljenja nadaljevala kljub eventualnim neuspehom, pač v spoznanju, da bi bilo koristno, tudi ta del Evrope povezati v neko ali-anso, podobno kakor je danes povezana domala vsa ostala Evropa. gled lanske žetve in navajal, da je bila tudi prodaja žita mnogo boljša kakor prejšnja leta. Izboljšanje gospodarskega položaja se vidi tudi v ustanovitvi cele vrste novih industrijskih, trgovskih, obrtnih in drugih podjetij. Število stečajev je postalo vidno manjše. Gospodarska konjunktura se opaža tudi v železniškem prometu, kjer je bilo lansko leto za 39.000 vagonov več blaga v prometu kakor prejšnje leto. Posebno živahen promet je opažati v naši morski plovbi. Razni dogodki po svetu so imeli za posledico, da so zaposlene vse naše ladje in so oddane že za več mesecev naprej. V dokaz, da je gospodarski položaj odličen, je minister navajal tudi razmere na našem denarnem trgu. Hranilne vloge naraščajo celo pri zavodih, ki so pod zaščito. Zunanja trgovina se je zelo povečala. Obširno je govoril o izvozu živine in o izvozu sadja, a za bližnjo bodočnost je napovedal tudi velik preokret v trgovinskih odnošajih s Francijo, ki se bodo na novo uredili. Prav tako pričakuje mnogo koristi od ureditve trgovinskih odnošajev z Italijo. Vlada stremi za tem, da kar najbolj omili gospodarsko krizo in da čim več doprinese k pospešenju gospodarske delavnosti. V to svrho je začela izvajati tudi širo-kopotezna javna dela. Vse to kaže, da lahko narodni poslanci mirno sprejmejo tudi ta povečani proračun brez strahu, da bi imelo to škodljive posledice za naše gospodarstvo. Končno je minister prešel na vprašanje dinarja. Lansko leto je prenehal obstojati takozvani zlati blok, ko sta se Francija in Nizozemska odločili za devalvacijo. Pred tem je notiral dinar v Švici 7 švicarskih frankov za 100 din, po tej devalvaciji pa se je povzpel na 10. Na dinar devalvacija drugih valut ni imela slabih posledic in je dinar ohranil svojo kupno moč, ker se je že v začetku leta 1935 prilagodil stvarnim prilikam. Od tedaj se je zaupanje v dinar okrepilo in zaradi nestalnosti drugih valut Je postal dinar zelo iskana valuta. Tujci, ki imajo terjatve v dinarjih, ne pritiskajo na izplačilo pač pa se kaže vedno večji priliv tujega kapitala v našo državo. Zaupanje v denarne zavode se vrača in naše banke zopet razpolagajo z dovoljnimi sredstvi. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je rodila povoljne posledice in hranilne vloge se večajo ne samo pri državnih, marveč tudi pri zasebnih denarnih zavodih in celo pri takih bankah, ki so pod zaščito. Minister je nato obširno govoril o ukrepih za podpiranje industrije ter je navajal zlasti igraditev Zenice in drugih industrijskih podjetij, ki služijo tudi interesom državne obrambe. Daljša izvajanja je posvetil produkciji zlata, ki vedno bolj narašča. Svoj govor je končal z ugotovitvijo, da kažejo dosedanji uspehi, da smo na dobrem potu. Vlada je odločena nadaljevati no tej poti in zato poziva Narodno skupščino. da sprejme proračun kakor ji je bil predložen, ker bo s tem izrazila zaupanje vladi in ji dala moralno oporo za njeno nadaljnje delo. Po govoru finančnega ministra je nar. poslanec Caslav Mikitovič prečital poročilo večine finančnega odbora, nar. poslanec inž. Kabalin pa poročilo manjšine finančnega odbora. Da. bi mogli narodni poslanci proučiti ekspoze finančnega ministra, ie predsednik Cirič sejo prekinil in predlagal, naj se razprava nadaljuje jutri dopoldne ob 8. Kontrola španskih mej pod angleškim vodstvom Sedež kontrolne oblasti bo v Londonu — Portugalska se še vedno upira — Sodelovanje Zedinjenih držav London, 17. febr. o. Po sinočnjem sklepu odbora za nevmešavanje bo mednarodna kontrola španskih mej organizirana tako, da bo centrala v Londonu. Vrhovno vodstvo te kontrole bo poverjeno nekemu višjemu angleškemu oficirju. V nadzorne komisije na španskih mejah bodo imenovani zastopniki držav, ki niso neposredno zainteresirani pri dogodkih v Španiji. Za prepre-čenje pošiljanja prostovoljcev bodo za potovanja v Španijo uvedeni posebni vizumi, katerih izdajanje bo zelo omejeno. Brezposelnim delavcem se vizumi za potovanja v Španijo sploh ne bodo smeli izdajati. Pariz, 17. febr. o. V pariških krogih smatrajo sklepe londonskega odbora za velik uspeh italijanske diplomacije. Priznavajo pa tudi, da sta Italija in Nemčija s svojim stališčem podprli Francijo in na ta način zagotovili uvedbo mednarodne kontrole. Edina temna točka doseženega sporazuma je še stališče Portugalske, ki slej ko prej odklanja mednarodno kontrolo na svojem ozemlju. Ta odpor Portugalske se zdi popolnoma nerazumljiv, ker za tako stališče nima nobenega stvarnega vzroka in sicer tem manj, ker so se mednarodni kontrole podvrgle tudi velesile. Izvedba londonskega sporazuma pa ni odvisna samo od Portugalske, ker je tudi Rusija sprejela te predloge le s pogoiem, da bo kontrola obvezna za vse. Zunanji minister Delbos je imel snoči dolgo konferenco z ameriškim poslanikom B-.:lfittom, ki mu je sporočil, da je ameriška vlada pripravljena poslati potrebno število sposobnih uradnikov, l:i bi kot absolutni nevtralci izvajali kontrolo v španskih iukah. Po najnovejših poročilih iz Londona se zdi, da bo Portugalska naposled vendarle popustila, zahteva pa, da se poveri kontrola na portugalsko-španski meji Angležem, v kolere ima portugalska vlada še največ zaupanja. To stališče je sicer žaljivo za vse ostale člane londonskega odbora, vendar pa v interes-: stvari same zaradi tega nihče ne bo delal vprašanja. Odločilna seja londonskega odbora London, 17. fehr. o. Snoči je bila plenarna seja londonskega odbora za nevmešavanie v španske zadeve. Odobreni so bili vsi predlogi pododborov glede prepovedi prostovoljcev za Španijo in uvedbe mednarodne kontrole- Francoski poslanik Cori^in je izrazil zadovoljstvo Francke nad tem sporazumom. Francoska viada je prepričana, da bo mogoče izvesti uspešno kontroio in doseči resnično nevtralizacijo španske državljanske vojne. Francoska vlada bo s torti! a vse kar je v p jeni moči, zahteva pa da store to tudi vse druge dnžav©. Portugalski delegat je bjiavill, da sprejme prepoved prostovoljcev, da pa Si glede mednarodne mejne konnrole pridržuje premislek. Portugalska se čuti oproženo po ko-mrumjizjmiu, ima pa dobro voljo pripomoči do tega, da se španski dogodki orne je na Španijo. Predsednik odbora lcird Plvmouth je pozval delegate, naj mu čiim prej s-ponoče- do kdaj nameravajo vlade odrediti potrebne ukrepe Italijanski delegat Grandi (je naglas"1 da Italija, naj bi se sklepi odbora Čim prej izvedli- Italija je za to. da se dajo kontrolnim organom čim širša i*>oblast,ila. Obenem je v imenu italijanska vlade umaknil vse prejšnje pridržke glede izvoza španskega zlata in je apeliral na vse države, naj pokažejo dofciro vodjo. Ruski delegat Majski je v onogem gmnaca kritiziral delo odbora ki je potreboval nsd dva meseca za sporazum, ki bi se bil lahko takoj dosegel, če bi bilo na vseh straneh dovolj dobre volje. Ruska vlada bo storila vse. da se izvedejo vsi sklep? tega sporazuma. Končno je izrazil upanje, da bo tudii Portugalska pristala nanj. Zadnji je govoril nemški delegat Ribbentrop kj je prav tako nanašal, da se je nemška vlada že od vsega začetka zavzemala za nevtralizacijo španskih dogodkov in stavila razne predloge, ki pa so naleteli na gluha ušesa. Kljub temu pozdravila nemška vlada ta sporazum jn bo storila vse, da se uvede najstrožja kontrola. Končno je bilo sklenjeno, da odbor do sobote počaka na odgovor portugalske vlade. nakar bodo takoj izdani ukrepi za izvajanje kontrole. V Moskvi niso zadovoljni Berlin, 17. februarja. w. Kakor poroča »Deutsche allgemeine Zeitung« iz Moskve, označuje »Pravda« dosedanje sklepe londonskega odbora za nevmešavanje kot fašistično kontrolno komedijo. Predvsem smatra stališče Portugalske za zahrbtno igro. Ce Portugalska ne bo dopustila kontrole na svojem ozemlju, se mora razširiti kontrola tudi na portugalsko obalo. Dalje pravi moskovski list, da je potrebno vzeti fašističnim državam možnost, da bi v njim dodeljenih conah zlorabljale pomorsko kontrolo. Za tem poudarja, da morajo na podlagi londonskega sklepa sodelovati sovjetske ladje na isti podlagi v kontroli kakor angleške, francoske, nemške in ita-lijansKe. Boji za Madrid Pariz, 17. februarja, o. Posebni dopisniki agencije Radio v Sevilli in Avili poročajo, da je Caballero v zadnjem času spravil iz Albacete v Madrid 10.000 mož novih čet da ojačijo madridsko posadko. Vlada hoče za vsako cer.o preprečiti popolno obkolitev Madrida. Kljub temu je položaj Madrida zelo kritičen, ker je prekinjena zveza med Madridom in Valencijo po glavni ccsti. Madridska vlada ima sedaj na razpolago samo nekatere stranske ceste, ki pa so zarar di silnega prometa in dolgotrajnega deževja v skrajno slabem stanju. V Madridu je zaradi tega zače'o primanjkovati vsega. Vedno bolj se čuti pomanjkanje živiL ki jih ne morejo več dovažati v dovoljni meri. Poleg vojaške posadke, morajo prehranjevati tudi še 350.000 civilistov, ki mesta nočejo zapustiti. Evakuacija mesta je skoraj popolnoma ustavljena in spravijo v zaledje vsak dan največ do 1.000 ljudi. Vladne čete so na jugu in jugozapadu prešle ▼ ofenzivo in skušajo potisniti čete generala Franca nazaj in tako preprečiti grozečo obkolitev. Nesoglasja med Francom in nemško vlado Pariz, 16. febr. o. »Oeuvre« poroča, da so nastala med generalom Francom in nemško vlado precejšnja nesoglasja. General Franco ni hotel izpremeniti statuta rudarske družbe Rio Tinto, kakor je zahtevala Nemčija, da bi se v družbi povečal vpliv nemškega kapitala. Razen tega je general Franco odklonil tudi razne druge gospodarske koncesije, ki jih je zahteval general Faupel kot odškodnino za nemško vojaško pomoč. Nemci so tudi zelo nezadovoljni, ker se zavzema general Franco za to, da bi prišel na španski prestol princ Ksaver Bourbon - Parma, ki velja za nasprotnika Nemcev in za prijatelja Fraaoo« zov in Aagležev. Blum išče trdnejše osnove Razširiti skuša vladno koalicijo na centrom Pariz, 17. februarja, o. Nacionalistični Ssti poročajo, da so v teku razgovori o •porazumu med vlado ljudske fronte in velekapitala v Franciji. Gre za to, da bi se vladna večina v parlamentu razširila tudi na centrum in na del desnice. Blum namerava v najkrajšem času, najbrže že ob koncu tedna, podati v senatu in poslanski zbornici izjavo, v kateri bo naglasil potrebo sodelovanja vseh republikanskih elementov za rešitev francoske valute in demokratičnega režima. Blum bo v svoji in VVashingtonu obveznost, da Francija ne bo izpremenila svoje sedanje devizne politike in da tudi nikdar ne bo segla po rekviziciji kapitala. V tej smeri je v parlamentu sondiral teren bivši predsednik vlade Chautemps pri voditeljih centruma in pri onih radikalnih socialistih, ki so nerazpoloženi napram ljudski fronti. Ce se bo Blumu posrečilo dobiti podporo centruma, bo obstoj njegove vlade zagotovljen za dolgo dobo, vsekakor pa so v političnih krogih za se- izjavi o potrebi širšega sodelovanja tudi i daj glede teh informacij še zelo rezervi sporočil, da je prevzel napram Londonu rani. Seja banovinskega sveta Včeraj sta bila na razpravi proračuna prosvetnega in tehničnega oddelka — Veliko število govornikov Ljubljana. 17- februarja. Banskj sv€t je danes dopoldne obravnaval zadeve prosvetnega, popoldne pa zadeve t«hCTijčnega oddelka ba.nske uprave. Prosvetni proračun se je v primeri s sedanjim znatno zvišal zaradi prevzema stroškov za vzdrževanje osnovnih šol. Sedaj znaša 23 milijonov, od česar odpadeta približno dve tretjini na vzdrževanje šol. Naše šolstvo Razpravo o proračunu prosvetnega oddelka je ob pričetku dopoldanske seje uvedel novi načelnik tega oddelka dr. Sušniik. Podaj je pregled šolstva v banovini. Osnovnih šoii je 955 (7 več ko lani). Na šolah je bilo 3909 razredov (114 več) jm 183.679 otrok (1648 manj ko lani). Med otroki je bilo okrog 2000 Nemcev, 600 Madžarov j-n 70 pripadnikov drugih narodnosti. Učiteljev je bilo 1540, učiteljic 2580, skupno 4120 učnih moči. 627 absolviranih učiteljev in učiteljic še čaka na službo. Ostavko na državno službo je lani podalo 22, odpuščenih je bilo 19, upokojenih 25. umrlo pa je 20 učiteljev in učiteljic. Meščanskih šol je 46, meri njimi 8 za&eb-nilh. Na 223 oddelk;ih j« 8934 učencev (390 več ko lani). Državnih srednjih šol je 13 z J0.536 dijaki (574 več ko lani). Razen tega so v banovjni še štiri nedržavne sregmje šole. Na obe'i državnih učiteljiščih je 220 dijakov jn dijakinj. Gimnazija v Kočevju se postopno reducira na štir-jrazredno. ona v Murski Soboti pa razširja na popolno V banovini je 6 ljudskih univerz ki so priredile lani 135 predavanj. Poleg sokols ih je še 6033 društev. Kinematografov je 48 rv^cei,- državi 320). Listov in revij izhaja Na osnovnih šojah primanrkuje še preko 1100 učilnic. V proračunu je določenih 990 tisoč dinarjev za brezobrestna posojila občinam, da se jicn omogoči ureditev potreb Bjh učilnic. Meščansko šolo v Senovem bo tn°ba najbrž premestiti.. Banska uprava bo;' podpirala težnjo da se uršulinska triurna zi ja v Ljubljani, razširi na popolno srednjo so4o- Skrbeti bo treba na ta ali oni način za' absolvirane filozofe ki jih preko 100 zaman čaka na namestitev. Debata K debatj o proračunu prcs etnega ocdel-ka se je oglasilo 23 govornikov Nekateri govorniki so protestirali proti povišanju bi nov^nske doklade zarad; prevzema v/drže van a osnovnih šol in izražali bojazen« da bo ta doklada davkoplačevalce bolj obremenila. kakor pa bodo razbremenjeni z morebitnim znižanjem občinskih doklad. Slišale so se pritožbe, da mladi učitelj,- noče jo na deželo, zlasti ne v hribovske kraje Sprožen je bil tudi predlog, naj 6e učiteljicam predpiše, kako morajo bit- v šoli ob ečene. Župnik Anžič ]e trdil da se nekateri učitelj- v cerkv,| nespodobno obnašajo in da se premalo pripravljajo za pouk v šoli. Zato morajo brezpogojno stanovati v kraju kjer službujejo. Pouk naj se izvaja v državnem in slovanskem duhu. Paziti je treba na one učitelje, ki so komunistično navdahnjeni in s tem duhom zavajajo mladino-Zupaik Bit naj- se je pritoževal nad pomanjkanjem učilnic v Beli Krajin; fo pa nad premajhnim zanimanjem učiteljstva za cerkveno glasbo. Dr. Vidic .je protestiral, da se slovenščina sistematično zapostavlja. Za primer je navedel tudi nove bankovce po 500 dinarjev. Dr- Ravnjihar je opozarjal da je kljub tolikemu števfllu nezaposlenih učite4;ev in učiteljic na osnovnih šolah še vedno 248 praznih učiteljskih mest. Govoril je podrobno o kriz, mladih intelektualcev ki ne morejo najti zaposlitve j,n grajal med drugian-da se mnogi branijo iti izven naše banovine če tudi bi lahko dobflii zaposlitev v južnih banovinah. S tem dotičnjki ne škodujejo sa.nK) sebi. marveč tudi Slovencem na splošno. Končno je predložil resolucijo, s katero poziva banskj svet vlado, da posveča več paižave ljubljanski univerzi Razprava o proračunu prosvetnega oddelka in z njo dopoldanska seja je bila končana ob 15. Naše ceste Na popoldanski seji banskega sveta je prišel v razpravo proračun tehniškega oddelka Načelnik inž. Skaberne je podal poročilo o delu in načrtih oddelka. Občinsko in banovinsko cestno omrežje z 22.600 km dolžine predstavljata ogromno narodno premoženje, katerega propadanja na noben način ne gre dopustiti. Med glavne prometne probleme spadajo zveze Prekmurja z ostalo banovino, banovine z morjem ter primernejše zveze središča s severnimi deli banovine. Tujski promet zahteva zlasti ceste na Pohorju, na Gorenj skem po Gornji Savinjski dolini itd. Banska uprava je postavila šiTOk program cestnih del Stroški so proračunani na 440 milijonov. Tudi ožji program sam zahteva vsoto 227 milijonov. Letni krediti vseh prispevnih faktorjev za ceste pa znašajo povprečno le 15 milijonov. Načelnik je dalje omenil da bodo vsak čas zagotovljeni podrobni načrti za cesto Ljubljana - Sušak. Nato je navedel hidro-tehnična dela, zlasti regulacije rek, ki se že izvajajo ali so v načrtu. V preteklem proračunskem etu se ie n;- z d /n. in banovinskih sredstev izdalo 2.4 milijona dinarjev Sporočil je aalje, da bo banska uprava posvečala večjo pozornosi gradbenemu delu na podeželju, da Se tako zaščiti pokrajina pred nesmotrnimi in neprimerm-. mi gxadbami. V novem proračunskem letu banska uprava ne bo načela nikakih novih javnih del. marveč bo predvsem dovršila one ki se že izvršujejo Ako bo potrebno, bo za n e najela celo posebno po.