»GLAS NARODA« IZIDE ZA VIDOV DAN V POMNOŽENI NAKLADI IN OBŠIRNEJŠEM OBSEGU. POLNE TRI DNI BO NAS LIST V ROKAH ČI-TATELJEV. ZATO BO VREDNOST Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo : Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int 3069 €I_A$ Uprava : Gajeva I. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po céniku. Pri večkratnih objavah popust Današnja številka vsebuje: Naša tekstilna industrija Naše žene za svoje pravice VSAKerOGLASA NAJMANJ TRI- KRATNA. NASA UPRAVA BO SPREJEMALA OGLASE DO ČETRTKA 27. JUNIJA DO 18. URE. NE POZABITE: UPRAVA DNEVNIKA »GLAS NARODA«, GAJEVA 1._______ NARODA f Major Lavrič Glas naših izza meje Za preorientacijo vsega našega gospodarstva Reforma ženskih učiteljišč St. 55 IzhajLddnLvvna° rozepraLT«eljka v Ljubljani v nedeljo, dne 28. junija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Naša tekstilna industrija Kar presenetilo je, kako je bila slabo zastopana na zadnjem ljubljanskem velesejmu tekstilna industrija iz Dravske banovine. Ena najpomembnejših industrij Slovenije je postala v zadnjih letih tekstilna industrija, da zaposluje še danes, ko je število padlo, okoli 12.300 delavcev in delavk, a na najvažnejši reviji našega gospodarstva |te industrije skoraj ni bilo. Tako slaba je bila udeležba, da ne bi bil poln niti mali paviljon, če ne bi bila med razstavljala tudi parne inska tekstilna tvornica. Samo nekaj naših starih tekstilnih tvornic ter nekaj novejših je smatralo za potrebno, da na razstavi naše domače gospodarske delavnosti opozori na svoje delo. Ogromna večina naših domačih tekstilnih tvornic pa je paradirala s svojo odsotnostjo in med njimi na prvem mestu mariborske. Kakor da bi hotele te tvornice poudariti, da se jih napredek slovenskega gospodarstva ne tiče, kakor da bi hotele vsemu svetu dopovedati svoje popolno nezanimanje za slovensko gospodarstvo! Čeprav so te tekstilne tvornice kapitalno močne, čeprav jim gre posel tako dobro, da jim ni treba dosti skrbeti za odjem svojega blaga in čeprav so si znale tudi na svoj način pridobiti v naši deželi močne zaščitnike, vendar mislimo, da niso storile dobro, ko so tako očitno pokazale svoje popolno nezanimanje za slovensko Gospodarstvo. Kajti tudi te daleč proč od našega gospodarskega življenja živeče tuje tekstilne tvornice morajo vedeti, da se v naši javnosti vedno bolj energično ponavljajo zahteve, da treba radikalno revidirati naš odnos do one tekstilne industrije, ki je domača le po tem, da si pridobiva dobiček od naših domačih potrošnikov in da ji proizvajajo njene izdelke slabo plačane roke naših domačih delovnih sil. Tako vedno glasnejše doni na zborova-Plih kmetovalcev zahteva, da se odpravi vsa zaščitna carina za tekstilno blago, ker oi se potem povečal izvoz naših kmeiij-5*0h pridelkov. Puščamo ob strani vpra-sonje, če je ta utemeljitev tudi točna, ven-aar ie že sam njen obstoj dovolj močan opomin naši dostikrat le tako imenovani domači tekstilni industriji, da bolj izpol-muje svoje dolžnosti do domačega gospodarstva. A ne samo kmetovalci, tudi delavci Vedno ostreje nastopajo proti poslovanju *eh tekstilnih industrij. Neprestane stavke, ki so v zadnjem času v tekstilnih tvornicah kar na dnevnem redu, dokazujejor da te tvornice ne izpolnjujejo niti svojih dolžnosti do delavstva. Ponovno je že bilo v naših listih govora o naravnost škandaloznih plačah, ki jih prejemajo v nekaterih •ekstilnih tvornicah delavke. À pri tem je delo v teh tvornicah silno nezdravo, da ,e vodstotek obolelega delavstva vedno V?vÌ’- Ne bo dolgo, pa bodo morale naše °bčine prevzeli na svoje rame skrb za °Po delavstvo, ki je obnemoglo v tekstilnih tvornicah. In zopet bo vpliven javni aktor več, ki bo zahteval, da se s trdimi medpisj napravi temu čezmernemu izkori-canju delavcev in delavk v tekstilnih ivornieah konec. S temi prenizkimi mezdami pa se je vrhu vsega začela še med tvornicami sa nuni ostra konkurenca, ki ima že vse zna e nelojalnosti. Tvornice, ki plačujejo svoje eiavstyo vsaj primeroma dobro, ne mo-£.1° več konkurirati s tvornicami, ki plaču-.1° delavstvo preslabo. Za nje postaja X ePa alternativa, da ali tudi same pia Vjj,e,° delavstvo preslabo ali pa da usta-i,-.i° , га*е. ker ne prenesejo več te nelo- 9 ne konkurence. Jntere\ iavn°sti v tem primeru katego-Disi ° Zv^eva’ d3 5e z zakonskimi pred-kurpnasci^ Nornieo pred nelojalno kon-minimC? s Prenizkimi plačami. Delavske za v*9 ^e-mezt*e' k* morajo seveda veljati treh?, ,avo’ Postajajo nujnost, ki jo je bolji* ,ako), avesti. Ali tudi vprašanje sivi ; 50 im-_ sprotovala morebitnemu sklepu Francije, da poveča, svojo vojno mornarico, čeprav bi še to zgodilo do 50°/o. V Londonu za sodelovanje... London. 22. junija. V zvezi z izjavo predsednika francoske vlade Lavala, da sla z angleškim ministrom Edenom ugotovila potrebo tesnega sodelovanja med Veliko Britanijo in Francijo, naglašajo angleški politični krogi, da je bila že prej izražena želja glede sodelovanja med Londonom in Parizom radi uredit v vprašanj, ki jih navaja skupna izjava od 3. februarja. To sodelovanje je potrebno ne glede na to, da je Velika Britanija sklenila poseben sporazum z Nemčijo. ... in za novo konferenco Ko bodo pomorska pogajanja med Veliko Britanijo in Nemčijo končana — v razpravi so še neka tehnična vprašanja — bosta vladi Velike Britanije in Nemčije sporočili, rezultate svojih pogajanj državam, ki so podpisale londonsko in washingtonsko pomorsko pogodbo. Angleška vlada bo skušala pri tej priliki pridobiti zainteresirane države za sklicanje splošne pomorske konference. Samo delen uspeh Britanski listi obširno poročajo o poteku pariških razgovorov med Edenom in Lavalom. V teh poročilih pravijo v glavnem, da se Edemi sicer ni posrečilo zlomiti francoskih pridržkov proti enostranskemu načinu, kako je Anglija sklenila britansko-iiemški pomorski dogovor, vendar pa je dal Eden Lavala o splošnem bodočem sodelovanju zadovoljiv odgovor. »Times« misli, da je Lavai zahteval od Velike Britanije poroštev, da ne bo ponovila takšnega postopka pri drugih važnih političnih vprašanjih Francoski ministrski predsednik je pri tej priliki po vsej verjetnosti navedel, da francoski protesti zoper ponovno oboroževanje Nemčije ne temelje slepo na starih pogodbah, saj so že v Stresi odobrili misel o nekaterih izpremembah, seveda pod pogojem, da bodo države, ki so se v Stresi sestale, vzajemno sodelovale. Eden najbrže ni bil mnenja, da je britansko-francosko sodelovanje resno ogroženo. Dejal je Lavalo, da pride britansko-iiemški pomorski sporazum v širšo splošno pogodbo. Čeprav se Edemi ni posrečilo omajati francoskega prepričanja, da britanski postopek ne ustreza ne po duhu ne po črki načelom skupne fronte, je vendar s svojim taktom in razumevanjem napravil globok vtis. Obstoji upanje, da bodo nadaljuj razgovori vendarle obrodili sadove. Odgovor angleške vlade London, 22. junija. W. Angleška vlada je danes poslala francoski vladi odgovor na njeno zadnjo noto o britansko-nemškem sporazumu z dne 18. t. m. Vremenska napoved Dunaj: Obeta se precej jasno m toplejše vreme. Italiia-Abesiniia Italijanski protest v Adđis-Abebi London, 22. junija. W. List »Daily Telegraph« javlja iz Ađđis-A bebe, da je italijanski poslanik grof Vinci predložil abesinski vladi protest radi incidenta, o katerem smo včeraj poročali. Opravičilo zaradi incidenta Pariz, 22. junija. Havas poroča iz Addis-Abebe, da je po incidentu, ki ga je povzročil abesinski oficir, ki je raztrgal zastavico z avtomobila italijanskega poslaništva, cesar Halle Selasi obljubil, da bo dotičnega oficirja dole teta naj strožja kazen in da se bo abesinska vlada opravičila pri italijanskem poslaniku. Anglija že računa s spopadom London, 22. junija. AA. Današnji »News Chronicle« poroča, da je angleška vlada izdala potrebne ukrepe za primer hujših zapletov v Abesiniji, da čimprej evakuira vse angleške državljane. V Egiptu se nahajajo velika vojaška letala, ki bo lahko vsako prepeljalo po več družin in mnogo prtljage. Povečanje italijanskega letalstva Rim, 22. junija. AA. Ministrski svet je povečal s 1. julijem formacijsko številčno Japonski general Dojhara v Pekingu Peking, 22. junija. AA. V izjavi novinarjem pravi japonski general Dojhara, da je prispel v Peking, da uredi čaharski spor. Za ureditev tega spora ni posebnih ovir. Položaj v Hopeju je miren in ni treba nove uprave. Razgovori brezuspešni Tokio, 22. junija. AA. Razgovori generala Dojhara z novim guvernerjem Šabarja, generalom Čingom niso obrodili nikakega uspeha, ker general Čing ni hotel priznati nadaljnih koncesij o razširjenju nevtralnega pasu. Nanking, 22. junija. W. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da so člani nanlcinške vlade pripravljeni rašji odstopiti, kakor da bi sprejeli japonske zahteve glede Severne Kitajske. Velik političen proces na Japonskem Tokio, 22. junija. Danes se je tu začela razprava proti 16 politikom in voditeljem gospo-ilarskih skupin, ki so vpleteni v tako imenovani škandal finančnega ministra. Med obtoženci so tudi bivši trgovinski minister N a k a i m a , bivši pomočnik finančnega ministra K u r o d a, prometni minister N i è h u s i in več ravnateljev finančnega ministrstva izza Saitove vlade. Kakor znano, je morala Šaitova vlada zaradi tega skandala lani julija odstopiti. Delo Društva narodov Novi odbori pri DN ženeva, 22. junija. Svet Društva narodov je 17. januarja 1934 naložil glavnemu taj- stanje vojaškega letalstva za 500 edinic. Vojno ministrstvo pa je sklenilo premestiti florentinski armadni kor v Verono, štab veronskega kora pa v Bolzano (Bozen na Južnem Tirolskem). 5 ladij čaka v Napoli ju na odhod Napoli, 22. junija. W. Iz Massane v Eritreji se je vrnih parnik »Francesco Crispi« s 136 potniki, po večini oficirji in delavci. Na odhod so pripravljeni spet novi parniki, in sicer: »Principessa Giovanna*, »Saturnia«, »Italia«, »Confidenza« in »Gianfranco«, ki nalagajo vojaški material, razne vojaške potrebščine to nove čete. Pričakujejo se novi dovozi fašistične milice iz raznih krajev Italije. Okrog 2000 miličnikov iz Chieti to Teramo je že na potu. Protesti proti Italiji Lausanne, 22. junija. A A. »Gazette de Lausanne« pravi, da je izvedela iz dobro poučenih krogov, da pripravljajo socialistične organizacije v raznih evropskih državah protestni kongres zoper Italijo glede na njene priprave proti Abe-siniji. List pravi, da bi se ta kongres vršil v .Švici, pripominja pa, da bodo švicarske oblasti, če hi se ta vest imela uresničiti, prepovedale vsakršno tako demonstracijo na švicarskih tleh. niku, naj prouči vprašanje ustanovitve raznih novih odborov. 19. januarja 1935 pa je svet imenoval odbor strokovnjakov, da prouči isto vprašanje. Odbor se je sestal včeraj k seji, ki jo je otvoril glavni tajnik. Na predlog sir Arthurja Satlerja, bivšega ravnatelja gospodarskega in finančnega odbora tajništva Društva narodov je bil za predsednika odbora izvoljen italijanski poslanik Atolico. Komisija za mandate Komisija za mandate je končala svoje 27. zasedanje. Proučila je letna poročila mandatorskih sil za razne države, zatem razne peticije držav pod mandati in naposled nedavno tega sklenjeno pogodbo med Veliko Britanijo in Belgijo o meji med Tanganjiko in Ruando. Komisija je sprejela razne opombe, ki jih bo predložila s svojim poročilom svetu Društva narodov. Mednarodna konferenca dela Vprašanje brezposelne mladine, o katerem je mednarodna konferenca za delo letos prvič obširno razpravljala, bo izročeno plenumu konference v nadaljno razpravo. Razprava se bo vršila o dveh predlogih, od, katerih prvi priporoča podaljšanje obveznega šolanja, drugi pa organizacijo »zaposlitvenih središč«, to je delovnih taborišč. Odbor je izrekel o obeh predlogih svoje pridržke. Delovna taborišča bi morali ustanavljati za mladeniče od 18. do 24. leta, vendar ne bi smeli služiti vojaški izobrazbi. Tedenski delovni čas naj ne znaša 40 ur. Žena v borbi za svoje pravice Ljubljana, 22. junija. V mestni dvorani na magistratu se je nocoj ob pol sedmih vršilo važno žensko zborovanje, ki ga je priredila Banovinska ženska zveza, ki se ji je pridružilo še več drugih organizacij. Na zborovanju so se obravnavale aktualne zadeve, ki živo zadevajo zlasti žensko vprašanje, važne pa so tudi za javnost in za stariše. žene so zlasti manifestirale za obstoj ženske realne gimnazije, ki je v nevarnosti, da jo ukinejo, ter za zopetno otvoritev prvih letnikov ženskih učiteljišč. Težišče zborovanja je bilo v zahtevi, da se ukine uredba o redukciji draglnsklh doklad aktivnim in poročenim javnim nameščenkam in upokojenkam, ki so bile sedaj v mnogih primerih obsojene naravnost na stradanje. V izčrpnih referatih, katerim so sledile resolucije, so nato govorili prof. dr. Dragotin Lončar, ki je govoril zlasti za podržavljenje mestne realne gimnazije, Anica čemejeva je govorila za zopetno otvoritev prvih letnikov učiteljišča, ga. Dora Vodnikova pa je zahtevala, da se ukine uredba o redukciji draginjskih doklad poročenim javnim nameščenkam. V debato so posegali dr. Šubic, namestnik g. mestnega načelnika, ga. Juvanova in druge. Ga. Zbašnikova pa je v imenu delavskih žena govorila za skupen nastop vseh žena. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je sprejelo resolucije to izvajanja govornikov soglasno. O sprejetih resolucijah bomo podrobneje še poročali. Zborovanje ljubljanskih trgovcev Ljubljana, 22. junija. Ob 20.30 je v veliki dvorani Trgovskega doma otvoril predsednik g. Karel Soss občni zbor Združenja trgovcev za mesto Ljubljana, ki so se ga udeležili tudi zastopniki obrtne oblasti in župana mag. nadsvetnik g. dr. Rupnik, predsednik Zbornice ze TÖI g. Jelačin »Rajnikom g. dr. Plessom, predsednik Zveze trgovskih združenj g. Josip J. Kavčič, predsednik Društva industri jcev in veletrgovcev g. Stane Vidmar, predsednik Društva trgovskih potnikov g. Krek, predsednik pomočniškega zbora g. Melizcr, podpredsednik trgovskega društva »Merkur« g. Škrajner, ravnatelj trgovske nadaljevalne šole nadzornik <>. Grum, predsednik Društva izložbenih aranžerjev g. Cufk in vsa elita našega trgovstva, med njimi pa tudi bivši predsednik združenja g. Gregore. Po otvoritvenih formalnostih je predsednik g. Soss podal obširen in vsestransko informativen pregled naših trgovskih razmer in teženj, ki njegove glavne misli prinašamo na 7. strani. Poročilo je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem, nato je pa tajnik g. Šimic v svojem poročilu opisal delovanje Združenja trgovcev v njegovih'mnogovrstnih posameznih funkcijah, o čemer bomo še poročali, kakor tudi o nadalj-nem poteku važnega zlmrovanja, ki se je zavleklo čez Zaključek lista. Sklepi jeseniške obilne Jesenice, v juniju. Občinski odbornik dr. Obersnel Maks je na zadnji, občinski seji predložil nujni predlog glede zahteve oblasti, da se stanovanjske hiše v naselju Podmožaklji grade v posebnem slogu. Občinski odbor se je priključil želji Občanov, naj. se gradbena delavnost v sedanjih težkih časih ne ovira z zahtevami, ki so ga občane težka obremenitev. V občinsko službo so bili sprejeti veterinar Pahor Filip, Kavčič Jože, Mežek Jože, Bizjak Luka, Bertoncelj Franc, Jan Elizabeta, Komac Jože, Šranc Miha, Kornetein Franc, Avguštin Fabjan in Kelvišar Jožef. Za stalne pragmatične uslužbence so bili na predlog uprave sprejeti Pogačnik Ciril, Stržinar Franc in Tan-car Alojzij. Na predlog dr. Vovka se poviša plača predsedniku občine mag. pharm. Žabkarju Jožetu in blagajniku Avseniku Janku. Odobren je bil razpis službenega mesta občinskega delovodje in babiško mesto. Za člana uprave sta bila izvoljena dr. Vovk Janko in Avsenik Janko. Občina odstopi Kranjski industrijski družbi za razširitev Cojaove in Fužinske ceste 170 m* zemljišča, za 1 .'1.600 Din. Odobren je bil tudi račun tvrdke Vidic & Comp g sklepom, naj se sestanejo vsi trije odvetniki člani obč. odbora in pismeno pozovejo bivšega župana Culerja, naj uredi vse potrebno glede k zahteve. Odo-: brena so bila tudi izplačila računov pisanih v blagajniški dnevnik za leto Ì934./35. Odobreno je bilo ludi izdanje ubožnih podpor. Glede odstopa občinskega zemljišča Novaku Janku so sklenili, da se proda zemljišče prosilcu po 80 dinarjev za kvadratni meter. Domovinstvo so dobili Sedej Andrej, Brezigar Stanko, Cazzarolli Josip, Bande! Frane in Gruden Franjo. Ostavka občinskega odbornika Mihe čopa na odborniško mesto je bila kot utemeljena soglasno sprejeta. V nekai vrstah Odposlanstvo zveze bivših angleških bojevnikov «(»Britanske legije«) obišče Prago pred Berlinom. Bolivijski parlament je sprejel pogodbo, podpisano 12. t. m. v Buenos Airesu med Bolivijo in Paragvajem o ustavitvi sovražnosti v Gran-Chacu. Avstrijski zvezni kancelar je razpusti] združenje bivših bojevnikov z vsemi njegovimi podružnicami. Združenje je delalo za nacionatoo-socialistično stranko. V spopadu med stavkajočimi delavci in brezposelnimi delavci, ki so iskali debi v Heureki v Kaliforniji, je bil en delavec ubit, dva stavkujo-ča delavca pa hudo ranjena. Štirje redarji so lažje ranjeni. Policija je prijela 90 oseb, o katerih trde, da so komunisti. Po poročilu iz Kansa.H-Cityja divjajo tanikja strahoviti viharji. Na poljih so povzročili ogromno škodo. V Shildsu je bila ena žena ubita, dve osebi hudo ranjeni. Tudi letališče je močno poškodovano. »Reichpost« poroča, da so odpustili iz službe profesorja filozofske fakultete dunajskega vseučilišča dr. Pavla Krtigerja. Disciplinski sklep navaja, da je profesor Krüger dajal kot predsednik zveze Nemcev iz Nemčije v Avstriji politične izjave proti sedanjemu režimu v Avstriji. Ameriški senat je sprejel zakon o socialnem zavarovanju, ki ga je predlagal predsednik Roosevelt. Zdaj preostaja, da parlament sprejme še agrarne zakone. Posebno ostra borba je bila v senatu za reformo bančništva in za zakon o odstranitvi holding-društev, ki so ponekod izvajala pravo finančno diktaturo. Sedanje parlamentarno zasedanje bo trajalo še nekaj tednov, nakar bo zaključeno. Požar v Edesi v severni Grčiji še vedno ni omejen. Škoda je čedalje večja. Dozdaj je zgorelo 400 hiš in 120 trgovin. Ker smatra španska vlada, naj se politično življenje vrne v svoj normalni tok, je zopet dovolila politična zborovanja in sestanke. Na podlagi sklepa kantonske vlade so izvršili smrtno obsodbo nad 31 komunisti, ki so jih nedavno tega prijeli v Vavšanu. Med padlimi je bilo tudi več mladih žensk. Reuter poroča iz Berlina: iz koncentracijskega taborišča in iz ječ so izpustili še' 12 pastorjev evangelske cerkve. V koncentracijskih taboriščih je še nekaj pastorjev, deset pa je dobilo nalog, naj zapuste svoje župnije. General Edvard Fischer, ki je leta 1914. branil Bukovino, je umrl v 73. letu na Dunaju. Francosko vodno letalo »Croix du Sud« je odletelo v francosko Gvinejo, da postavi nov svetovni rekord neprestanega poleta vodnih letal. V zvezi z jubilejnim skavtskim kongresom bo v Spali mednarodna konferenca predstavnikov skavtskih listov. Trajal bo od 14. do 17. julija. Prijavljeni so zastopniki skavtskih listov iz Anglije, Francije, Madjarske, Češkoslovaške, Avstrije, Romunije, Švedske, Norveške, Švice, Jugoslavije in Bolgarske. Ameriški senat bo sprejel mornariški proračun v znesku 460 milijonov dolarjev. Ker je proračun sprejela tudi poslanska zbornica, ga bo zdaj podpisal predsednik USA. Trgovinska pogajanja med sovjetsko Rusijo in Usa, ki so se začela v marcu, so naletela na hude ovire. Po poročilu iz merodajnih krogov bodo ta pogajanja odložena do jeseni. I* Taškenta pročajo, da so tamkaj odpustili iz službe in obtožili stiri ruske letalce, ki so kljub prepovedi izvajali na letališču v Taškentu akrobacije in » tem ogražali ves letalski promet. Letalce bodo obsodila na ječo od 6 mesecev do dveh let. Poljski notranji minister ni potrdil izvolitve novega župana in obeh podžupanov v Lodzu in je zaradi tega razpisal nove volitve. V tem občinskem svetu so bili zadnje čase hudi izgredi. DNB poroča iz Aten, da je nemške novinarje, ki potujejo po Grčiji, sprejel ravnatelj tiskovnega oddelka Moskopulos. Ta je v svojem govoru pozdravil nemške goste in naglašal, kolikšne so zgodovinske zveze med grškim in nemškim narodom. V znak protesta preti novem« volilnemu zakonu je poljska socialistična stranka odredita enodnevno protestno stavko v vseh tovarnah in industrijskih podjetjih v Lodzu. Poljski listi poročajo, da so češkoslovaške oblasti odredile, naj se dvojezični napisi na postajah v krajih, kjer prebivajo poljske manjšine, nadomestijo z napisi v češkoslovaškem jeziku. Ameriška poslanska zbornica je sprejeta do-ponilni proračun za gradnje. Proračun uavaja 224,478.000 dol a rja v, med temi 64 milijonov za razne nove zvezne gradnje v posameznih pokrajinah USA. Med sovjetsko Rusijo in Romunijo so ee začela nova pogajanja o vrnitvi romunskega zlatega zaklada, ki so ga 1. 