-,oji.o Enaka navodila ty dala sreskim cestnim odborom Vsekakor bo treba nadaljevat: tudi z regu-lacf.io Sav -nje pri Čelu Banska uprava »e bo zavrela za dozidavo uradnega poslopja v Knafljtvj ulici Debata K razpravi o proračunu tehničnega oddelka se je prijavilo 33 članov banskega sveta. Ban jih je pozval, naj bodo kratki in naj podrobne pritožbe svojih okrajev predložijo pismeno. Dr. Veble je predlaga 1. naj banovina najame stomilijonsko posojilo za velika javna dela. ki jih ni mogoč« več odlagati. Sproženi so bili najrazličnejši predlogi za nove cestne in železniško zveze. Vsi govorniki so poudarjali potrebo izboljšanja sedanjih cest in prireditve velikih zveznih cest za mednarodni avtomobilski promet. Dr. Golia se je izrekel proti državnemu cestnemu fondu in dokazoval, da je boljše ako se osnujejo samo bano-vinski fondi. Ob 20.30 je bila seja zaključena in raz prava o proračunun tehničnega oddelka prekinjena. Nadaljevala se bo na prihodnji seji jutri dopoldne. Sušaški tunel bo elektrificiran Beograd, 1-5. febr. AA. Sloviti sušaški predor Brajdica, ki so ga gradile madžarske železnice, pred vojno ni imel t.ste vloge za promeL kakor danes. Pred vojno je skozi tunel vozilo malo vlakov in še to skoro izključno tovorni vlaki, dočim je glavni del prometa šel na Reko in se tunelu izognil. Odkar pa je postal Sušak jugoslovenska luka, se je položaj bistveno spremenil in je tunel dobil prvovrsten pomen. Tunel se začne takoj pri postaji Sušak in je zgrajen v obliki spirale z velikim vzponom. Dolg je 2 km. Predor ima dva ventilacijska dimnika, katerih prerez pa je za njuno višino premajhen. Ta dva dimnika ne delata skoraj nikakega prepiha, ker se predora. Bilo je precej predlogov o uačinu takšne ventilacije, toda naposled so prišli do spoznanja, da se po nobeni poti ne bi dosegel ugoden rezultat za zboijšanje prometa skozi sušaški predor. Vršili so se poskusi s plinskimi maskami, a tudi z njimi se ni doseglo posebno zboljšanje. Nekoč so mislili tudi ua to, da bi se vršili poskusi kurjave z zemeljskim plinom (metanom), ki bi ga lokomotive imele s seboj v jeklenih patronab z velikim pritiskom; toda ti poskusi se niso izvedli. Ni namreč verjetno, da bi se s tem plinom dosegli posebni uspehi, ker bi izgorevanje tega plina takisto ustvarjalo nove škodljive sestavine, bati se je pa tudi eksplozije plina v pre' g°Ht0?HV!fnV a'mniku' doru. kar bi "Ognilo povzročiti nezaslišano ohladi m ne pride do izhoda. Zato zadaja promet po predoru mnogo skrbi pristojnim krogom. Ostanki izgorevanja premoga, med katerimi je mnogo zelo strupenih piinov, mučno delujejo na osebje viaka. pa tudi na potnike, pa je zato vožnja skozi predor zelo neugodna. Zlasti osebje za vzdrževanje proge ima zelo težavno in celo nevarno delo v predoru zaradi velike količine dima, strupenih plinov in visoke temperature. Prvi poskusi naših železnic za zboljšanje prometa v sušaškem predoru segajo že v leto 1925., ko sm0 preizkušali neki aparat. Aparat se postavi v lokomotivo, njegovo delovanje pa je v tem. da osebje na lokomotivi lahko z njim diha svež zrak, ki prihaja iz glavnega rezervarja zavore na strnjen zrak. Ta aparat se pa ni obnesel, ker se zaradi zmanjšanja pritiska v glavnem rezervarju lahko zavre hitrost vlaka v predoru Vrh tega pomaga aparat kvečjemu osebju na lokomotivi, medtem ko so ostali železničarji v vlaku posebno pa zavirači pri tovornih vlakih, še zmerom nezavarovani, prav tako tudi osebje za vzdrževanje proge v predoru in potniki v vlaku. Po tem izjalovljenem poskusu sft je začelo proučevanje umetnega • ventiliranja katastrofo. Naposled so se lani odločili za elektrifikacijo proge med postajama Sušak in škrljevom, ker je pc vseh prejšnjih poskusih postalo to edina učinkovita in radikalna pot. za ureditev prometa skozi sušaški predor. To bi bila obenem prva etapa za elektrifikacijo do Srbskih Moravic, s čimer bi se povečala zmogljivost te proge, na kateri je promet zelo velik. Vozni čas bi se z elektrifikacijo zelo skrajšal. Elektrotehniški odsek pri generalni direkciji državnih železnic je že izdelal vse načrte. Finančna sredstva za elektrifikacijo bi se mogla zagotoviti iz nemškega posojila našim železnicam za nabavo materiala. Elektrifikacija proge Sušak-škr-Ijevo v dolžini 12.5 km bi stala okoli 29 milijonov dinarjev ali okoli 2.3 milijona dinarjev kilometer proge. Elektrifikacija tega dela kot prva etapa mora biti draga, ko pa pride samo na lokomotive okoli 15 milijonov dinarjev. Nadaljnja elektrifikacija do Srbskih Moravic kot druga etapa bi bila mnogo cenejša, ker bi bilo treba nabaviti mnogo manj lokomotiv. V tehniškem pogledu je vse pripravljeno, zdaj morajo samo še pristojni krogi zagotoviti finančno stran. Beležke Optimizem novosadskega glasila JRZ Novosadski »Pokret«, organ JRZ za du-navsko banovino in skupščinskega predsednika g Čiriča, razpravlja o povratku Vla-dimirja Radiča in inž. Avgusta Košutiča iz prostovoljne emigracije. Po mišljenju lista pomenja povratek teh dveh odličnih članov Radičeve rodbine velik korak naprej k razpletu naše notranjepolitične krize. »Njun povratek je najbolj zgovoren dokaz, da se je posrečilo sedanji vladi pomiriti notranje razmere in da se je že posrečilo začeti z likvidacijo vprašanja hrvatskih emigrantov.« To pa jc po mnenju »Pokreta« »že tudi pričetek vsaj delnega likvidiranja hrvatskega vprašanja sploh. S povratkom Vladimirja Radiča m inž. Avgusta Košutiča je manifestirala hrvatska emigracija, da smatra, da je nastopil trenutek ko se more pristopiti k izvršitvi bratskega sporazuma.« Bojimo se, da so gospodje pri »Pokretu« malo preveč optimistični. Nekako tako. kakor pišejo oni. so menda res mislili tudi gotovi krogi v Beogradu neka; dni po povratku inž. Košutiča. Sedaj pa so se bržčas že prepričali, da so se motili in da se je s Košutičevim povratkom rešitev hrvatskega vprašanja morda še bolj komplicirala. Nov hrvatski praznik Zagrebški listi priobčujejo ob zaključku »tedna Matije Gubca in bratov Radičev« članek predsednika kulturne organizacije Seljačke sloge Rudolfa Hercega. G. Herceg sporoča, da bo na prihodnji skupščini Seljačke sloge prišel na razpravo predlog, naj se dan 25. marca proglasi za hrvatski kmečki praznik. Na ta dan se je namreč 1. 1848 sestala v Zagrebu nekaka neslužbena hrvatska narodna skupščina, na katero so se zbrali takratni rodoljubi iz vseh hrvatskih krajev Sprejeli 90 resolucijo, s katero so pozvali takratnega cesarja Ferdinanda-naj imenuje za hrvatskega bana Josipa Je-lačiča. ki naj med drugimi ukrepi odpravi tudi tlačanstvo. Ubogi Herceg, to jih bo zopet dobil od »Hrvatske straže«! Spor med pribičevičevci in radičevci v Splitu Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objav-ja službeno sporočilo vodstva bivše Samostojne demokratske stranke v Splitu, ki pravi med drugim: »Snoči so prišli v prostore b SDS gani oblasti, ko so se tam mudili neki bivši člani stranke. Organi oblasti so zahtevali od navzočih naj se razidejo. ker so se sestali k neprijavljenemu sestanku Naslednjega dne so se orgaii oblasti vrnili, izvršili hišno preiskavo in zaplenili neke spise Nato so prostore zapečatili. Vodstvo se je proti (akemu postopanju pritožilo.« Sibeniška »Tribuna« dostavlja k tej ob javi. da je bilo vse to izvršeno na izrecno zahtevo splitskega vod«tva bivše HSS. To je baje nejevoljnjo na bivše samostojne demokrate v Splitu, ker poskušajo pridobivati za sebe pristaše med delavstvom, ki jc nezadovoljno z oficiclnim vodstvom b HSS v Splitu. Mladinska organizacija Zbora V Zagrebu je bila Konferenca zastopnikov mladinskih orga nbacij Ljotič^vega Zbora Zastopani so bili dvlegati iz Maribora, Zagreba Splita. Sibemka in Su-al Med d-ugim so sklenili, da bodo v bodoče •JS'a avljali tudi dekli ke mladnske orga: zarije. Ža glavni organ so proglasili split ski list »Vihor«. Na kraljev roistri dan. dne 6 septembra, bo kongres Ljotičcve mladine v Smederevu. Razdelitev interesnih sfer Na konferencah, ki so se te dni vršile v Zagrebu med vodstvoma Gospodarske sloge in organizacije hrvatskega delavstva, ki podpira politiko dr. Mačka. »Hrvatsko delavsko zvezo«, je bil te dni sklenjen sporazum o razdelitvi interesnih sfer za udejstvo-vanje med ljudstvom Gospodarska sloga bo v bodoče reševala samo vprašanja, ki se tičejo kmetskega življa. Pod njeno okrilje pa bodo spadali tudi poljedelski delavci in vsi kmetski uslužbenci (hlapci, pastirji, dekle, viničarji itd.). Ti delavci bodo mogli biti včlanjeni samo v sekcijah Gospodarske sloge, ki bo branila njihove interese napram kmetskim gospodarjem. V Hrvatski delavski z\ezi (HRS) pa bodo v bodoče lahko organizirani samo delavci, ki so stalno zaposleni v karkršnihko-li podjetjih, ki nimajo kmetskega značaja. »Hrvatska straža" izključuje dalje Poročali smo že, kako se je zagrebška klerikalna »Hrvatska straža« postavila za vrhovnega cenzorja vsega hrvaškega tiska. Malo je že listov, ki bi jih ne bila postavila na indeks deloma s hrvatskega, deloma s katoliškega stališča. V zadnji številki si jc v dolgem članku privoščila »Novo riječ«, glasilo Večeslava Vilderja. Pri tem ostro napada tudi g. Vilderja samega, ki mu očita. da ni pravi Hrvat in da je v nedavno resolucijo vodstva bivše SDS vnesel odstavek, v katerem se kot fašistična odklanja korporacijska misel v poslanici jugosloven-skih katoliških škofov. »Novi riječi« in g. Vilderju očita, da pišeta ne le proti interesom katoliške cerkve, marveč v enaki meri proti interesom hrvatstva in da zlonamerno hujskata proti škofom. Gangsterski napad sredi Zagreba Zagreb, 17. febr. o. Sredi Zagreba je bil danes izvršen prav gangsterski napad na poštnega raznašalea denarja. V Senom; ulici št. 12. je neka ženska zvabila poštnega sluga Josipa Filipčjča, ki je imel pri sebi 50.000 Din, v temno vežo. kjer ga je napadel 6 kladivom brezposelni trgovski pomočnik Milan Forenpoher- Filipčič se mu je postavili v bran in je začel klicati na pomoč. Vi" dež, da ne bo nič opravi], je skušal napada; lec pobegni/tj. toda kmalu »so ga prijelj in izročili policiji. Forenpoher je doma iz Bakra in je bil zaradi vloma žc kaznovan. Vzroki zamaščenosti Vzemite redno vsak dan KRUŠEN sol, to posrečeno mešanico raznih mineralnih soli. KRUŠEN sol odpravlja vzroke zamaščenja, ker pomaga notranjim organom, da vrše svoje naravne funkcije, da se škodljive in strupene snovi redno izločijo iz telesa, ki bi sicer, ako bi se nakopičile, dovedle do nabiranja masti. — Izdelava KRUŠEN soli je pod stalno kontrolo kvalificiranega kemika, predno pride KRUŠEN sol v steklenico. KRUŠEN sol se dobiva v vseh lekarnah po Din 45.— velika steklenica, a mala Din 27.— Ogl. reg. S. br. 2WlC-35 S »Slovencem« je vsaka debata zaman Po našem nedeljskem uvodniku se je »Slovenec« čutil hudo prizadetega. V dokaz, da si tabor Kopitarjeve ulice krivično prisvaja vse zasluge za razvoj slovenske kulture, smo navedli kakih deset imen naših kulturnih veličin od Trubarja do Can- Glede CMD moramo »Slovenca« spomniti. da je nestrpna struja že davno pred bohinjsko skupščino tolkla po družbi, tako da je moral še rajnki dekan Koblar mah-ničevcem nejevoljno zabrusiti: »Ce vam ta družba ni všeč, si ustanovite svojo.« Res karja. zastopnikov posameznih obdobij so jo ustanovili — paradoks: isti g. Koblar naše zgodovine. Morali smo pri tem pribiti, j je postai ustanovitelj. Toda »Slovenec« si da nihče izmed njih ni bil pristaš tabora na onem bregu m da to dejstvo gotovo ni gol slučaj. Tudi ni slučaj, da so najslavnejšim o njenem delovanju ne upa črhniti niti besede, mi pa smo v nedeljo s številkami pokazali, da je naša šolska družba napre- delavcem na naši kulturni njivi iz krogov dovala šele, ko so iz nje odšli tisti, ki so omenjenega tabora večno letala na pot krepelca in polena, običajno pa še kaj hujšega. Ta resnica, ki je zgodovinsko dokazano dejstvo, je »Slovencu« zelo neprijetna. Kdo je torej preganjal Levstika? Nacionalni in napredni ljudje so mu stregli po časti in kruhu! Resnica pa je ta, da je oče znamenitega izreka na Levstikov naslov »kre-pieren soli der Hund« soustanovitelj nekdanje »Katoliške družbe«, ki je imela močno podoben program, kakor kasnejše akcije sličnega imena. Ko smo že pri nemških citatih, dodajmo, da je nekdo Prešernove poezije imenoval »Sauglockenlauten«. Kljub dlakocepskemu zavijanju »Slovenec« tega moža ne bo mogel zatajiti. Res pa je tudi, da ta mož ni bil osamljen pojav, marveč pravilo do najnovejših dni. menili, da je treba ustanoviti — »svojo« ... Tako je v vseh panogah našega javnega udejstvovanja, saj je znano, da smo na. Slovenskem v moderni dobi doživeli celo i novo inkvizicijo. Sežigali sicer niso živih avtorjev, pač pa plodove njihovega duha in : njihovega srca: slovenske knjige, da jih po-, tem čez 30 in več let sami ponovno izdajajo j pod svojim protektoratom.Kulturna tragedija tistih dni je ostala edinstvena v svetu vse do najnovejšega časa, ko se ponekod zopet sežigajo knjige. To bodi pripisano tako rekoč ob rob »Slovenčevih« izvajanj. 2e od nekdaj je znano, da pri gospodih iz Kopitarjeve ulice nobena resnica ne zaleže, če se jim ne do-pade... Slovenci dobili vsa darila v Sarajevu Sarajevo, 17- febr. o Sinoči so se tekmovalci iti funkcionarji vrnili z Jahorine. Ban drinske banovine je priredil večer io na čast ministru Rogiču, zasloPnikoim JZSS in tekmovalcem. Ob tej priliki so bila razdeljena darila. V klaf>ični kombinaciji je do6egei največ točk Gregor Klančnik, kj je prejel pokal mi« n sirskega predsednika dr. Slojadinoviča. Najboljši na 18 km Fran Mrak. kaiterega čas e znašal 1:14;44. je dob,.l srebrno dozo za tobak dar vojnega ministra. V drugem delu k'as čne kombinacije, v skokih, je zasede! Iz Chamonixa Chamonix. 17. februarja, e. Danes ob 14. so se na skakalnici La Boisron vršili skoki za kombinacijo. Prireditvi je prisostvovalo 5000 gledalcev. Sneg je bil znatno boljši kakor v nedeljo pri specieL nih skokih in zato je v odmoru Birger Ruud poizkusil postaviti nov rekord skakalnice, kar se mu je s krasnim skokom 68 m tudi posrečilo. Za kombinacijo je bil po teku na 15 km vrstni red naslednji: 1. Roen (Nor), 2. Berauer (CSR), 3. Kaarby (Nor), 4. Valkama (Finska). 5. Berger (Švica), 6. Busterud (Nor), 7. šimunek (CSR). Od favoritov za prva mesta so dosegli Roen orvo mes-to Franc Palme e 174.7 točke ter | 49 in 55 m, Kaarby 55 in 55 m, Berauer rli"»K'il mln^.n IT ..lr., ' i n;_ a rt -r t 1.___!_ ___JJ: _____»i T~>___ dobi pokal prometnega ministra, v smuku na 4-5 km dolgj prosi je imiel najboljši čas . 2 .la>e Novak, ki je dobil pokaj bama !rav. ke banovine- Tekme v slalomu se bodo vršile kasneje na Jahorn; in bo term n še •!o'očen. Nadškof Sarič in korporacijski sistem V razpravo o odnošajih jugoslovenske-ga katoliškega episkopata napram uvedbi korporacijskega sistema, ki se Je razvila zlasti v zagrebških listih, je posegel sedaj tudi sarajevski »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Sariča. V uvodniku zavrača govorice, da »priporoča katoliška cerkev ali sv. stolica korporacijski sistem kot edino pravilni in katoliškim načelom odgovarjajoči sistem. Cerkev prepušča tudi danes kakor vedno doslej narodom in svojim vernikom polno svobodo odločevanja o sistemih njihove notranje socialne ureditve, ki jih bo tudi ona sprejela in blagoslovila, če so socialno pravični in moralno upravičeni. Ako spravi kdaj na dnevni red tudi sama kake svoje predloge aH poglede, so to samo sugestije in nasveti, o katerih je mogoče razpravljati in katere lahko narodi in države , bolnica Veliki fašistični svet Rim, 17. februarja, b. Dne 1 marca t. 1. S" bo sestal v palač; Venezia veliki faši-s ič:i' svet ki bo razpravljal 1. o zunanje-noHHčnem položaru v zvezi s poročilom ki ,rn bi nolal zunanj minister nrof Oiano: ? o notranjepolitičnem položaju v zvezi s poročilom senernl-effa tajnika fašfstjčne strank*4, k: bo poročal o delu s'ranke in njenih organ zacijah: 3. o demografskem vpnv JHrrju v zvezi s poročilom, ki era bo podal prosvetni mtnisfer P>otta: ter 4. o grsnod^r-skem položaju v zvezi s poročilom f:nm-črera mimstra Tliaona de Revela. Verjetno je da bo na dnevnem redu tudi razprava o vojaški organizacij; naroda v zvezi z novim! potrebami. sprejmejo, ali pa tudi ne. Vsekakor pa to ni nikak diktat. V našem stvarnem primeru ne mislijo delati katoličani prav nobenih ovir pri izvajanju socialno gospodarskih reform, ki bi se izvajala na podlagi načel kmetske države. To je mogoče trditi tudi za Cerkev, dokler se bodo spoštovala moralna in socialna načela naravnega zakona in krščanske etike.« Pomirljivo pisanje »Katoliškega tjedni-ka« je razumljivo, če se pomisli, da je nadškof dr. šarič goreč pobornik dr. Mačkove politike in da je prepovedal snovanje posebnih mladinskih organizacij Katoliške akcije po vzorcu sličnih organizacij v savski banovini, o katerih trdijo odlični člani b. HSS, da so naperjene proti enotnosti hrvatskega kmetskega pokreta. Radi tega tudi ni čudno, če slavi glasilo dr. Mačka sarajevska nadškofa kot vzor duhovnega nadpastirja, s katerim se morejo bosanski Hrvati ponašati. Dr. šarič je eden tistih visokih duhovnikov, ki so tesno povezani s svojim narodom. Saj ni nikak ozkogradni krajevni rodoljub, nego ljubi z vsem žarom svoje duše ves hrvatski narod ih prav posebej še hrvatske kmete.« Slovenski Ust v Argentini proti pavetičevcem »Samouprava«, glavni organ JRZ, objavlja naslednjo beležko: »V Buenos Airesu izhajajoči »Novi list«, glasilo slovenskih naseljencev v Argentini, napada v posebnem članku Paveličeve domobranske organizacije in v njih se zbirajoče Hrvate. List konstatira. da ti Hrvati niso v službi svoje domovine Jugoslavije. marveč nasprotno v službi neprija-teljev Jugoslavije in tudi neprijateljev Hrvatov. List zaključuje: V interesu vas Hrvatov samih, a tudi v interesu vseh Slovanov je, da naša zedinjena Jugoslavija obvaruje svojo integriteto in z narodnim edin-stvom oplemeni vsa tri naša plemena.« 4 Oin 49. V kombinaciji je zmagal Roen, ki mu je sledil njegov rejak Kaarby, tretji in obenem najboljši Srednjeevropec je pa bil Berauer, ki je razen vse Srednjeevrop-ce porazil tudi vse ostale Norvežane, Švede in Fince. Pri včerajšnjem teku na 18 km je bil vrstni red od 10. mesta dalje naslednji: 11. Zakariasen (Šved) 1:17:41. 12. Ryen (Nor) 1:17:55, 13. Berauer (CSR) 1:18:10, 14. Kaarby (Nor) 1:18:46, 15. Musil (CSR) 1:18:47, 16. Karppinen (Finska) 1:19:30, 17. Scillise (Italija) 1:19:33, 18. Strydsman (Šved) 1:19:38, 19. Freiburg-haus (Švica) 1:20:15, 20. Fredriksen (Nor) 1:20:38, 21. Gindre (Franc) 1:20:48 22. Klančnik (Jugos) 1:21:10, 23. Berger (Švica) 1:21:11 24. Mermoud (Franc.) 1:21:27, 26. Smolej (Jug°s> 1:21:37, 27. Busterud (Nor) 28. šimunefk (CSR), 36. Knap (Jug), 39. Vrana (CSR), 42. Kovar (CSR). V klasfikaciji narodov v alps>ki kam-binaciji je pri moških zmagala Francija s 1229.6, 2. Švica 1265.7, 3. Nemčija 1284.9, 4. Avstrija 1295.2; dame: 1. Nemčija 1687.8, 2. Švica 1741.6, 3. Anglija 1969.6. Chamoni.v, 17. februarja, a. Danes ob 9. je bil start" vojaških smučarskih patrulj; na tekmah je od tujih držav sodelovala edino Jugoslavija, dočim Nemčija ni nastopila. Zmagala je patrulja ki jo je vodil capt. Faure v 2:47:22, 2. Francija II 2:57:15, 3. Francija III 3:02:29, 4. Francija IV. 3:03:39. 5. Francija V 3:04:54, 6. Jugoslavija 3:04:57. Jugoslovensko patruljo je vodil poročnik Jovanovič. Patrulje so imele pred seboj 25 km dolgo pot. (Vsak tekmovalec je moral nositi torbo z bremenom 5 kg in biti oborožen s karabinko. Po trije vojaki so tvorili patruljo, ki jo je vodil častnik, in vsak izmed teh vojakov je imel na raz^jo-lago pet strelov. Ti trije vojaki so imeli sestreliti tri balone z daljave 150 m. Vodja patrulje pri streljanju ni sodeloval Ce se patrulji ni posrečilo, sestreliti vseh treh balonov, se ji vzame za vsak ne-sestreljen balon po 3 minute od časa, v kateTem mora priti na cilj. Jugoslovenska vojaška patrulja je pokazala lepe strelske sposobnosti, saj se je jugoslovenskim vojakom posrečilo, da so sestrelili vse tri balone. Francoske patrulje, ki jih je bilo 5, so se pokazale mnogo slabše pri streljanju, tako da jih je razsodišče kaznovalo zaradi nesestreljenih balonov. Pač pa so se francoski vojaki pokazali mnogo boljše smučarje od jugoslovenskih. Najprej je krenila na pot francoska patrulja, nato pa v razdobju po tr* minute ostale patrulje. Jugoslovenska patrulja je bila predzadnja, na koncu pa spet francoska patrulja. Vročekrvni poUtičnl nasprotniki Sušaške »Primorske Novine« poročajo iz Krka, da je prišlo tam do hudega pretepa med dvema skupinama političnih nasprotnikov. Pretepači so posegli po orožju, kamenju in kolih. Nastopiti je moralo orož-ništvo. ki je pretepajoče se politične nasprotnike razgnalo V pretepu je bilo 5 oseb lažje ranjenih, neki 2ič pa je bil tako Smrt slavnega dunajskega športnika Da naj, 17. febr. A A- Znanj nogometni strokovnjak generalni taja-.ik avstrij^ske nogometne zveze jn zveznj kaPitan Hugo Meisl je danes umrl za paralizo srca. Uča-kal je 55 let. Vremenska napoved Zemnnska; Novo pooblačenie z dežjem od časa do časa. zlasti v zapadni polovioi države, v planinskih predelih sneg. Nekoliko jasno bo samo v jugovzhodnih krajih. Temperatura bo narasla po vsej državj. Zagrebška; Deževno, v planinah sneg. - . Dnnajska: Izpremenlivvo. po večini oblač- hudo zdelan, da so ga morali prepeljati v I no, od časa do časa padavine, v nižinah po- 1 dnevi nad ničlo, Maši kraji in ljudje Lep uspeh pri natečaju v Skopi ju Preteklo jesen je odbor za proslavo 25-letnice osvobojenja Južne Srbije razpisal natečaj za idejne osnutke moriumentalnega spomenika kralju Petru Osvoboditelju in Aleksandru Uedinitelju. V tem spomeniku naj bi bila izražena velika hvaležnost Južne Srbije obema pokojnima vladarjema, hkrati pa naj bi spomenik bil priča svobodnega življenja in razmaha pokrajine. Za postavitev spomenika je odbor izbral prostor sredi Skoplja na trgu kralja Petra tik na početku mostu carja Dušana. Model levega slavoloka z likom kralja Aleksandra Uedinitelja Natečaja se je udeležilo sedem kiparjev s sedmimi arhitektu ker je razpis zahteval tudi urbanistično rešitev prostora ter točne situacijske in talne rise. Razsodišče, v katerem je bil tudi Slovenec, profesor skop-Ijanske univerze dr. France Mesesnel, se je -v nedeljo sestalo k ocenjevanju. Sklenilo je, da prve nagrade ne kaže podeliti nobenemu od sedmih osnutkov, dve drugi nagradi pa je podelilo modeloma kiparja Palavici- Ruda Fhkušny je pianist evropskega imena, eden najizrazitejših v mlajši generaciji te glasbene panoge. Te dni je po izredno uspelem koncertu v beograjskem gledališču igral na češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu za povabljene goste, med katerimi je bilo tudi Nj. Visoč. knez namestnik Pavle. Tehnično dovršeno in čustveno poglobljeno muzici-tanje Firkušnega je fasciniralo vse prisotne. Ta odlični češki umetnik priredi svoj ljubljanski koncert jutri, v petek ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani.. Na sporedu so skladbe Liszta, Chopina, Bacha, Suka. Prokofjeva i. dr. Za njegov, ljubljanski nastop vlada v Ljubljani upravičeno zanimanje. nija in arhitekta L. Laziča ter kiparja Antona Augustinčiča in arhitekta Draga Ga-liča. Tretjo nagrado pa sta prejela ljubljanski kipar Boris Kalin z arhitektom Vinkom Glanzom. Čeprav je odbor prejel v natečaj le sedem modelov in ni prisodi! prve nagrade nobenemu izmed njih, je razsodišče ugotovilo, da so vsa vposlana dela na visoki kvalitetni stopnji. Tako je uspeh dveh mladih naših umetnikov še tem pomembnejši. Spomenik sta si kipar Kalin in arhitekt Glanz zamislila v dveh simetričnih arhitektonskih delih: dva monumentalna slavolo- ka iz belega marmorja nosita vsak svojega kralja na konju. Vlita naj bi bila v bron ter postavljena drug drugemu v obličje v znak istih visokih idej in smotrov, za katerimi sta vse življenje stremela. Ob vznožju vsakega stebra, ki nosita lok se vijejo reliefi, ki simbolično prikazujejo delo vladarjev za osvobojenje Južne Srbije. Spomenik bi močno učinkoval s svojo umirjeno arhitektonikof posebno pa z obema odlično komponiranima plastikama vrh obeh slavolokov. Mlademu kiparju Kalinu kakor arhitektu Glanzu gre vse priznanje za uveljavljenje pri tem natečaju. Oče devetih nedoletnih otrok je padel v globok vodnjak In se ubil Usodna nesreča delavca Hinka Cigliča v Stražišču Kranj, 17. februarja. Sinoči se je po nesrečnem naključju ubil pri kopanju vodnjaka v Stražišču, 40-letni delavec Hinko Ciglič iz Kokri-ce pri Kranju. Tovarna g. Sirca v Stražišču gradi nov vodnjak, ki bo globok 55 metrov. Pri tej gradnji je bil zaposlen tudi pokojni Ciglič. Ko so včeraj ob 1. uri delavci končali delo in zapustili vodnjak, se je nesrečni Ciglič spomnil, da mora iti še po orodje. Kakor da bi slutil nesrečo, se je nekam obotavljal stopiti še enkrat v vod« njak. — »No, še to opravim, potem sem pa gotov,« je rekel in stopil na prvo stopnjico. Toda takoj prvi korak je bil usoden. Po usodnem naključju mu je takoj na prvi stopnici spodrsnilo in je zgrmel v črno jamo, kjer je v globini 40 m obležal z razbito glavo. Tovariši so takoj priskočili na pomoč in ga potegnili na zemljo. Nesrečnik je še dihal, toda o rešitvi življenja ni bilo mogoče več upati. Vodnjak, v katerega je padel Ciglič, je že izkopan do globine 40 m in ima vseskozi stopnice ter odre, na katerih si je nesrečnež razbil glavo. Najbrid- j kejša nesreča pa je v tem, da je deve-j tero nedoletnih otrok izgubilo očeta in so sedaj z ubogo vdovo prepuščeni bedi in lakoti, ako se jih ne bodo usmilili dobri ljudje. Nesrečni družini izrekamo iskreno sožalje in ji želimo naklonjenosti dobrih src. pokopan Maribor. 17. februarja. V lončarskem podjetju Ernesta Polanca pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se je snoči pripetila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Delavci so kopali v globokem rovu in izvažali ilovico, ko se je obok rova nenadno zrušil in se resul. V tem trenutku je bil v rovu 18-letni delavec Jožef Knupleš iz Spodnjega Gašte-raja, ki ga je popolnoma pokopalo. Ostali delavci so takoj priskočili na pomoč m so ga po več urnem naporu sicer rešili, vendar je kmalu potem izdihnil. Zdravmk je ugotovil, da je mladenič dobil hude notranje poškodbe in je bila vsaka pomoč zaman. Za nesrečni dogodek se zanimajo sedaj orožniki, ki skušajo ugotoviti vzrok nesreče. Pokojnik je bil zelo priljubljen, priden in pošten delavec ter je njegova tragična smrt pretresla vsakega, ki ga je poznal. Početje zločinske mačehe Pastorku je privezovala steznik, da ne bi jedel Gornja Radgona. 17. februarja. Razrednica prvega razreda osnovne šole v Gornji Radgoni ga. Marija Kovačecova je med svojimi učenci opazila, da prihaja v zadnjem času 7-letni Alojzij Kreft iz Ore-hovskega vrha v šolo bled in vidno hirajoč, čeravno je še pred nekaj meseci izgledal dokaj zdrav. Njen sum po tej nagli spremembi na fantku ji je bil šele sedaj pojasnjen, ko ji je prišlo do ušes svojevrstno skrivnostno početje fantkove mačehe. Vestna učiteljica je pregledala skromno ob-lekco fantka in spodnje oblačilo ter na vse svoje presenečenje opazila, da je imel revček preko trebuha v višini želodca trdo privezan steznik z jeklenimi vložki, ki je povzročal fantku hude bolečine. Na vprašanje učiteljice je hirajoči Lojzek s solznimi očmi pojasnil, da mu je njegova brezsrčna mačeha že pred lanskimi božičnimi prazniki privezala steznik preko trebuha zelo trdno z naročilom, da ga mora nositi noč in dan, i da ne bo preveč pojedel. | Ker pa je revček napram učiteljici brid-: ko potožil o boleč h, ga je gospa napotila k zdravniku dr. I ranču Brezniku v Gornji Radgoni.. Zdravnik je ugotovil, da jc fant imel steznik privezan že prcce.i časa in tako trdno, da je že nastopila deformacija mišičevja, kar jc seveda povzročalo naglo hiranje sedemletnega Lojzeta Orožni-štvo v Gornji Radgoni jc pozvalo brezsrčno mačeho na odgovor. Zločinska žena je svoje brezsrčno početje priznala, češ, da je to res storila zaradi tega. da pastork ne bi preveč pojedel. Seveda so orožniki takoj prijavili zločinko kazenskemu sodišču, kjer jo čaka gotovo primemo plačilo. Ljudstvo pa pravi, da bi bila edino primerna kazen, če bi zdaj obskurni ženščini privezali steznik, da bi ga nosila vsaj še enkrat tako dolgo, kakor njen nesrečni pastork. Kaj bo z mladim morilcem? Štefana Božička so včeraj prijeti, žrtev pa pokopali Poljčane, 17. februarja. Mladega morilca pokojne 71-letne Amalije Neudekerijeve so danes že prijeli in spravili v zapor. Sum je bil popolnoma upravičen. Štefan Božičko. kakor se imenuje mladi,, šestnajstletni toda izredno zakrknjeni zločinec, je izginil taikoj v torek dopoldne. čian je izvedel, da eo odkrili zločini. Čez dan se je skrival v gozdu, ponoči pa «« je prikradel domov. Takoj zjutraj se jie to razvedelo in neki občinski odbornik iz Ma-kol se je podal k Božičkovim ter je fanta povabil s seboj na občino. Obenem so bili k aretaciji pozvani orožniki iz Poljčan. Na občinskem uradu je fant izprva sicer odločno tajil, kmalu pa 6e je omehčal in je podrobno izpovedal, kako ie zločin izvršil. Dne 27. januarja — torej ravno pred treni; tedni — ob 7. zjutraj se je priplazil do hišice Amalije Neudekerjeve. Že večkrat je pri njej na podstrešju kaj malega ukradel in je zato bil prepričan, da ga Neudeker- jeva budo črti. Da, že pred letom ji je nekoč zagrozil v obraz: »Te bom kocčal!« Pa se mu je starka posmehnila in odvrnila; »Nc verjamem! Si preneznaten« Vse leto je potem kuhalo v mladem zločincu, dokler se ni odložil, da svoj strašni sklep jzvede. Vezna vrata so bila še zaklenjena. Božičko se je torej splazil v hijšico skozi koamico, kjer se je vzpel na polstrešje od tam pa s-e Je splazil v vežo. Neudekerjeva je sedela na postelji in se česala. »Kaj iščeš?« &e je raztogotila nad fantom. ki se je nepričakovano pojavil pred njo- Tedaj pa se je fant ves besen zakadil vanjo in jo udari! s topim delom sekire po glavi, da je omahnnila nezavestna. Ko je videl kri. jo je udaril s sekiro še parkrat po obrazu, nato je glavo hladnokrvno zavil v ruto, katero je pod vratom zavezal, da bi ustav-;! brizganje krvi. S postelje je spravil starko na tla in jo zavlekel pol klop ob oknu. Vzel je možnar, verižjco od 6tenske lire hi takšne drobnarije, ter odšel po isti poti, kakor je bil prišel. Drugo jutro se je vrnil in je stikal po hišici. Nasproti nekaterim sosedom se je lahkomiselno hvalil, da je možnar vendar dobil, češ; »Čeprav je š4o rodo (trdo), šlo je pa le!« Orožnikj so fanta dane« takoj po zcsli-Sanju odpeljali čez Poljčane v Slovensko Bistrico. Slaboten je, da bi mu pač n.hče ne prisodil tako strašnega dejanja najmanj pa tieti. ki je včeraj pri obdukciji pokojne Amalij© Neudekerjeve z grozo dejžU: »Tako razmesarjene ženske še nisem videl!« Vendar je fant strahovito zagrenjen Kaj se je kuhalo v tej nesrečni mladi duši? Tu gre za strašno posledico slabe vzgoje. Je edine« posestnika, toda kakor vsi trdijo, ni užival takšne nege. kakršna je mlademu človeku potrebna. Prav zgodaj je zašel na kriva pota. Ko je še pred dvema letoma zahajaj v šolo. je nekoč med odmorom vlomil v miznico in ukradel učiteljici 325 Din, krivdo pa je odločno zvračal na sošolce. V poboijševalnioj se bodo morali pač zelo potruditi. da se jim posreči spraviti tako stiaš-no zavoženo usodo mladega fanta na dobro pot. Pokojno Amalijo Neudekerjevo so danes ob vdiki udeležbi prebivalstva pokopalj na makolskem pokopališču. Državni zaklad tožen za 11 milijonov Spor glede kompetence sodišča in tožitelja Ljubljana, 17. februarja V predvojnj dobi so naši vlagatelji, predvsem revnejši sloji, vlagali svoje prihranke v dunajsko Poštno hranilnico. Kakor je bilo možno ugotoviti, dosegajo U prihranki skupno 13.255 100 kron. terjatve trgovcev ;n imdustrijcev po številu 2.843 iz naslova čekovnih računov pa znašajo 27.283.613 kron. Z namenom, da bj vsi ti interesenti prišli do svojega denarja, je bilo že 1- 1934. v Ljubljani ustanovljeno Društvo za zaščito interesov vlagateljev pri bivši Poštni hranilnic; na Dunaju To društvo si je od svoje ustanovifve dalje na vse razpoložljive načine neprestano prizadevalo za uresničenje tes-a načrta, pa do dane* še ni uspelo. Kakor je znano ?o države naslednice bivše avst.roo.amfi.ke monarhije, med tem; Jugoslavija, sklenile po prevratu konvencijo, ki Je Ma 1. 1925. v Rimu zamenjana 7. dodatnim aranžmajem. Ratifikacija je bila 31. junija 1. 1929 objavljena v Službenih no-vinah. Po tph konvencijah ie naša država prejela za okrog 11 milijonov gotovine »n vrednostnih pip rje v /a kri»b> n^eMond-" ga b'o>ka. k; so ga tvorile vse terjatve iz naslova hranilnih vloe in čekovnih računov. Taiko je tedaj dolžnik naših vlagateljev in lastnikov čekovnih računov postala naša država. Imenovano društvo ki šteje 59*> članov, se je zaradi tega odločilo po uspehih raziih informacij, da izterja v imenu svojih članov s solno toži k) ol države nj:h terjatve, ki znašajo 1 553.997 kro»n za hranilne knjižice in 927.268 kron za čekevne račune. Tožlia je oktoVi lani po svojem pravnem zastopniku vložilo pri sreskem sodišču v Ljubljani. Tožena sta državni zaklag jn • Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije, kater; za6 o-pa državno pravobraniteljstvo. Upniki tudi zahtevajo v tožbi, naj ini državni zaklad izplača njih terjatve najmanj po zlati pariteti, ki je veljala ob koncu svetovne vojne- Od tega ča&a pa poteka tudi spor. kdo ;e pristojen v tej zadevi razsojati. jn tudi. kdo jf upravičen tožijti. Kakor vse kaže, ta še n« bo kmalu končan, dasi je bila /a včeraj 7c v drugič pravilno razpisana sodna obravnava prei IjuiVjanskim sreskim sod;-ščem. ki naj bi jo vodil sodnik poed-nec sreskega sodišča dr. Štular Najprej je namreč sresko sodišče samo zavrnilo tožbo iz nazloga da n- kompetentno razsojati v tej zadevi. Na rekurz zastopnika obtožbe je okrožno sodišče temu irrolilo in odločilo, da se mora razprava vršiti preJ sreskim sodiščem Toda medtem, ko je zreško sodišče razpravo razpisalo za 1 •*■ december lani se ie pritožil) državnn pravo-branjtel:stvo na Stol sedmorice v Zacrebu 7. utemeljitvijo, da sresko sodišč* n; kom peten tno razsojati v tej zadevi. Sto' sedmori-ce je ta rekurz zavrnil in tako bi bilo imelo priti včeraj do razprave, da se ni P«j?-v"!o novo sporno vprašanje o tem. kdo T' kompetenten /a tožbo. To vprašanje ie sprožil zastopnik državnega pravobraniteljstva in tako sploh ni prišlo do razprave, od katere so si upniki ol^efali svo: denar, n"1 katerem zaman čakajo deset,let'e >'n ver. a imajo z i -j nesooren zahtevek posebno odt'ej. ko ;e niša država po sklenitvi konvenolj gojili. G. A- Jarc je kot solist s svoji uilepim tenor jeni zapel Schubertovo pesem Nestrpnost«, g. .los p Dornik pa Ha^eovo serenado: olja g. Josip Dornik pa Hatzeovoeerenado. Pev«=k; zbor pod vodstvom g. dr. Rapotca ie ubrano zapel nekoliko pesmi, med njim' istrsko hMn no »Predobri Bože?, in >Soči«. Sledil je dru« žabni večer. Celolna prireditev fe je razvijala v znamenju prijateljskega razpoloženja. Kupujte domače blago! dvajsetimi leti t • • Neuspeli poskusi Avstrije, da zaključi separatni mir UJloga princev Bourbon-Parsna med Dunajem In Parizom Dnevniki prinašajo zanimivo vest, da namerava Franco po končni zmagi ustoličiti na španski prestol brata bivše avstrijske cesarice Zlte, princa Ksaverja Bourbon-Parmskega. Prav te dni poteka dvajset let, odkar je omenjeni princ pomagal svojemu bratu, že pokojnemu Sikstu v vlogi zaupnikov Karla Poslednjega pri navezanju stikov z zavezniki za sklepanje separatnega miru propale monarhije. Dvajset let je prav za prav kratka doba m vendar je dorasla življenju upa-polna mladina, ki jo ji povsem neznani spomini grozotne vojne. Vsak dan legajo v zemljo v strašnem ognju ojekleneli -borci in kar jih je še živih iz velike armade frontnikov so srečni, če jim je poleg neizbrisnih spominov ostala trohica zdravja za še odmerjeno življenjsko pot. In v dobo najhujšega svetovnega klanja, ko so velike bitke na vseh frontah dosegale v strahotnih ofenzivah ob Soči zadnje postaje križevega pota, so se pred dvajsetimi leti od februarja do oktobra tiho v zaledju predli poskusi, doseči za trhle-čo monarhijo čim povoljnejši mir z zavezniki. Bourbonska princa Sikst in Ksaver sta že v početku vojne odpotovala z Dunaja preko Švice na Francosko. V sporazumu z dunajskim dvorom sta se priglasila v francosko armado, hoteč tako »manifestirati svojo francosko kri«. Bourboni so bili namreč s Habsburžani vred trdno prepričani o porazu Francije v svetovni vojni in računajoč s povratkom monarhije, no ae že videli na prestolu svojih prednilkov. Toda francoska vlada je prijavo obeh princev v armado gladko odbila. Odpotovala sta k belgijskemu kralju, ki jih je v soglasju s Parizom sprejel najprej v sanitetno, končno tudi v vojno formacijo belgijske armade. Ko je Karel Poslednji zasedel jeseni 1916. prestol, se je mati, nadvojvodinja Parmaka obrnila s prošnjo na belgijsko kraljico, da bi izposlovala princema dovoljenje za prehod v Švico, kjer da ju čaka važna misija po nalogu dunajskega dvora. Dne 25. januarja 1917. je dospel Sikst z bratom v Švico, medtem ko je bila še prej v Parizu odklonjena njegova Poin-careu prijavljena avdienca. Na cesarjevo željo, da bi prevzel vlogo posredovalca za mir med Antanto in A.O. monarhijo, je princ Sikst 10. februarja odpotoval v Francijo, da sporoči Karlove želje pariški vladi. 