1916. izročili v varstvo ruski državni banki. Sovjetska vlada predlaga mešano rusko-rouiunsko komisijo, ki naj to »por dokončno uredi. Iz Ronbaixa je danes odpeljal poseben vlak 810 delavcev poljske narodnosti, ker jim pravica do dela ni bila več obnovljena. Iz Lilla je odpeljal poseben vlak 360 poljskih delavcev. Agencija Stelani poroča, da je letalka Ne-grone dosegla z letalom »Caproni« višino 12.244 melrov. S tem je potolkla še nepotrjeni rekord francoske letalke Hilz, ki se je dvignila svojčas 9.791 metrov. Finančni položaj v Gdanskem se še ni popravil. Zaradi finančno negotovosti so poljski indu-strijci v Gdansku izjavili, da bodo preselili svoja ixidjetja v Gdinjo, če ne bodo oblasti ničesar strnile za zboljšanje sedanjega položaja. Po najnovejših podatkih znaša število zaradi eksplozije v Reinsdorfu ubitih ljudi 68. V bolnicah leži še 96 nevarno ranjenih delavcev. Manj nevarno, ranjenih je 628; po večini so že skoraj okrevali S Mesti iz Beograda Visoki gosti v Beogradu Beograd, 22. junija. A A. Te dni sta bila pri povratku iz inozemstva v Sofiji v gosteh pri Ni. Vel. kraljici Mariji bolgarska princeskivdo-ksija in princ Kiril. Jugoslovanska delegarla za mednarodno trgovsko zbornico Beograd, 22. junija, b. V četrtek je odpotovala naša delegacija na kongres mednarodne trgovske zbornice v Pariz. Našo delegacijo vodi predsednik beograjske trgovske zbornice g. Miljutin Stanojevič. Zbornico za TOI v Ljubljani zastopa v tej delegaciji generalni sekretar nar. poslanec g. Ivan Mohorič. Visoko odlikovanje Beograd, 22. junija, b. Danes ob pol 11. uri dopoldne je izročil odlikovanje red Sv. Save I. razr. minister dr. Marušič prvemu podpredsedniku Rdečega Križa senatorju Svetozarju Tomiču. Smrt bolgarskega polkovnika Sofija, 22. junija, b. Danes ponoči je umrl v Sofiji polkovnik Najdenov, eden najuglednejših bolgarskih častnikov. Najdenov je igral tudi v političnem življenju Bolgarije važnejšo vlogo in je bil pri zadnji bolgarski krizi v kombinaciji, da prevzame resor vojnega ministrstva. Najdenov je zastopal bolgarsko vojsko na pogrebu vojnega maršala Pilsudskega in pri tej priliki se je prehladil in sedaj umrl. Imenovanje v konzularni službi Beograd, 22. junija, b. Ža generalnega konzula v 4. polož. skup. 2. stopnje pri kraljevem konzulatu v Celovcu je postavljen dr. Ludvik Kozar v ministrstvu za zunanje zadeve. Za kraljevega generalnega konzula v Trstu v V. polož. skup. je postavljen dr. Janko Gohat, sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve. Prestavljen je za sekretarja v ministrstvu zunanjih zadev dr. Teobald Vodušek, dosedaj vicekonzul pri kraljevem generalnemu konzulatu v Trstu. Balkaniada Sofija, 22. junija, b. Za jutrišnjo nogometno tekmo za balkanski pokal med Bolgarijo in Jugoslavijo, vlada velikansko zanimanje. Ta tekma bo odločilna za pribori-tev balkanskega pokala. Iz dosedanjih rezultatov Balkaniade je razvidno, da smo Jugoslovani na prvem mestu. Jutri odločata dva momenta, če bo naša reprezentanca poražena, osvojijo Bolgari balkanski pokal, vendar pa to ni lahko. Grčija in Romunija se borita v naslednjih tekmah za tretje mesto. Namestitve in napredovanja Beograd, 22. junija, b. Napredoval je v 7. položajno skupino na drž. trgovski akademiji v Nišu prof. Josip Kastigar. Premeščen je po službeni potrebi finančni podpregled-nik Josip črgar iz Gračanice, Bos. Brod, za uradnika pri Direkciji dr. železnic v Beogradu sta postavljena g. Anton Potokar in Vajda Martin. Seznam prostih mest v naših okrevališčih Beograd, 22^ junija. Stanje praznih postelj v zdraviliščih za tuberkulozo. Odsek za pobijanje tuberkuloze pri m in ist r-RLVUv?a soc'alno politiko in narodno zdravje obvešča, da je v naših 14 zdraviliščih in okrevališčih. ki imajo 1880 postelj, 200 še praznih, m eieer; zdravilišča za pljučno tuberkulozo: 1. ) banovinsko zdravilišče Golnik (Drave*« banovina) 20 moških in 20 ženekih, prvi razred 140 Din, drugi razred 100 Din, tretji razred 75 Din dnevno; 2. ) državno zdravilišče TopoKčiea (Dravska banovina) nima praznih postelj; 3. ) zdravilišče Ruski rdeči križ v Vurbergu (Dravska banovina) moških 15, Ženskih 12. Cena 50 Din dnevno, za državne uslužbence 45 dinarjev; 4. ) zdravilišče Klenovnik (SUZOR, Savska banovina), moških 32, ženskih 16. Za privatne 100 Din, za člane blagajn 75 Din dnevno; 5. ) zdravilišče Brestovac (SUZOR, Sa veka banovina), moških 9, ženskih 6, za zasebnike 100 Din dnevno, za člane blagajn pa 75 Din; 6. ) banovinsko zdravilišče Breetovac (Savska banovina), moških 2. Za zasebnike (50 Din na dan, za člane blagajn 45 Din in za železničarje 40 Din; 7. ) državno zdravilišče Novi Marof (Savska banovina) ima 25 praznih postelj po 48 Din na dan; 8. ) državno zdravilišče Venac (Fruška gora. Dunavska banovina), moških 1, Ženskih 1, otroških 1. Cena prvega razreda 75 Din, drugega razreda 55 Din, za otroke 30 Din, za čl are: blagajn jn državne uradnike pa po 55, 45, in 40 Din na dan, za njihove otroke pa 26 Din; 9. ) državno zdravilišče Surdulica (Vardarska banovina), drugi razred, moških 2. tretji razred ženskih 3. Drugi razred stane 55 Din na dan, tretji razred pa 35 Din; 10. ) državno zdravilišče za otroke z zaprto tuberkulozo Strmac Šumeti ji ea pri Novi Gradiški (Savska banovina), moških 1, ženskih 1, po 30 Din na dan; 11. ) v okrevališču za zaprto tuberkulozo v Stražilovem (SUZOR) pri Banji Koviljaći (Drinska banovina), 2 prazni postelji po G5 Din na dan; 13. ) državno zdravilišče Kraljeviča (Savska banovina), vse zasedeno. 14. ) angleško-jugoslovansko otroško zdravilišče Sremska Kamenica (Dunavska banovina), nima praznih mest. Med načrti in žeimom Razziava na Tehniški srednji šoli je proslava jubileja direktorja Reisnerja Ljubljana, 22. junija. Razstava Tehniške srednje šole, ki smo že yèeraj^JJli o njej, je izjemoma boljše ob-iskana^^Äor smo pričakovali. Napredovala torej mKamo šola, temveč tudi naša publika. In skoraj bi lahko rekli, da je tudi to v marsičem zasluga Tehniške srednje šole, ker so njeni absolventje raznesli smisel za umetnostno obrt in za tehnična vprašanja med najširše sloje. Razumljivo je, da so ljudem bolj všeč oddelki z lepimi stvarmi, ki smo jih včeraj opisali, kakor razstave gradbene in strojne stroke s samimi tlorisi in načrti ter stroji in železom ter spet železom. Vendar pa s tem publika dela tem oddelkom krivico, zato je pa ta del razstave tembolj privlačen za strokovnjake, ki znajo ceniti znanje, spretnost in trud, zlasti pa eksaktnost in preciznost obvladanja najtežjega materiala. Med drugimi obiskovalci si je davi ogledal razstavo tudi ban g. dr. Dinko Puc in je ostal v njej več ur, tako so ga zanimale najrazličnejše stvari in tako je bil vesel napredka, ki ga skoraj ne moremo preceniti. Arkitektonsko-gradbeni odsek vodi inž. Pavel Kryl s svojimi sotrudniki arhitekti Faturjem, Miro Kosom in Kregarjem ter z inženjer jema Novakom in škofom, a dekoracijsko risanje poučujeta tudi tu akademska slikarja Gojmir A. Kos in Saša šantel. Interesantno je prikazan ves razvoj pouka od 1. letnika, kjer vidimo razne konstrukcijske elemente, kakor strope, izolacije, lesne in opečne zveze ter druge take naloge, že tu I Bronasta kaseta s srebrno in zlato visoko ' intarzijo. Izdelek Franceta Počivavnika na .graverski šoli, ki smo o njej pisali včeraj. vidimo tudi, kako mnogo šola polaga na preciznost risanja in tudi na prikupno risbo ter okusno opremljene načrte. Ta preciznost m prikupnost risb in načrtov je sploh temeljna poteza vse šole, ki takorekoč sili učenca, da čuti preciznost in eksaktnost tudi pri realizaciji načrta v kateremkoli materialu. Nemarnosti in površnosti ni nikjer in zato naša umetnostna obrt, zlasti pa tudi stavbarstvo nikjer več ne pozna staroslavnega >cim-permanskega lasu« ! V II. letniku vidimo že zasnove malih poslopij, vveeckend-hišic in drugih takih manjših načrtov, v III. imamo pa že kompletne načrte za večje stavbe, kakor za vile, društvene in gasilne domove in šole. Posebno originalen je gasilski dom Franceta Ogrina, zlasti nam pa ugajajo Lukeževa znamenja in druge takšne stvari. V IV. letniku pa morajo učenci zmagovati že sploh vse stavbarske naloge in posebno zanimivi so načrti vzornih kmetskih domačij, hotelov in celih stanovanjskih blokov, a za Ljubljano je gotovo najzanimivejša Humkova garaža, kjer avtomobili vozijo tudi v 4. nadstropje. Zlasti opozarjamo na Korentov planinski dom š kompletnim elaboratom ! Precej zapuščen je pa kot inž. škofa s statiko, armiranim betonom in železnimi konstrukcijami. To je seveda za strokovnjaka,, vendar pa najvažnejše in seveda višek natančnosti. Tudi inž. Novak nima mnogo gledalcev, saj poučuje predvsem nizke gradnje, t. j. ceste in železnice s pripadajočimi objekti, t. j. stvari, ki so dandanes za našo banovino najaktualnejše. Na drugih šolah je arhitektonski odsek ločen od gradbenega ali pa sploh obeh odsekov ni na isti šoli. Zato je pa pri nas tem boljše, ker sta oba odseka združena, da dobe absolventi mnogo širši delokrog udejstvovanja in zato tudi dvojen izgled na zaslužek. Najefektncjši del te razstave so seveda pod vodstvom profesorjev Šantla in Gojmirja Kosa izdelane dekoracijsko risbe. Šantlovi učenci so razstavili tudi načrte za železne mreže, ki bi Pa pri njih pričakovali več domačih motivov, saj so bili prav v tej stroki naši kovači tudi Pri kmečkih hišah pravi umetniki, pozabiti Pa tudi ne smemo naših prekrasnih starih nagrobnih križev, ki njih lepoto moramo obuditi na vsak način. Učenci rišejo plakate, tapetne vzorce, interijerje, perspektive in tudi Pokrajine. Apartna paleta učencev Gojmirja Koca se vidi že od daleč, posebno zanimiva pa kavarna z vso opravo in vsemi dekora-tivnimi detajli. Stavbno oblikoslovje poučuje arh. Mirko Kos, ko učenci rišejo najslavnejše spomenike arhitekture, kjer zaradi preciznosti izvedbe moramo spet pohvaliti Korenta. Še bolj mora slehernemu imponirati delo-v°(lska gradbena šola, če pomisli, da zidarski Pomočniki, ki pridejo v šolo, ne znajo večkrat osiliti niti svinčnika, niti držati peresa. Na Razstavi vidimo risbe in načrte, kakor bi jih ^/sali šolani inženjer ji! Skratka, postali so T10 J stri, ki najbolj neposredno koristijo naro-K tem uspehom moramo predvsem česti-Prav™ vzgojnim umetnikom inženjer-n,'r-i , mnd00 dinarjev. Iz toga zneska gredo na letovanje otroci brezposelnih staršev z Viča in Most. _ Tudi posamezna dobrodelna društva in občine pošiljajo po nekaj otrok na kolonije. Rdeči križ v Tržiču bo poslal na te kolonije 20 otrok. Prav tako je votirala novomeška občina manjši . znesek, da se potrebni otroci pošljejo na te kolonije. . . Jugoslovansko žensko podporno društvo v Trstu ( naši državljani) pošilja Zadnja leta na kolonijo šolske poliklinike 41 takih Jugoslo-vančkov in sicer v Medvode. Kolonije šolske poliklinike se vrše pod vodstvom šefinje dr. Lunačkove in zaščitnih sester zavoda, tako da so to res najboljše urejene in organizirane kolonije. Njihov sloves gre po celi državi in je že segel tako daleč, da se zadnji čas oglašajo v velikem številu interesenti tudi iz južnih krajev. Tako pošilja letos na primer podporno društvo ; Merkur« iz Vinkovce v samo sedeuMltrok, reči pa je treba, da bi hodili na ta letovanja še bolj, ako bi bilo več prostora, Dnevni dogrodlci X G. ban dr. Dinko Puc je službeno odpotoval v Beograd, ter v torek dne . 25. t. ni. ne bo sprejemal strank. X Odlikovanje. Včeraj dopoldne je izročil minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič red sv. Save prve stopnje prvemu podpreds. Rdečega križa senatorju Svetozarju Tomiču. Pri tej priliki je imel minister krajši govor, v katerem je poudarjal zasluge senatorja Tomiča, ter. mu čestital za tako visoko odlikovanje, ki je najvišje priznanje za njegovo uspešno delo. Senator g. Tomič je globoko ganjen zaprosil g. ministra, naj bo tolmač njegove hvaležnosti na najvišjem mestu, in se zahvalil g. ministru za njegovo čestitko. X Delavec, zmožen vseh del, išče službe. Po nudbe pod šifro .Delavec : na inseratni oddelek uprave »Glasa naroda . X Higienski tečaj za učitelje v Kraljeviči. Pokrajinska liga proti tuberkulozi v Osijeku organizira za svoje področje higienski tečaj za učilelje v Kraljevici za zdravstveno obnovo naše vasi. Tečaj bo od 7. julija do 4. avgusta t. 1. Predavanja bodo največ po dve uri vsak dan. Predavali bodo zdravniki in drugi strokovnjaki. Tečaj je. brezplačen. Udeleženci tečaja bodo plačali samo za stanovanje in hrano 420 Din za ves tečaj. Na tečaj bo sprejetih največ 44 učiteljev in učiteljic. .Ista liga organizira tudi kolonijo za odpovitek učiteljev. Kolonisti bodo plačali za hrano 550 Din, stanovali bodo pa v zasebnih stanovanjih pa 10 Din na dan za posteljo. V kolonijo bo sprejetih največ 50 učiteljev. ÌWisii najboljše gojzerice, nahrbtnike in druge potrebščine Spoffinilri vse za nogomet, tenis, lahkoatle-tiko, table tenis, itd. Vam nudi v naj večji izberi spec. sport, trgovina SPORT-KMET.Z.Z MIIBLJANA, Aleksandrova c. 7 X Posebna izletniška vlaka. Dne 28. t. m. se bo ob 21. uri 10 min. odpeljal iz Zagreba gi. kol. posebni izletniški vlak za Split, ki t'e bo iz Splita vračal dno 30. t. ni. ob 19. uri 21 min. ter bo dospel v Zagreb 1. Vil. t. 1. ob 5. uri 46 min. Dne 29. t. m. se bo ob 0. uri 12 min. odpeljal iz Zagreba gl. kol. posebni izletniški vlak za Sušak, ki se bo s Sušaka vračal 30. t. m. ob 20. uri 40 min. ter bo dospel v Zagreb 1. Vil. t. 1. ob 2. uri 05 min. Potniki z vseh postaj ljubljanske direkcije, ki želijo potovati s tem vlakom, uživajo za vožnjo od svoje postaje do priključno postaje Zagreba gl. kol. ali Karlovca 50% popusta od normalne vozne cene. Natančnejše informacije glede voznega reda in formalnosti, nanašajočih se na uporabo 50% popusta za vožnjo do priključne postaje, morejo potniki dobiti pri potniških blagajnah žel. postaj. X Razpisana služba tajnika. Kralj, banska uprava dravske banovin.i razpisuje na osnovi § 31 zakona o banski upravi službeno mesto tajnika sreskega cestnega odbora v Radovljici ali kako drugo tako mesto, ki bi se med tem izpraznilo. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. julija 1935 pri kr. banski upravi v Ljubljani. X Dražba občinskih lovišč bivše občine Rob. Dne 4. 7. 1935 se bo vršila pri sreskem načelstvu v Kočevju soba št. 5 dražba lovišč bivše občine Rob v dosedanji izmeri za dobo 12 let, t. j. od 1. 4. 1935 do 31. 3. 