2e 12. februarja se je vrnil v Švico, kjer mu je poseben cesarjev kurir izročil drugo pisano, v katerem je bil Karel pripravljen skleniti mir na temelju vrnitve Alzacije in Lorene Franciji, izpraznitve Belgije in Srbije ter izročitve Carigrada Rusiji. Dne 21. februarja je prispel v Švico drugi odposlanec Dunaja ter povabil Siksta v sporazumu z a.o. zunanjim ministrom Czerniinom na Dunaj. Dne 5. marca je prispel Sikst v Pariz in izročil Poincareu lastnoročno cesarjevo in Czerninovo pismo. Dočim je Kare! v slojem pismu izjavil, da bo Avstro-Ogr-ska podpirala Francijo in z vsemi sredstvi pritiskala na Nemčijo za mir, je Czerninovo pismo naglašalo, da je avstro, nemška zveza tako trdna, da jo bo težko razdTeti. Tretji dan bivanja v Parizu se je Sikst ponovno sestal s Poincarejem in min. predsednikom Briandom, ki sta obljubila. da bosta cesarjeve želje sporočila carju Nikolaju, kralju Juriju in Lloydu Georgeu. Princ Si'kst je nato odpotoval v Švico in izročil pismo s francoskimi pogoji za mir cesarjevemu kurirju, grofu Erdddyju, ki v svojih spominih takole opisuje svoj delikatni posel; Dne 15. marca me je nujno poklical k sebi cesar Kari in mi ves vznemirjen dejal: _ Dragi, ponovno moraš v Švico. Ali to pot bo tvoja naloga zelo težka. Privesti moraš oba moja svaka na Dunaj in nihče ne sme zvedeti, kdo sta. V Bernu se prijavi generalu Einemu, ki ti bo dal nadaljnja navodila. Bodi oprezen, general sam ne ve. za kaj prav za prav gre! Bil sem iznenaden! Cesar mi je še sporočil, da se bosta oba princa nastanila v nekem generalskem prenočišču pod imenom inženjerja Bertrand, kjer ju moram poiskati. Sam nisem znal, kako sem odšel z av-dience. Konec koncev sem vendarle bil častnik jn plemič, z dolžnostmi do domo- vine. Kaj bo. če kakšen orožniški častnik spozna brata Bertranda in izve še javnost. In če zvedo še Nemci! Zavezniki se bore »ramo ob rami«, dva častnika sovražne armade se pa pogajata medtem s cesarjem o miru ... Preko švicarske meje sem tudi topot srečno dospel. V ženevi sem takoj stopil na avstrijski konzulat, kjer sem prejel dva potna lista a slikami elegantnih gospodov iz Rue de Pomier v Neuchfttelu. Po nekaj dneh čakanja sta prišla brata Bertranda. Vljudno smo se pozdravili in oba elegana sta živahno razgovarjala o naši »akciji«. Princ Sikst je pripovedoval: — Z mojo materjo sem se že leta 1916, še pred smrtjo Fran j a Josipa razgovarjal o možnosti a. o. separatnem miru. Poznal sem dobro svojega svaka Karla in njegove antipatije do vrhovnega poveljnika Friedricha. V marcu 1915. sem bil pri papežu, ki je pa izjavil, da je mir za Avstrijo nemogoč brez odstopa zemlje Italiji, še pred vstopom v belgijsko armado sem se razgovarjal s francoskimi državnilki. katerim sem naglasil svoje mnenje, da Avstro Ogrska ne sme biti popolnoma uničena. Pač pa naj pade Pruska, naglašam Pruska s cesarjem Viljemom, ne Nemčija. Prusija naj dobi meje, ki jih je imela 1815, ko še ni segala do Rena... -— V Avstro Ogrski, Je nadaljeval princ Sikst razgovor, obstojata dva tabora, nemški in madžarski šovinisti... Smatram za potrebno, pri svojem svaku cesarju zastopati stališče, da brezpogojno zatre madžarsko hegemonijo. To je pa mogoče le tedaj, da Rumuniji odstopi Er- delj, Srbiji pa Bosno in Hercegovino. Ali ni tako? — mi je princ namignil in nadaljeval : — Vse to sem poudaril že v Parizu in svaril pred tem, da se daje Češki polna svoboda. Nasprotno, Češka s pomanjšano Madžarsko naj ostaneta povezani v personalni uniji z Avstrijo, da se tako očuvajo sudetski Nemci pred prusko infekcijo... —Kaj pa Italija? sem vprašal. — Da, da... Trident, Istra, mogoče tudi Trst mora pripasti savojskemu domu, se je princ z ozkimi ustni vprav satansko nasmehnil... Dne 22. marca smo srečno prispeli na Dunaj. V mraku smo se z avtomobilom odpeljali v grad LaxenbuTg. Zavili smo okrog hlevov, kjer nas je sprejel dvorni kaplan Weber. Skozi tajna vrata smo krenili v sobe cesarske dvojice. Princa sta vstopila, jaz sem prevzel stražo pred vrati. Prispel je tudi zunanji minister Czer-nin. o katerem sta se kasneje oba princa zelo nepovoljno izrazila. Drugo jutro so se razgovori nadaljevali in na večer dne 24. maja sem oba princa pospremil na mejo, v Vorarberg. Ker se nisem upal pustiti princa sama čez mejo, sem ju spremljal še v Liechtenstein, kjer jih je zaupnik odpremil čez mejo. Konec aprila sem dobil .ponovno cesarjevo povelje, da pripeljem princa na Dunaj. Dne 24. aprila smo se res sestali ob Zugerskem jezeru — ali s princema je bil tudi francoski oficir poročnik Pinet de Manteyer! Vpričo njega so napisali za cesarja dve pismi. Dne 4. maja sem se apet vrnil z Dunaja v Neuch&teL Priac Domače vesti Avtomobil gospoda predsednika občine Ljubljanski naročnik nam piše: Kot davkoplačevalec sem si šel ogledat novi proračun ljubljanske občine, ki je razgrnjen na mestnem poglavarstvu. Mnoge zanimive stvari sem našel v njem. 2e Slovenec« je v nedeljo poročal, da so prejemki predsednika občine povišani od dosedanjih 86.400 na 96.000 din. Zanimive so tudi številke, ki se nanašajo na »vzdrževanje osebnega avtomobila Daimler g. predsednika občine«. Ta postavka, ki je v lanskem proračunu nisem zasledil, znaša 40.258 din. Od tega gre 600 din za članarino Avto klubu, 16.500 din pa za 1500 kg bencina po 11 din. Proračun je poskrbel tudi za g. šoferja g. predsednika občine. V proračunu so namreč naslednje postavke za njegovo službeno obleko: 1 čepica za 60 din, 1 par čevljev za 160 din, 1 zimska obleka za 800 din, 1 kratek suknjič za 600 din, 1 delavska halja za 120 din, par zimskih rokavic za 150 din in končno še zimski plašč, podložen s krznom, za 2500 din. Skupaj določa proračun »za službeno obleko šoferju osebnega avtomobila g. predsednika občine« 4390 din. ZA MASAŽO DIANA FRANCOSKO ŽGANJE * Smrt vrle slovenske žene. Ves kropar- ski okoliš se je zbral v nedeljo dopoldne v Lipnici, odkoder so spremili na dobrav-sko pokopališče Špelco Mikljevo, ali, kakor jo je vea okraj dosti bolje poznal Logarjevo mamo, staro 78 let. Usoda je hotela, da je nastopila svojo poslednjo pot vprav ob 501etnici svoje poroke in svojega prihoda v Lipnico, kamor se je primožila na lepo domačijo. Pokojnica je bila pravi vzor neskončno blage slovenske žene, ki je delila dobroto na desno in levo. Njena ra dodam ost je bila splošno znana. Za popotnega človeka je imela vedno streho in prigrizek. pod svoj krov pa je sprejemala tudi bolnike in jim stregla kakor rodna mati, ne da bi bila kdajkoli vprašala, kdo bo plačal. Zlasti po smrti svojega moža se je posvetila na široko samarijanskemu delu usmiljenja in pomoči do bližnjega. V njeni hiši je umrlo kar sedem ljudi, ki jih je sprejela iz gole gostoljubnosti in plemenitosti v varstvo in jim delila pomoč, žalni sprevod je bil seveda najlepši dokaz globoke ljubezni, pa tudi spoštovanja, ki ga je uživala pokojnica med vsemi domačini. Poleg kamnogorišktga župnika je opravil pogrebne molitve še dobravskj župniik g. Rogelj, ljudi je bilo pa tolilko, da se jih zbere komaj ob izrednih prilikah tako število. Bil je najlepši, sončni zimski dan, ko je sprejemala zemlja telesne ostanke žene, fci ji bo ohranjen vsekdar najsvitlejši, hvaležni spomin! * Novj grobovj. V Trstu je umrla gospa Avgusta Vodopivčeva, vdova po velikem županu bivše mariborske oblasti. Ugledna pokojnica si je v Jugoslaviji pridobila mnogo simpatij. Po smrti svojega moža pa se je vrnila v rodni Trst, kjer bo zdaj tudi našla večni počitek v grobnici Maehnetove rodbine. — Včeraj dopoldne je umrl na Rakeku g. Jovan L- Acimovič, posestnik jn špediter, star 53 let. Zapustil je vdovo in dve hčerki. Pogreb bo jutri ob 9. — Pokojnima blag sponi in. žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt bivšega urednika »Srbske Reči«. V Sarajevu je umrl, zadet od kapi, bivši novinar in nadsvetnik mestnega poglavarstva Dušan Maksimovič. Pokojni Maksimovič je bil nekdaj več let urednik »Srpske reči« in tudi predsednik sarajevske sekcije novinarskega združenja. Služboval je tudi v bivši pokrajinski vladi, pozneje pa je bil šolski referent pri mestnem poglavarstvu. * Zahvala. Vsem listom, društvom, pevcem in pevkam, prijateljem in znancem, ki so se me spomnili ob mojem srečanju z Abrahamom, izrekam svojo iskreno zahvalo! — Zorko Prelovec. * Malenkostna plača za nap°rno službo. Občina konjska v srezu djevdjelijskem nima velikih izdatkov za svoje uslužbence. Tako malenkostne plače menda nihče nima, kakor jo imata dva postna sla te občine Na mesec dobivata po 50 Din. V službi se menjavata, noseč pošto iz občine v Djevdjelijo m nazaj. Razdalje je velika in tako morata oba sla prekoračiti na mesec 600 km ali vsak po 300 km za 50 Din. Na leto pa prehodi poštni sel 3.600 km za 600 Din. * Občni zbor ljubljanskega oblastnega odbora jugoslovenskega Aerokluba bo v sredo 6. marca ob 18. v prostorih Avtokluba, Kongresni trg Ul. v Ljubljani- * Iz »Službenega lista« »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 14. z dne 17- t- m. objavlja uredbo o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Anglijo in Severno Irsko, seznam angleških naprav, pooblaščenih za izdajanje potrdil o izvoru blaga, naredbo. s katero se izvzemajo od obveznosti zavarovanja osebe, zaposlene pri urad.h. napravah in podetiih javnopravni teles, pravilnik o uporabljanju in upravlja nju sklada za pospeševanje turizma v turi stičnih krajih kraljevine Jugoslavije in raz ne druge objave. * Napoved velikega islamskega praznika. Muslimanske verske ustanove so razglasile, da se bo veliki islamski praznik kurban bajram pričel 21. t. m. Ta praznik traja tri dni. * T'hotapstvo bivšega poslanika in pajdašev pride pred sodišče. Lani je vzbudila veliko senzacijo tihotapska afera bivšega poslanika dr. Aleksandra Bodija in njegovih pajdašev, ki so iz inozemstva uvažali preproge in razne druge dragocenosti s pomočjo ponarejenih listin. To tihotapstvo je povzročilo državi ogromno škodo. Beograjsko okrožno sodiSče je ne glede na preiskavo carinskih oblasti uvedlo kazensko postapanje proti glavnim tihotapcem. Apelacijsko sodišče je odobrilo, da se izvede to postopanje proti dr. Aleksandru Bodiju, njegovi ženi Lidiji in svaku Ivanu Nečajevu ruskemu beguncu in trgovcu s preprogami Nečajev je zaprt in ko se je pritožil proti preiskovalnemu zaporu, je bila od višjega sodišča njegova pritožba zavrnjena. V tihotapsko afero je bilo zapletenih, kakor znano, še več oseb in bodo nekateri kaznovani samo od finančne oblasti. * .Sneg v Južni Srbiji. V nedeljo ponoči je začelo močno snežiti na planinah Vlaj-nici in Bukoviku v Južni Srbiji. Padlo je toliko snega, da so nastopile neprijetne prometne ovire. Potniški vlak na ozkotirni progi Ohrid—Tetovo—Skoplje je v pone deljek pri vasi Zelenlcovu na Bukoviku obtičal v snegu, ki je visok do poldrugega metra. Sneg so odkopavali vaščani iz Okoliških vasi in vlak je prišel v Tetovo s triurno zamudo Tudi na cesti Gostivar—De-bar_ ki vodi preko planine Vlajnice, so nastale hude prometne ovire. * Tihotapci iz Zadra. Organi finančne kontrole iz Šibenika in orožniki so zaplenili v Vodicah 12 zabojev sladkorjev češkoslovaškega izvora, ki je bil vtihotapljen iz Zadra. V Betini pa so zaplenili tri zaboje sladkorja, veliko kanto špirita in večjo zalogo italijanskih vžigalic V Pirovcu pa je padel v roke finančnim organom velik avtomobil, poln sladkorja. Avtomobil je last nekega kninskega trgovca, ki pa zatrjuje. da ie svoje vozilo posojal proti odškodnini raznim ljudem in da ne ve, kdo se je z njim zadnjič vozil. * Najstarejši Bosanec je umrl. V vasi živinici blizu Tuzlo je umrl v starosti 103 let Ibrahim aga Topučič Pokojni je bil najstarejši Bosanec in poznala ga je vsa Bosna in Hercegovina, ker je mnogo potoval in ker ni zamudil nobene konjske dir ke. Topučič je bil premožen gospodar Kup čeval je tudi s konji in ni zamudil nobenega večjega sejma. Čvrst in veder je bil do svoje smrti. Istega dne. ko je umrl, je bil zjutraj še v vaški kavarni kjer je pil črno kavo in se z drugimi gosti razgovarjal o lokalni politiki Ko se je vrnil domov, je spet naročil, naj mu skuhajo kavo. Ko so mu kavo prinesli, je t-edel na svoji preprogi in žena je mislila da dremlje. šele čez nekaj časa so opazili, da je mrtev. Starec se je po zapovedi svoje vere vse svoje življenje izogibal alkoholnih pijač, popil pa je vsak dan mnogo črnih kav in pokadil preko 100 cigaret. Oženjen je bil 24krat in imel je celo trumo otrok, živijo še zadnje tri njegove žene in 38 otrok poleg mnogoštevilnih vnukov in pra-vnukov. * 1C0 dni brez solnea človeka izčrpa, da je bled in utrujen. Telo in živci so potrebni okrepčilia in novih moči. Zaradi tega se podvršeio mnogi spomladi biomalčni kuri. Biomalc Pcinar-a organizmu pr; njegovi obnovi. V vsaki dozi (pol kg) eo okrepčilne sestavine iz 14.700 na solncu dozorelh jeome novih zm. Doza za poizkus stane 12-50 Din in se dobi v lekarnah. • Socialne zdravstvena pridobitev Gorenjske- Okrožni urad za zavarovanje detaveev v Ljubljani naznanja, da bo v nedeljo 21. L m. ob 10. dopoldne novo uradno poslopje v Kranju slovesno blagoslovljeno in odprto. Novo uradno poslopje z vsemi svojimi sanitarnimi napravami predstavlja važno ustanovo socialnega zavarovanja ;n socialne za* ščite našega delavstva in nameščenetva. Pra>v posebno pa je nova zgradba Pomembna pri dobitev na soeialno-zdravstvenem polju za Gorenjsko, ker zahteva napredujoča mdustrj-jalizaeija te pokrajine dobro urejeno zdravstveno pomoč in socialno zdravstveno zaščito delavcem jn nameščencem- Proti zaprtju in težavam vsled hemoroidov veljajo že več let kot dobro sredstvo Leo-1 pilule vsled svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, vsled popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh lekarnah. Ogla« peg. & br. 3336 do« 19. H. 1S3S. Iz Littbljane u— Proslava škofa J. J. Strossmayerja v šiški. Jutri v petek bo sokolsko društvo Ljubljana — šjška proslavilo spomin vel,ke» ga narodnega buditelja in Jugoslovana, velikega dobrotnika raznih kulturnih in nacio-nalih ustanov- Ta veliki mož je bil djakoveki škof, Josip Jurij StrossniaJer. Njegovo ime ie znano po vsej naši domovini jn po vsem slovanskem svetu. Tudi šišensko sokolsko društvo je bilo deležno njegove dobrote in ko se je leta 1902. ustanovilo, je bil med prvimi, ki je Pristopil kot ustanovni član V spomin na tega velikega moža priredi na še društvo v petek proslavo s koncertom, na katerem sodeluje »Društvo ljubljanskih kon-servatoristov«. Spominski govor o Stro6smas yerju bo imel društveni prosvetar br. Roth Matija. G. Prevoršek Uroš bo zaigral Wie-niawskega violinski koncert v D"molu. Gdč. Ljudmila Polajnarjeva bo zapela arije iz Puccinijeve opere *Tosca« in Boheme« ter Lajovičevega »Tkalca«, Borodinov »Noctur-no« in Dvofakov »Valček« bodo zasviraLi gg- Prevoršek Uroš. Burger Kajetan, žižs mond Janez in Praprotnjk. Arijo iz opere »Boheme«, Adamičevo »Noč je črna« ter Pav-čičev »Potrkan ples« jn »Pa moje ženke glas« zapoje g. Friderik Lupša. Za zaključek pa lx> zopet nastopil g- Prevoršek Uroš z lastno kompozicijo in to s »Španskim plesom« m »Jota Na vara«. Vse točke spremlja pri kla virju g. prof. Reinhold Galat;a. Proslava odnosno koncert bo v velikj dvorani sokolskega doma v šiškj. Spored prireditve je sestavljen res skrbno ter nam vsj sodelujoči jamčijo za prvovrstni umetniški užitek. Vabljena je vsa javnost ter vsi pripadniki sokolske družine na ta koncert- u— Predavanje y društvu »Pravniku«. V petek, dne 19. t- m. bo predaval v društvu »Pravniku« g. univ. profesor dr. Mtfan Škerlj o temi »Naurt občega državljanskega zakonika in trgovinski zakonik«. Predavanje bo v ljubljanski pravosodnj palači, soba št. 79. in se pr.čne točno ob 18. u— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana vabi člane in vse, ki 6e zanimajo na predavanje, ki bo v torek 23. t. m- ob 20. uri v mali filharmo nični dvorani na Kongresnem trgu. Predaval bo g; . Alfred Lestin, generalni zastopnik Hoeschovih tovarn o lastnosth, prednostih in uporabi jeklen h zagatnih sten s poseb nim ozirom na Hoeschov sistem. Predavanje bodo ponazorjaLi filmi in projekcijske slike- Vstop prost. u— XIV. rednj občnj zbor Združenja elektrotehničnih obrti za Draveko banovino v Liublami se bo vršil v nedeljo, dne 21. februarja t 1. ob pol 21. urj dopoldne v be>lfi dvorani hotela »Union«- Udeležba ie 'a vse člane strogo obvezna. Za vsak neopravičen ali neutemeljen izostanek se bo postopalo v smislu določil obrtnega zakona in pravil združenja. — Predsednik. u— Pravilnosti in abnormalnosti mla-dostnik°vega dozorevanja je naslov predavanja Splošnega ženskega društva drevi ob 20. na šentjakobski šoli. Predava prof. V. Čopič. Dobrodošli! u— Trio gdč. Brandlove poznamo že lz prejšnjih let, a žal v premajhni Hubadovi dvorani ni prišel do veljave. Tokrat bo koncertiral v frančiškanski dvorani 26. t. m. O Brandlovem triu so pred dnevi pisale VViener Neueste Nachrichten: Bodimo veseli, da so se te divne umetnice našle. To glasbo bomo težko še kedaj čuli v tej popolnosti ... Žrebanje 15. februarja 1937 drž. razredne loterije: Din 1.000.— št.: 15.708, 15.779, 17.424, 24.853, 24.859, 24.893, 33.014, 33.039; 33.044, 46.102, 46.128, 46.133, 46.148, 46.197, 62.022, 62.026; 62.049, 62.088, 89.891. 95.779. Žrebanje 16. februarja 1937. Din 5.000.— št.: 17.420, Din 2.000.— št,: 46.196, 95.757, Din 1.000.— št.: 5.822, 5.854, 24.836, 24.852, 24.888, 24.891, 33.006, 33.077 62.002, 62.064, 62.078, 62.085, 95.788. ZADRUŽNA HRANILNICA — Dalmatinova 7. Sikst je smel z menoj na Dunaji njegov brat Ksaver je pa moral ostati' pri poročniku de Manteyerju v Švici. Dva dneva je bil Sikst v razgovorih na Dunaju, Dne 10. maja je odpotoval z usodnim cesarjevim pismom, ki je vsebovalo italijansko ponudbo za mir in pripravljenost Avstrije za mirovna pogaja-nja. Spremil sem princa v Švico, odkoder je potoval naravnost v Pariz. Po&lej se je razvijala tragikomedija teh mirovnih poskusov, še v početku tajnih razgovorov z zavezniki je Karel Poslednji posetil nemško fronto, osebno prisostvoval proslavi Viljemovega rojstnega dne in napival čašo zvestemu zavezniku. Odločno je protestirala pri svojih zaveznikih proti tajnim Karlovim poskusom separatnega mira tudi Italija, čim je zvedela zanje. Nemci dolgo niso zvedeli za Sikstova potovanja in grof Erdody popisuje v svojih spominih efekt poraznega razkritja. V po'etju 1918 je stal v Badenu pri Dunaju dvomi vlak. Cesar in cesarica sta bila namenjena v Budimpešto. Toda nikogar ni bilo. Vea zelen je pridirjal grof Hunyadv in bruhnil iz sebe: — Vse vedo. vse... Cesar je ves iz sebe... Trenutek kasneje me je pozval Karel k sebi Ni mu šlo v glavo, kako so mogli Nemci zvedeti za posredovanje parmsk;h princev med njim in Clemenceaujem. — Prosim te, "eci mi, kaj bo zdaj? Drugi dan me je iznenada pozval k sebi Czernin. Razburjen je zlil name celo ploho besed in mi prigovarjal, naj prevzamem vso odgovornost nase. — Ce tega ne storiš, je moj položaj uničen ... — Niti v glavo mi ne pade, sem odgovoril hladno in odločno. Czernin je bil bled od jeze: — Cesar se je kompromitiral. Mora ali vse tajiti ali se pa odreči prestolu. Razumeš! Ti ga moraš na to pripraviti. — Za nič na svetu in nikoli! sem odgovoril. Moja dolžnost je izvrševati cesarjeva povelja in ne prikrivati osebne interese kakega ministra ,. Czernin me je zgrabil za ramena in kriknil: — Ce tega ne storiš, sem mrtev človek. Ne preostane mi drugo nego revolver... Torej? — Torej! sem vzrojil, izvlekel svoj revolver in ga položil na mizo pred Czer-nina. Zatem sem naglo odšel iz sobe in zaloputnil vrata. Počasi sem stopal po stopnjicah. Toda strela ni bilo čuti. Czernin je ostal pri življenju ... Vojna vihra je divjala dalje. Kakor bi je lahko ustavilo že usodno, pa zamujeno naključje skupne operacije solunsko.ru-munsko-ruske ofenzice 1. 1916 prav tako bi lahko uspela posredovanja parmskih princev v marsičem izpremenila sedanje lice Evrope. Toda neutajljiva moč. s katero so zahrepeneli narodi po svobodi, je terjala nove, še strašne žrtve za poveli-čani cilj samoodločbe, m ko je bila po štirih letih, treh mesecih in 10 dneh dose- žena poslednja postaja grozotne Kalvari-je, je zajela smrt na krvavih poljanah 12.990.570 borcev. V vsaki minuti je tako rekoč pobrala smrt šest življenj, v vsakem dnevu povprečno 8327 mož... S krvjo skoro 13 milijonov padlih junakov bi napolnili jezero s 52.000 m3 prostornine, z 52 milijoni litrov prelite dragocene človeške krvi bi lahko en dan nadomestili ogromne množine vode, ki padajo čez orjaški slap Niagare. In če bi borce v trpljenju položili na progo enega poleg drugega. bi dosegli 16.000 km dolgo žalostno pot in skoraj trikrat lahko pokrili vse naše železniške proge, le malo manj ko dvakrat pa zakrili z mrtveci progo naravnost iz Ljubljane v Vladivostok Izmed 20 milijonov ranjenih je bilo ob zaključku vojne 10 milijonov invalidov, II6.7I3 težko ranjenih, 44.357 nesrečnikov z eno samo nogo. 20.952 z eno samo roko, 1269 brez nog in'135 brez rok... Armada 70 milijonov nekdanjih mobiliziranih borcev se vsak dan krči, grozotne številke orjaških žrtev za vstajenje tlačenih narodov pa naj bodo vsem tistim, ki ne zna jo ceniti zlate svobode, najglasnejši opomin za dolžno hvaležnost mrtvim osvoboditeljem. —ine Pri težki stolici, napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne »Franz-tJosefove« grenčice prebavila »Franz-Josefovo« vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto. o«i ^ m 1« <*«/:« I I o_ Odlikovanj« matere padlega dobrs- | roljca. Danes ob 11. dopoldne bo izročil pred sednik mestne občine g. dr. AdleSič v veli. kj dvorani mestnega magistrata gosPej Ku-nielj Jožefj zlato kolajno za državljanske zasluge 6 katero je odlikoval Nj. Vel- kralj Peter II- na svoj rojstni dan njo »n druge še živeče matere naših, v Dobrudžj padlnh vojnih dobrovoljcev. Izročitvi odlikovanja bodo prisostvovale deputacije nac;jonaiiv,h organizacij. prisostvuje naj pa tudi širša javnost. Oblastmi odbor Narodne odbrane. u— Akademjčni slikar prof. Sate Šantei je naslikal za nove častne člane pevskega zbora Glasbene Matice več izredno posrečenih diplom, ki so razstavljene v oknu knjigarne Glasbene Matice. u— J. N. A. K. »Edinstvoc. Drevi ob 20-bo obvezen sestanek v klubovjh prostorih. Predava br. Ankeret Hubert o vsemirju. o— Vendar enkrat spet veliko odlično filmsko delo. 2e nekaj časa so tekle v ljubljanskih kinematografih razne lahkokriJe operete, večji del dunajskega kroja, kj v predpustnem Času morda ustrezajo zabave željnemu občinstvu, ne morejo pa v nobeni merj zadovoljiti resnega ljubitelja dobrih filmov Res je. pravih filmskih umetnin se tudi pri današnji obilni svetovni produkciji ustvarj prav malo. a bolj in bolj tudi vidimo. do ostaja nemška proizvodnja kljub vsemu prizadevanju daleč za rusko in franco -ko. Slednji dve kažeta mnogo sorodnosti in kar prevzamejo Francozi od Rusov, je sa5 mo njjm v prid- Kot Taras Buljba je Harry Baur še prav posebno pokazal ž.vo stremljes nje. da bi upodabljal na filmu junake, ki jih je ovekovečilo rusko pero- Zdaj pa je Harr? Baur, k: zadnja trj leta zelo mnogo uetvar ja, našel veličastno vlogo v podobi Jeana Valeana. glavnega junaka v najslavnejšem romanu Viktorja Hugoja »Les mserables« (Bednj alj Nesrečniki). Ljubljansko občinstvo, ki je danes toliko razgledano po filmskem svetu, da zna dobro ločiti kleno zrnje od svetlih plev, je pravilno zaslutilo, da je Po operetni poplavi prišla spet lepa umet-tvna. Takoj prvi večer se je unionska dvorana napolnila kakor redkokdaj, nezmanjšano pozornost pa seveda vzbuja tudi drugi del ogromnega fiima, kj od sinoči teče v kinu Matici. Za La film se trgajo tudi ostali kinematografi in tako bo v Ljubljani le do sobote na sporedu. ^OZOR TRGOVCI! Ako še niste videli večno trajajočih zak. zašt. K O P L zastorov, vitraž, namiznih prtov. Zahtevajte da vam jih pošljemo na ogled. Izdeluje JUGOZASTOR, Osijek I — Kapucinska 2L u— Železniški upokojenci ki so člani bol njškega fonda za državno prometno osobje in so v staležu jK>siaje gorenjski kolodvor v Ljubljan,. naj se zanesljivo zglasijo do kon« ca tega meseca istatain. 6 članskim listom bolniškega fonda. u— V tretjič se je zaletel sneg letošnjo zimo v doline in snoči naglo pobelil mesto. Seveda smo šele sredi svečana, vendarle že po dosedanji izdatnosti letošnjega snega lahko vključimo tudi to zimo pri nas med skope naslecnice prejšnjih treh. Februar je sicer v letu najrevnejši mesec na padavinah in je nam letos naklonil dokaj prijetno sončnih dni. Lepo je bilo tudi drugod in misli na zgodnjo pomlad so vsepovsod prihajale na dan. V štirinajstih dneh bo otvoril prvi pomladni mesec na široko vrata soncu, ki ga še tako siten sneg ne bo mogel zadržati. Za cvetno nedeljo so si mojstri naših butaric kar že zdaj rezervirali mesta ob trimostju in naenkrat bodo tu velikonočni piruhi. Pomladnega cvetja je zmerom več na trgih, tako da kljub snegu neizbežno lezemo v pomlad. Nekaj bo seveda spet brozge in že pozabljene galoše bodo prišle v rabo. Brez nadleg bi ne bila še tako lepa pomlad privlačna in hrepenenje po njej nikoli tako veliko. Plodna žemljica zadovoljno srka snežnico, da pripravi zaloge snovi, ki nam bodo v prijetnih dneh cvetja ln mladega zelenja pričarale toliko lepote na travnike in polja. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20 30 članski sestanek v kemijski predavalnic; realke v Vegovi ulioi. Na dnevnem redu eo društvene zadeve in predavanje. Predaval bo dr. Branko Alujevič o »Jadranskem morju v nacionalni zgodovini«- Prijatelji društva vab« Ijend! u— Kričeč primer bede sredi mesta. Na- prošeni smo in objavljamo: V vašem listu pogostokrat pišete o bedi. v kateri žive ljudje na periferiji in po kolonijah brez po selnih in brezdomcev, a nobenega dvoma ni, da je še vsa večja in hujša revščina, kd jo nekatere nesrečne, izgubljene družine skrivajo po temnih podstrešnih in kleteh stanovanjih sredj mesta. Nekaj dobrih korakov od središča z vjsokimi palačami in zabavišči živj v vlažni, ni zi podstrešni luknji družna brezposelnega delavca. Mati je prav kar prišla iz bolnišnice, kjer Je prestala težko operacijo. Zaradi stiske ki vlada na kirurškem oddelku, pošljejo slehernega človeka domov, e.m si za prvo silo opomore-In tako je žena. ki je potrebna še najskrbnej še nege, prišla v hišo, v kater, nj niti zrna soli n.itj praška moke nrti koščka premoga, da bj si mogla vsaj vode pogreti. Mož, ki se je družine in vsega 6kupaj že 'davnaj naveličal, je vzel enega otroka n odšel, z dru« gjin je žena ostala bedna n zapuščena. Dokler je biila še zdrava, ai je lahko kaj malega prislužila, ker je bila pri strankah priljubljena kot dobra šivilja; bolna m izčrpana pa kajpak ne mare misliti na takšne reči Dokler je lahko delala, je sebi jn svojiima otrokoma pritrgovala od ust, da je plačavala obroke za stroj, zdaj pa ji grozi nevarnost, da i-zgubj še to edino nado na de lo in ž.vljenje in ji tvrdka vzame stroj nazaj- Morda ie v Ljubljani še kaj plemeni tih src, kj se bodo hotela dopustitj, da na tako žalosten način propade nekaj življenj, malo pa upamo tud:, da bc kakšna ženska organizacija hotela smatrati to zadevo za svojo Pomoč je nutna u— Kup nesreč. Med številnimi bolniki, kj so jih včeraj sprejeli na kirurškem oddels ku v oskrbo, ie bjd tudi 30-1 etnj Josip Palčič, delavec brez posla in brez stalnega bivali šča, ki ga je v Jaršah Povozil neznan avtomobil st in ga močno poškodoval po vsem ži votu. Iz Mednega so pripeljali v bolnišnico 30-letnega posestniikovega sina Jakoba Šu šteršiča, ki ga je konj tako močno pritisnil, da mu je stri levo ključnico Žrtev dela je postal tudi 35-letni vrtnar Ivan Marinšek z Visokega- Pade! je z drevesa tako nesreč; no, da si je zlomil hrbtenico. V bolnišnici majo zadnje dni izred.no živahen promet tako da je število letos sprejetih bolnikov predvčerajšnjim že preseglo 4000 in tako za dobršno mero prekoračilo lanski rekord- MATICA TEL. 21*2-4 »NESREČNIKI« D. del (Les Miserables) V glavni vlogi HARRY BAUR LOGA Danes poslednjič! »SENCE PRETEKLOSTI« »HELENA« Loise UHrich — Gustav Diessl. TEL. 22 21 UNIO »NESREČNIKI« L del (Les Miserables) HARRY BAUR CT\jedit£iAX. 06.• 16.,19.1'o 2I:\ua; '= n— Poštenost in Pozabljivost v policijskih številkah. Policijski seznam najdenih predmetov izkazuje za januar, da so pošteni ljudje našli in izročili policijski upravj med drugim naslednje srtvarj; etotak. več ur, zlato dameko zapestnico, ročno torbico z dokumenti na ime Franca Stražišarja. veliko damsko torbico s 132 Din in rožnim vencem, staro usnjeno aktovko in v niej par moških visokih čevljev, mladega rjavega lovskega psa in čmega angorskega mačka. Pozablji vost v železniških vagonih je že prjslovična-Našli so Po vagonih v teku januarja 10 dež; n.kov, nahrbtnike, palice, 8 aktovk, 5 parov galoš, klobuke, suknjič, kovčeg z moškim perilom, damske čevlje, damske rokavice, damske obleke in še marsikaj damskega. — Seveda pa je bi]o to in ono izgubljeno, kar pa še ni vrnjeno jn najbrž tudi ne bo. Se znam namreč navaja med drugimi izgubami: vsoto 2.000 Din- tisočak s položnico na mestno poglavarstvo v Ljubljani, temno rjavo I stnico s 1100 Din. usnjeno ročno torbico s 700 Din, poleni še razne zneske in na-Posled črno torbico s 6.018 Din iu z listkom od tehtnice- n— Namočena polenorka- F. Hham. Miklošičeva S. u— Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 Iz Celja e— Puškinov večer, ki ga je priredilo Ljudsko vseučilišče v ponedeljek, nam je osvetlil tega duhovnega orjaka tudi z one strani, ki smo jo doslej najmanj poznali in zato tudi premalo cenili. Bratko Kreft je efektno čital svojo študijo o Puškinu-dramatiku odnosno o njegovi drami »Boris Godunov«. Mile Klopčič, Ki je prevedel nekaj značilnih Puškinovih pesmi, med njimi tudi nekoliko izredno posrečenih epigramov, je pa te svoje uspele prevode zecitiral. Večer je bil svojevrsten in je nudil občinstvu, ki se je zbralo v izrednem številu, mnogo umetniškega užitka. e — Predavanje Savinjske podružnice SPD bo danes ob 20. v dvorani Narodnega doma. O narodnem življenju in šegah v Jugoslaviji bo predaval g. Roguija iz Zagreba ter predvajal 100 skioptičnih slik iz Slovenije in drugih pokrajin Jugoslavije. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. e — Vzgojni tečaj na Ljudskem vseučilišču. V risalnici meščanske šole bo danes ob 20. razgovor o spolni vzgoji. e — V V eliki Pirešici pri Žalcu je umrla v soboto v visoki starosti 84 let ga. Marija Agreževa, bivša dolgoletna natakarica v znani gostilni Fervega. Bodi ji ohranjen blag spomin, svojcem naše sožalje! e— Elektrifikacija Dobrove. Mestna občia na bo podaljšaja električni vod na Dobrovo, interesenti na Dobrovj pa bodo morali kriti polovico stroškov in jih odplačati v 24 mesečnih obrokih. Mestna elektrarna bo namestila po 1 javno električno svetilko na križu šču ceste in poti pri skupini novih hdš na bivšem Djehlovem posestvu, prj hiši g- Je-zernika na Ostrožnem in v Oblakovi ulici. e — Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Markiza Pompadour« s Kiithe v. Nagy in dve predigri, ob 18.30 matineja: »Junaki Pavlove ulice«. KINO METROPOL, danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »GENERAL GARCIA«. iz Maribora a— Puškinov večer v Ljudski unlverzL V petek 19. t. m. zvečer predava v Ljudski univerzi znani pedagog prof. šilih o napakah v domači vzgoji. V ponedeljek 22. t. m. pa je proslava Puškinove stoletnice. Predava dr. N. Preobraženski o temi »Puškin kot človek in pesnik«. Gdč. Kraljeva pa bo recitirala Puškinove najpomembnejše pesnitve. — V studenški Ljudski univerzi predava nocoj g. Lintner o nastanku in razvoju železnice. a — Gjungjenčeva gostuje. V soboto zvečer gostuje v Narodnem gledališču priljubljena primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjenčeva. Odlična sopranistka, ki uživa v Mariboru največje simpatije, nastopi v vlogi Madeleine, ki jo je pela že ob lanskem gostovanju. Gostovanje bo le enkratno. Znižane cene. a— Srebrno poroko bosta praznovala te dni ugledni mariborski nacionalni in društveni delavec g. Andrej Oset in njegovega ljubzniva soproga Mara. Iskreno čestitamo! a— Pogreb blagopok. Leopolda Hallerja danes ob pol 16. V včeraj objavljeni osmrtnici je bilo pomotoma označeno, da bo pogreb v sredo 18. t. m., kar s tem popravljamo. Pogreb bo danes ob pol 16. a— Predavanje za rezervne častnike. V petek 19. t. m. ob 20. bo v vojašnici Kralja Petra za nižje rezervne častnike obvezno predavanje. a— Kamniški gasilci so si na svojem letošnjem občnem zboru preteklo nedeljo izvolili naslednjo upravo: predsednik g. Veg Josip, blagajnik Jagodic Franc, tajnik Gla-ser Franc, poveljnik Sabler Franc, orodjar Šket Jojip, nadzorni odbor Lorenčič Peter, Pavešič Štefan, Puhr Josip, dr. Schmiderer in Šare MaTtin. Zboru je prisostvoval tudi župni starešina g. Srečko Kranjc, ki je pozival gasilce k solidarnosti, ker bodo gasilske čete edino na ta način lahko vršile svoje človekoljubno poslanstvo. a— Vlomilci v šentiljsld pošti. V noči na sredo so se še neizsledeni storilci vtihotapili v poštni urad v št. Ilju v Slovenskih goricah. Pretaknili so vse predale in mize ter odnesli 160 Din gotovine. Skušali so odpreti tudi veliko železno blagajno, kar se jim pa m posrečilo. V poštni urad so se priplazili skozi okno, potem ko so odstranili železni križ. a— Ceneno meso. Danes ob 9. url se bo prodajalo na Glavnem trgu 78 kg govejega mesa ter 60 kg težkega prašiča. Gospodarstvo Ljubljanski proračun in znižanje davščin 96 13.377 3.492 253 3.461 + 10 + 1.285 -f 273 + 3 — 147 — — 354 že včeraj smo obširneje poročali o predlogu proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1737/38, ter smo navedli tudi najvažnejše številke iz tega proračuna. Predlog proračuna znaša 96,752.385 din, medtem ko znaša proračun za tekoče leto 103,389.542 din. Iz tega bi torej sledilo znižanje proračuna za okrog 7 milijonov, že včeraj pa smo pokazali, da je to znižanje le fiktivno in je nastalo le zaradi tega, ker se mestni vodovod ne prišteva več med mestna podjetja in je odpadlo dvojno zaračunavanje istih zneskov. Nekatera poglavja predloga proračuna je težko primerjati z ustrezajočimi poglavji tekočega proračuna, ki je tehnično drugače sestavljen. S to rezervo navajamo v naslednjem zneske izdatkov in dohodkov predloga proračuna za leto 1937/38 po poglavjih in razlike v primeri s tekočim proračunom (v tisočih din): predlog za razi. naspr 1.1937/38 tek. prorač. osebni izdatki: preds. mestne obč. prejemki obč. uslužb. pokojnine posebne nagr., doklade prejemki nameščencev mestnih podjetij prejemki nameščencev priključenih občin materialni izdatki: obče upravno oblastvo osebna in imov. varnost finančna stroka narodna prosveta gradb. stroka narodno zdravje socialno skrbstvo trg., obrt. industr. občinsko gospodarstvo vrtnarija, gozd., poljed. dotacije, podpore itd. prenesen delokrog ostali izdatki Neporavn. obveznosti priključ. občin Stvarne potrebšč. me;;triih podjetij Dohodki: doki. na neposr. davke takse trošarine odkupnina za kuluk navrtalna dela dohodek od imovine narodno zdravje socialno skrbstvo finančna stroka dohodki mestn. podj. ostali dohodki nepričakovani doh. 2e včeraj smo poročali, da so v novem proračunu izredni izdatki odnosno izdatki zaradi neporavnanih obveznosti priključenih občin za 3.5 milijona Dim nižji in je proračun za toliko razbremenjen, ikar bi že samo na sebi omogočilo znižanje doklade od 60 na 35%. Omenili pa smo tudi važno okolnost, da je v predlogu proračuna donos doklade kakor tudi donos gostaščine, kanalske pristojbine in vodarine predviden v zelo nizkih zneskih. Kakor prejšnja leta je bil tudi v tekočem proračunu donos doklade na neposredne davke izračunan na podlagi davčne osnove, sporočene od davčne uprave V predlogu novega proračuna pa je ta davčna osnova zman^ana kar za 15% in je donos doklade izračunan na podlagi te znižane osnove. Davčna uprava za Ljubljano mesto je pod številko 65.701/36 spo- 3.187 1.664 11.246 1.620 8.867 1.385 5.399 400 3.892 733 3.519 949 1.437 700 + 717 + 137 + 374 -f 327 + 527 — 103 4- 880 + 298 —6.899 + 132 —1.529 — 117 —1.947 —1.464 -f ioo 8.440 — 430 19.351 2.547 23.671 — 200 + 50 240 — 260 6.716 4.293 430 + 49 241 + 156 218 + 148 34.560 + 483 2.654 — 194 30 — ročila ljubljanski občini, da znaša osnovni davek, ki je bil predpisan za leto 1936. in je zavezan avtonomni dokladi. 