1947. X Obvestilo za fotoamaterje Od 28. septembra do 3. novembra bo v Varšavi razstava fotografskih slik. Slike za to razstavo je treba poslati v Varšavo do 8. septembra t. 1. Kotle, lestence, kljuke in vse ostale kovinaste predmete _ semfor-vato Dobite jo v vsaki železninski in špecerijski trgovini EK S TRAT družba, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8 X Hudi očitki. V sobotni številki »Politike« čitamo v rubriki »Med nami« hude očitke, naperjene proti naši »Zvezi gospodinj«, ki je priredila na velesejmu modno revijo. V članku trdijo, da so bile naše manjše obrtnice zelo oškodovane, čeprav so precej žrtvovale, da so pripoingle k uspehu te modne revije. Predsednica »Zveze gospodinj« pa je dobila 70 brezplačnih vstopnic, katere bi morala razdeliti med razstavljalke, da pa jih je vye razdala svojim članicam in svojim sorodnikom. Itd. Mislimo, da gre za ugled naše »Zveze gospodinj« in v tem društvu delujočih in za delo odgovornih oseb, da se ta zadeva čimprej razčisti in da slišimo tudi še drugo plat zvona. Prima listar suknjiče v vseh barvah dobite zelo poceni pri PRESKERJU, Sv. Petra testa 14 X Št. Vid na Ljubljano. Vpisovanje v prvi razred meščanske šole bo v četrtek, dne 27. junija od 8. do 12. i nod 14. do 17. Sprejemali se bodo učenci in učenke, ki so dovršili 4. ali kak višji razred osnovne šole. Pri sedanjem vpisovanju je treba predložiti samo zadnje šolsko izpričevalo. Siromašni učenci dobijo na šoli učno knjige brezplačno. Starši se opozarjajo, da je treba učence v I. razred že sedaj vpisati. X Razstava Tehniške srednje šole v Ljubljani bo odprta samo še v nedeljo 23. t. m od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Šolska uprava vljudno vabi občinstvo, da si ogleda razstavo, ki je priznano vsestransko zanimiva. Volitve za jesen...................LUTZ X Na Mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani se je vršil višji tečajni izpit od 14. junija do 22. junija pod predsedstvom univ. prof. dr. Miloša Trivunca iz Beograda. Izmed 29 kandidatinj so naredile izpit gojenke: Baš Jelka, Caharija Vlasta, Dernovšek Darja z odliko, Dolenc Gizela, Dolničar Marica, Engelman Dušana, Flere Danica, Hočevar Mira, Jamnik Majda, Jug Majda z odliko, Krajc A g na, Kukec Bojana, Legat Helena, Mlejnik Marija, Pelan Zora, Po-tržela Marenka z odliko, Potiseli Vera, Poženel Helena, Prelovec Vojka, Sugjič Smiljana z odliko, Šulgaj Milena z odliko. Štrukelj Zofija, Vidmar Tomislava z odliko, Vraneič Radojka z odliko, Žulje.vič Branka. X Zaradi konstituiranja glavnega odbora za obdelovanje barja ter izvolitve načelnika in njegovega namestnika je sresko načelstvo v Ljubljani sklicalo vse člane tega odbora (izvoljene, imenovane in viriliste) na sestanek v torek 25. junija ob 9. v urad sreskega načelstva, soba štev. 9. X Za 159 Din ga je zaklal. V Sarajevu so našli umorjenega nekega delavca Brkoviča. Oblasti so dognale, da ga je umoril in oropal med tem ko je spal, njegov tovariš neki Mijo Cvita-novič. Ves njegov plen pa je znašal le 150 Din. X Obupno dejanje bolnika. V državni bolnišnici v Sarajevu se je usmrtil uradnik Kavaso-vič, ki je že delj časa bolehal za tuberkulozo. Ustrelil se je s samokresom v srce. Star je bil 43 let, zapušča ženo in dva otroka. Gradim, štedim kupim...............LUTZ X Slovenski slikarji v Zagrebu. Zagrebške »Novosti« poročajo o uspeli razstavi naših slikarjev Franca Kralja, Draga in Nandeta Vidmarja ter Franja Stiplovška, ki so razstavili svoja dela v zagrebškem umetniškem paviljonu. časopis povdarja, da kažejo njih dela nekakšno vznemirjenost da celo revolucionarnost glede na tradicionalna načela umetnosti. Zaradi tega, da so težko pristopna širšemu občinstvu, ki nima posebnih nagnenj za odkrivanje novih vrednot. V vseli delili pa se kaže resno in naporno delo v iskanju novih umetniških vrednot in oblik. Llubliana DNEVNA PRATIKA. Nedelja: 23.junija. Katoličani: Sidonija; pravoslavni : 10. junija. Timotej. DEŽURNE LEKARNE: Dr. Kmet. Tvrševa c. 41, Trnkoczv, Mestni trg 4, Ustar, Šelenhurgova 7. Ponedeljek: 24. junija. Katoličani: Janez Krstnik, pravoslavni: 11. junija: Bartolomej. DEŽURNE LEKARNE: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva 20, Gartus, Moste, Zaloška c. 18. * Na umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu je pokazalo 39 slovenskih slikarjev in kiparjev širok razmah s svojimi najnovejšimi deli, ki niso bila doslej še nikjer razstavljena. — Priznanje naših umetnikov doma in v tujini jim daje jamstvo za njihovo kvaliteto. Budimo iiaš narodni ponos, da bomo znali ceniti to, kar je res naše. Cenjeno občinstvo ponovno vabimo, da podpre domače umetnike s svojim obiskom in nakupom njihovih del. Razstava je odprta vsak dan od 9. pa do 19. ure. Fresko ali borei svila ...ju T eokarović je najhladnejša tkanina za vroče letne dni Prodajalna Gradišče pri drami * Kresni večer na ljubljanskem Gradu bo danes. Priredi ga ljubljanski Rdeči križ na korist svojega fonda za zimske podpore bednim Ljubljančanom. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina samo dva dinarja. Promenadni koncert. Gostilna, Pension ŠMERt v Mojstrani se priporoča vsem cenjenim gostom * Poštni dom v Ljubljani. Marljivi in agilni poštarji so si zgradili svoj dom ob Tyrševi cesti nasproti cerkve sv. Cirila in Metoda. Stav- goslovljen in otvorjert. . Po otvoritvi bo ogled doma, po ogledu se bo Vršil slavnostni občni zbor v sejni dvorani doma. Po občnem zboru se bo vršila v notranjih in zunanjih prostorih novega doma veselica s plesom! Pij otvoritvi in veselici bosta sodelovala godba in pevski zbor poštarjev. Spoštovano občinstvo ter poštarji in njih prijatelji se prijazno vabijo, da se te redke slavnosti udeleže. POZOR! POZOR! Ljubljančani — kopalci! Vroči dnevi so prišli. Vročine se boste pa lahko ubranili, če boste posečali kopališče na Ljubljanici, kjer se Vam nudijo razen kopanja še različne igre. Tudi čolni so na razpolago. Vsak dan gorka in mrzla jedila po želji. Za obisk se priporoča vodstvo. * Tatvine v Ljubljani. V četrtek je bila okrog desete ure na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo ukradena iz žepa Tirolu Ivanu srebrna moška žepna ura firme Schaffhausen in zlata verižica v vrednosti 2000 Din. — V noči od srede na četrtek je bilo na Poljanski cesti št. 12 ukradeno Bukviću Ludoviku iz njegove zaklenjene spalne sobe in zaklenjenega kovčega 2300 dinarjev gotovine v bankovcih po 10 Din. — V noči od torka na sredo je bilo iz vrla v Ulici na grad št. 8 ukradena na škodo Kresnik Marije bela platnena obleka z modrimi in drap rižarni (za 9 letno deklico), 4 pari moških nogavic, moder predpasnik in dva para ženskih nogavic. Škoda znaša 300 Din. * Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino. * Retini izleti po Ljubljanici. Mornarska sekcija Jadranske straže je po uspelem nedeljskem izletu na Vrhniko sklenila prirejati redne izlete v Podpeč in na Vrhniko s čolnom po Ljubljanici. Vožnja je zelo udobna z urejenim pontonom in močnim motornim vlačilcem. Cene so nizke. Maribor MARIBORSKA UPRAVA IN UREDNIŠTVO NAŠEGA LISTA sta na Aleksandrovi cesti 16. Ako lista ne prejemate redno, sporočite to mariborski upravi. — Ako list prejemate še po pošti in ga želite prejemati po razna-šalcu, sporočite nam to. — Uradne ure uprave in uredništva so od 8. do pol 13. in od 13. do 18. ure. Neveste ! Predno kupite pohištvo in druge stanovanjske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo. — Vzamem v odplačilo tudi hranilne knjižice E. ZEiENKA, trgovina pohištva MARIBOR, Ulita X. oktobra Д Ljudsko gibanje. V preteklem tednu je bilo v Mariboru rojenih 31 otrok, in sicer 15 dečkov in 16 deklic. V istem času je umrlo 7 oseb. pred oltar pa je stopilo 10 parov. Д Razstava ročnih del. Na realni gimnaziji v Mariboru je še danes ves dan odprta razstava ročnih del in risb. Д Neznani zlikovci so se spravili nad skulpture v grajskem stopnišču in jih poškodovali. Zaradi tega. je občina odredila, da se stopnišče za obči promet zapre in bo dohod v L nadstropje grada z druge strani. Д Smrtna kosa. V petek opoldne je umrl zadet od srčne kapi 52 letni generalštabni major Alfred Lavrič pl. Zaplaz. Pokojnik je bil sin še živečega podmaršala Lavriča in je bil med najodličnejšimi slovenskimi oficirji. Velike so bile njegove zasluge, posebno ob času koroške ofenzive. Blagemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. Д Obsojen nasilnež. Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal v soboto 49 letni Pavlič Konrad, ker je izvršilnega dražbenega organa vrgel iz hiše. Ker je obtoženec znan kot star pretepač in ker je bil že predkaznovan, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora. Д Končno vendar! Mestna občina je pričela la teden z dokončnim urejevanjem promenadne poti na Aleksandrovi cesti. Urejujejo se lepe gredice, ki bodo, ko bo pognala trava, povsem spremenile dosedanje lice Aleksandrove ceste. Д Rokoborbe. V petek zvečer so prinesle mednarodne rokoborbe v Unionu naslednje rezultate: Janeš (Jugoslavija) in Kirilov (Rusija) ter Bagnar (Madžarska) in Serbihsky (Poljska) so se borili neodločeno. Nato sta bili dve odločilni borbi. V prvi je v 22 minuti premagal Nemec dr. Audersch Žida Faktorja, v drugi pa je Zamorec Kip Caney slavil v 15 minuti zmago nad Angležem Mortonom. Д Iz policijske torbe. Policiji je bil prijavljen neki premeteni potnik, ki je neki mariborski tvrdki izmaknil naročilno knjižico, s katero sedaj goljufa po mestu. Velemojster Spielmann v Mariboru X Završni izpit na Abiturientskem tečaju Zbornice za TOl na drž. trgovski akademiji v Ljubljani s'e je vršil od 8. do 19. junija t. 1. v prisotnosti g. min. odposlanca M. Prešla, inšpektorja za strokovne šole. Izpit so položili sledeči slušatelji (-ice) : Ašie Alojzij, Čuk Ivan, Dolenc Nada, Fajdiga Ljuba, Gostiša Mira, Gspan Erika. Hamann Erich, Hude Cvetka, Jenko Vera, Kali» Viktor, Košak Anica, Lenščak Vida, Mihelčič Vera, Mole Nada, Pestotnik Krista (z odličnim uspehom), Podbregar Erna (z odličnim uspehom), Pogačnik Sonja (z odličnim uspehom), Prus Danica, Ranzinger Reinolf, Reicher Saša, Rus Roman, Sirnik Marija, Sinkovič Ina, Skorij Ivo, Urbas Irena, Vrtačnik Marija, Zajec Rudolf, Žirovnik Nada (z. odličnim uspehom). 3 kandidati (-inje) so bili odklonjeni za tri mesece. ba je dvo-, deloma trinadstropna. V domu bodo imele v prvem nadstropju svoje proyiore vse gospodarske, socijalne in stanovske organizacije poštarjev. Tu bodo tudi sobe za prenočevanje izvenljubljanskih poštarjev, ki prihajajo po opravkih v Ljubljano. V drugem nadstropju so tri stanovanja za poštarje. Stavba je praktično zgrajena s prostornimi in svetlimi sobami. V novih prostorih se bodo mogle organizacije široko razmahniti. Dom bo danes v nedeljo 23. t. m. ob pol 15. uri slovesno bla- Avstrijski, šahovski prvak Spielmann, ki je pred kratkim na moskovskem turnirju zopet dosegel odličen uspeh z osvojitvijo 5. nagrade, poseli te dni Maribor. Ob tej priliki organizira Mariborski šahovski klub resno konzultacijsko partijo med dvema skupinama, katerih eno bo vodil velemojster Spielmann, drugo pa naš velemojster Pirc. Prireditev, ki bo gotovo vzbudila mnogo zanimanja med našimi šahisti, se vrši v četrtek 27. t. m. ob 20. uri v kavarni »Central«. Kdor nas prezira, ni vreden našega spoštovanja. Zato zahtevajte v vseh lokalih „Glas naroda" ! Lepo bar vasjo blago po 4, 5 in 8 Din meter Pletene jopice po 24 Din т TRPIMOVEUL BAZAR JlP MARIBOR, Vetrinjska 15 Д Trg za ribe. Na običajnem petkovem ribjem trgu so se prodajale sardele po 14 Din, oblice po 10 Din, sipe in jegulje po 20 Din postrvi po 34 Din za kilogram. Celje 9 Za Veliko Celje. V petek je bila v Ljubljani velika deputacija iz Celja, ki je gospodu banu pojasnila stališče celjskih ‘ trgovcev, obrtnikov in zasebnih nameščencev v zadevi združenja občin. V deputaciji so bili gg. Bri-šček Janko, Fazarinc Anton, Gams Drago, Kukovec Vinko, Mihelčič Alojz, Pibrovec Rudolf, Schmidichen Marij, Stermecki Rudolf in VItavskv Franjo. Vsi so soglasno pojasnjevali gospodu banu, da je edino umestno, da se okolica priključi mestu kot celota, a gospod ban je obljubil, da bo to stremljenje podpiral. Deputacija je zastopala menda 90% prebivalstva prizadetih krajev ter je svojo spomenico podprla s podpisi Združenja trgovcev za mesto Celje, Trgovskega društva, občine Celje-ckolice, Pomočniškega zbora pri Združenju trgovcev. Opatijskega mestnega župnega urada, Saveza privatnih nameščencev, Narodno-strokovne zveze, Jugoslov. obrtnega društva, Slovenskega obrtnega društva, Društva hišnih posestnikov, Društva privatnih in avtonomnih uradnikov, Skupnega udruženja obrtnikov, Okrožnega odbora obrtnih društev in Udruženja gostilničarjev. Cene oblekam znatno znižane Modni atelje F. MEŠKO, CELJE 9 Elektrike ne bo. Falska elektrarna ukine tok v nedeljo za Celje in okolico od 6. do 14. ure. 9 Lekarniško nočno službo ima ta teden lekarna »Pri orlu« (Tončič) na Glavnem trgu. 9 Vode nimajo. Prebivalci Komenskega ulice na ozemlju mestne občine se sprašujejo, zakaj tam ni vodovoda. 9 Razstava ročnih del in risb na mestni dekliški narodni šoli se otvori v sredo 26. t. m. in ostane odprta od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Učiteljstvo vabi stariše in prijatelje mladine, da bi si te izdelke ogledali. 9 Nemštvo se giblje. Danes bodo imeli protestanti zopet božjo službo v gozdu kakor zadnjič. Te dni nastopi v Celju takozvani Bohè-me-Quartet iz Avstrije. — Skoro isti čas bo v Celju v neki gostilni skupno petje. Zaradi preselitve trgovine znižane cene KOLBSZEN FRANC, CELIE 9 Za ceste in mostove. Občina Celje-okolica je imela v proračunu za vzdrževanje cest v občini Din 120.000-—, za gradnjo novih cest Din 50.000’— in za mostove v svojem področju Din 20.000’—. Banska uprava je pa odločila, da se bo za te namene vporabilo samo 70.000, 20.000 in 5000 dinarjev. 9 Gasilno in reševalno društvo Celje, telefon 1. Službo ima ta teden 2. vod. Komandant C. Baudek. 9 Brezposelnost. Dne 20. t. m. je bilo pri Borzi dela javljenih 357 brezposelnih, med njimi 55 žensk; dne 10. t. m. pa 353, od teh 52 žensk. 9 Konec gledališke sezone. V petek zvečer so se zaprla vrata mestnega gledališča za to sezono. Kot zadnjo igro so podali še enkrat v izborni režiji dr. Gavelle 151 let staro Linhartovo veseloigro «Matiček se ženi», ki je v vsakem pogledu prav dobro uspela. Bili so vsi zadovoljni, režiser, igralci, občinstvo in blagajnik. 9 Smrt. Umrla sta v bolnici Cynek Josip, 46 let stari prodajalec vojenega mesa in klobas iz Gosposke ulice, in 87 let stara prevžit-karica Marija Robič s Pianine. 9 Nezgoda. Ko si je pripravljala z bencinom vosek za čiščenje parketov, se je 28 let stari služkinji Pirčevi Ani na Jožefovem hribu vnela zmes. Pirčeva je dobila na glavi in levi roki hude opekline. Spravili so jo v bolnico. Prapori Jadrankse straže v Ribnici V nedeljo 12, t. ni. je bil v Ribnici občni zbor krajevnega odbora Jadranske Straže, na katerem je pozdravil predsednik dr. Lavrič zastopnika kraljeve banske uprave, sreskega prosvetnega referentk v Kočevju g. Betrijanija, odposlanca Oblastnega odbora J S v Ljubljani g. Pirnata in Ustale. Za predsednika krajevnega odbora je bil izvoljen dr. Lavrič. Po občnem zboru se je zbrala šolska mladina pred sokolskim domom, kjer je dekan g. Skubic blagoslovil tri nove prapore ribniških jadranskih stražarjev. Kumovali so dr. Oražem, župan g. Klun in notarjeva soproga ga. dr. Grobelnikova Naša vas Sv. Marjeta ob Pesnici Tudi ob severni m-eji ima naša kmetska mladina zelo lepe postojanke. Minulo nedeljo se je zbrala kmetska mladina k vsakoletni proslavi tekme koscev. Ob 3. popoldne je prišlo na zbirališče pred va g več sto kmetovalcev, ki so skupno s kosci ob igranju godbe odkorakali na veselični prostor. Predsednik domačega društva tov. Novačan je pozdravil došlo občinstvo, sre-skega načelnika dr. Senekoviča in ostale zastopnike. Delegat Zveze iz Ljubljano tov. Pavlica je v temperamentnem govoru vzpodbujal kmetsko mladino k vztrajnemu delu in nato zavrnil mišljenje gotovih krogov, ki prikazujejo nedeljske tekme kot hlapčevsko dolo. Govorom je sledila pesem mladine pod vodstvom tov. šolskega nadzornika Vavde, nato deklamacije in igra. Po igri je vse občinstvo korakalo s kosci in grabljicami na senožet, kjer se je začolo tekmovanje. Tekma je bila razdeljena v odrasle, srednje in prav mlade dečke, ki уо pokazali izredno lepe uspehe. Požrtvovalno delo tovarišev (Sumana, Novačana in pa Vavde zasluži vse priznanje. Le tako naprej za preporod nase vasi! Veličastno kmetsko slavje V Gaberju pri Dobovi je bila nedavno prva kinetiko mladinska prireditev Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet v krško-brežiškem okrožju. Udeležba in zanimanje vsega prebivalstva je bilo zelo veliko. Kmalu po 14. so se pričeli zbirati v Gaberju pri kapelici kosci, grabljce, konjeniki, kolesarji in tudi okrašeni vozovi iz oddaljenejših vasi. Vse skupine so se razvrstile v nad vse veličastno povorko. Otvorila jo je kmetska konjenica, za njo je šla godba na pihala, prapor Zveze, predstavniki naših organizacij, 28 koscev, 36 grabljic, 20 žanjic, 25 kolesarjev in 4 okrašeni vozovi. Pri pohodu je vladalo nepopisno razpoloženje, petje in vrisk med sviranjem živahnih koračnic. Ob prihodu na tekmovališče je bila zbrana na prostoru že tisočglava kmetska množica, nakar so se vse skupine iz povorke uvrstile v bližini govorniškega odra, odkoder je društveni predsednik tov. Vinko Zupančič pozdravil celo množico, goste in predsednika Zveze tov. Kroimvška. Za njim je pozdravil vse prisotne v imenu pododbora tov. Jože Danev, ki je poudaril pomen tega ' slavja in delovanja organizirane kmetske mladine za čast in pravico naše vasi. Nato je povzel besedo predsednik Zveze tov. Kronovšek, ki je v krepkem govoru naslikal vzroke kmetskega gibanja in pomen skupnosti in sloge, ki mora prešiniti vsakega kmetskega fanta in dekleta. Za uveljavljanje v javnem Življenju se moramo usposobiti in v največji slogi in disciplini graditi boljše življenje kmetskemu narodu. Nato je sle dia tekma koscev, pri kateri so dobili prvo mesto tov. Vinko Vovk iz Leskovca, drugi tov. Miha IvŠič, Krška vas, dalje pa društva: Gorica, Veliki Obrež, Gaberje itd. Vsi tekmovalci so bili nagrajeni s praktičnimi darili. Po tekmi se je razvila prijetna domača zabava v nnj-lepšem redu. Prva prireditev v brežiškem okraju je vso, ki niso poznali kmetskega gi banja, iznenadila, in mnogi fantje m dekleta si bodo odslej v domačih vaseh ustanovili svoje organizacije Društva kmetskih fantov in dek el ter se tako priključili skupni borbi za vstajenje kmeta. Skaručna Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 23. t. m. svojo prvo tekmo koscev. Vsi prijatelji in tudi tovariška društva toplo vabljeni ! Samo neodvisen tisk je resničen izraz narodove volje in njegovega hotenja! Zato naročajte, širite, sodelujte in inserirajte v lastnem glasilu: »Glas naroda«! Iz moiega dnevnika Spomini na f majorja Lavriča. ...Ura je štiri popoldne. Iznad žihpolja se oglašajo prvi topovski streli. Poveljstvo 120 mož broječe Lavričeve čete je nameščeno v prvem nadstropju hotela »Just« v Borovljah, šrapneli padajo na dvorišče obširnega poslopja. Kuharice in natakarice drvijo s strahotnim vpitjem v kleti. Ordo-neanci skačejo po stopnicah kakor brez glave. V mali dvoranici sva sama z majorjem. Sedim pri telefonu in prestavljam nemška majorjeva poročila jezikovno in krajevno v Ljubljano. S Hülghertom, poveljnikom avstrijskih čet sta se dopoldne sestala na mostiču. Razgovor je bil kratek, odločen, zajedljiv. Premirje poteče ob 16. Major puši močno cigaro. Nemirno hodi Po sobi. Ustavlja se ob oknu, zaničljiv pogled se zadira preko streh, tja na ono stran Drave, na one višine, od koder prihajajo, čedalje bolj zgoščeni pozdravi avstrijskega topništva ... Razgovor z Ljubljano je končan. Pomoči ni in je ne bo. Ljubljana pleše in pijančuje, njeni sinovi pa polagajo svoja otroška življenja domovini na žrtvenik ... Major molči... Gledam tega visokega, hrabrega moža, m ga občudujejo in spoštujejo vsi, tako civilisti kakor vojaki. Strašen pok na dvorišču. Tresem se ko šiba, mogoče manj zaradi strahu, kakor zavoljo napetosti. On ne trene z očmi. Tudi pe takrat, ko se nad streho razleti šrapnel ПА0^-осе P° žlebovih, kakor bi stresal orehe. Čutim, da tega dneva ne preživim. Kljub emu, da smo sredi zime — včeraj so bili Kardinal dr. Avgust Hlonđ, primas Poljske, ki bo zastopal sv. očeta na evharističnem kongresu v Ljubljani. Uteejafc prof. dr. inž. Milan Vidmar — petdesetletnik Ljubljana, 22. junija. Danes je segel Abrahamu v roko naš odlični znanstvenik in šahovski mojster, vaeuč. profesor inž. dr. Milan Vidmar. Rojen je bil leta 1885. na ta dan kot prvi sin ugledne ljubljanske obrtniške družine g. Josipa Vidmarja. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani, tehniko pa na Dunaju, kjer je tudi promoviral. Izza leta 1907. je deloval kot in- ženjer, nadiženjer in direktor raznih elektrotehničnih podjetij v Gradcu, Budimpešti, v Ljubljani, na Dunaju in- spet v Ljubljani. Zgodaj si je v svetu pridobil sloves odličnega znanstvenika in zlasti njegova specialna dela o transformatorjih so noprekosljiva. Samo po sebi je zato umevno, da ga je naša univerza takoj ob nastanku povabila v svoj krog, kjer je odlični znanstvenik posvetil vse svoje zmožnosti organizaciji elektrotehniškega instituta, ki je po zaslugi prof. dr. Vidmarja v ponos ne le nani, temveč vsej Jugoslaviji. Njegova številna znanstvena dela so izšla večinoma v nemščini. Naj omenim tale: Moderne Transformatorenfrage 1915, Der wirtschaftliche Aufbau der elektrischen Maschine 1918, Din Transformatoren 1920, 1925, Theorie der Kreiselpumpe 1922, Der Transformator in Betrieb 1927, Vorlesungen über die wissenschaftlichen Grundlagen der Elektrotechnik 1928, Wirkungsweise elektrischer Maschinen 1928, Der kupferarme Transformator 1935 itd. Prevedli so jih zlasti Rusi in Francozi. V slovenskem jeziku pa sta izšli doslej dve jubilantovi deli: »Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva« in »Šah:. Pravkar pa je v tisku njegovo najnovejše delo »Moji pogledi na svet«, ki v kratkem izide v založbi tiskarne Merkur. Napisal pa je poleg tega dolgo vrsto člankov z svoje stroke. Naša univerza je svojega odličnega člana že počastila z rektorsko častjo, tehniška fakulteta pa s častjo dekana. Kot šahovski mojster je prof. dr. Vidmar tako znan doma in v cvetu, da bi bilo odveč, naštevati njegove pridobitve in zasluge na polju te plemenite igre. Saj je nebröjkrat nastopal na velikih mednarodnih šahovskih turnirjih, kjer se je uspešno meril in kosal z največjimi svetovnimi mojstri in ne le kot znanstvenik, ampak tudi kot šahovski velemojster ponesel slavo slovenskega imena v široki svet. Ob kremeniti premočrtnosti jubilantovega značaja ni niti treba posebej naglašati, da dr. Milan Vidmar ni. nikdar in nikjer v svetu zal a j il svojega slovenskega imena. Slavnemu učenjaku in mojstru kraljeve igre želimo ob njegovem življenjskem jubileju, da ga usoda ohrani znanosti, človeštvu, državi in narodu v ponos zdravega in čvrstega, da nam poda še tak venec plodov svojega uma, kakor ga more dati le človek iz kroga izbrancev, ki co mu rojenice že v zibel položile darilo — nesmrtnosti Skupščina trgovcev v novomeškem srezu V nedeljo 16. junija je bila v Novem mestu v dvorani na rotovžu redna letna skupščina združenja trgovcev za srez Novo mesto, katere se je udeležilo 42 članov, Zvezo trgovskih združenj pa je zastopal njen tajnik g. Kaiser iz Ljubljane. G. predsednik E. Kastelic se je v otvoritveni besedi spominjal blagopokojne-ga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in izrazil zvestobo in udanost N j. Vel. kralju Petru II. Združenje je sodelovalo pri vseh akcijah za » ublaženje neznosnih gospodarskih razmer. Koncem leta 1934 j e.-imelo 332 članov, od katerih je .32' imelo svoje obrate protokolirane. Po stroki prevladujejo trgovine z mešanim blagom (122). V združenju je vpisanih 29 moških in J Z ženskih pomočnikov ter 22 moških in 20 ženskih vajencev. Trgovsko-nadaljeval-na šola, ki jo vzdržuje združenje, za šolsko leto 1934./35. ni bila otvorjena, ker je v Novem mestu in okolici premalo za to šolo obveznih učencev. Trgovskega kongresa 1. 1934 v Skopi ju so se udeležili štirje delegati. Blagajniško poročilo navaja za preteklo leto Din 22.658-77 dohodkov in Din 22.636-81 izdatkov, torej Din 21-96 prebitka. Poročilo je bilo odobreno. Zaradi nameravane preureditve pisarne izkazuje proračun izdatkov za tekoče poslovno leto Din 43.000"—, skoraj za sto odstotkov več kot prejšnja leta. Za kritje teh izdatkov se zviša članska doklada po lestvici davčne odmere. G. Mahorčič, trgovec v Novem mestu, je predložil skupščini predloga o ukinitvi občinske davščine na izložbe, reklamne table, izveske in znake, ter o pobijanju krošnjarstva z raznim blagom. Oba sta bila soglasno sprejeta. Zatem je skupščini . sporočil pozdrave Zveze trg. združenj njen tajnik g. J. Kaiser in v daljšem govoru razpravljal o raznih perečih in resnih trgovskih vprašanjih. Sv. trije kralji — so okna odprta na stežaj. Potim se prav pošteno. Major molči in puši... Niti ena sama žilica mu ne zadrhti na klasičnem čelu. V daljavi regia j o strojnice. Tudi avstrijske baterije z one strani Hum-perka se pridno oglašajo. Topovski ogenj čedalje intenzivnejše pritiska na mesto. Cilj mu je hotel »Just«, mestna hiša in cerkev. Major gleda skozi okno, kakor da občuduje krasno zimsko naravo — Končno se počasi okrene, njegov pogled me zadene prav do dna srca : »Alarm« izusti komaj slišno. Drčim po stopnicah, kričim in vpijem, kakor narednik na vežbališču. Na vratih trčim na prijatelja poročnika Sirnika. V skokih hiti k majorju. Posamezni slabo opremljeni prostovoljci tekajo po ulicah, vojaški rog monotono kliče »uzbuna«. Z boroveljskih mostišč pridrvi vojaški voznik, že od daleč kriči : »municija!« V hipu je pred vrati. Našim je na mostiščih zmanjkalo municije. Nekatere kasete pa so tako vlažne, da pasovi ne tečejo v strojnicah. Situacija je kritična. Hitim k majorju in mu pojasnim položaj. Njegova odločitev je kratka. Na dvorišču že nakladajo nove zaboje municije. »Ti pojdeš z menoj « pravi major, »Sirnik, ti pa ostaneš tu«! — »Greva na mostišča ! « ... Ves sem srečen, z junaškim majorjem v prvo linijo, to se ne pripeti vsak dan. Izza omare potegnem predelano karabinko, ki mi jo je podaril boroveljski puškar g. Borovnik. Precizno in izborno orožje. Neštetokrat sem rožljal z njenim ročajem tja preko Drave. Tudi major se pripravlja. Njegov kratki kožuh se tesno objema širokih prs. Nekoliko je že oguljen. Nihče majorja drugače ne pozna,, kakor v tem kožuhu, ki je z njim prepotoval vsa avstrijska bojišča. Naenkrat se major obrne. Povsem proti svoji navadi, je preklical dano povelje. »Ne boš« mi pravi, »Pač pa ti Sirnik pojdeš z menoj na mostišča«, še enkrat se obrne: »Pazi, da bo vse v redu«, to je bil njegov zadnji pozdrav. Sprememba povelja je prijatelja Sirnika osupnila. Skočil je k meni, prijel za karabinko, ki sem jo še vedno držal v roki, z desnico pa me je prijel okrog prsi: »Posodi mi karabinko, na njo se najbolj zanesem.« Njegov glas je trepetal, oči so se mu čudno svetlikale. Sirnik je bil junak. Dal sem mu puško, krepko sva se objela, čeravno to ni bil običaj, stisnila si roko in spremljal sem ju na dvorišče. Vsi trije smo dospeli na cesto ravno v trenutku, ko je bil voz z municijo naložen. Brez pomisleka se je major vsedel na prvi zaboj in Sirnik mu je sledil. Voznik je pognal. Po par korakih se je os voza zlomila. Major je bil besen. Ravno tako pa tudi nagel v odločitvi. Dobili smo nov voz, preložili municijo in odpeljala sta se.---------- Sirnik v---------smrt, major pa je ostal pri mostiščih težko ranjen. Sirnika so preluknjale krogle avstrijske soldateske, ki je streljala vanj še takrat, ko je bil težko ranjen. Majorja Lavriča je rešil iz rok podivjane druhali sam poveljnik avstrijskih čet podpolkovnik Hiilghert. Municijski voz je prispel prepozno. Naši so se umaknili, major Lavrič in poročnik Sirnik sta zašla naravnost v ogenj avstrijske soldateske. Ivan Učenikov. Ulag nagffi mza mete Drobne vesti s Koroškega Lepa obljuba. Na nedavnem učiteljskem zborovanju v Celovcu je govoril tudi državni tajnik dr. Pernter. Dotaknil se je tudi slovenske manjšine in izjavil, da se bo na Koroškem vprašanje slovenske manjšine vzorno rešilo. Nas Slovence je z obljubo močno razveselil, ker si pač ne moremo misliti, da bi tako visok dostojanstvenik ne govoril resno. Nemara gospod državni tajnik celo pozna naš pregovor, ki pravi, da obljuba dolg dela. Nazaj v slovensko družino! Tako kliče slo venski tednik »Koroški Slovenec« in pravilno zaključuje: »Jedro slovenskega manjšinskega naroda je danes v njegovih prosvetnih in zadružnih organizacijah. Tod je moralna sila slovenskega naroda na Koroškem. Iz tega jedra se mora nekoč razrasti drevo slovenske narodne družine, ki bo obsegala slehernega Slovenca in sleherni stan. To je predvsem naša naloga, pa tudi dolžnost države, če naj se manjšinsko vprašanje na Koroškem pravično uredi. : Vesti iz Primorja Asimilacija bivšega avstroogrskega «radništva Uradništvo, ki ga je italijanska vlada prevzela od bivše avstro-ogrske uprave, se po preteku 15 let od aneksije še vedno vodi v posebnih seznamih.. Sedaj pa je izšel dekret, ki to u radništvo do neke mere asimilira. Do 8. razreda se ho vodilo tudi nadalje v posebnih seznamih, od 8. razreda navzgor pa v rednih uradniških seznamih, vendar pa tudi tu asimilacija ne bo popolna. To u radništvo sicer lahko napreduje brez zadržka, vendar pa se tudi po napredovanju v višjo skupino še vedno vodi v seznamu kot nadštevilno. Pameten ukrep V Julijski Krajini prevladuje mala, raztresena posest, k; jo radi intenzivnega načina obdelovanja tvorijo včasih prav majhne parcele vrtov, njiv, vinogradov in tudi travnikov, ki so pa dandanes že skoro vse zadolžene in obremenjene. Radi visokih kolkovin in prenosnih pristojbin ter drugih stroškov je v zadnjih letih ta zemljiški promet, vsaj svobodni promet, nekako zastal. ker se pri zemljiški vrednosti izpod 1000 lir sploh ni izplačalo prodajati in kupovati zemljišč in so cesto stroški znašali več kakor je bilo zemljišče vredno. Sedaj se bo temu odpomoglo s posebnim zakonom, ki ho znatno olajšal v vsakem pogledu ta bremena. Zanimivo je, da se je fašistična vlada odločila pri vrednosti zemljišč vpoštevati tudi hipoteke, ki jih obremenjajo. U važu j e se tu, da je zemljiška renta zadolženih posestev manjša kakor pa nezadolženih in od tega je samo še en korak do razmernega znižanja zemljiškega davka pri obremenjenih zemljiščih. Ti, srečni Tržačan, se ženi!... Da se da vzpodbuda mladim tržaškim zaročencem, ki bi se radi poročili, pa se bojijo v današnjih razmerah zakonskega bremena, je razpisanih 20 poročnih nagrad po 500 lir, skupaj 100.000 lir. za tiste mlade in uboge novoporo-čence, ki stopijo v zakon med 21. aprilom in 31. decembrom 1935. Reško posojilo ni doseglo svojega namena. — Svoj čas je italijanska država priskočila hirajoči Reški na pomoč ter dovolila kredit 25 milijonov lir, ki so iz njega dobivali posojila pomoči potrebni pridobitni sloji roškega prebivalstva Zdaj, ko bi se morala ta posojila počasi vračati, je italijanski finančni minister pooblaščen, da iz ostanka tega kredita in iz vračil dovoljuje isldn pridobitnim slojem v mestu samem, pa tudi izven mesta v vsej reški pokrajini m tamošnjim javnim korporacijam nadaljnja posojila. Pospeševanje avtomobilizma. Novi avtomobili so bili dozdaj v Italiji prosti prometnega davka za dobo do 6, odnosno največ 9 mesecev po nabavi. Po najnovejši odredbi je ta prostost razte r-njena na celo leto. Tudi starim avtomobilom Ir ta davek znižan in bo znašal največ 1.200 lir u° leto. Rak je postal ž,e skoraj tako nevaren kako jetika. V letu 1934. so v Trstu umrle 3002 os» bi, med temi 449 za jetiko in 327 za rakom V odstotkih računano, je pobrala jetika skor 15°/o, rak pa 10"9°/o. V razmerju s prejšnjim loti je jetike — radi boljših higienskih razinei in drugačnega načina življenja — precej manj. dočim se je rak, ki so ga Tržač. v prejšnji dolu malo poznali, zelo sumljivo razpasel. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu postal najnevarnejša mo derna bolezen. Odmevi V posebnih poročilih smo že večkrat opozorili na možnost izstopa Italije iz D N za primer, da bi se svet ženevske institucije ponovno pečal z italijansko-abe-sinskim sporom. Italijanska zunanjepolitična tedenska revija »Affari Esteri« nam prinaša zdaj v svoji zadnji številki nove dokaze za to domnevo. DN, pravi revija, se je v zadnjih letih razvijalo v pravcu, ki ne odgovarja več nagibom, ki so dovedli do njegove ustanovitve. Pakt DN se le še toliko uporablja, v kolikor lahko služi posameznim velesilam za ohranitev njihove sedanje posesti. Države, ki so v teh določbah pakta videle samo svojo lastno utesnitev, so že izstopile iz DN, kakor iz kake ječe. Združene države severnoameriške, Brazilija, laponska in Nemčija so že dale DN slovo. »Italija, pravi revija, stoji že na pragu in nekaj je že zdaj gotovo : Če samo še ena evropska velesila zapusti Ženevo, je DN mrtvo. Ta argument ni nikak pritisk, ki bi ga hotela Italija vršiti nad DN, marveč samo ugotovitev dejstva. DN bi moglo v tem primeru še nadaljevati s svojim delom, vendar bi s tem že izgubilo svojo eksistenčno pravico in ne moglo bi niti v Evropi več ustvariti onega varnostnega sistema, ki si ga je postavilo za cilj.« Revija zatrjuje nadalje, da je DN do sedaj uporabljalo samo člen 10., ki predvideva politično neodvisnost in teritorialno integriteto njegovih članic, potem pa še čl. 15., ki predvideva način urejevanja sporov med njimi. Dejansko pa se je v vsakem primeru lotilo dela šele tedaj, ko je bila vojna nevarnost že na obzorju. Ob zaključku ponavlja revija staro italijansko pesem glede abesinskega članstva v ženevski instituciji in ponavlja stališče dnevnega časopisja, da Abesinija ne more biti članica DN. članek je vzbudil v mednarodnih krogih veliko pozornost, saj je znano, da je revija v tesnem kontaktu z italijanskim zunanjim ministrstvom. —o— Pod naslovom »Učitelj in učenec« razpravlja »Prager Tagblatt« z dne 20. t. m. o japonsko-kitajskem sporu in piše med drugim : »Etični okvir za energično politiko oborožene pesti je Japonska povzela po nemških filozofih; Japonci so bili sicer vedno narod vojščakov in načelo, da je narod vse in posameznik nič, je bilo na Japonskem že od nekdaj udomačeno. Sedanja japonska politika pa je povzela nekatere pruske črte in jo v Nemčiji občudujejo, a to pot ne samo na ukaz propagandnega vodstva, marveč iz pravega prepričanja. Nemčija ni samo nudila vojaške me todikc in teorije politike meča, storila je še nekaj drugega : s podminiranjem Društva narodov je, če ne že ustvarila, pa gotovo vsaj močno zboljšala materialne možnosti japonske ekspanzijske politike. Če se bo otoškemu carstvu posrečilo osvojiti si za stalno prevladujočo pozicijo na Kitajskem in se osvoboditi odvisnosti od tujih surovin, se bo morala za ta svoj uspeh v glavnem zahvaliti ohromitvi Evrope, ki jo je povzročil strah pred morebitnim nemškim napadom.« Abesiniji pravimo z drugo besedo tudi Etiopija. Na neki diplomatski večerji v Parizu, kjer so mnogi odlični Angleži zagovarjali stališče italijanskega časopisja proti angleškemu, je neka dama iz visokih krogov, ki se je zavzemala za italijansko »pravico«, vzkliknila: — Zakaj naj branimo Italijanom zasesti Abesinijo in Rimu odrekamo pravico, da uveljavi svoje težnje v Afriki, če se pa s tem predajamo samo — utopijam? ... Pa je to damo duhovito zavrnil neki Anglež v družbi : — Saj nam, milostiva, ne gre za — utopijo marveč za — Eti o p i j o ... Še isti večer je ta posrečeni »mot d’esprit« šel od ust do ust na Quai d’Orsay ju (zunanjem ministrstvu v Parizu). —o— Sovjetski poslanik v Parizu Potemkin govori perfektno šest jezikov, dobro pa obvlada še tri, štiri druge in velja v Parizu za pravega poliglota. Žena nekega ministra, ki so ji Potemkinove jezikovne sposobnosti znane, ga sreča pred kratkim v Elizejski palači in ga najprej komplimentira radi njegovega obsežnega znanja, potem pa ga indiskretno vpraša : — V katerem jeziku pa — mislite, ekscelenca, ko jih toliko obvladate? — Ko grem k La valu, najrajši po francosko... Navadno pa po rusko Molčati pa znam ... v več jezikih. .- —°— Obiski bivših bojevnikov so zelo v modi. Prav te dni se mude nemški bojevniki v Angliji, napovedan pa je že obisk angleških bivših bojevnikov v Nemčiji. Joachim v. Ribbentrop, vodja nemške delegacije pri angleško-nemških pomorskih razgovorih v Londonu, se je za te medsebojne bojevniške obiske zelo vroče zavzemal, do-čim se je Rudolf Hess, nemški poslanik v Londonu, omejil samo na diplomatsko izjavo: — Bivši nemški bojevniki, je rekèl, bodo gotovo pripravili kar najlepši sprejem delegaciji britanskih bivših bojevnikov. Sicer pa bo tudi 24 naših prišlo v Anglijo. Ribbentrop, ki ga je ta hladni diplomatski jezik ni zadovoljil, je takoj goreče pristavil : — Le izmenjujmo obiske bivših naših bojevnikov, da nam ne bo treba izmenjati mnoge manj ... prijateljskih obiskov — novih bojevnikov!... Sport Balkaniada Jugoslavija : Grčija ti : 1 (2 : 1) Našim reprezentantom se je torej v izdatni meri posrečil revanž za lanski poraz, ki so nam ga zadali Grki v Atenah (2 : 1) . Sicer v prvem polčasu ni kazalo, da bodo Jugoslovani dosegli tako visoko zmago. Razmočen teren je zelo oviral njihovo nizko igro, ki so je forsirali v tej tekmi. Grki so sicer v prvih 20. minutah opetovano ogrožali naša vrata, toda naša železna obramba, predvsem Matosić jim je onemogočila vsak uspeh. Solidna igra naših prihaja vedno bolj do veljave in led prebije v 33. minuti Živkovič, ki z dubro placiranim šutom zabije 1 : 0 za Jugoslavijo, že dve minuti kasneje šipoš krasno centra in Marjanovič z bombo poviša na 3 : 0. Jugoslavija je še nadalje v veliki premoči, vendar pa se posreči Grkom (tik pred koncem prfega polčasa) iz prodora doseči svoj edini gol. Drugi polčas. že v tretji minuti poviša Vujadinovič na bil primernejši neodločen rezultat, ali pa tudi zmaga Rapida. Sodil je g. Kopič, gotovo objektivno, a premalo strogo. — V predtekmi je zmagala v prvenstveni tekmi rezerva Rapida nad rezervo Maribora s 5 : 4 (Г : 1). Sodnik g. Vesnaver. (B.) Drobne športne vesti Za veliko kolesarsko dirko Tour de France, ki bo od 4.