16,548.752 Din; 60% doklada pa bi znašala pri tej osnovi 9,929.000 Din (v tekočem proračunu 8,870.000 Din). V predlogu proračuna pa je kakor rečeno, ta osnova zniža, na za 15% in je predviden donos doklade vnešen le z vsoto 8,440.000 Din. torej za 1,489.000 D'n manj Morda bi bilo v prejšnjih letih pri padajočih davčnih dohodkih na mestu tako znižanje osnove zaradi sigurnosti, če tudi ne kw za 15%. Res je da se vedno vsi odmerjeni davki ne plačajo, toda na drugi strani se vedno poberejo tudi davčni zaostanki in prihajajo tudi novi davčni zavezanci. V današnji dobi. ko čujemo vedno o naraščajočih davčnih dohodkih v resnica ne vidimo razloga zakaj bi morali osnovo> za izračunavanje doklade znižati kar za 15% in se ne moremo ubraniti vtisa, da Je v tem znižanju skrita rezerva davčnih dohodkov v višini pol drugega milijona Din. Tudi predvideni dohodki od gostašcme-vodarine in kanalske pristojbine so na podoben način mnogo prenizko ocenjeni, iu prihaja še vrhu tega v poštev prirastek no-vih hiš. ki predstavljajo nov« davčne objekta Tako se je n. pr. v letu 1936. v primeri s prejšnjim letom, kosmata najemnina v novih hišah povečala za skoro 10°/o. od 45.5 na 49 8 milijona Din. V istem razmerju so seveda tudi narasli dohodki od gMtatft-ne kanalske pristojbine in vodarne od teb novih hiš. V letošnjem letu bo dograjeno lepo število novih hiš. Zato je pri davsči-naih ki obremenjujejo hišno posest (gosta-šojma. kanalska pristojbina in vodarma). kjer se je osnova za odmero celo * letih najhutj-še krize dvigala, neupravičeno vsako zniževanje osnove ki tvori podlago za odmero. V predlogu noveca proračuna pa je poleg dosedanjih odbitkov („. pr 3% pn vodovodni naklad; za one hdše. ki nimajo vodovoda) zmanjšana osnova povsod za IV'®-Slično kakor pri dokladi na neposredr« davke nastane na ta način skrita rezerva dohodkov, ki znaša pri gostaščini 339-000 Din prj vodarini 770.000 Din jm pri kanalski [ p»> stojbini 355.000 Din. skupaj torej 1,464.000 Din. Ce upoštevamo še omenjeno skrito rezervo pri dohodkih od doklade na neposredne davke v višini 1.489.000 Din, tedaj vidimo. da je v celoti v nizkem predvidenem donosu teb štirih davščin skritih dohodkov za 2 953 000 Din torej za skoro 3 milijone Din, kolikor bo predvideni donos teh davščin večji nego je proračun. Ta skrita rezerva dohodkov pa daje kasneje občin««« upravi možnost, da se z naknadnimi in izrednimi kredit; naknadno še poveča proračun za ta znesek. Predlo** proračuna sam kaže kako znatne možnosti za znižanje davščin obstojajo, ne da bi biie izkoriščene. Ce upoštevamo skrito rezervo pri davčnih dohodkih v višin, skoro 3 milijonov Din iin prej omenjeno raz-bremenitev proračuna pri izrednih izdatkih za 3 in pol milijona, tedaj imamo že v celoti znesek 6.5 milijona Din ki bi se dal uporabiti za znižanje davščin. Nismo pa se upoštevali številnih možnosti prihrankov pr; samih izdatkih in je verjetno da bi se dala vsota k- je na razpolago za znizevanje davkov, zvišat; na kakih tO milijonov lo je nova skrivnost predloga ljubljanskega proračuna, ki si je n« moremo prav raztol-močiti- Od občinske uprave, ki računa na to da si bo pri bodočih volitvah pridobila zaupanje občanov b namreč v resnici pričakovali da bo izkoristila v&e možnost; za znižanje davčnih bremen občanom. Povišanje cestne doklade v Ljubljani Od 7 na 12% Kakor doznavamo, se bo okrajna cestna doklada v Ljubljani ponovno povečala. Prejšnja leta se je gibala na višini okrog 5%, za leto 1936/37 je bila povišana na 7%, za novo proračunsko leto 1937/38 pa je okrajni cestni odbor pod predsedstvom ljubljanskega župana določil 12% okrajno cestno doklado, tako da bodo ljubljanski davkoplačevalci plačali v novem proračunskem letu na račun te okrajne cestne doklade skoro 2 milijona din. V proračunu mestne občine ljubljanske pa je kot prispevek okrajnega cestnega odbora vnešen le znesek 350.000 din in bodo ljubljanski občani pol drugi milijon dinarjev plačevali za ceste izven okoliša mestne občine ljubljanske. Pri tem je upoštevati, da morajo itak že plačati 5% banovinsko nadomestno cestno doklado. Vsa tendenca gre torej za tem, da se ljubljanski davkoplačevalci še bolj pritegnejo k temu, da prispevajo za cestne potrebe izven Ljubljane. S povišanjem okrajne cestne doklade od 7 na 12% se poveča davčno breme zaradi te doklade za 800.000 din. Zborovanje sadnih izvoznikov Maribor, 17. febr. Danes popoldne je bil pri Orlu III. redni letni občni zbor Združenja sadnih izvoznikov dravske banovine v Mariboru, ki ga je vodil predsednik združenja Srečko Kranjc. Omenil je. da je Prizad poveril v preteklem letu razdelitev kontingentov za izvoz sadja združenju sadnih izvoznikov v Mariboru za vso dravsko banovino. Poudaril je. da kom trngentj za jzvoz sadja v Nemčijo niso bi>M izkoriščen., kar j;e pač posledica slabe sadne letine v dravski banovini- Predsednik Kranjc je nadalje poročal, da so na delu razni neodgovorni elementi, ki skušajo napraviti med izvozniki ne raz položen je, da bi 6e na ta načjn razbila složinost med njimi. Naglasil je. da so v združenju sadnih izvoznikov £rav ske banovine v Mariboru združeni skoro vsi izvoznik sadja v dravski banovini- Poudaril ie tudi potrebo, da bj vlada končno vendar izdala odločbo, kdo je izvoznik |n kdo ne, ker so tozadevni oleni v obrtnem zakonu ne, jasni. Omenil je nadalie Prizadevanje narodnega poslane« Mohoriča v prid sadnih izvoznikov, ki zastopa ob vsaki priliiki im povsod 'nterese trgovine in izvoznikov. V znak priznanja je občni zbor sklenil soglasno da mu odpošlje pozdravno brzojavko Sledilo je poročilo tajnika Paluca. ki je navedeL da ie bilo v preteklem letu izrabljenih od kontingentnih listov za Nemčijo v dravski banovini le 371 vagonov io je bilo izvoženih 3,074-486 kg, od česar eo člana združenja izvozili 351 vagonov, ostali izvoznik; pa 18 vagonov. Kmetijska družba pa 2 vagona. Za vso državo je znašal kontingent za izvoz sadja v Nemčijo 1.700 vago nov, izvoženih pa je bilo samo okrog 600 vagonov. Združenje je v preteklem letu večkrat interveniralo pri razraih oblasteh glede izivoza sadja v inozemstvo Jn je ime»lo skoro vedno uspeh- Sledila je obširna in živahna debata o predlogu Zveze trgovskih združenj v Ljub re glede ustanovitve Posebne sekcije za sadno trgoving pri zvezi. Navzoči člani posameznih trgovskih združenj (kakor jtz Celja -okolice, mesta Maribora in okolice Ptuja, itd ) so izjavili, da so itak že organizirani v združenju sadnih izvoznikov dravske baaiol vine v Mariboru in da zato ni potrebno ustanavljati posebne sekcije pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani Glede na okrožnico generalne direkcije državnih železnic, je občni zbor sklenil, nai se sedanvi nakladalni rok 6 ur poviša na 12 ur ter pozove direkcija železnic, d adostavlja izvozmiikom za nakla danje čiste vagone. Nadalje naj bj se znisila prevoznina za zaboje in naj bj 6e smartralo blago v odprtih zabojih za prosto razsuto blago Predlod nadzornika Paluoa za razresneo staremu odboru je bil sprejet soglasno, nakar 90 sledile volitve ter je bila prav taiko soglasno izvoljena naslednja nova uprava: predsednik Srečko Kranjc. odborniki Oton Zupan Maks Paluc Hinko Zornseheim, Anton Kerenčič, nadzornika Janko Kostanjšek in Franc Vavpotjč, sodnik v razsodišču pa Stanko Oset od Sv. Petra v Savinjski dolini. Lendavi, Mariboru, Bohinjski Beli ln 27. t. m. v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani. Licitacije se vrSe pri komandah gori imenovanih mest. Dne 25. t. m. bo pri dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo raznih vijakov z maticami, podlož-nic, raznega Železa in jekla, raznih žebljev, karbida, kisika, steklenega papirja in platna ter tesarskih svinčnikov. Dne 27. t. m. bo pn ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo vodogrevnih cevi. Borze 17. februarja Na ljubljanski borzj eo se avstrijski šilingi danes nekoliko popravili in so bili zaključeni po 7.95. angleški funti pa po 238-V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 7-09, v angleških funtih po 238 in v gr§kib bonih po 32.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.47. v Beogradu 12-40 iin v Zasrrebu 12.4150. odnosno za konec februarja 12.42. za konec marca 12.41 in za 15 april 12.43. Na zagrebškem efektnem tržišču jc bilo za vojno škodo povpraševanje po 395 (v Beogradu je bril promet po 398). Zaključki so bili pr, čvrsti tendenci v 4*/o agrarnih obveznicah po 52-50. v 4% severnih agrarnih obveznicaih (obveznicah za likvidacijo agrarne reforme) po 52.50 v 7*/o Rlajrovem posojilu po 81 in v 8% Blairovem posojilu po 90. Efekt! + Ljubljana. Amsterdam 2388.15 — 2402.75 Berlin 1756.53 — 1770.40 Bruselj 736-94 - 742.01 Curih 996.45 - 1003.52, London 213.59 — 215.64. Newvork 4337-26 — 4373.57, Pariz 203-51 — 204.95. Praga 152.23 - 153.33, Trst 229.44 - 232.53. Cnrih- Beograd 10, Pariz 204250. London 21.4650. Newyork 438.375. Bruselj 73.%. Milan 23-0750. Amsterdam 239.60. Berlin 176.50, Dunaj 78, Stockholm 110 65, Oslo 107.85, Ko-benhavn 958250, Praga 15-28, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3-90, Bukarešta 3.25. Devtee Zagreb. Državne vrednote: vojr.a škoda 395 den., 4%» agrarne 52.25 - 52-75 4% severne agrarne 52 _ 52.50 6% begluške 72 den., 7% invest. 86.50 d en..7% Blair 81 — 81.50 8% Blair 90 _ 91-50; delnice; PAB 202 — 204. Narodna banka 7350 den.. Trboveljska 237-50 — 240. Dubrovačka 300 den., Ocean ia 250 den., Jadranska 400 den., še^e-rana Osijek 177.50 - 190 Šečerana Vel. Bečkerek 700 _ 800, Gutjnamn 40 den-. Narodna banka šumska 15 den.. Cteiječka lje< vaonica 185 bi-, Danica 40 den. Isis 16 den. Beograd. Vojna škoda 398 — 399 (398), za marc 396-50 — 397 (396), 4PU agrarne 52 _ 52 50. 6% begluške 72 _ 72.50 (72.25), 7*/» dalm. agrarne 70-50 — 71 (70.75). 7% stabiliz. 86.75 den- (87.25), 7% Drž. hip. banka (94.50). 7«/« Blair 81 — 81.75 8% Blair 90.75 — 91-50 Narodna banka 7300 — 7350, PAB 200.50 _ 204. Gospodarske vesti = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovinj Emila Očka, trgovca v Ljubljani, Tyrševa 43 (poravnalni upravnik Tone Ja» vornjik, revizor v Ljubljani, Hrenova 19; po ravnalni nairok 31- marca ob 9-, pritjavni rok do 24. marca). _ Nadalje je uvedeno Poravnalno postopanje o imovini Julija Ster meszkega. ključavničarja in pose^nika v Ljubljani. Tyrševa 46. in Marije Stermeszke, trgovke |in posestnice v Ljubljani. Tržaška 46 (poravnalni upravnik dr. Ivo Čeenik, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 31. marca ob pol 11 nriiavn- rok do 24- marca). = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 25. t m ponudbe za dobavo žag. ključev za vijake ter raznega električnega materijala. Vršile se bodo ofertne licitacije za dobavo mesa (za čas od 1 aprila do 30. septembra t l.) za potrebe vojaštva, in sicer 22. t. m. v Celju in škofji Loki 24. t. m. v Ljubljani, Murski Soboti in Siov. Bistrici, 26. t. m. v Dolnji | Blagovna tržišča 2ITO -f Chicago. 17. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 136125. za julij 118.625, za sept. 115; koruza: za sept. 97.375. 4- VVinnipeg, 17 februarja. Začetni tečaji; pšenica: za maj 127-50, za julij 123, za okt. 112.50. + Novosadska blagovna borza (10. t- m.). Tendenca nespremenjena. P*en|ca (78 kg)'-haška. sremska 154 — 156; slavonska 155 - 157. banatska 151 — 155; baška Potiska 163 — 165- Oves: baški, sremski slav. 115 - 117.50 Ri; baška 137 50 _ 140 Kornza; baška m sremska 81—82 banatska 80—81 sremska sušena par. Indija 92 — 93 Moka: ^ažka in banatska »Og< in >Ogg« 237.50 — 247.50: >2« 217.50 - 227-50; >5« 197.50 — 207.50; »6« 177.50 _ 187 50; »7« 150 -160; >8« 106 - 110 Otrobi; baSkj. banatski 87 — 90. Fiiol: baški beli brez vreče 255 _ 265. 4- Bndimpeštansba terminska borza (17- t. m ) Tendenca stalna. Korana, za maj 12.94 - 12.%, za julij 13.40 - 13-42. Si o k o I Sokol v Središču ob Dravi je imel v nedeljo 14. t. m. popoldne redni občni zbor, ki se ga je članstvo udeležilo v zelo lepem številu. Zbor je otvoril starosta br. Culek in pozdravil delegata župne uprave br. dr. Kovačiča in delegata okrožja br. Zega. Br. podstarosta je prečita] savezno poslanico. Iz poročil je razviden velik uspeh dela v prejšnjem letu. Društvo je slavilo 251et-nico in razvilo prapor. Tudi število telovadcev se je močno dvignilo, prav tako število podpornega članstva, ki ga je zdaj Okrog 170. župni delegat br. dr Kovačič je društvu čestital na marljivem delovanju in želel, naj društvo gre dalje po tej poti. Br. Zega je pozdravil zbor v imenu ptujskega okrožja. Naštel je prireditve in tekme, ki se bodo vršile v naši župi in omenil naš župni izlet s proslavo 251etnice župe. Pozival je telovadce, naj se dobro pripravijo, da bo tudi središki Sokol dosegel častne rezultate saj je nekdaj imel zelo dobre telovadce. Po 'končanih poročilih, ki so bila soglasno sprejeta, je bila sprejeta razrešnica stari upravi. Pri volitvah je bila izvoljena lista, ki jo je predlagal br. Jurjaševič, s starosto br. Cutkom V upravi so le majhne izpremembe. Zatem se je razvila debata o Petrovi petletki Društvo si je postavilo za nalogo izplačati dolg na domu. nabaviti kroje, izpopolniti telovadnico in urediti telovadišče V ta namen je bil Izvoljen petčlanski odbor s starosto na čelu, ki bo vodil te posle in napravil podroben načrt o delu. S pozivom na složno delo je br. starosta zbor zaključil. Glede na sam potek Zbora bi bilo želeti v bodoče, da se članstvo, posebno mlajši, udeležuje debat, izraža svoje mišljenje in tudi graja, če' ni feaj dobro. Objektivna kritika je vedno izraz zanimanja in volje. Občni zbor je v letu le enkrat in na njem naj članstvo pove svoje mnenje, kar more delu le koristiti. PERXANTO nov film nenadkriljive kakovosti tovarne Dobi se v: Drogeriji ADRIJA, Ljubljana Drogeriji GREGORIč dr. z. o. z. Ljubljana Drogeriji HERMES, Ljubljana Drogeriji JANČIGAJ, Ljubljana Drogeriji A. KANC SINOVA, Ljubljana Drogeriji I. KANC, Ljubljana« Velike izgube avtomobilske industrije v Ameriki Kakor poroča uprava tvrdke General Mo tors v Detroitu, se je v Ponedeljek vrnilo na delo 135.000 »tavkujočh delavcev. V teku tedna ee jih vnne ie 25.000- škoda, ki so jo delavnice družbe General Motors jimele s stavko, znaša 160 milijonov dolarjev. Ptuj potrebuje veliko sadno skladišče Ptuj. 17- februarja. Ptujski sadni okraj je danes že organiziran v 10 večjih sadijarskib podružnicah in pomembnih sadjijlh okoliših. Ptujski okraj pridela vsako leto do 600 in več vagonov sadja za prodajo. Zal pa doživlja ravno pri prodaji največje izgube. Sadni prekupčeval-oj pritiskajo ceno navzdol, in še potem ko je sadje po najmižiii cenj prodano, nastanejo nove izgube, ker nastopajo nereelni sadni trgovoi. ki sadje odpeljejo ne da bj ga plačali. So res med sadnima trgovci tudi poštenjaki in prav ti pridigajo sadjarjem, da se združijo in spravijo sadie v sadne zbiralnice »n večja skladišča, kjer bo kupec našel dobro blago ter ga prevzel jn za sadje odštel primemo kupnino. Letos pričakujejo sadjanji rekordno sadno letino, ker je nastavek obilen Na ob-čn:h zborih so premišljevali, kako bi sj uredili sadno prodajo. Prjšlj so do zaključka, da si moraiio urediti sadne zbiralnice na sedežu vsake občine blizu banovinske ceste. V te zbiralnice kater« bi vodili sami bi Rpravili lepo sortirano sadje ter ga ponudil* naprodaj. To pa še ne zadostuje- Mariborskega sodnega sejma in razstave se ne morejo z vsem sadjem udeležiti temveč lahko pošljejo tja samo potrebne vzorce. Iz tega sledu da si morajo ve'iiko sadno skladišče napraviti v Ptuju, ki je središč« vinske in sadne trgovine za ptujski sad.nl okra«i. Zato so &e obrnili na kr. bansko upravo s prošnjo, da se iiz banovinstoh sredstev uredi primerno sadno skladišče v Ptuju. kjeT že obstoji vinarska in sadjarska zadruga in bi šla vsem sadjarjem rade volje na roko ter bi vodila skladišče in prodajo za kupce- Delo za kulturni dvig Ljubno ob Savinji 17. ProtekJo nedeljo je zborovalo tursko-pro-met.no društvo ki je eno izmed najanrilmej-šiih v Savtjmjski dolini. Tz vestno sestavljenih poročil je bilo razvidno, da je bil trg Ljubno uvrščen v seznam krajev s klimatič-no iromkrVm značajem. Z ž/vafrno propagando je društvo dos^rlo, da se ie število Ieto-viščarjev v preteklem letu podvoj;jo. ^ si, ki so prihajali na oddflh. sc niso mocli dovolj na^udnti naravnim krasotami zemlje, ki se bohotno dvjcuje ob bstri Savinji Vodila se ie tudi aketija 7.a 7/rrad*fcev c^t" Ljubno—Črna. torej zveza s Koroško. Ta zamisel t.ujs.Vo-prr*mct.neprav,!čeno verujemo da se bo omenjeni načrt realiziral i-n to predvsem zarad,- te?a ker s-p zn zgraditev ceste osebno zan ima e prijavilo že nad 50 posefnkov. nredvsem oni. k; n/iso imn pretresljivega, kar nosi življenje v sebi. Ko človek gleda »Simfonijo«, ima vtis kakor da ta igra nj mogla bit; napisana od človečke roke, saj nam prikazuje usodo ljudi /rav v tjstem samovoljnem neredu, v kate-em teče življenje slehernega človeka in sle herne družbe. Človek ma vtis, kakor da se je :gra v resnih zgodila nekoč po vseh teh prositorih, razgubijenih sredi gigantskega modernega mesta, in v vseh teh minutah m lneh. zdaj pa so zvoki in sence, ki »o se 'akrat dotaknili sten. vstali iz tiš.ne jn v 'Simfoniji« zaživeli iznova Nobene tendence nista avtorja imela na početku svojega de la. m selno ozračje, v katerem se giblje niu5 no dejanje, .ie tipična miselnost ogromnega dela današnje intelektualne Amerike: m .sel rosi, kateri kraljujeta upanje in strah pred neizbežno socialno in moralno katastrofo, ki preži neke v breznu časa- A brezupna re «ignacija, ki kriči iz drame prav zato. ker je beseda prošnje in volje ostala zamolčana, vzbud v človeku odpor iin upor in igra daje v svojem končnem učinku dojem odločno Pozitivnih o?nov in pozitivnega smisla, brez katerega si ne moremo misliti nobenega dejanja in nehamja pod solncem. Drama Kaurmanna in Ferberjeve ima ob likovno in idejno svojega predhodnika -v Dos Paseosu, kj je v svojem romanu »Man hattan Transfer pred leti na Psihološko in literarno tehnično precej sličen načn upo dobil v.ziio današnjega Ne\vyorka Kakor ie ~Manhaltan Transfer« tragično veličastna epopeja ameriške metropole v vsej njeni inaterjaln. ir. duhovni vseobsežnosti, tas ko je »Simfonija« košček razbitega zrcala, v katerem gleda sodobna ameriška druž ba svoj obraz Finančniki in Politiki, direk torji jn sluge zapit; filmski umetniki ,n agentje gledal ških družb, histerične vlačus ge v zakonskih peste j ah in v ljubezen izgubljena dekleta — vse ena sama navrtana ladja, ki tiho, brez geste, komaj z grenpimi strahom nekje na podzavestnem dnu po iagoma plove v svoj potop. V tem kompleksu in iz te prspektjve mi nič manj važna uso Usoda A. Kovačiča V najuovcjoem zvez,Ku oeograjSKe »Javnosti; je izšel tiaJjši članek iz peresa znanega pisatelja Djura Viloviea »Slučaj A. Kovacica pisca najboljeg hrvatskog romana«. Prispevek vsebuje nekatere nove podatke o življenjski in posmrtni usodi pisatelja, ki soai med največje hrvatske literarne talente 19. stoletja, a je vziic temu pozabljen in zasenčen od pisateljev druge ali tretje vrste. Vilovič odkriva poglavitni vzrok te značilne usode v maščevanju konservativnih sil nad pisateljem, ki je bil eden. prvih izpovedovalcev in predstaviteljev kulturno progresivnih idej v hrvatski literaturi. Vi-lovičeva izvajanja so nedvomno vredna širše pozornosti, zakaj zapostavljeni in štirideset let po smrti preganjani hrvatski pisatelj je pisec romana »U registraturi«, ki je po sodbi M. Marjanoviča »najmogočnejše delo hrvatske literature«. Ante Kovačič je nam Slovencem bližji tudi zaradi tega, ker je bil njegov oče Slovenec. Ko-vačič se je rodil v Mariji Gorici na spodnji Sotli. Za Slovence se je zanimal tudi na višku svoie pisateljske tvornosti, o čemer priča med drugim njegova povest »Ljubljanska katastrofa«. Leta 1854 rojeni Ante Kovačič je dosegel 1. 1880 doktorat iz prava. Politično je bil pristaš dr. Ante Starčeviča, in sicer radikalnega omladinskega krila te stranke ki so ga imenovali »stekliši«. Zaradi tega so ga madžarske oblati preganjale in šele lato dni pred smrtjo je bil dosegel dovoljenje, da sme odpreti v Glini samostojno da sluge v hiši brodolastnika Jordana, kakor usoda njegovega gospoda samega, v tem kompleksu in iz te pespektive ni ne glavn h ne stranskih oseb. Ko pade življenje, pade življenje nekoga, ki se zdi od začetka, da je bolj zavoljo ilustracije mijjeja kakor zavoijo svoje osebne usode v igri, a je vendarle v dveh kratkih njegovih nastopih prišlo največ zgoščene, najbolj brutalne resnice o družbi, o človeku na dan. Izhoda iz kletke, ki se ji reče ameriška civilizacija pa za nikogar ni, ne v zgornjih ne v spodnjih plasteh ni videti sjl kj bi mogle breme bodočnost-; spre jetj na svoje rame. A dasi smo se privad-li na čas, v katerj je tudi umetnost neposredna borba interesov in idej, ie »Simfonija« v celoti vendarle delo, ki je ne 'e za Ameriko, temveč tudi za nas uveljavilo povsem nov žanr drame in h Kaufmannu jn Ferberjevi se bodo mladi rodovi še dolgo iahko hodili UČjit. V reži;jj in inscenaciji inž. arh. Stupice je »Simfonija« doživela velik uspeh in utegne ostatj najpomembnejši dogodek sezone-Z ureditvijo odra ie inž- arh. Stupca nazorno oživil Podobo newyorškega miljeja v vsej njegovi neskončni dunemzionalnostj in v vsej pestrosti razbitega socialnega občestva kj v tem niiljeju živi.. V igri je režija po udarila tople, intimne elemente, kj s olove kom zamirajo v ruševinah tega sveta, jn je dosegla izredno fineso v izrazu a sleherna kreacija je skladno soustvarjala celotno do živetje Danes je s prisrčno toploto igral bednega brodolastnika. Nablocka ie bila z decentno nobleso njegova lepa, lahkomiseL na, nervozna gospa. Vida Juvanova je kot njuna hčerka Pavla ustvarila izredno lep. iskreno, z naravno preprostostjo dožjvljen lik nesrečnega dekleta, ujetega v nesmiselni krik svojega srca. Marija Vera je v vlogi odslužene igralke Carlotte podala podobo napol plemenite, napol slepo sebične ženske, ki ima življenje že zdavnaj za sabo ob tistem. kar ga ie ostalo, pa se lahko samo še ruš;.io sreče drugih ljudi. Cesar in Severje va sta bila gospod in gospa Packardova; on naturalistično grob. samo v svojo denarno korist zagrizen parvenjj. ona napol histerična, sladostrastna ženska, kj ji je vse na svetu samo za slo. Jan je z diskretno udr žanositjo kreiral zdravnika dr. Talbota, Šas ričeva je e tiho. lirično mehkobo podala nje govo varano ženo. Sred šče vse drame pa je zapiti, zavrženi bivšj filmski igralec Larry Renault k: mu je Levar dal silen, pretreslji vo lep izraz. Originalna in učinkovita je bila Sancjnova kreacija Maksa Kaneja. dvoje uspel.h obrazov sta dalj Gabrije'čičeva in pa Juga Boltarjeva Trojico iz spodnjih pla« s; t i iz kuhinje gospoda Jordana so v veseli zanimivi igri doživeli Mira Danilova, Rakar jeva jm Jerman, v skladu s celoto pa so bi]e tudj kreacije vseh ostal h 'gralcev. Roži:a ie 11 slik igre povezala med sabo z fc'';! f"ro glasbo, ki sta io pri klavjrjrh s toplim ioživetjem oskrbela Bojan Adamič in Valens Vodušek PavšičBravničarjeva pa ie z lepim efektom podala zak]iuč.n.j ples. Obs žalovanja je vredno samo. da emo morali »S mfon\jo« poslušat; v skrajno površnem, smiselno n slovnično slabem prevodu Jožeta Vidmaria Uvod.r.a in zaključna pesem ie naravnost klasičen primer, kako se Pe-m v slovenščino ne prevajajo. L. M. odvetniško pisarno. Ob neki priliki se je prehladil in dobil vnetje možganskih open. Umrl je v blaznici v Stenjevcu 1. 1889. To dejstvo je izhodišče Vilovičevih izvajanj. V lanski božični številki je »Ne-djelja«, glavno glasilo»ecclesiae militantis« na HrvatsKem, priobčila literaturni članek, ki v njem trdi, da je Ante Kovačič umrl v blaznici »zbog piča ili paralize«. Vilovič (sam bivši duhovnik) vidi v tej trditvi samo nov člen v verigi napadov in žalitev »pisatelja najboljšega Hrvatskega romana in po dolgem, nekončanem prepiru najboljšega romana na slovanskem jugu«. Vilovič prikazuje na osnovi obsežnega gladiva, ki ga je zbral o Anti Kovačiču, zlasti neobjavljene korespondence, mučno življenje človeka, ki je v tesnih hrvatskih razmerah zrasel nad svoje okolje. 47 let po Kovači-čevi smrti ponavlja glasilo cerkvenih krogov neresnico, da je umrl »zaradi pijanstva ali paralize«, čeprav sploh ni pil in čeprav se je oženil z 22. leti ter imel po enajstletnem zakonu petero telesno in duševno zdravih otrok, katerih štirje so v pedagoških poklicih, peti pa je znani novinar in humoristični pisatelj Krešimir Kovačič. Ta izredni talent ni bil nikdar ljubljenec svojega okolja — piše Vilovič. Maksimum uspeha, ki ga je bil dosegel za življenja, je to, da so ga priznali za dobrega ša-ljlvca. Med resnimi književnimi vrednotami pa Kovačič sploh ni notiral. . . Čeprav je bil ognjevit pristaš dr. Ante Starčeviča, mu ni nikdar uspelo, da bi se povzpel na lestvici strankine hierarhije. Zamerili so mu, da se je bil oženil s Srbkinjo. Za življenja je izdal samo dve knjigi in eno brošuro; za vse tri edicije je bil moral sam plačevati stroške. Imel je deficit. Pozneje je zaman iskal založnika za svoje delo. Posebno so ga napadali cerkveni krogi. Ko je izhajal v »Vijencu« roman »U registraturi« — in kaj pomeni to delo v hrvatski književnosti, smo povedali spredaj — ga je »Katolički List« vztrajno napadal za-stran nemorale. Zaradi pritiska cerkvenih krogov je uredništvo »Vijenca« ustavilo v nadaljnjem letniku Kovačičevo sotrudni-štvo in nadomestilo njegov roman s prevodom italijanskega katoliškega pisatelja Fogazzara. Vilovič obtožuje za te napade in spletke Kovačičevega šolskega tovariša, poznejšega mitropolita dr. Bauerja. Zaradi teh napadov ni »Vijenac« priobčil novega Kovačičevega romana »Demagog«, ki so ga pozneje pri Matici Hrvatski izgubili. Ko je Kovačič umrl, so celo listi, v katerih je sam sodeloval, zabeležili njegovo smrt s kratkimi vrsticami. Na njegovem grobu je imel pesnik Avgust Harambašič tako raztresen govor, da se je namesto vzklika- »Slava Anti Kovačiču« oglasil vzklik: »Slava Anti Starčeviču«, čeprav je le-ta še živel. Na račun te raztresenosti ob Kovačičevem odprtem grobu so pozneje še dolgo zbijali dotipe. Udova s petero dece je ostala brez sredstev, pogrebne stroške pa je plačal žid dr. Goidmann kot »majhno kompezacijo za to, da se je pokojnik bavil z literaturo in tovarišem advokatom prepuščal stroškovnike!« Zares, ganljivo človekoljubje, dostojno dr. Gold-manna — toda bila je vsaj neka pomoč rodbini pisatelja najpomembnejšega hrvatskega leposlovnega spisa! Vilovič podrobno opisuje nadaljnjo težko usodo Kovačičeve rodbiRe7'zlasti pritisk na njegovo vdovo, da zapusti pravoslavje, če hoče dobiti službo učiteljice. Kovačičevo delo je bilo dolga leta zapostavljeno in neznano Ko je Matica Hrvatska izdala 1. 1911 roman »U registraturi« v 12.000 izvodih, je bilo to pravo odkritje in občinstvo je kmalu razgrabilo vso naklado. L. 1919 je brez vednosti rodbine izšla druga izdaja na slabem papirju. Lani je roman izdalo Jug. profesorsko društvo, ne da bi bilo plačalo rodbini paro honorarja. Ante Kovačič, velik talent in še vedno premalo ocenjen pisec, je v Zagrebu pre-ziran. Tovarnar klobas Rabus je dobil svojo ulico, eden najbolj hrvatskih piscev Ante Kovačič i« nima, čeprav je bil korenit in kar fanatičen Hrvat. Vilovič vprašuje ob koncu svojega članka: »Mar je vsa skrivnost odnosa Zagreba do Ante Kovačiča v tem, da čisti hrvatski in katoliški Zagreb ne more razumeti, kako naj bi bil vreden spoštovanja nekdo, ki je umrl v blaznici?« Djuro Vilovič je s člankom »Slučaj A. Kovačiča« odgrnil bolno mesto hrvatske kulture. V času, ko se na Hrvatskem oja-čuje kulturna reakcija, ki gre na živce tudi že krogom okoli dr. Mačka, so te ugotovitve tem tehtnejše. Zapiski Kako podpirajo švedski javni činitelj! glasbeno življenje. O glasbenem življenju na Švedskem je podal nedavno Sven Kjeill-s trii m. ravnatelj švedskega konservatorija v Stoekholmu. zelo zanimivi referat jz katerega posnemamo da uživa glasba na Švedskem vso pozornost in podporo države in cstalili oblasti. Vse glasbeno življenje je v stalnem razmahu, ki ga posebno podpirajo vsj merodajai čfnitelji. V središču glasbenega življenja stoji kraljevska glasbena akademija, ki uživa letno pol poro 200.000 šv. kron, katerim se pridružtvejo še privatni fondi akademije- Opera dobi preko milijon šv. kron, posebnih dotacij pa so deležni tudi simfonični orkestri v posameznih mestih. Tako preiema »Konsertforeningen«, simfonični orkester mesta Stockholma, kjer je bil dirigent naš dobri znanec Va>clav Taliob, letnih 370.000 šv. kron. Slične podpore, seveda v manjši, a še vedno iizdatni odmeri, prejemajo orkestralna društva manjših mest pol pogojem, da prired i jo redne letne koncerte. Vsi amate'sk.i orkestri so spet združeni v orkestrskem udm/eni«. ki uživa tudi posebno podporo 80.000 kron letno Posebnega pomena za razvoj glasbenega razumevanja v narodu pa so študijski krožki, ki j'h ra7.na udruženja tvorijo k mladih ljudi;. kateff se žele udejstvovati v glasbi. Takih krožkov je v celi Švedski okrog 600, kar vsekakor znači izredno zanimanje za glasijo v tej severnjaški in torej le navidez mrzlakrvn,- državi. Prav tako deluje v držav,- okrog 500 mešnniih in moških zborov, ki so skupki ud ru ž en; v pevski zvez«, katera šteje preko 12.000 članov v mešaneim ;n 10.000 članov v moškem zboiru. To so vsekakor uvnževania vredne številke, ki pričajo o neverjetni delavnost švedskih kul-turrvh centrov in odjrovonneh prosvetnih čini teljev. P O R T Planica pred najvišjo gospodo Fis je ugodila protestu JZSS zaradi lanske prepovedi planiške skakalnice in sklenila proučiti vprašanje nove discipline — smučarskih poletov JZSS je po lanski tekmi v Planici vložil pri Fisi protest proti postopanju te federacije nasproti prireditvi in zaradi njene okrožnice št. 3., s katero je Fisa izdala prepoved za to skakalnico. Uprava Fise je imela med tekmami za svetovno prvenstvo v Chamonixu sejo in je bil tamkaj ves upravni odbor, ki se je sestal prvič v sredo 11. t m. Fisa je na tej seji protestu saveza v celoti ugodila in razveljavila okrožnico št. 3. z dne 17. marca 1936. ki je bila dejansko kazenski akt proti savezu. Obenem je pretresal upravni odbor predlog za uvedbo nove discipline — smuških poletov Ker je referent inž. Straumann prispel šele v petek popoldne, je ta predlog čakal na njegovo poročilo. Upravni odbor je po poročilu inž. Straumanna sklenil, naj do kongresa Fise komisija za skakalnice pri Fisi prouči ta predlog, stopi v stik z inž. Bloudkom in si tdi ogleda Planico. V nedeljo zvečer je priredil minister Chautemps banket na čast Fisi, katerega se jc udeležil upravni odbor Fise, francoski državni tajnik za turizem, prefekt Haute-Savoia in mnogi krajevni odličniki. Po banketu so bili vsem udeležencem predvajani filmi o Planici, ki so vzbudili izredno pozor-j nost. Najbolj je ugajal razvoj skakalnice . v Planici in pa njena dovršenost v izgrad-! nji. Predsednik Fise in mnogi ostali so čestitali na dovršenosti te največje športne j naprave za smuški šport na svetu. Najnovejši sklepi pri Fisi glede Planice so lahko vsem v zadoščenje, ki so morali slišati lani marsikak grenak očitek na račun kršitve Fisinih določb! Plenarna seja u druženja smučarjev Planica bo drevi ob 18.15 v kleti Emone. Zaradi važnosti prosimo polnoštevilno udeležbo. Tajnik: Še en dan dogodkov v Chamonixu Pri skokih v nedeljo je bil naš Novšak med gledalcL Chamonix, 14. februarja. Po včerajšnjem snežnem metežu je bilo danes v nedeljo krasno vreme, ki ga je motilo le nekaj meglic, ki so se podile po vrhovih in pa precej visoka temperatura 4 stopinje nad ničlo, kar pa seveda ni motilo nepreglednih množic, ki so se za ta dan zgrnile v Chamonix, da bi videli norveške »ase« v skokih. In ti jih niso razočarali. Pri današnji skakalni tekmi je zasedel sigurno prvo mesto Birger Ruud z dvema krasnima skokoma 60.5 in 65 m. Včeraj in danes se je mnogo govorilo o njegovi poškodbi. ki jo je dobil pri smuku, ko je padel in si zvil levo roko v rami ter izstopil. Danes je pokazal tak stil, tako sigurnost in elan, da mu tudi njegovi norveški tovariSi niso prišli blizu. Naš Novšak je imel nogo v kolenu od padca v petek tako zateklo in zalito, da na skakanje ni bilo misliti, rezerve pa nismo imeli. Prijavljenih je bilo SO tekmovalcev od katerih se je javilo na startu 39, med njimi Norvežani Ruud Birger, Reidar An-dersen, Sollid Sigurd, Sundet, Sorensen, Busterud, Haanes Sigurd in Rolf Kaarby, dalje so bili tu Gregor Holl, Marcel Rey-mond, oba Marusarsza, Šved Erikson, Bradi, Reinl itd. Prva serija, se je začela ob 14. na bossonski skakalnici, 3 km od Chamonixa, je prinesla 39 skokov, od katerih je bil š padcem edino Eriksonov (58 m), Šveda in velikega Birgerjevega tekmeca z olimpijade in tudi današnjega favorita. Skoki so varirali med 50 in 60 m, le Andersen je potegnil na 60 m, Sollid Sigurd (»soliden« in »siguren« so mu rekli) na 61 m. Bradi in Haanes na 60, Stoinmiiller na 62 ter Reinl in Ruud na 60.5 m. Druga serija je prinesla pri 3 m daljšem zaletu splošno 4 do 6 m daljše skoke. Tudi tokrat je Erikson padel (61 m) in če bi mu Se Vrana (52 m) in Stein-mtiller (62.5 m) ne delala družbe, bi bil ostal s padci osamljen. Zmago je slavila Norveška, in sicer že drugič v teh igrali v svoji domeni in pokazala, da ji bo ta primat težko iztrgati, dokler bo imela vsako leto tako izbiro odličnih skakačev. Mirno pa lahko imenujemo Birger ja Ruuda tudi med Norvežani za fenomena. Skakalnica se je kopala v solncu. pri čemer je ostala proga v senci — Pie du Midi je gledal na razigrano množico, 10 do I5.000 gledalcev ki je valovala v pisanih barvah pod strmino. Smučarke bo zanimalo, da svetlo modre, rumene ali zelene obleke niso ni nenavadnega tu, da so dolge hlače prav tako številno zastopane kot kratke:* če p srečaš pri kakem smuku s 1000 m višine du Jerenca kako smučarko, ki se ne straši strmin in obvlada kristjanijo, si lahke prepričan, da ni Francozinja, četudi ima pobarvane ustnice. Organizacija tekme ie bila prav dobra. Vseh 78 skokov je bilo končanih v pok/, li gi uri, dohodi k skakalnici dobro urejeni, za vse tuje ekipe poskrbljeno z dobrini mestom pod sodniško tribuno na po-.