—28. julija, so že imenovana nekatera nacionalna moštva. Tako bodo zastopali Francijo: Leducq, Magne, Speicher, Debenne, Vietto, Archambaud, Le Grevès; Italijo: Bergamaschi, Guerra, Vignoli, Binda, Martano, Vignoli, Cipriani, Di Paco, Bertoni, Puppo, Teani, Morelli; Belgijo: De Caluwé, Aerts, Garnier, Danneels, Hardi-quest, Moerenhout (zmagovalec v belgijski krožni dirki), Vervaecke in Maes; za Švico pa bodo startali Hartmann, Amberg in Alfred Buia. „ , Nog. repr. Nemčije igra 27. t. m. V Oslu z Norveško, 30. t. m. pa v Stockholmu s švedsko. Nemški team je sestavljen v glavnem iz izbrancev, ki so zmagali v Dresde-nu nad češkoslovaško. Disk 55 „metrov? Oficialni svetovni rekord v metu diska drži še vedno Šved Andersen s 52,42 m, čeprav ga je medtem že prekosil njegov rojak Vasteras, še bolj pa Nemec" Schröder "(53.10 m), Sedaj se je pojavil Američan Gordon Dunn z metom 53.64 m, pri treningu pa že celo s 54.86 m. 85-letnico rojstva je praznoval predsed-nih angleške Footbal Association, sir Charles Clegg. On je tudi najstarejši nogometni internacionalec sveta, saj je igral že leta 1872 v prvi reprezentančni tekmi s škotsko. Več ko 200 prijav je že za veliki internacionalni teniški turnir, ki bo od 24. t. m. do 6. julija v Wimbledonu. Nogometni prvak Holandske je postal PSV Eindhoven z zmago nad D WS Amsterdam 2:1. Hans Kalb, znani centerhalf FC Ntirn-berga in reprezentativec Nemčije, se sedaj udejstvuje kot sodnik. Baš on je bil na glasu, da je rad prigovarjal sodniškim odločbam. Zato je zbudilo zadnjič precejšnjo veselost, ko je pred neko tekmo takole nagovoril igralce: »Igrajte dostojno. Predvsem nobenega prigovarjanja. To je bilo nekoč. Tisti časi so minili!« 100.000 dolarjev je ponudil hamburški matchmaker Rothenburg novemu boksarskemu svetovnemu mojstru J. Braddocku za nastop proti Schmelingu v Amsterdamu, če bi Braddock ponudbe ne sprejel, bo skušal Rothenburg kljub vsemu aranžirati 17. avgusta dvoboj Schmeling ; Baer. Sokolstvo 3:1. Naši, ki jih močan dež zelo ovira, ne igrajo s posebnim tempom, vendar je njihova premoč vse očitnejša in bi bil rezultat lahko višji, če bi igral naš napad odločnejše. Grki hočejo nadoknaditi svoje neznanja z ostrino tako, da ranijo Gaj er j a in šipoša. V 25. minuti prodre Marjanovič, ki ga pa v ugodni Situaciji zrušijo in enajstmetrovko bije polvisoko in neubranljivo živkovič. 4 : 1. Jugoslavija je v absolutni premoči in v 35. min. poviša Glišovič na 5 : 1, takoj nato pa isti igralec postavi končni rezultat 6 : 1. Na koncu tekme je prišlo med našimi in grškimi igralci do incidenta, radi surove igre Grkov. Pripomniti je tudi treba, da je publika ves čas igre demonstrativno »drukala« za Grke. Naši so igrali v postavi: Glaser, Hugl, Matosič; Arsenijevič, Gajer, Rechner; šipoš, živkovič, Marjanovič, Vujadinovi, Glišovič. Situacija je sedaj naslednja: 1. Jugoslavija 2 2 0 0 8 : 1 4 (0) 2. Bolgarija 2 2 0 0 9 : 2 4 (0) 3. Grčija 2 0 0 2 3:11 0 (4) 4. Romunija 2 0 0 2 0:6 0 (4) Vse zanimanje je sedaj koncentrirano na odločilno tekmo med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki bo danes. Ta tekma bo odločila, kdo si bo letos osvojil zlati balkanski pokal. Prvenstvo Podzvezne lige ISSK Maribor : SK Rapid 2 : 1 (0 : 1) Maribor, 20. junija. Podzvezno prvenstvo, ki se bliža koncu, je bilo danes nadaljevano s tekmo med mariborskima lokalnima rivaloma ISSK Mariborom in SK Rapidom. Srečanja med omenjenima kluboma so bila nekoč v boljših časih višek vsega, kar lahko nudi domači sport. Toda teh lepih dni ni več... Nedeljski »derby« ni bil niti senca nekdanjih dogodkov. Igra je bila izredno živahna, borbena in neredko polna fines, žal da je prišlo ob koncu do obsojanja vrednih incidentov, ki so v precejšnji meri pokvarili celotni vtis. Sicer pa je bila igra precej izenačena in bi Potek tekem Saveza SKJ Tekem se je udeležilo 27 elanov in 10 članic Ljubljana, 22. junija. Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola so se davi pričele tekme za prvenstvo Saveza SKJ članov in članic. K tekmam se je javilo načelniku lir. dr. Alfredu Pichlerju 27 članov iz društev Ljubljanski Sokol, Beograd I., Beograd II., Beograd III., Beograd V., Zemun, Zagreb I/ in Zagreb II., Celje, Kranj, Maribor m Jesenice. Načelnici s. Elzi Skalarjevi pa 10 članic iz Beograda (5), Zagreba (4) in Pančeva (1). Članice so dopoldne tekmovale v prostih vajah, na bradlji, gredi, konju, drogu, jutri pa bodo tekmovale še v prostih panogah v metu diska, v skoku v višino in v teku na 00 m. Člani pa so tekmovali v obvezni in prostovoljni prosti vaji, v dveh prost, vajah, na drugu, bradlji, krogih, na konju na šir z ročaji in v preskokih čez konja vzdolž brez ročajev. Pred tekmo je savezni načelnik lir. dr. Pichler iskreno pozdravil vse brate tekmovalce in jih bodril k vztrajnemu tekmovanju ter jih opozoril na težko borbo, ki jih čaka na prihodnji mednarodni tekmi — na olimpijadi v Berlinu. Z željo, da bi vsi tekmovalci dosegli kar najboljše in najlepše uspehe, jih je pozdravil s sokolskim zdravo. Bratje tekmovalci so najprej pričeli z obveznimi prostimi vajami, kjer smo videli, da so se vsi prav dobro pripravili, posebno pozornost pa so vzbudile prostovoljne proste vaje, pri kate rili so se odlikovali s svojimi težkimi in elegantno izvedenimi vajami bratje Primožič, An-tosiewicz, Vadnav, Gregorka, Pristov itd. Pri vajah na drogu smo opazili, da so se pojavili novi »zvezdniki« mlajše generacije, kjer. je posebno sijajno odrezal mladi Rus br. Dimitrije Merzlikin, član Sokola Beograd V., ki je svojo vajo izvedel nadvse precizno, z eleganco in lahkoto. Sijajno se je odrezal lir. Antosiewiez, ki je dobil na drogu polnih 100 točk. Na bradlji so pokazali vse svoje zmožnosti s krasno izvedenimi vajami bratje Primožič, Pristov, Vadnav in Bernobič iz Maribora. Pa tudi vsi ostali tekmovalci so pokazali, da lahko nasto- pimo tudi pred še tako kritičnimi mednarodnimi sodniki. Dopoldanske tekme so nepretrgoma trajalo do ф ure, popoldne ob 16. so nadaljevali z vajami na krogih, na konju ha šir Z ročaji in s preskoki čez konja. Pri vajah na krogih smo videli zopet, da se to orodje pravilno goji v naših telovadnicah in da bomo tudi na mednarodnem poprišču dosegli častne uspehe. Preskoki čez konja so bili prav dobri, dočim bo treba pri vajah na konju na šir še veliko vztrajnega vežbanja, da bomo tudi na teni težkem orodju kos ostalim narodom. Tekme so potekle v vzorni disciplini in redu, tudi sodniški zbor je svojo težavno nalngo opravil brezhibno. Tekmam je prisostvovalo mnogo sokolskega članstva, med drugim pod-starosta SKJ br. Gangl, podnačelnika SKJ br. Vojinovič in Jeras, član STO br. Sulce in načelnik Sokolske župe Beograd br. Žic. Tekme članov in članic se bodo jutri (v nedeljo) nadaljevale, nakar opozarjamo sokolsko članstvo in ostalo občinstvo. — at. Zlet koroškega Sokolskega okrožja V proslavo 15-letnice koroškega sokolskega okrožja je bil preteklo nedeljo v Guslanju okrožni zlet, ki je postal lepa nacionalna manifestacija ob naši severni meji. Udeležba Sokolstva in občinstva je bila kljub skrajno nezanesljivemu vremenu izredno lepa. Slavje je otvoril lep in pester sprevod članstva, naraščaja in dece, ki jo je bilo nad 200 v sokolskih krojih. Javna telovadba, ki je v vsakem pogledu uspela, je bila zaradi naliva za nekaj časa prekinjena, ko pa je posijalo zopet solnce se je nadaljevala ob viharnem odobravanju gledalcev. Prav lepo in skladno so proste vaje opravile članice, nato pa naraščajniki v skupinah. Ob zaključku javne telovadbe sta govorila župni načelnik br. Komac in župni podstarosta br. dr. Železnikar, ki sta slavnostno razpoloženje še bolj dvignila. Vsa slavnost je potekla vsestransko zadovoljivo ter bo ostala vsem v neizbrisnem spominu. Kultura Produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve Jutri 24. t. m. ob 8. uri zvečer bo v Narod-neiri gledališču produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve. Slovenska plesna umetnica Meta Vid- marjeva, ki se je izšolala v sloveči šoli Mary Wigmanove v Drezdnu, se predstavlja s svojo skupino slovenski javnosti. So to faze hotenja po slovenski plesni umetnosti. Narodne prvine, svojstvo in karakter so idealno združene v narodnem plesu, ki je zgoščen izraz narodne kulture. »Ples je izraz prekipevajočega življenja.« pravi Meta Vidmarjeva, naroden ples je najčistejši izraz narodne mentalitete in odnosa k življenju. Slovenci še nismo imeli plesalke, ki bi tako temeljito obvladala principe resničn. plesa, ki ga izvaja človek ali kot ga imenuje Meta Vidmarjeva, — instrument. Ž njo smo prepričani, da je edino popolno uglašen instrument zmožen izraza. To oglasitev — plesalčevo predpripravo imenuje »plesno gimnastiko.. Ta vel ja Meti Vidmarjevi kot temeljni princip, iz katerega se lahko poraja nekaj resnično narodnega. Nemec in Španec bosta v svojem plesnem izrazu in pojmovanju različna, svojstven je vsak posamezen narod. Plesna gimnastika ne pomenja tehničnega obvladanja izvedbe, temveč obvladanje sleherne mišice, iz katere kipi resnično narodno občutje. To so temeljni principi šole Mete Vidmarjeve. Uglasitvi sledi, razigran je . instrumenta. V tem momentu prehajamo k plesu, katerega izraznost je odvisna od osebnosti, ki ta ples izvaja, Producija plesne šole Mete Vidmarjeve nam že v programu prinaša nekaj povsem novega. Večer je. razdeljen v dva dela. Prvi obravnava ■ in nakaže obvladanje možnosti, katere so obsežene v »nastavku stopala in načinu boje«, drugi del je ples sam, naznačen v uvodu »Študije«. Plesna produkcija bo zaokrožena z nastopom skupine, ki bo izvedla »osnutek ti menuetu!« B. J. Mara Lamutova: Breze in bori O priliki mednarodne ženske umetnostne razstave v Pragi je kritika ugotovila, da je žena v umetnosti radi svojega negona brez večjih izgub na prirodnosti prebrodila vse mogoče povojne umetnostne »izme in da so različne abstraktne podmene umetnika-moža le prevečkrat odtujile in oddaljile naravi. Skoro do sličnega zaključka pride človek ob pesniški zbirki »Breze in bori«, ki vsebuje večinoma neambiciozne pesmi ge. Lamutove. Poudarjam pa takoj, da je neambicioznosti v tej i zbirki, v teh značilno ženskih pesmih — čednost. Krog občutja je ozek, pa je zato iskren. Preroška kretnja je- za to žensko-občutljivo naturo premočna, prebrutalna, da ne bi poslala zgolj dekorativna. Opiranje pesnice na moške vzore je zlasti občutno tam, kjer prekorači krog lastnega obzorja, misli in čuvstev. Nikakor Lamutovi ni mogoče odrekati bitnega, svojstvenega in samorodnega pesniškega impulza. Lamutova je namreč res pesnica, manjka pa ji kritičnosti. Epohalno novih potov seveda ne odpira, zato tudi vsaj po večini ne išče izrecno svojega izraza. Njene otroške, materinske in ljubezenske pesmi pa očit ujejo čisto novo in svojsko občutljivost. Ali je v pravi lirski pesmi mogoče ugotoviti kaj bolj pozitivnega mimo dejstva, da je slednja iskrena in močna samoizpoved? Zdi se mi, da se pri nas pesmi M. Lamutove podcenjujejo, ker so brez pridevkov neke zlagane učenosti. Toda Lamutova je pesnica v najbolj prvotnem smislu besede: Kar zapiše, to zapoje, zapoje kar samo od sebe. Te pesmi seveda niso mladostni poskus, ampak izpoved zrelega življenja. Pesnica se ne bori šele za priznanje. Njeno delo je že tu. V teh de jstvih : da se ne tiori za izraz, da je vse pevno, kar ji steče pod pero, v tem je glavna negativna stran le zbirke: Pesnici manjka auto-kritike. (n če kljub iskreni, preprosti samoizjiovedi Mare Lamutove grešimo mi napram njej (ker ji je tuje slehereno učenjakarstvo) in je končno "pesnica živ antipod učeni ženi«, ni njen greh zato napram nam — nič man jši : Želimo pa in pričakujemo knjigo njenih resnično in kritično izbranih pesmi. Takrat bomo lahko govoriti temeljitejše in upajmo, da bolj tehtno o njej. Elektromotorji o« « teliti iihiri na prodaj, lastna delaenica za previjanje m popravljanje dinamov, avli-dinam. elektromotorjev ter vseh eleklroapara-tov. Izvršujem vse električne instalacije « razsvetljavo in pogon * ELEKUOPOOJffJE FRANJO PERČINLIĆ-Ljubljana m eesrosvEisti cesh k Za preorl/entaclio vsega našega gospodarstva (Iz govora dr. Toše Zurunića, predsednika trg.-ind. komore v Banjaluki dne 14. t. m.) »Nedavno je zelo kompetentna stranka izjavila, da bi do takega stanja, v kakršnem se nahaja danes naše gospodarstvo, ne prišlo, če bi se takoj in brez odlašanja izvedli predlagani splošni ukrepi. Takoj moram dodati, da prevladuje danes v najširših gospodarskih krogih mišljenje, da se z delnimi potezami ne da več doseči pravega cilja. Saniranje mora zajeti celokupno gospodarstvo in ne samo posamezne stroke. Z vsakim dnem odlaganja in zavlačevanja postajajo težave vse večje in treba je zelo paziti, da ne bo prepozno. Zavrženo stvar je težko spraviti zopet na pravo pot. Iz neprestanega naglašanja in podčrtavanja je znano dejstvo, da pripada 80 odstotkov našega prebivalstva zemljedelskemu stanu. Iz tega pa se izvajajo povsem nepravilni zaključki: kakor da bi vsa naša sreča, vsa naša sila in moč bila odvisna od tega, da ostanemo večno težaška zemlja in kakor da so vsi ostali stanovi v državi samo sporedni in pozvani, da se posebno brigajo za čimboljši obstoj kmečkega stanu, pa da bi pri tem sami propadali. Dobro poznam povezanost med posameznimi stanovi in gospodarskimi panogami in vem, da napredek ene skupine vpliva tudi na druge, mislim pa, da bi se ne smelo nobene gospodarske panoge niti protežirati niti zanemarjati. Po mojem mnenju bomo najuspešnejše skrbeli za kmečki stan s tem, na ustvarimo v naši državi industrije, «a katere so dani potrebni pogoji. V teh in- dustrijah bomo mogli zaposliti odvečne delavne sile iz kmečkih krogov in ustvarili bomo na ta način deloma stalne, deloma začasne industrijske delavce ter s tem nove in močnejše konzumente. Ti delavci bodo s svojimi dninami lahko svojim družinam nudili večjo pomoč, kot jo moremo dobiti z nasilnim pridobivanjem tujih tržišč za naše agrarne proizvode. Naš kmet se ne sme zavajati z iluzijami s povišanjem cene njegovih pridelkov. Cene njegovim proizvodom, v kolikor so namenjene za izvoz, ne določamo mi, temveč svetovni trg. Kmet se mora sprijazniti z dejstvom, da brez preorijentacije njegove dosedanje gospodarske proizvodje zanj ni boljše bodočnosti. To preorijentacijo pa mu poleg ugodnosti, ki mu jih nudi država, morejo olajšati v industriji zaposleni člani njegovih družin. Kaj pomagajo kmetu preferenciali, pa tudi če bi šli vsi v njegov žep, če pa ti preferenciali takoj obremene blago, ki ga uvažamo. Jasno in razumljivo je, da kmet tarna, ko cene njegovim pridelkom padajo, dočim ostajajo cene industrijskim izdelkom iste ali pa celo rastejo, v najboljšem slučaju pa_ se samo polagoma in malo nižajo. Zavedajmo se, da bodo napočili boljši dnevi za našega kmeta šele tedaj, ko bo preusmeril svoje gospodarstvo, in ko bo prideloval ono, po čemer tuje države povprašujejo in kar težko dobe drugod kot pri nas in ko bo delavstvo naše ojačene in razširjene industrije moglo porabiti naše današnje presežke agrarnih proizvodov, za katere sedaj na vse kriplje iščemo kupce. Položai na tekstilnem trgu Pomladna kupčija v tekstilnem blagu se je letos zaradi hladnega vremena pričela precej kasneje nego v prejšnjih letih. Tovarne so znižale cene svojim proizvodom, ker so morale računati z znižano kupno močjo konzumentov. Tako belo blago kakor tudi potiskano in tkano pisano blago je danes iz tovarne za 30 do 50 odstotkov ceneje kakor pred nekaj leti. To je tudi posledica velikega razvoja tekstilne industrije v naši državi. Danes se uvaža v Jugoslavijo samo 10% celokupnega konzuma, katero dejstvo se močno odraža v naši trgovinski bilanci, kakor tudi pri zaposlenju naših delavcev in njihovi kupni moči. Konkurenca med našimi domačimi tekstilnimi tovarnami je že tako silna, da je komaj še mogoče govoriti o izkoriščanju carinske zaščite. Znižanje carine na uvoz bi bilo na cene tekstilnih proizvodov v naši državi brez vsakega učinka, če se ne upošteva uvoza japonskega tekstilnega blaga, katerega neverjetno nizke cene kljubujejo vsaki zaščitni carini. V konzumentskih krogih pa se japonsko blago kljub njegovi nizki ceni ne kupuje rado, ker po svoji kakovosti in desenih ni povsem prilagođeno evropskim potrebam in okusu. Plačevanje je normalno. Običajni so še vedno kratki plačilni termini, no poleg njih se uvaja tudi že daljši respiro zaradi^ stabiliziranja dinarske valute in znižanja obrestne mere. Tudi one tovarne, ki so doslej prodajale izključno proti delnemu plačilu vnaprej ali po povzetju, so se morale odločiti za prodajo na kratkoročne kredite. Ustavitev plačil je prej ko slej redkost. Značilno je, da se naši trgovci kljub težkim časom trudijo, da pravočasno zadoste svojim obveznostim. Stanje zaposlitve v tekstilni industriji ni zadovoljivo. Industrija skuša še nadalje ra-cijonalizirati produkcijo, skrajšati delovni čas in zaradi tega in izmeničnih dopustov in odpuščanja delavstva so se pojavila večja in manjša nesoglasja med delavstvom in podjetji. V zadnjih tednih je prišlo do stavke kar v štirih tekstilnih tovarnah. Odpor delavstva proti racijonalizaciji je seveda razumljiv, toda kljub temu že vnaprej obsojen na neuspeh, kajti tehničnega in organizacijskega napredka se ne da zaustaviti Pri izvedbi novih organizacijskih in tehničnih metod se je treba ozirati na delavske interese, pri tem pa vseeno ne sme trpeti konkurenčna zmožnost. Delavstvo povdarja, da so delavske plače, posebno v provincijalnih tovarnah zelo nizke. Omejitev ustanavljanja novih tekstilnih tovarn bi bilo v interesu tako tekstilne industrije same kakor tudi tekstilnega delavstva. Kljub že obstoječi prekomerni produkciji pa se še vedno v precejšnji množini uvažajo tekstilni stroji, kar kaže na to, da se urejajo nove