-: ni tribuni. Le vlaki so imeli zamude. Sinoči je bila v kazinski dvorani sveeana soas*s|a ki so se je udeležili vsi delegati in predsedstvo FIS ter francoske federacije. Spored, ki je obsegal vložke iz folklore in modernega Pariza, je bil nekoliko dcig, do 1 ponoči. Veseli smo odšli v peste1.'e p: napornem dnevu, ki se je končal s francosko zmago v smuku. Jutri, v ponedeljek, se vrši v Argentieru slalora za dame in gospode, ki bo prinesel sliko alpsl: kombinacije. Treba bo napeti vse d, obdržimo mesta v smuku. Heim in Prač' .. sta v dobri formi. Vsi ostali 30 zdravi razen žemve, ki je bil tudi danes v postelji. Ima hudo influenco in kaže, da v torek ne bo mogel na start na IS km. Sr. o- lej, Knap in Klančnik so pa prav čili. dr. S. * O včerajšnjem teku na 18 km je treba zabeležiti še naslednje podrobnosti: Severnjaki so zasedli prvih 7 mest, najbolj-"! Srednjeevropci pa so bili, kakor že rn 1: i-ski olimpijadi, Italijani, ki so s svoji: ; tekmovalcema Demetzom in Gerardij ' zasedli 8. in 9. mesto. Tretji Srednjeev-ropec je bil nemški Ceh Berauer, ki je f časom 1:18:10 zasedel 13. mesto, in.sd n; šimi je bil najboljši Klančnik Lojze, ki ;!■'. s časom 1:21:20 prišel na 22. mesto, drugi naš — Smolej pa je s samo 6 sekund slabšim časom dosegel šele 26. mesto. Razpis četvorne kombinacije za mladino pri Celjski koči Smučarska sekcija SK Olimpa razpisuje četvorno kombinacijo za mladino do 18 let in sicer: smuk, slalom, skoke tn tek 4 km pri Celjski koči. Prvi del: smuk in slalom dne 21. februarja. Tek in skoki 28. februarja. V primeru slabih snežnih razmer bomo odjavili tekmo pravočasno v časopisih. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pravico starta imajo vsi juniorji, ki se izkažejo s klubsko legitimacijo odn. so predverificirani v JZSS. Tekmuje sc za prihoden pokal, in sicer za dvakratno zaporedno zmago a'i pa trikratno v presledkih. Prvak v četvorni kombinaciji lahko postane samo junior, ki starta v vseh štirih disciplinah in doseže največ točk. Ocenjuje se vsdka panoga posebej. Prvi trije plasirani prejmejo diplome. V kombinaciji prejmejo prvi trije darila in diplome. Prijavnina znaša 5 Din za kombinacijo odn. za panoge 3 Din. Prijave sprejema g. Tkal-čič Herman, tv. Zangger, Celje. Žrebanje ob 9., razložitev proge eno uro pred startom, start ob 10. Proga za smuk in slalom pod Tovstom. Razglasitev rezultatov ob Id. v Celjski koči in razdelitev diplom za posamezne panoge. Vodstvo tekme: Predsednik: Svetek Andrej, tehnični vodja: Tkalčič Herman, sodnik in starten Fiiač Kari in Gračner Ervin. Ker jc tekma propagandnega značaja za vzgojo mladine in za vsestransko izpopolnitev, prosimo mnogoštevilne udeležbe. — SK. Olimp, Celje. Akademsk" smučarsko prvenstvo v alpski kon glede katersga smo včeraj objav^ratiko vest o pokroviteljih, se bo vršilo šele v dobrih treh tednih, in sicer v dnevih 11. in 12. marca na Rože'. Vsem aktivnim udeležencem teh smučarskih tekem je ministrstvo prometa dovolilo 75-odstotni popust na državnih železnicah do Jesenic in domov. Vsi ostali udeleženci bodo uživali polovično vozno ugodnost, . ŠK Ljubljana. Igralci, ki niso pozvani na trening v četrtek na igrišče Hermesa, trenirajo kot običajno ob 18.15 v telovadnici humanistične gimnazije. Trening junior je v v petek zvečer v telovadnici. SK Reka. Zaradi nedeljske tekme bo jutri ob 20. sestanek nogometne sekcije v gostilni »Konzum« na Glincah. Strogo obvezno za vse. SK Slavij® Drevi ob 20. sestanek vs-eh nogometašev pri Marinšku. Poravnajte članarino! Ob 20.30 zadnja odborova seja. Vabljeni vsi, ki hočejo delati! CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo. Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pri* ■tojbino Dtn S.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki tičejo ilužb. Najmanjši znesek a enkratno objavo ogten Dtn 12^-s Dopisi tn ženltve se saračnnaje po Din Z.— aa vsako besedo. Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din ft.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanj« snesek sa enkratno objavo oglasa Dia 20-—«• Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najnnnjil snesek sa enkratno objavo offlasa Dia 11«-% Ponudbam na Aifra ne prilagajte znamki Lta, 60 zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nSn % _ _ odgovor, priložite UU1 > * pristojbine m male eglaae »na JUi je vpoalati ▼ pismu ni položnici na čekovni račtu je plačati pri predaji naročila, __obenem z naročilom, ali pa po ~___račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vpraSanja, tičoča se malih aglaio?, jc naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, LJubljana« Službo dobi Beseda 1 Dia. tovefc 8 Din ca S;tro sij lajanj« aaetova f Din. Najmanj« caaMt a DU. Pozor frizerji! Iščem za takoj dobrega brivskega pomočnika in frizerko. Plačam po sposobnosti ed 21)0—iOo Din na inosec in vso oskrbo. MLrko Zetovič, frizer, Ruše pri llariboru. 31TM Mizar i ženo hišnico, dob; mesto za čiščenje fine kavarne. Ponudbe na ngl. odd. jutra pod j Dobra služba«. 31)034 Inženjerja aH absolventa tekstilne šole, brezhibnega karakterja, dobrega obnašanja, s sposobnostjo za obiskovanje strank z znanjem državnega in nemškega jezika, iščem. — Zeljena je izčrpna ponudba a navedbo starosti, praksa, seianje službe, plačilnih zahtev in dneva vstopa. Soudeležba mogoča, ako nudii-lec razpoluga s 150.000 Din. Ponudba pod -»ATijec št. 3rt't« na podružnico Jutra ilaribot. 33364 Pošteno dekle ki zna samostojno kuhati in je zmožna tudi vseh drugih hišnih del, sprejmem taJvoj. Pismene ponudbe na o l>lll ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši joosak 17 Din. Vsako prepisovanje na stroj prevraimem na dom. Naslov ■pustiti v ogl. odd. Jutra 32U7-3 Zastopstva g komisijskimi skladišči, sprejmemo. — Posedujemo prostore za vsako robo. V poštev pridejo samo kurent-id predmeti. Dajemo polno garancijo v denerjil ali garancijskem pismu. Ponudbe na: Udruženje za zaštitu nercaiposknih trg. pomočnika a priv. činovnika, Zagreb. Amruševa ul. l/L sm-z ■Pridna«. 3109-1 Oeeeda 50 o«f ; davek 3 ■ ■ - i:fro a" dajanj« naslova S Din Kuharica vajena vseh hišnih del, stara .'SO 'et, želi mesto gospodinje pr-. starejšem gospodu ali gosj>ej. Naslov v vst-h poslovalnicah Jutra. ms-2 Prodam Beseda 1 Din, lavek 8 Din ca šifro al! lajanje naslova 3 Din. Najmanjši ineeek 17 Din. Veletrgovci pozor! Frodam ca. 300 tat.. finej-ših damsikih svilenih nogavic v partiji po zHo ugodnih cenah. Ponulbe na »Tekstilna industrija« v Ribnici na Dolenjskem. 31Ž4-6 Trgovsko opravo 7« trgovino z mešanim blagom poceni prodam. Ponudbe pod »Oprava« na ogl. odd. Jutra. 33^-6 Solidna trgovina odda pod tovarniško ceno: žensko volneno blago, moške kamgarne. živo rudeče suic&o (fino), češki zefir za srajce (.1500 m, angleške iiiot Sipke (1000 m), v kosih ali večjih partijah. Ogled neobvezen. Naslov za resne kupce v vseb poslovalnicah Jutra. 3203-6 Glasbila Beseda l Du, davek S D;o za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pianino j v modernem slogu, majh-rn, | poceni % z lep;m glasom na mesečne obroke po Din 1 m. Zaloga klavirjev F. Rorlner, Maribor, Gosposka 43. 3234-36 Va$enci(kg) Bt-sfla L»il iav.?s a l>i& sa šifro al: lajanje caMovi 5 Din. Najmanjši inaiefe 17 Din Brivskega vajenca sprejmem takoj. — Strne Bradač, brivski salon, Medvedova 22. Ljubljana VII. 3801-44 lnu lavfk ? Dii) a šifre ali dajanj« o»*leva 5 Ka Najmanjši znesek 17 D in Avtomobili maki rabljeni, tovorni od 1 do 4 ton. osebni mali in večji tndi proti hranilnim knjižicam najcenejše pri 0. Žužek, Knipp zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 3200-10 n«»s o Dto ia Vfro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Šivalne stroje malo rabljene, Singer, Pfaff poceni kupite pri Promet, riasiiroti Križank. 3314-29 G. Th. Rotman: potovanje okoli sveta 24 Tudi druga deska je kmalu odnehala, in naši potniki so zlezli na podstrešje. V svoje presenečenje so našli tam veliko okno, tako da se jim je zdel beg kaj lahka reč. Eno izmed odtrganih deska so porinili skozi okno v rogovile drevesa, ki je stalo zraven hiše. Nato so drug za drugim zajahali desko in prišli po nji na drevo, z drevesa pa na tla. Klobučarji pozor! Poceni naprodaj: Last,rimi etroj dvojen, tehta ca. 400 kg. fabrikait: Rihard Herz, Dunaj XVL. šivalni etroj za slamnike Zik Za k »Ani-ta« B' fabrikat H. Gross-man, Dresaen. Oba Btroja sta skoro nova. v najboljšem stanju. Ogled lahko v pogonu. Vprašati pri: Ivan Kravo«, Aleksandrova 13. Maribor. 31-42-29 Krožno žago (Absaumiirkutor) 8 m dolžine, rabljeno v dobrem stanju kompletno s pred-ležjem kupim. Ponudbe pošljite na Stojan Besančič Bihaž Vrb. banovina. 3133-39 Kupim ieseda l Dtn. davek 8 Dii ta šifro al! dajanje naslova f Din. Najmanjši tneeek 17 Dia. Stare avto gume v vseb dimenzijah, kupn-jemo »talno po najvišjih cenah. Ivan Prežern. Kranj. 2062-7 Kupimo vagonske množine lesa, ki je pripraven ta obroče re-šet inštrumentn- les. Ponud be poslati na Fiimo Anton Bencze & sin, Petrovgrad. 3126-7 Stružnico veliko, brezhibno za struženje, v polurnem najmanj 05 cm kupim. Ponudbe na J. Lavrič, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 1. 3329-7 Dragocenosti Beseda Drn lavek 3 L»u. za šifro ah dajanje naslova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupnj« p« aa.jvižjib eenan CERNE - juvelir LJubljana. Wolfova allca I. 12-36 Beseda 1 Din. lavek 3 Dis t» šifro ali dajanje na»lov* 5 Din. Najmanjši tneuek 17 Din. Vloge članic Zadružne zveze in Zveze slov. zaorug. prodam. Ponudbe na podružneo Ju tra Maribor pod »Zveza«. 3:71-16 Hranilne knjižice Na&up m prodaje »set denarnih tavo Bežigrad, Šiška ali center. Cena 260 do 500.000 dinarjev, no možnosti s hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Bre* po-sredovaloa 333«. 3206-30 Lokali Trgovski lokal Na Sv. Jakoba trgu ln v Plorjansfci ulici oddamo takoj. Pripraven za mizarske izložbe. 2906-19 Mesarijo in prekajevalnico na lepem starem mestu, s pritiklinami, oddam do 1. marca Studenci pri Mariboru, Aleksandrova c. 45. 3201-19 Gostilno oziroma restavracijo v sredini mesta Maribora, prodam ali oddam v najem. Potreben kapital 60.000. — Ponudbe pod »Dalmatin-ec« na podružnico Jutra. 3225-10 Beseda 1 Din, davek 8 Din u i.tn «11 1»tanje oasl«v» 6 Din. Najmanjši uieeek 17 Din Dvodružinsko hišo v Slov. Bistrici 129 ugodno prodam. Pojasnila se dobe ifiiot«in. 2330-20 Beseda 1 Dia. davek 8 Din ca irfr* al] lajanje naslova .1 Dia. Najmanjši tne«efc 17 Dia. čisto stanovanje dvosobno aLi enosobno, oddam za m.rrec; ena soba iima poseben vhod Rihar-jeva 2. Kolezija. Mirje. 3302-31 Stanovanja Stirisob. stanovanje z kuhinjo, kopalnico ln drugimi priflklinaml v II. nadstr. hiše biizu kavarne Evrope oddam s 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center« 2S84-31a Sobo odda Dve sobi opremljeni s posebnim vbodom v pritličju, na ra»pola go telefon, pripravni za stanovanj« ali pisarno oddam i marcem. Igrižka ul. ti pri Drami. 8187-38 Dražbe Javna dražba h-.še in vrta v Knezovi ul. št. 28. se vrši pri sodišču v LJublJ&nj, dne 25. februarja t. 1. ob 9. uri v sobi št. 16. kjer eo razvidni tudi dražbeni pogoji pod opr. št. Va I 647-36, nakar se Interesente opozarja. 2668 32 5? Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telef. 20-59. □□□□ocomDooanannDonnDDacoaa I Naročniki ,Jutra1 so zavarovani za 10.000 Din« Radio Petek, 19. februarja Ljubljana 11: Šolska ura: Žuželka kot ljudska hrana (Prof. Rafael Baar). — 12: Sprehod po BaJkanu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. _ 13.15- Operna glasba (Radio orkester). 14- Vreme, borza- — 18; Ženska ura: Delavska družina (gdč. A. Lebarjeva)—18-20: Ravel: Koncert za klavir ir. orkester (plošče). — 18.40; Francoščina (dr. Stanko Le* ben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Dr- Božidar Sirola (iz Zagreba). — 19.50: Zanimivosti. — 20; Po domače. Sodelujejo; gg. Svetozar Ba-novec, Vekoelav Janko in Avguet Stanko. _ 21: Koncert Radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored- — 22.30; Amgležke plošče. Beograd 17-20: Orkestralen in pevski kon-cort. — 18.30; Narodne pesmi. — 19-50: Plo« §5e. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.20; Flavta. — Zagreb 20; Koncertni večer. — 22.20- Plesna muzika- _ Praga 19.10: Dude — 20.05- Pevski koncert. _ 20 30: Zvočna igra. — 22.25. Plofeče. — Varšava 19.45: Klarinet iin eakfofon- — 20.10; Cajkovskega opera »Evgen Oneginc. — 23; Plošče. — Dunaj 12: Orkestralen koncert. _ 15.15; Orkester mandolin-—16.05 Simfonična g!ae-ba. — 17.30: Štajreski skladatelji. — !8.30; Sodobne klavirske skladbe- — 20.10; Zabaven program. — 21.10: Nabožna glasba. — 22 K- Lahka godba orkestra. — Berlin 18; Nordijske klavirske skladbe. _ 20-10; Pkr Sče. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22-30: Lahka glasba. — Munchen 18: Orkestralen in pevski koncert. — 19: Orkestralen rn kla, virekj koncert. — 20-10; Spevoigra. — 22-30: Orkestralen koncert. _ 23-30; Nočni koncert Stuttgart 18; Pomladi naproti — 19; Pevski koncert. — 20.10: >Dr. Faust«. — 21.10: Rimski Korsakov: Šeherezada. — 12-1 Enobarvni batist v vseh barvah za žensko perilo, meter din 6.50. BELI TEDEN teden najnižjih cen. Zahtevajte takoj brezplačni cenik od trg. hiše Zahvala. TRGOVSKI SAMOPOMOČI v MARIBORU izrekam iskreno zahvalo za točno in izdatno izplačilo podpore po moji umrli soprogi Glaser Mariji. Usojam si vsem gospodarskim osebam toplo priporočati, da pristopijo k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti nizkim prispevkom. MARIBOR, dne 16. februarja 1937. Glaser Julius sen., stavbenik- LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. T6NNIES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25, telefon 20-97. in ZVANICN1 BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1, telefon 2431L Priložnostna prodaja« Nova prekrasna, dvanadstropna, luksuzna hiša s tretjim nadstropjem, še nezadostno izkoriščanim. Vrt, terase, lift, garaža, centralna kurjava. Vse opločeno, vhod v naravnem marmorju itd. Pripravna za vsako reprezentacijsko svrho, kakor tudi za sanatorij. Sedaj 16 sob, z neznatnimi popravili je mogoče dobiti še 6 lepih sob. — Naprodaj zaradi odpotovanja daleko izpod vrednosti. Lega centralna, začetek Vinogradske. — Ogled samo za resne kupce, vsak dan od 10.—12. Zagreb, Vinogradska 25, lastnik. SMRT PLEŠAVOSTI! »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustavi izpadanje las, lasje pora-stejo tudi na plešastem mestu. —-Cena steklenici po povzetju Din 40.—, poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana v Londonu z OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO, Kupuj domače blago! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□ClD^aUDDDDaDaaOaOLJUGLOLiLOLJU Iščemo kvaliteten lomi jen kamen v barvi marmor, polmarmor ali kake druge vrste, primeren za terazzo-dela in umetni kamen. — Vzorce in ponudbe poslati: Industriji betonskih proizvodov — Brače Krsmanoviča ul. 27, Beograd. )□□□ ODO Prilika za nabavo pristnih perzijskih preprog Več komadov novih in starih, vseh velikosti po izvanredno nizkih cenah. Interesenti vabljeni! Ogled in informacije pri tvrdki D. OSTROZNIK, Specijalna trgovina Pasaža-Nebotič. Ljubljana. »HOHNER" najpopolnejše harmonike sveia "6ENCBRLN0 ZASTOPSTVO F. ŠCHTTEIVER, eb, Nikoličeva ul.lO. Nova, solidno zgrajena HIŠA v ŽEROVNICI nasproti železniške postaje naprodaj. Vsa hiša podkletena — šest sob, kuhinja in vse priti-kline — velik sadni in zelenjadni vrt. — Zgradba pripravna za gostilno ali za letovišče. — Vse informacije daje tvrdka AND. MEJAC, Komenda pri Kamniku. Vsem, ki ste spremili našo nepozabno mamo, gospo J0SIPIN0 ČERNAK, roj. MAHKOVEC na njeni zadnji poti, kakor tudi za poklonjene vence in cvetje ter prisrčne izraze sočutja, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v petek 19. t. m. ob 7. uri. V LJUBLJANI, dne 17. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Gospod vsemogočni nam je danes ob 10. uri 15 min. odpoklical k sebi našega ljubega tata, sina, brata, strica in zeta, gospoda J0VANA L. ACIMOV1ČA posestnika in špediterja v 54. letu njegove dobe. Njegove zemske ostanke bomo izročili materi zemlji v petek, dne 19. t. m. ob 9. uri. Prosimo tihega sožalja. RAKEK, 17. februarja 1937. Žalujoča žena DRAGICA s hčerkama RUŽICO in MILENO ter vse ostalo sorodstvo. KMn«. : ••'>.»-'Vi .. . ...t .*.'■:£,-'. *, ...... - ... , . s j Urejuje Davorin Ravljen. — Izdala sa konzordl »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jena. — Za fauseratni del odgovoren 2Uo)i Novak Vsi * I^Jubljant