tovarne in razširjajo stare. Na trgovsko kakor tudi plačilno bilanco neugodno učinkuje še vedno zelo obilni uvoz tekstilnih surovin. Zato bi se nadaljnji razvoj naše tekstilne industrije moral gibati v pravcu aktiviranja proizvodnje potrebnih surovin. Program naših trgovcev Včeraj »e je vršila redna letna skupščina Udruženja trgovcev v Ljubljani. Skupščino je otvoril predsednik Udruženja gosp. Karel Soee, ki se je uvodoma poklonil spominu bla-gopokojnega kralja in izrazil zaupanje v bodočnost pod vlado mladega kralja Petra H. Spomnil se je nato smrti bivšega predsednika Franca Stupice, Jurija Verovška, Ivana Krivica, Amalije Magdič, Josipa Pollaka in Adolfa Potokarja in pozdravil zatem predstavnike oblasti in gospodarskih organizacij. Prešel je nato na I. točko dnevnega reda in izvajal : Iz nevšečnih gospodarskih ter ekonomskih neprilik, ki smo jih v zadnjem času prestali, Ugotavljam, kako vse drugačno bi bilo stanje našega gospodarstva, če bi se ie prete upoštevalo predloge gospodarskih predstavnikov in organizacij. še danes so gospodarske razmere težke, še se ni začelo obnavljati gospodarsko življenje, Ugotoviti pa moramo, da nas v zadnjem času. preveva zdrav optimizem, da se bodo tudi Pri nas stvari vendarle obrnile na bolje. Ta optimizem je deloma posledica tudi novih vladnih ukrepov, predvsem pa nove davčne ,u finančne politike, katero vprašanje je za nas najvažnejše. Sedanja vlada ima tudi ne-kaj razumevanja za potrebe in skrbi, davkoplačevalca. Tretirani birokratizem prejšnje vlade je litnjul resno voljo in veselje do dela, jemal hudem ljubezen do države same, ter končno sPravil gospodarstvo na rob propada, j, * reidem na dmga gospodarska vprašanja. .r gre za težke milijone, zanima vprašanje bodo poživela delavnost in zaslužek bo Pri trgovcih, obrtnikih in industrijcih vrhu 6ka se bo omilila tudi brezposelnost. Pro-F"am javnih cestnih del nam je že znan in je stavljeno na razpolago 568 milijonov Din. s ravska banovina dobi 35 milijonov. O tem že v javnosti in časopisju mnogo ko-'ntiralo. Dolžnost narodnih poslancev je, da , 'dobijo naknadno zvišanje kredita za našo *rn°- belimo, da pride to delo res v roke čm'1 domačih podjetnikov in ne v roke, ka-4 r, 1® bil dosedaj običaj, nepoznanih po- čejelkov’ kar ie (^° za Povod ostri kritiki, ste pa so ostale le slabe, ospodarski razmah je odvisen v prvi vrsti gradbene delavnosti. Vse kar pospešuje gradbeno delavnost je treba storiti in niti država, niti samouprava se ne bi smela ustrašiti pred nobeno žrtvijo. Z davčnimi olajšavami bi morala bi morala država gradbeno delavnost pospeševati. Misliti moramo na to, da si ustvarimo za gradbeno stroko potrebno industrijo, ker uvažamo celo vrsto izdelkov iz tujine, ki bi jih mogli izdelovati doma. Od vseh cest je najvažnejša cesta, ki vodi k morju in zato je treba zvezo z Sušakom izpeljati. Ravnotako železniško zvezo z morjem. Zgraditi se mora zasavska cesta, ker je to v interesu države in narodnega gospodarstva, zlasti pa naše Dravske banovine. Potreben nam je poseben urad za izvajanje javnih del. Tudi iz tujsko-prometnega stališča go von «veza Slovenija z morjem. Veliko število turistov prihaja k nam le po tujih železnicah in po tujih parnikih. Izguba, ki jo vsled tega utrpimo znaša po računih strokovnjakov 60 milijonov Din vsako leto. Omenil sem že, da želimo, da dobijo javna dela domačini. Za Ljubljano je vprašanje dobrih cest, tudi vprašanje napredka naše trgovine. V bodoče moramo delati, da ustvarimo iz Ljubljane središče tujskega prometa, skozi katero sc mora stekati od Maribora preko Ljubljane do Sušaka, čez Gorenjsko preko Ljubljane in Podkorena ves tujski promet. Preidem na ostala vprašanja. S 1. julijem stopi v veljavo nova uredba o telefonskih in in instalacijskih pristojbinah, ki določa omi-Ijenje sedanjih trdot. V tej stvari bomo de-dela naprej za znižanje instalcijskih pristojbin. Nova vlada je izvršila koncentracijo denarnih zavodov v državi in sicer Poštne hranilnice, Narodne banke, Priviligirane agrarne banke, državne hipotekarne banke pod pristojnost ministrstva financ. Znižala se je obrestna mera v Narodni in Hipotekarni banki. Združitev državnih denarnih zavodov bo ugodno vplivalo na narodno gospodarstvo, ker bo njihovo poslovanje koordinirano po eni inicijativi. Glede naših denarnih zavodov, bi omenil le dejstvo, da šele danes vidimo kako velika nesreča nas je zadela, ko občutimo, da naši denarni zavodi ne poslujejo normalno. Prejšnja vlada je hotela reševati denarne zavode z dekretirajem, sedanji finančni minister pa izdaja praktične ukrepe, ki nam dajejo upanje, da gremo k izboljšanju. Treba je dejanske pomoči, ali z dodelitvijo kr edito i\ v gotovini n. pr. po Narodni banki, ob garanciji države, ali pa z ukrepi, ki omogočajo gospodarsko oživljenje na vseh poljih in ki s tem povečajo tudi poslovanje denarnih zavodov. Zahtevamo tudi, da se z novim finančnim zakonom odloži izvajanja zakonskih predpisov, po katerem se mora denar mladoletnih nalagati v državni hipotekarni banki, v kateri leži 300 milijonov Din samo iz Dravske banovine. Denarni zavodi so znižali obrestno mero za vloge, ne pa v istem razmerju tudi za dolgove. Samoupravni proračuni se morajo prilagoditi dejanskemu gospodarskemu stanju in izvesti je treba čimpreje dekoncentracijo državne uprave. Na sestankih gospodarskih zbornic se je ugotovilo, da je treba sistematično revidirati vse dosedanje trošarine in pristojbine, ter napraviti načrt za sanacijo zadolženih občin. Uvede naj se sledenje v vseh občinah ter odpravi birokratizem v samoupravnih podjetjih ter zaslišijo gospodarske organizacije pri potrjevanju proračunov samouprav. Na javni seji občinske uprave sem povedal, da je Ljubljana uradniško mesto in da so dohodki uradnikov padli za 30%, pri tem pa so nazadovali tudi trgovski obrati od katerih je 80%, malih trgovcev. Dohodki uradništva se gibljejo na robu gole eksistence in vsak mora videti, da se morajo prebivalci Ljubljane pri svojih izdatkih nad vse omejevati. Polovica prometa se koncentrira v nabavljalnih zadrugah in konzumih. Povdaril sem težko breme, in da se razna obrtna podjetja vsled preobremenitve z avtonomnimi davščinami selijo v okolico, kar je nov vzrok za padanje trgovskega prometa. Dolgovi mestne občine znašajo nad 180 milijonov Din in zahtevajo samo obresti in amortizacija 15 milijonov letno. Mestna trošarina in uvoznina obremenjujeta vsakega prebivalca povprečno s 300 Din na leto. če pri tako silnemu nazadovanju trgovine zahtevata občina in banovina od nas vedno novih davščin in povišanje doklad, potem ni upanja, da bi si mogli kedaj pomagati. Občinsko zastopstvo mora z vso požrtvovalnostjo skrbeti za to, da ne bo Ljubljana pri nameravanem pro g ram it javnih del zapostavljena in da državne priviligirane banke omogočijo sanacijo mestnega gospodarstva in Mestne hranilnice, da s tem poživimo gospodarsko življenje našega mesta. Iz nedavno objavljenega izkaza plačanih direktnih davkov v Dravski banovini smo videli, da pripada od 310 milijonov davka na zemljiški davek same 30 milijonov in da morajo vse ostale davščine nositi drugi sloji, predvsem trgovstvo, obrt in industrija. Potrebna je zgraditev moderne tržnice in uvesti se mora nov moderen tržni red. Geslo bodočih občinskih svetnikov mora biti z načrtnim gospodarstvom za industrijalizacijo Ljubljane, ki naj poživi poslovno življenje in da razmah tudi v tujsko prometnem oziru. Kakor sem že omenil, delati moramo na to, da iz Ljubljane ustvarimo polagoma veliko tujsko-prometno središče. Tak je naš program, katerega bomo uveljavljali v bodoče. Gosoodarske vesti Stanje Narodne banke dne 15. junija: Aktiva: Podloga 1.347,721.738,28 (-10,201.728.60), devize, ki niso v podlogi 203,671.925.79 Din (— 6,941.060.11), Kovani novec 280,038.188.50 (+ 12,788.565.—), Poeojila 1.773,784.656,24 Din (+ 76.226.69, Vrednostni papirji 16.855.639.—, Prejšnji predjemi državi 1.690.926.484.41 Din (4- 32.966.29), Začasni predjemi glavni državni blagajni 600,000.000.—, Vrednosti rezervnega fonda 113,285.153.71, Vrednosti ostalih fondov 12,566.760.39 (+ 39.380.—), Nepremičnine 159,360.801.41 (+ 2.987.55). Razna aktiva Din 374,817.475.30 (— 988.917.71), skopaj dinarjev 6.573,028.823.03. — Pasiva: Kapital 180,000.000, Rezervni fond 117,371.883.95. Ostali fondi Dm 22,266.669.23 (+ 4.041.—), Novčanice v obtoku 4.381,858.430.— (— 54,878.600.—), Obveze na pokaz 1.300,483.216.17 (+ 57,132.422.21), Obveze z rokom 274.250.000.-) -23,750.000.—), Razna pasiva 296,798.623.68 (-(- 16,300.555.90, skupaj Din 6.573.028.923.03. — Obtok obveze 5 682341.646.17, Celotno kritje 30.47%, Kritje v zlatu 28.05%. Obrestna mera; po eskomptu 5%, po zastavah: na zlato in varante 5%, na vrednostne papirje 6%, = Rekordna letina koruze v Argentini. Uradno se ceni letošnja letina koruze v Argentini na 11,500.000 ton, kar znači rekordno število, ker bo znašala po tej cenitvi koruzna letina za celih 5 milijonov ton ali 76% več, nego lani. <= Razgovori o izvozu naših morskih rib v Avstrijo. Te dni pričakujejo v Splitu predstavnika nekega dunajskega koncerna, ki se pogaja z centralo ribarskih zadrug v Splitu zaradi izvoza rib na Dunaj m razna druga avstrijska mesta. Pogajanja trajajo že dalj časa in sedaj se bodo v Splitu določile samo še podrobnosti in sklenile kupčije. Centrala ribarske zadruge je napra- Kupujte domače blago UTOPON „TITANir originalno 30°/, no blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma enakovredno najboljšim svetovnim inozemskim znamkam (holandskim in nemškim CINKOVO BELILO„BRIUANT“ vseh vrst: zlati, srebrni, beli, zeleni, rdeči in sivi pečat, v tu- in inozemstvu že skozi leta priznan prvovrsten domač proizvod, ki je najboljšim svetov, znamkam enakovreden. vila vse potrebne korake, da bi se znižale prevozne tarife za prevoz svežih rib v češkoslovaško in Avstrijo. Dosedanje železniške tarife so namreč previsoke in pri tej višini ni niti misliti na kakšno večjo kupčijo. Znižanje prevoznih tarif pa bi omogočilo izvoz večjih količin. To je za naše dalmatinske ribiče tem važnejše, ker je Italija prepovedala uvoz naših rib. če se bodo pogajanja med centralo ribarske zadruge in dunajskim koncernom ugodno zaključila, bo to zelo pomagalo naši najsiromašnejši gospodarski stroki, ker bo pri dobrih lovih mogoče izvoziti večje količine svežih rib in s tem izpodriniti na avstrijskih ribjih trgih ribe, ki se dovažajo iz severnega morja. = Trgovska pogodba med Rusijo in Dansko. Med Rusijo in Dansko je bila podpisana trgovska pogodba, ki ostane v veljavi do konca tega leta. V njej je urejeno tudi valutno vprašanje. — Nov zlati rudnik. V Fojniei pri Sarajevo bo v kratkem odprt nov rudnik zlata, v katerem bo v začetku zaposlenih okrog 150 delavcev. Ker je pa žila zelo bogata, se bo pozneje število delavcev povečalo. Rudnik bo eksplo-aliraia neka angleška družba, katere -sedež je v Londonu. Zanimiv bi bil odgovor na vprašanje, zakaj ae za eksploatacijo tega zlatega rudnika ni našlo domačega kapitala. Zlati rudnik v Fojniei je prvi rudnik plemenitih kovin v Bosni. Borzna poroilla Curili, 22. junija. Beograd 7"—, Pariz 20.2175, London 15.085,, Néwyork 365"5. Bruselj 51 •775, Milan 25"25, Madrid 41 "90, Amsterdam 207'90, Berlin 123'20, Dunaj 57'35, Stockholm 77'75, Oslo 75"75, Kopenhagen 67"35, Praga 12-79, Varšava 57'80, Atene 2-90, Carigrad 2*48, Bukarešta 3*05, Helsingfors 6"66, Buenos-Aires 0'8075. Narodno gledališče v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri 23. junija, nedelja: Izdaja pri No vari. Izven. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Cen.'1 znižane od 20 Din navzdol. 24. junija, ponedeljek: Produkcija plesne šole Mete Widmarjeve. Izven. Cene od 14.-Din navzdol. Opera Začetek ob 20. uri 23. junija, nedelja: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Gosto-. vanje g. Žarka Sancina iz Maribora. 24. junija, ponedeljek: Zaprto. Drama. »Izdaja pri Novark, delo Cezarja von Arxa, igrajo drevi v drami. Igra je eno najefekt-nejših del to sezone, literarno in idejno dognano, ter ima visoko umetniško vrednost. Kreacije sodelujočih so izredno močne in prepričevalne, tako da je ta drama res vredna največjega zanimanja. Navdušeni aplavzi pri premieri so dokazali, da je delo občinstvu ugajalo. Režiser: Peter Malec. Produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve se vrši 24. t. m. ob 20. uri zvečer v drami. Mladi plesni naraščaj, ki ga nam bo predstavila Meta Vidmarjeva, bo izvajal točke sporeda, načine hoje, vzmahe in študije ter skupinski ples, deloma po narodnih pesmih, deloma pa po godbi, ki je nalašč komponirana za te vrste plesnega izražanja. S’ solističnim plesom bo nastopila tudi gdč. Vidmarjeva. Opozarjamo na ta plesmi večer naše domače umetnice. Za časa Evharističnega kongresa v dneh 28., 29. in 30. t. m. bodo igrali sledeče predstave: 28. v petek ob pol deseti uri na Kongresnem trgu »V času obiskanja';, v soboto 29. t. m. ob 6. uri popoldne v operi Wagnerjevega iParsila ta< ter ob 7. uri v drami Hoffmannsthalo-vega »Slehernika* >n istega dne ob pol 10. uri zvečer ištolam »V času obiskanja«. Cene sedežem za predstave na prostem so: 20, 15, 10, stojišča 5 Din. Ceno sedežem za dramske predstave v drami: lože: 80 in 50, sedeži 20, 16, 12 in 8, stojišča 6 in 3 Din. Za predstavo v operi: lože 120 in 100, sedeži 30, 24, 20, 18, 15, 12, 10, 8 stojišča 6 in 3 Din. Vse dni, ko »e vrše predstave, posluje operna dnevna blagajna od 8.—12. in od 2. ure popoldne naprej. Dve uri pred začetkom vsake predstave pa poslujejo tri blagajne na Kongresnem trgu in sicer: pri »Novi založbi«, v Gradišču in sredi Kongresnega trga pri Univerzi. Občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice. Opera. G. Žarko Sancin, tenorist iz Maribora, poje partijo natakarja v veseli revijski opereti »Pri belem konjičku« v nedeljo zvečer. Simpatični pevec je žel tekom svojega delovanja v Mariboru najlepšo uspehe ter je eden glavnih stebrov mariborskega teatra. Občinstvo opozarjamo na to gostovanje. Ostala zasedba.je obi-čsirja. Cene so znižane. te odpotuiete na podeželje, v hribe, na morje, sploh na počitnice, pišite nam In list Vam bomo dostavljali na kekršenkoli naslov v naši državi. Pišite: Uprava „Glas naroda" Gajeva 1 Debro in po nižin ceo| •e oblačijo val tleti, kateri nabavljajo oblačila za moške, fante in dečke v konfekciji »FRANDE« F. K. Derenda, Ljubljana Gradišče 2, pri Nunski cerkvi Obleke po meri ae izgo-tavljajo brezhibno I Vodni in bombažni problem ob N ilu Na gospodarstvo in politiko držav ob Nilu, to je na Egipt, Sudan in Abesinijo vpliva v odloči Ini meri konkurenca za vodo in bombaž. Brez vode in bombaža ni gospodarskega prospe-li a v teli državah, zato teži Egipt za osamosvojitvijo, zato skuša Sudan zajeti in zajeziti kar največ nilske vode, zato je dala Abesiniia, ki še nima razvile lastne industrije, 1. 1931. koncesijo ameriški družbi General Eiigelneer Corporation, da je zgradila jez pod jezerom Tana, zató je pustila v svojo deželo Japonce, zato. se končno poteguje za Abesinijo tudi Italija. Kakor znano, ima Nil. dva izvira.: Beli in Sinji Nil, dve že sami na sebi veliki reki, ki se v Sudanu združujeta v Veliki Nil. Beli Nil, ki teče 'največ po ravnini in se ne da. dobro zajeziti,, ker bi bdo s tem dosti tehničnih težav in stroškov, ili niti izdaleka tako ogromnega pomena kakor Sinji Nik Ta izvira v visokih gozdnatih ■predelih ' Abešinije, odkoder leto za letom, od mi-‘$a velike množine drobne in rahle hajrodovit-irejše prsti, ki se potem useda na dno povsod, kamor napeljejo njegovo vodo. Tako se že tisočletja obnavlja rodovitnost Egipta. Egipt in Sudan in zadnje čase tudi Abesinija spadajo k deželam, ki v njiti uspeva bombaž. To je tropska in subtropska rastlina, ki zahteva velike množine toplote in mnogo vode ter seveda tudi primerna ugodna tla. V Sudanu od IS" severne širine proti ravniku v poletni deževni dobi vode ne primanjkuje ne ljudem ne živalim ne rastlinam, še preveč je je, ker se pravilno uè-odteka in tvori tu cela močvirja. Ko so prišli v deželo Angleži, sp poskrbeli za to, da je je dovolj tudi ob suši. Zajezili so Nilsko dolino pri Makvaru ob Sinjem Nilu, napeljali njegovo vodo na prostrana polja in. začeli gojiti bombaž. Tu. imajo svojo znanstveno zasnovo,enotno vodeno državno gospodarsko ustanovo Cottom Sead Regime and Survey in pridelujejo bombaž, ki egiptovskega po kakovosti prekaša, čeprav je cenejši, in ki ga centr. oddaja od producenta naravnost predilnicam v Liverpool na Angleškčm. Tendenca angleške gospo- darske in kolonialne politike gre za tem, da napravi iz Sudana dobavitelja sirovin, ki bo morda prej ko v 10 letih popolnoma kril bombažno potrebščino vseh angleških predilnic, tako da Anglija ne bi več niti potrebovala Indije in Egipta. Egipt lil bil s tem neizmerno oškodovan. Ne samo neposredno, ker bi v Sudanu ostajale velike množine nilskih voda, ki bi namakale tamošnja bombažna polja in jih gnojile, temveč tudi .zato, ker bi Egipt izgubil s tem svoj londonski Irg za bombaž. Egiptovsko prebivalstvo j? še po večini kmečko, prave industrije v deželi .še • ni. njegovo število narašča neprestano, zemljiška posest se pa deli in drobi in bombažnih polj je vedno več, prave industrije pa v deželi še vedno ni. če odpove še ta glavna pridobitna panoga, Se gospodarski bodočnosti Egipta slaba piše,- Že danes, se jasno vidi, da Anglija z ozirom na. svoje kolonialne in gospodarske interese ne bo nikdar šla iz Sudana, ki je zanjo prav tako važen ali še važnejši ko Egipt. Tudi, ko bi se kdaj morala umakniti iž Egipta, ji posest pokrajin ob gorenjem Nilu zagotavlja lu gospodarstvo in-ixnneni zanjo trden most med njenimi afriškimi in indijskimi kolonijami. Brez Nila ni bombaža, to spoznanje je gibalna sila vseh, ki se hočejo po tej ali oni poti, od leve ali od desne, zlepa ali zgrda pririniti v Abesinijo. Koliko si je svoj čas že prizadela Anglija, da bi dobila v svojo posest abesinsko jezero Tana, izvir Sinjega Nila * Temu tijèneniii prizadevanju se ima tudi Italija zahvaliti:, da je prišla v Eritrejo. Abesinija bi bila gotovo danes že razdeljena v interesne sfere, ko je ne bi bila svetovna vojna in njen ižid privabil v Društvo narodov, Pravočasno se je zavedala, kakšen zlat kijuč se nahaja v njenih rokah. Ker ni mogla sama ž njim vratariti, je postavila tu, da očuva svojo neodvisnost, dva tako oddaljena in na videz malo zainteresirana vratarja kakor sla Amerikanec in Japonec. Pomoč pri . pospravljanju Šimpanz londonskega zoološkega vrta, ki mu pravijo Peter pomaga svojemu čuvaju pri pospravljanju smeti. : Višek marljivosti Modroslövci, romanopisci in izumitelji so najprldnejši ljudje na svetu. Edison je rekel, da je genijalnost samo za en odstotek odvisna od nadarjènosti, za devet in devetdeset odstotkov pa od marljivosti. Vse veliki ljudje so bili pridni delavci, vendar je med najnadarjenejšimi dosti takih, ki so postavili rekord v vrednosti in plodovitosti ter jih lahko imenujemo umetnike v pridnosti. Med najplodovitejše književnike vseh časov štejemo grškega filozofa Aristotela. Njegova zbrana dela obsegajo pet in petdeset velikih knjig. Ni bilo tedaj menda vprašanja na svetu, s katerim bi se Aristotel ne bavil v svojih modroslovnih delih. Najplodovitejši na svetu je bil dozdaj gotovo španski pisatelj, dramatik Lope de Vega, ki je spisal tisoč petsto dram, ki je tudi najbrž za vse čase postavil svetovni rekord v pisanju dram. Zelo plodovit pisatelj je bil tudi Aleksander Dumas-oče, ki je spisal nad tristo obsežnih romanov. Njegova zbrana dela bi napolnila celo veliko knjižnico. Dumasa so sodobniki napadali, češ da je odprl »tovarno romanov« in da večine svojih romanov ni spisal sam, temveč plačani talentirani mladeniči, neznani pisatelji. Balzac je tudi spadal v vrsto plodovitih pisateljev. Spisal je sto dvajset velikih romanov in delal osemnajst ur na dan. španski dramatik-klasik Calderon je napisal sto osem dram. V novejši dobi ima gotovo prvestvo angleški pisatelj kriminalnih romanov Edgar Wallace, ki je v kratkem času napisal nad dve sto detektivskih romanov. Vendar je vse njegovo delo naravnost otroška igrača napram ogromni plodovitosti Lope de Vege. Vendar v nečem je pa Edgar Wallace prekosil vse ostale pisatelje, namreč v hitrosti pisanja povesti, ker je tekom ne celih šestnajst ur napisal roman, obsegajoč trinajst tiskanih pol, to je dvesto osem strani. Ob tem času je pokadil sto petindvajset cigaret. Dokazano je, da so poleg pisateljev in filozofov najmarljivejši intelektualci izumitelji in inženerji. V trinajstem stoletju je živel v Evropi alkemik Rajmund Lullus, ki je spisal petsto debelih knjig, med njimi tudi filozofske vsebine ter iznašel štiritisoč petsto tajnih alkemičnih receptov. Nenapisana državna pogodba dveh držav Beseda dana — vez velja. V smislu tega gesla je bila sklenjena med Irsko in pa Združ-enimi državami Severne Amerike pogodba, ki jo moremo pač označiti kot edinstveno. Bila je edinstvena, ker si obe pogodbeni stranki nista izmenjali nobene napisane pogodbe, temveč po končanih pogajanjih sta si zastopnika obeh držav segla v roko in pogodba je s tem postala veljavna. Nobena ratifikacija in izmenjava listin ni bila potrebna in s tem je postala ta pogodba Uidi najbolj enostavna pogodba na svetu. Bila je to trgovinska pogodba med obema državama, po kateri še je Irska obvezala, da bo povečala svoj uvoz iz Združenih držav Severne Amerike, te pa, da znižajo carino na irsko pivo in na porter za 50 odstotkov. Nemški univerzitetni profesorji med atleti Pri teku na 100 metrov so se udejstvovali tudi berlinski univerzitetni profesorji. Zmago je odnesel prof. Niedermeyer (prvi na levi) in pretekel progo v 14"7 sekundah. Golgota naših deklet v Zagrebu Zagreb, v juniju. • Po svetovni vojn-i sb prišla ndša'dekleta v te-‘ ••že* položaj: pot na fttmajv Gradec, 'Trstije-bila' , zaprta. Ne samo to. Tudi ,doma je nastajalo vedno manj možnosti, da se preživi družina. Ce je prej što Slovensko’ dekle v svet, je bilo vsaj v nekem odstotku primer, da je bilo služenje ■ pri raznih rodbinah v mesiti le nekake vrste šola. Danes ni več tako: dom zapuščajo dekleta, ker jih rodna gruda ne more preživljati: Prva in imj večja postaja te Golgote našega dekleta je Zagreb. Višji sloji v Zagrebu, kjer dobivajo naša dekleta službe, so ali rastrojeni iz bivše aristokracije, ali pa iz na novo pečene plutokracije. Precejšnja pa je tudi plast visokega u radništva. Kako je z aristokracijo in to zagrebško, vemo prav dobro vsi. Biti služkinja v taki družini, je v večini primerov isto, kot biti priležniea. Neštevilne tragedije naših deklet imajo predvsem tu svoj začetek. Toda le delno boljše je pri zagrebški plutokraciji. Nastala v novejšem času, ko je Zagreb šele dobil pomen kot ekonomski center zapadnega dela države, je ta plutokracija le na pol kultivirana, a pri vsem tem že velemestno izživeta. Strahoviti utilitarizem teh krogov, ki tvorijo najhùjse parasite hrvaškega dela našega naroda, neprestano hlastanje za denarjem in uživanjem, ne pozna mej. Ta židovsko-madžarsko-nemški konglomerat, je naslednja križeva postaja našega dekleta. Morda bo kdo vprašal, čemu vendar silijo ta dekleta v te kroge? Res je. da je precejšen sloj dobro situiranih družin, ki vsaj v moralnem oziru ne tvorijo opasnosti. Žal, da veliki del teh slojev ne sprejema slovenskih deklet. V Zagrebu je namreč toliko cenene ženske delovne moči ne le iz Hrvaške (Zagorje, Likal), ampak tudi iz Bosne in Dalmacije, da naše dekle tako nizkega življenjskega standarda sploh ne more vzdržati. Če pa le poizkuša, je zanjo brez koristi: saj si ne more ničesar prihraniti. Ker ta plast v večini primerov odpade, je navezanost na prvi dve plasti tem večja. To pa iz dveh razlogov: stanje je doma obupno in večkrat taka služkinja vzdržuje rodbino, drugič pa je Zagreb vsaj blizu donni, tako da le ni opega strahu daljave in brezupne zapuščenosti. V visokih uradniških plasteh je bilo najnovejše rase še precej ugodno. Z najnovejšim političnim položajem pa so naša dekleta baš v teh slojih zelo zapostavljena. Kdor pozna Zagreb od bliže, to dobro razume. Ti ljudje so vsega zmožni. Po zadnjem ljudskem štetju živi v Zagrebu 17.541 Slovencev, od tega 0.463 moških in 11.078(1) žensk. To število pa je v zadnjih štirih letih zelo narastlö. Število slovenskih služkinj cenijo v^ Zagrebu na štiri tisoč, nekateri jemljejo to število še višje. To število najjasneje odkriva bedo slovenskega dekleta in žalostno usodo slovenske krvi. Najžalosnejši pa je oni sloj naših deklet, kije izgubil vsako uado za kakršnokoli službo in je prisiljen iskati kruha v prostituciji. ~ - * Število spolno bolnih gre v desettisoče in povzroča zdravniškim krogom velike skrbi. V to lužo padajo naša dekleta. Kdor ni živel v Zagrebu dalje časa, si vsega tega sploh ne more predstavljati. Ako bi naš pošten kmet vedel, kam je prišlo na stotine in stotine Japonci skačejo 3'10 m visoko Japonski atlet Hirosi Tanaka je potolkel svetovni višinski rekord za 4 cm, ki ga je imel do sedaj Američan Martjr. njegovih hčera in kako si morajo služiti kruh •po ulicah, bi dvakrat preklel svojo usodo. Grem domov iz gledališča. Ustavi, me ženska; poprosi za ogenj in pričenja, razgovor. Govori slabo hrvaški. Povem ji, naj govori slovensko, da sem Slovenec. Ponuja se za 20 dinarjev. Strašno izgleda iti nekoliko vinjena je že. Dam ji denar ter jo ed-ino prosim, naj mi pove odkod je in kako je prišla v ta položaj. Pod neko plinsko svetilko mi je v dolgem razgovoru opisala svoje bedno življenje, če bi napisal le del tega, sem prepričan, da ne bi hoteli . verjeti. Takih tragedij naših deklet sem že mnogo doživel. Tako lepa zemlja kot je naša, tega ni zaslužila. Potrebno bo, da se tem sirotam na kakršenkoli način pomaga, če nam izven mej propada naš narod, je naša dolžnost, da to vsaj v mejah svobodne države preprečimo. Naša kri je le pre-dobra, da bi služila raznim razgrebškim propa-ležem za zabavo. Pomagajte, da ne bo prepozno! Danilo Viher. Delavsko gibanie —d Občni zbor podružnice NSZ v Celju je bil preteklo soboto v gostilni pri Skalni kleti. Iz poročila je bilo razvidno, da se je podružnica prav lepo razila in da je v nekaterih podjetjih zavzela prav lepe položaje. Kot zastopnik centrale je bil navzoč tajnik Bučar, ki je v izčrpnem referatu podal sliko današnjega stanja delavstva v Dravski banovini. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi izpremembami stari odbor, kateremu načeluje g. Janežič iz cinkarne. —d Nacionalni uradniki iz Lok pri Zagorju so v nedeljo zborovali v gostilni Robavs na Lokah. Ob navzočnosti odposlanca centrale NSZ so razpravljati o povišanju dobav pri rudniku ter s teni v zvezi o izboljšanju skrajno slabega položaja delavstva v revirjih TPD. Enoglasno je bila izrečena zahteva, naj hi se čimpreje izdelal nov rudarski zakon, ki bi zaščitil delavce pred neprestanimi redukcijami in krajšanjem delovnega časa. Obširno sc je razpravljalo tudi o sanaciji bratovskih skladnic. Zborovalci so bili mnenja, da nova uredba tega vprašanja ni rešila. Odobrili so stališče, ki ga zavzema NSZ, da je treba uredbo korigirati v toliko, da se naj plačujejo dajatve za fond za sanacijo bratovskih skladnic v gotovem odstotku za vse produkte, ki jih producira delavstvo, podvrženo zavarovanju pri bratovskih skladni-cah. —d Veliki svet strokovnih organizacij sklicuje URSS.I (Topalovičeva organizacija) za 18. avgust v Zagreb. Na tem zboru bodo razpravljali o delavskih minimalnih mezdah, o delavskem zavarovanju za nezaposlenost«" ter o delavskem zavarovanju za bolezen. —d Delavske razmere v Nemčiji. V Nemčiji je bilo leta 1933. zaposlenih 11,500.000 oseb, v začetku leta 1935 pa 15,280.000. Število zaposlenih je torèj naraslo za 33%, plače pa samò 16%. Iz tega je razvidno, da se je brezposelnost v Nemčiji sicer nekaj omilila, istočasno pa so v zadnjih dveh letih padle delavske mezde za približno 12%. —d Stanje zavarovanih delavcev. Po statističnih podatkih, ki jih je zbral SUZOR, je bilo meseca marca t. 1. zavarovanih v vsej državi 526.331 delavcev in nameščencev, t. j. 3.261 več kakor lansko leto v istem mesecu. Največji porast zaznamuje OUZD v Osijeku, največji padec pa OUZD v Banja Luki. Zelo je poskočilo članstvo pri privatnih bolniških blagajnah. Največji porast šteje trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Pri blagajni trgovske omladine v Beogradu ie poskočilo število članstva za nad 10%. —d Diskusija o izpolnitvi bolniškega in starostnega zavarovanja. Pod tem naslovom je predkratkim izdala Delavska zbornica v Ljubljani 112 strani obsegajočo brošuro, v kateri so objavljeni dokumenti, referati in izjave našega socialnega zavarovanja, ki se je vršila na pobudo Delavske zbornice v Ljubljani 20. februarja t. 1. V brošuri se obravnavajo -vprašanja bolniškega zavarovanja zasebnih nameščencev in vprašanja provedbe starostnega in invalidnega zavarovanja za nameščence in delavce. Knjigo vsem, ki se za ta vprašanja zanimajOi najtopleje priporočamo. Dobi jo lahko vsakdo pri Delavski zobrnici ali pa pri svoji strokovni organizaciji. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«' Reforma ženskih uiitelhkih šol Pišejo nam: Današnji uelroj učiteljskih šol ne ustreza smotru vzgoje in izobrazbe učiteljic jugoslovanskega naroda. Učni načrt se preveč ozira na formalno t. j. teoretično plat vzgoje, zanemarja pa docela praktično t. j. življenjsko. Po končanih študijah mora narodna učiteljica med narod kot vzgojiteljica, svetovalka mladih in starih. Preprost narod zre v učiteljici svojo pomočnico in vodnico. Zlasti v preprosti materi zamore biti učiteljica s temeljito pripravo o vseh življenjskih vprašanjih prava voditeljica. Ženi je najbližja žena in le žena more poučiti ženo v najdelikatnejših zadevah. Potem, žena ima več ali manj prirojen vzgojni čut — zato je iz teh razlogov zabloda odrivanje žene iz njenega naravnega delokroga ter ukinitev učiteljske šole za dekleta. Jugoslovanska žena je vedno neposredno delila usodo svojega naroda. V najtežjih časih je stala zvesto ob strani svojemu možu, bratu, sinu — svoboda je bil tudi njen ideal, kakor je bil ideal mož. Da bi pa danes izločili ženo iz javnega ' delokroga, bi pomenilo vrnitev v temni srednji vek. Ženi moramo pustiti pravico do šolanja in javnega udejstvovanja v poklicih — prikrojiti pa moramo njeno izobrazbo in vzgojo potrebam naroda, ki jih pa narekuje splošni napredek. Pri nas je en tip šolanja za. dečke in deklice in podlaga mu je moška izobrazba. Tako je šola žen po moškem kopitu in tako ustvarjamo z izobraženko dvojnika moža, to pa iz razloga, ker smo slepo posnemali vzgojne ideale tujih držav, prezrli pa vzgojni ideal za našo ženo in mater. Temeljita reforma učiteljske šole za žene naj odpravi napako in reformirana učiteljska šola naj postane prava šola za jugoslovanske učiteljice in matere ter naj pripravlja naraščaj mladih mater širom naše domovine, ki se bodo zavedale našega narodnega poslanstva : Dobra mati daruje domovini vredne sinove in hčere! Na vzgoji dobrih mater temelji usoda naše lepe mlade Aleksandrove Jugoslavije in zato moramo pristopiti čim prej k preureditvi našega ženskega šolstva, zlasti pa naših ženskih učiteljskih šol. Smoter : vzgoja vsestransko izobraženega naraščaja mater, učiteljic in javnih delavk. Sredstvo: ustanovitev akademij za vzgojo jugoslovanskih žen. Ureditev: a) Ukinejo naj se vse privatne učiteljske šole in ustanove naj &c v banovinskih središčih državne akademije jugoslovanski) žen. Vsaka akademija naj ima internat z gospodinjsko šolo. V Zagrebu, Beogradu in Ljubljani naj bodo najmanj 4 Štipendijska mesta zaradi zamenjavanja gojenk iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. — Pogoj za sprejem: Matura nižjega tečaja srednjih ali meščanskih šol; sprejemni izpit iz narodnega jezika, iz tujega, iz petja, zdravniški pregled ^er potrdilo, da je bilo sokolska telovadk inja. Šolanje: Šolanje naj ge podaljša na 6 let zaradi teoretične in praktične poglobitve v učno snov in večje zrelosti pri vstopu v učiteljski poklic. — Izpiti: Diplomski izpit naj sestoji ^ treh delov: Izpit iz realij in matematike . k.0. na koncu 2. leta nacionalna skupina m tl,J jezik na koncu 4. leta, pedagoška eku-Pma a prakso pa na koncu 6. leta. Z razde-htv)j0 djplomskega izpita ee olajša študij, ker PO izpitu odpade izprašani predmet tako, da v 5- stud. letu preostanejo le pedagoški predmeti in praktično delo. Poleg dosedanjih prak-rcnih nastopov v razredih učiteljske vadnice naj se uvedejo še naslednje praktične vaje: delo v dečjem domu, delo v sokolstvu (pro-svetarstvo in prednjaštvo), samaritanski tečaj, praktično gospodinjstvo (kuha, šivanje, vrtnarstvo, perutninarstvo), knjižničarstvo, zlasti poznavanje mladinske literature ter strokovne, ki je v zvezi z materinstvom in gospodinjstvom. Uvede naj se ura slovanske kulture in uvede naj se posebna ura nacionalne vzgoje, kjer naj se gojenke vadijo ludi predavati in podajati narodne umotvore na poljuden način. Seznanijo naj se tudi z vsemi ženskimi udruženji in društvi ter z občim idealom jugoslovanske žene: Bodi uarodno-kulturno vedna mati svojim otrokom in svojemu narodu. Omenil sem le strokovno žensko šolsko vzgojo, ker je Te ta najnujnejša, preostane nam pa šo reforma srednješolskega študija ter splošne ženske vzgoje v širokih narodnih plasteh, vedno in povsod pa nas spremlja le eno načelo: Naša žena mora biti — vzorna mati ! Na tem polju udejstvovanja je brez tekmecev — njeno polje je materinstvo. To je njen življenski cilj, pa tudi najsvetejša naloga. Ta zavest naj vodi našo mlado generacijo mater in narodnih učiteljic v svetlo bodočnost mogočne Aleksandrove Jugoslavije! Te misli naj bodo vsem pobuda za nadaljnja razmotrivanja o velikem poslanstvu našega ženskega sveta pri ustvarjanju jugoslovanske kulture. Čuvajno Jugoslavijo! M. F. S tl Španska igra Kunerth — Dr. Taube. 1. e4. e5; 2. Sf3, Scb; 3. Lb5, a6; 4. La4, Sf6; 5. 0—0, SXe4 (nastane živahna igra s figurami. Težak in soliden sistem je či-gorinov z Le7; 6. Tel, b5; 7. Lb3, d6; 8. c3, Sa5; 9. Lc2, c5 itd.; često se igra tudi d6) 6. d4 (močnejše kot 6. Tel, Sc5), b5; 7. Lb3, d5; 8. de5, Le6; 9. c3, Le 7; 10. Le3 (zelo dobro tudi 10. Sbd2 z 11. De2), 0—0; 11. Sbd2, SXd2; 12. DX7 (običajnejši takoj Sa5 in c5), 13. Tadl, Tfd8; 14. Tfel, Sa5; 15. Lc2, c5; 16. Dd3, g6; 17. Lh6, Sc6; 18. Sg5, d4; 19. Dg3!, c4? (črni se premalo briga za kraljevo krilo; prepotrebno je bilo vsaj zdaj Lf8); 20. cd4, SXd4; 21. TXd4!, T8d7; 27. Lf6+, kg 8; 28. LXh7 črni se vda, ker sluti mat ali izguba dame. Rešitev problema št. 2. (Reti) (Beli: Ka8; Pcf, d5, g4 — črni: Kf6; La6, Ph6.) 1. d6, Ke6; 2. d7! (Kb8?, Kdb:! in dobi s h-kmetom; 2. Ka7?, Lc8; 3. Kb8, Ka7 dobi) KXd7; 3. Ka7!, Lc8; 4. Kb8, Lab; 5. Ka7 remi, ker po KXc7; 6. KXa6 prihiti kralj pravočasno na fl. Problem št. 3. (Reti) Beli: Khl, Ld8; Pa4, g6 (4); črni: Kc4, Lg7; B5 (3). Beli na potezi dobi. Èden izmed kmetov prodre po nepričakovani žrtvi tekača. Radio Nedelja, 23. junija. 7.30 Cvetlice lončnice (Štrekelj Josip) — 8.00 Mandolinistični sekstet — 9.00 Versko predavanje (p. Valerian Učak) 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz Trnovske cerkve 10.30 Koncert slovanske glasbe (radijski orkester in plošče) — 11.30 Plošče — 12.25 Prenos iz Amsterdama : Prireditev nizozemske radijske zveze za inozemske izseljence po vsem svetu — 16.00 Nekaj koračnic na ploščah — 16.15 Ženska ura — 16.30 Majda, izvirna slovenska radijska opereta, prirejena po Jos. Fran Knafličevi veseli trodejanki »Kmečki teater« — 19.30 Nac. ura — 20.00 Čas, poročila, vreme, obvestila, spored — 20.20 O kres’ se dan obes’ — Sodelujejo: Radijski orkester, plošče, Fantje na vasi, harmo-nika-solo, prizori in recitacije — 21.30 Čas, poročila, vreme, spored — 22.00 O kres’ se dan obes’. — Konec ob 24. uri. Ponedeljek, 24. junija: 12.00 Citre pojo na ploščah — 12.45 Poročila, vreme — 13.00 čas, obvestila — 13.15 Češki pevski zbori na ploščah — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Operetne pesmi na ploščah — 18.20 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 18.40 Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00 Harmonika solo, g. Stanko — 19.30 Nac. ura — 20.00 Freno opere iz Zagreba: Sneguročka (R. Korsakov v I. odmoru: Predavanje o kongresu — II. od moru: Čas, poročila, spored — Konec ob 23. uri Nedelja, 23. junija. Beograd: 18.00 Zborovski koncert, 19.0t plošče, 20.00 narodne pesmi, 20.30 radioorke-ster, 21.30 balalajke. — Zagreb: 19.25 Kulturne vesti, 20.15 klarinetni koncert, 20.45 zvočna igra, 21.15 vokalni koncert, 21.45 športna nedelja, 22.00 poročila. — Berlin: 20.00 Koncert orkestra, 20.45 opera »Djali-meh« Bizet, 22.00 poročila, 22.55 plesna glasba. — Beromünster : 20.00 vokalni in orkestralni koncert, 21.10 veseloigra. — Bratislava: 21.00 vokalni solo. — Breslau: 20.00 Koncert sležijske filharmonije, 22.30 Plesna glasba — Вгмо: 20.00 Potovanje, 20.30 balalajke. — Budimpešta: 20.00 Kalmanova opereta »Jesenski manevri«, 23.00 Ciganski orkester 23.20 waterpoolo tekma Praga : Budimpešta Deutschland Sänger, 22.30 klavirski solo plesna glasba. — Frankfurt: 22.45 Plesna glasba. — Hamburg : 20.00 Petje in glasba. — Huizen: 22.00 Plošče, orkestralni koncert. Lipsko: 20.00 Vokalni in orkestralni koncert. — Milan: 19.30 Plošče, 20.45 Ferrari jeva komedija »Ljubezen zdravnik«. — Monako vo : 20.00 Narodna glasba, 21.00 prenos iz Frank furta. — Pariz: 20.00 Fantazije, 20.45 Mae-terlinckova zvočna igra. — Praga: 20.00 Zabavni program, 20.45 Moški vokalni oktet. — Rim: 20.45 Simfonični koncert. — Strasbourg: 20.30 Alzaški večer. — Stuttgart: 20.00 Petje in glasba. — Varšava : 22.20 Prenos koncerta mornarice iz Gdynije. — Dunaj: 18.00 Beethovnove skladbe, 19.15 opereta »Kozaška nevesta«. Ponedeljek, 21,. junija. Beograd: 20.00 Prenos opere iz Zagreba. — Zagreb: 20.00 Opera »Sneguročka«, rimski Korsakov. — Berlin: 22.30 vokalni in in stru mentalni koncert. — Beromünster: 21.10 Izvleček iz oper. — Bratislava: 21.15 Klavirsk koncert. Breslau: 22.30 Radijski orkestei — Briio: 21.55 Klavirski koncert, Chopinov, skladbe. — Budimpešta: 20.30 Ciganski ork< ster. — Frankfurt: 22.30 orkestralni koncer 24.00 Skladbe Johana Bramsa. — Hamburg 20.10 Vokalni in orkestralni koncert. — Lip sko: 20.10 Bachova proslava. — Trst: 20.5C Hugoju posvečene skladbe, 22.00 Komorni orkester. — Monakovo : 20.10 opereta. — Pariz 20;00 Orgelski koncert. — Praga: 20.05 Vojaška godba. — Rim: 20.50 opereta. — Stuttgart: 19.00 vokalni in instrumentalni kon-c®rt; — Varšava: 20.10 baletna glasba, 21.00 simfonični orkester. — Dunaj: 20.00 Vokalni m orkestralni koncert, 22.10 zabavni koncert, 23.45 plesna glasba. Poličane Trakovi plapolajo na pokrivalu in oblačilih Poleg cvetja in čipk so trakovi najbolj priljubljeni atributi današnje mode. Slika nam kaže vsestransko uporabnost trakov. Zaključek gledališke sezone. Dramski odsek luk. Sokola je na Vnebohod zaključil svojo igralsko sezono z veseloigro »Matajev Ma tija«. Pridna amaterska igralska družina, ki je v tekočem letu vprizorila s to igro že šesti delo, je uspela tudi tokrat. Občinstvo, ki je srednje napolnilo dvorano, se je do dobra nasmejalo, vsem pa, ki so ostali doma, je lahko zal., kajti igra se ne bo ponavljala. Matajev Matija, dramatiziran od Skrbinška po istoimen-ski Murnikovi povesti, vsebinsko ni kvalitetno delo. ampak je grobo burkasta zadeva, k; ima pred vsem namen zabavati. Od nastopa jočih pa zahteva precej truda in igralske rutine. Režiserju dajo mnogo opravka Teteba-novci v zadnjem dejanju. Naši igralci so sto rili vse, kar so v pozni sezoni zmogli. Matije je kreiral br. Ritonja, ki je prevzel tudi režijo Velik del igre je slonel dalje na bratili in ee strah : Savskomu. Živku, Mlinaričevi, Malner jevi itd. Nekateri so nastopali celo v več vlogah. Vsem sodelavcem želimo tudi v bodoče mnogo dobre volje v odrskem udejstvovanju in čimveč uspehov. — Marko. Ertili Vachek: Kri ne kliie po mašievaniu... parketa ni nikogar poznala in nikogar razumela. °OVOriIa ie izključno svoj drugi materinski jezik, poljščino, in kolikor so mogli zaznati, se je gibal krog Plenih predstav v območju njenega detinstva. Nič ni «pela, samo otožna je bila in šef sanatorija je telefoniral pred dvema urama, da je zaspala in da on *“eni, da je pri njej to le lažja in gotova prehodna motnja. Po tem žalostnem sporočilu je prišel drugi del, detektivne narave. »To bliskovito motnjo,« je’ govoril oče dalje, »je moralo seveda nekaj povzročiti, to f.icer najmanjšega dvoma, da so bila stanja pobi-sti, na katerih je uboga Marketa trpela več ali an j intenzivno že več let, izvestno staničje, na ka-_ eni bi nekoč gotovo vzrasla resnejša psihoza, toda pravniki se sami strinjajo s tem, da je moral biti tu oinitelj, ki ji je moral dati sunek in izpodbod. a sunek bi se morda mogel zdeti drugim ljudem bon i k0Sten (>in tak0 ie tudi najbrže,« je dostavil, ie h°i °ma PrePričan), toda pri razdraženi Marketi jfo . lallko usoden. Ta neposredni sunek je bil, ka-Mtvu6 vse kazaI°- obisk nekega starejšega moža pri en .ti ravno v kritičnem času med polenajsto in ПекГл? Ur°' Hišna Julija je potrdila, da se je javil ker r °Vek’ k? P žal ni povedal svojega imena. Toda hi v Je daI v5zitnico za Marketo, ga Julija po imenu ПауплГа^а-1а' Tudi se zdi, da vizitnice zoper svojo tako I?i P°Sledala.. Morda je tisti stari človek ni vizifnifni^aI’ da bi bila radovedna, kdo je. Nesla je začeto t ^farketl’ k1 86 ie vznemirila (v resnici je u ija to trditi šele pozneje pod vplivom kon- strukcije, ki si jo je gospod Astenburg o tem ustvaril), odklonila sprejem tega človeka ter mu po Juliji poslala denar. Oni človek je denar sprejel (spet laž Julije), a izrekel je željo, da bi smel napisati Marketi nekaj besed. Julija je šla po pisalno orodje in, ko se je vrnila, tistega človeka ni bilo več. Mislila je, da je odšel. Toda on je bil prišel k Marketi ter jo je z nečim smrtno prestrašil. Morda je zato zadostovala že njegova navzočnost. Sodeč po vsem, je bil to Quido.« Ko je dospel oče do sem, je Bernard debelo pogledal. Ampak — to je bil vendar Letz! je hotel vzklikniti. Samo on je mogel Rito smrtno prestrašiti. Toda oče bi bil gotovo njegovo misel odklonil, tudi če bi si jo upal izreči, zakaj popolnoma ga je obvladala njegova fiksna ideja. Tale Quido je bil črni Peter rodbine. To je bil Ritin starejši brat, star okrog petdeset let ter tako pokvarjen in kompromitiran, da je zahtevalo dobro ime rodbine, da ga nihče niti v sanjah ne omeni. Uganjal je nenavadno gnusne stvari, zaradi katerih so ga razdedinili, izgnali in mu vrnitev v rodbino nepredušno zaprli, stvari, od katerih je bila Bernardu znana samo ena, in sicer zato, ker jo je našel slučajno omenjeno v starem časopisu, ko ga je čital v vseučiliški knjižnici, iška j e neka poročila o velikem kriminalnem procesu pred dva-in dvajsetimi leti. Pri tem mu je nehote obtičal pogled na imenu Kuranda, ki se je nahajalo stokrat v senzacijonalnem referatu iz lvovske sodne dvorane. Izvedel je, da je Quido Kuranda, bivši častnik, zaradi raznih vojaških in civilnih deliktov izgnan iz armade, ujel ponoči na polju nedoletno dete rusinskih staršev, ga vso noč mučil ter ga proti jutru pustil v najžalost-nejšem stanju privezanega k drevesu z glavo navzdol. Navzlic temu, da so sodni zdravniki izrazili mnenje, da je nerazsoden, je bil vendar obsojen na pet let težke ječe. S tem Quidonom, ki ga Bernard ni nikdar v življenju srečal in ki mu ga mati ni nikoli omenila, niti v najzgovornejših trenotkih, se je nekako ujemal opis, s katerim je skušala Julija podati zunanjost majorja Letza. Gospod Astenburg je videl tega Qui-dona dvakrat, poslednjič pred osmimi leti, na ulici v svitu laterne, ko ga je zalotil plazečega se okrog njegove hiše, gotovo, da bi izsilil Marketi denar, čeprav se mu je odrekla ne le z besedami, temveč tudi v svojem srcu. Ta Quidon Kuranda je bil tudi visoke, mršave postave (»strašilo« — ga je opisala Julija), tudi oči je imel majhne, zelene; sporni so bili le brki. Gospod Astenburg je trdil, da je imel Quido brke obakrat, ko je imel žalostno čast, govoriti s tem lumpom. Nasprotno pa je Betka rekla, da jih ni nikoli imel. Med sporom se je spomnila, da ima morda doma rodbinsko fotografijo, na kateri je tudi Quido. Odpeljala se je ponjo in jo res našla, toda fotografija ni bila za rabo. Bila je tako stara, da ga Julija na njej ni mogla spoznati. Ampak vsaj to so dognali, da je imel tačas Quido res brke. »Skratka — na žalost ne more biti dvoma, da je to skuhal Quido.« je zaključil starejši Astenburg. »Vsilil se je k nji ter povzročil ta napad. Ko bo ubo-žica mogla govoriti, bo to gotovo potrdila. Sicer pa govori za moje naziranje že ta okolnost, da ne moremo na to mesto postaviti ničesar drugega. Marketa vendar ni imela sovražnikov. Nihče iz njene okolice ni mogel zagrešiti nečesa, da bi jo moglo poročilo o tem smrtno prestrašiti. In pa — če bi se bilo to navzlic temu prigodilo, bi se ji o tem gotovo bledlo. Toda govori o nekih žabah ter omenja malenkosti iz svoje mladosti. To je ravno doba, ko se je mnogo stikala s Quidonom. Nadaljuje na registru, kamor jo je usmeril.« žkmion Šhvbcc : 3 ž^redf dvajsetimi leti... Grozno streljanje na posebno obljudene mestne dele se je obnovilo zopet dne 15. julija in to ob 9. uri zjutraj. Bobnelo je nepretrgoma ves dan do poznega večera. Posebno hud ogenj so Italijani spet koncentrirali na ulico Sv. Klare, pri čemur je bilo več civilistov in vojakov ubitih ter hudo ranjenih. Poleg drugih je bila tedaj, kakor smo pozneje izvedeli, ubita tudi žena krčmarja Princa. Koliko pa je bilo ranjenih odnosno ubitih vojakov, kot civilisti seveda nismo mogli dognati, posebno še, ker se takrat še niso objavljale nikakršne liste o ranjenih in padlih vojakih. Naslednjega dne, 16. julija, so nam Lahi dali sorazmerno še precej miru. Le sem pa tja je zašla med že precej poškodovane hiše kaka granata ali pa so se nad strehami razleteli redki šrapneli. Posebne škode niso napravili in tudi ljudje niso bili bog ve kako ogroženi. Vendar pa se nikakor niso čutili varne in zato se nihče ni kakor prve dni lahkomišljeno izpostavljal zahrbtni nevarnosti laških granat. Ljudje, ki so morali po ulicah zaradi opravkov in da nakupijo živil, ki so jim že pričela pohajati, so hiteli in se vedno previdno držali ob zidovih, da so bili vsaj deloma zaščiteni. Vsi večji odprti, dasi včasih naj živahnejši trgi in ceste pa so bili skoro popolnoma zapuščeni in prazni. Tem bolj pa so razsajale laške granate na Osljav-ju, kjer se je pod njihovo dinamitno silo rušila hiša za hišo. V napol podrti vasi je kmalu po tem, ko je besno obstreljevanje za hip ponehalo, skoraj v smrtni tišini vzdivjala krvava borba moža proti možu z bodalom in puškinim kopitom. Mir je trajal v mestu le kratkih 24 ur. Drugega dne so ga pričeli znova in še besneje obstreljevati. Oblegovalci so na ta dan streljali na vso moč ostro in brez prestanka, dokler niso pogodili svojih, čeprav redkih ciljev. Dopoldne sta se odpravila neki polkovnik in njegov adjutant z avtomobilom na Grad. Italijanske baterije so ju kmalu opazile in takoj nato je začelo treskati okrog voza, zdaj spredaj, zdaj zadaj, na desni in levi. Nazadnje je granata udarila v cilj : Polkovnik, njegov pobočnik in neki stražnik so bili ubiti. V bližnji hiši, ki je treščilo tudi vanjo, je bilo ranjenih dvajset ljudi. Podobnih dogodkov je bilo kmalu toliko, da so se preplašenim in otopelim ljudem zdeli skoraj že nekaj vsakdanjega, da bi se malone čudili, če bi bil minil le en sam dan, ki ne bi zahteval vsaj toliko žrtev. Takrat Lahi niso odnehali. Streljanje je bilo naslednjega dne le še jačje in z vsakim nadaljnjim dnem vedno hujše. Vmes so njihove baterije za uro ali dve utihnile, le da so takoj za tem podeseterile besnost svojih topovskih žrel. Od vseh strani so prihajale žalostne vesti o strašnih učinkih 145- in 310-milimeterskih granat, ki so rušile in zažigale vse, kar je še ostalo nepoškodovano. Dne 18. juha je najhuje trpela Placuta. Ta dan se je tudi pripetilo, da je priletela granata poševno na streho našega soseda v ulici Sv. Ivana, zdrknila na dvorišče, se razpletela in napravila globok lijak, ki je meril v premeru 2 metra. Dva dni pozneje je druga granata podrla 851etnega starčka v Solkanu v hipu, ko si je nesrečni mož pripravljal borno kosilce. Pri Pavletiču v Mirnu pa je raztrgala hlapca in dva konja, ko ju je ravno spravljal v varnejše zatočišče. Po ulicah in cesta so sikale in padale krogle tako na gosto, kot bi spuščal na mesto cele roje razdraženih sršenov. Kako ostro in brez prestanka so Italijani obstreljevali mesto, priča dejstvo, da je padlo ta dan samo na škofov vrt 18 šrapnelov in granat, naslednjega dne pa se jih je zarilo v vrt nad sedemdeset, tako da noben grm, nobeno drevo in nobena greda niso ostali nepoškodovani. Enako gosto pa so padale tudi v soseščino. Borci z gališke fronte so mi pravili o ruskih težkih granatah, ki so brnele visoko nad njihovimi strelskimi jarki daleč proti zaledju. Pravili so jim »gajgarji« in takih »gajgarjev« je bilo nad mestom vse tiste dni toliko, da bi se morala do tal porušiti vsa Gorica, če ne bi Lahi streljali malo tudi na slepo srečo. Streljanje se je nadaljevalo tudi še dne 22. julija. Granate so tedaj pričele padati še v Angelinino in Alvarezovo ulico, na staro pokopališče in na Ronko. Na dvorišče tik našega stanovanja je padel 3 kg težak kos razstreljene granate, še težji kos pa na sredo Gosposke ulice. Vendar pa k sreči ni bilo žive duše ne tu ne tam, sicer bi jo kdo nedvomno drago iz-kupil. Na ulico si seveda nihče ni upal. Ljudi je popadel skoraj blazen strah in obup. Vsi so pričakovali le še, kdaj bo vsega konec, kdaj bo treščilo še med nje. Tudi vso noč je trajalo strahotno žvižganje in sikanje šrapnelov, treskanje granat in ropotanje strojnic. Tedaj so se pričeli posebno hudi boji na Kalvariji. Razvneli so se okrog polnoči. Goriška posadka pa je vztrajala kljub temu in njen obupni odpor so spoznali Italijani naslednjega dne, ko so branilci napeli vse sile in vrgli nasprotnika iz postojank, ki jih je le s težavo zasedel, čuli smo umikajoče se Italijane in njihove obupne krike na pomoč: »O mamma mia, mamma mia ! « Na ta dan je bil smrtno zadet tudi sin g. Finžgarja. Naročajte „Glas naroda“! TISKARNA */,: 4 U0E1141A, GREGORČIČEVA Ul. 23 §№ LASTNA KNJIGOVEZNICA ROTOTISK - TELEFON 25-52 * 4 PLATNO PLAT N O PLATNO PLATNO PLATNO PLATNO V KRASNI IZBERI I Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. LJUBLJANA Gledališka 12, Telef. 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah UreSev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. A. & E. SKABERNÈ LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 HOTEL TRIGLAV - MOJSTRANA 670 m LASTNIK JANEZ RABIČ KOMFORTil HOTEL 11 TURISTOVSKI DOM 70 postelj, kopalnica, elektrika, salon, velik senčnat vrt, radio, kegljišče, — izredno bogata, pestra zbirka lovskih trofej, pošta, telefon in telegraf v hiši. — Hotel leži 5 minut od železniške postaje DOVJE-MOJSTRÄNÄ na mirnem solnčnem kraju brez prahu. —Avtogaraža!— Zahtevajte prospekti Spuicrth& zagte&šUa Tamistav ftu/6 i£i* r rt Ì r.Ttt” Tt „UoM* Stcuket" I Ohirienie slil Najnovejši vzorci okvirov Knjigoveznica : Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela llalkii Pojačilli Ljubljana Kongresni trg 12 (Poleg lekar. Bahovec) t Velika izbera svile v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti za obleke, bluze in perilo lil» Pri „SKOFiT Ljubljana A MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. Zemljišče ca. 15.000 m-, ležeče v Sp. šiški, v bližini elektrika in vodovod — ugodno naprodaj. V poštev pridejo hranilne knjižice dobro stoječih zavodov. Insformacije daje G. Mi-škec, Ljubljana VII., Medvedova 38. Telefon 35-75. DEKORACIJE za evharistični kongres na poslopjih in drugod v arhitektonski izpeljavi prevzemajo OGRINOVI, Gruberjevo nabrežje 8, telefon 24-26. V KOPALIŠČU SK Ilirija imate vedno na razpolago maserja-pedikerja. Cene solidne. Priporoča se najvljudneje Palek Alojz. MESTNA ELEKTRARNA LJUBLJANSKA proda elektromotorje in ventilatorje za istosmerni tok 300 in 150 voltov po zelo nizkih cenah. V Ljubljani nudi iste motorje na posojilo za zmerno mesečno odškodnino. Za vroči poletni čas izposoja ventilatorje za minimalno najemnino. Pojasnila dobite pri ravnateljstvu, Krekov trg 10, II. nadstropje. VILA na lepi točki ljubljanske okolice naprodaj. Prostran vrt, sadovnjak, gozd, krasna lega ob vodi. Primerno zlasti za letovišče ali za upokojenca. Radi odselitve izredno ugodna kupna priložnost. Ponudbe pod »Mojmirc na upravo »Glasa Naroda::. DVOSOBNO STANOVANJE oddam z julijem ali avgustom na Glincah, cesta VII., št. 20 (čez Gradaščico po cesti IX). DO DIN 5000 — MESEČNO lahko vsak zasluži! Pišite na upravo »Glasa naroda« pod »Novor. Zahvala. Vsem, ki so poklonili našemu očetu, gospodu Kobalu Ivami vence in cvetje, mu izkazali poslednjo čast in za mnogobrojne izraze sožalja izrekamo svojo iskreno zahvalo. Ljubljana, 22. junija 1935. Sinovi: Dr. Rudolf Kobal, Viljem Kobal, ing. Avrelij Kobal, dr. Ivan Kobal, dr. Alojzij Kobal. NRZIlB.nilO. Usojam se vljudno naznaniti, da sem zopet otvorit svojo tehnično pisarno v Slomškovi ulici St. 19, telefon 25-27 in pričel samostojno voditi gradbeno podjetje. Sprejemam v izvršitev vsa v gradbeno stroko spadajoča dela, kakor poprave in adaptacije stanovanjskih in trgovskih hiš vseh vrst, tovarn itd. Zaradi nizkih cen materiala in delavskih mezd bom izvrševal vsa dela po konkurenčnih cenah. Kakor doslej, se bom tudi v bodoče še bolj potrudil, da bom svoje cenjene naročnike zadovoljil s preciznim in solidnim delom. S strokovnimi nasveti, osnutki in proračuni sem vedno brezobvezno drage volje na razpolago. Vsem starim in novim naročnikom se najtopleje priporoča ÌV3IÌ Bricelj« pooblaščeni graditelj. i Za ni’ ùaria tel' Mila •ii-h Plošče — Gramofone NI izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in ЧЈГ kupujemo ?iv ELEKTROTON dr. z o. z. PASAŽA NEBOTIČNIKA HEoLstomj iščete ugodnejših cen, kakor Vani jih nudi Liidv. Baraga, Ljubljana (Nebotičnik) Glavno zastopstvo UHDEHWOOD in velika zaloga raznovrstnih pisalnih strojev svetovnih znamk Kvalitetna polnilna peresa Vse pisarniške potrebščine. Razmnoževalni in računski stroji. Šivalni stroji po izredno znižanih cenah. Vse šivalne potrebščine. Krasni šivalni etuii. itd- itd- Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Me rkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani. Glas SIOVEHSKIH OTBOK - Melja. 23. tl. 1835. - Šle«. 6,= Našim prijateljem in prijateljicam! Za razlago slike, ki se je spominjate is prve številke Glasa slovenskih otrok‘’. je čas samo še ta teden. Kdor ve še kaj zabavnega povedati, naj ne odlaša. Nemara je nagrada — kopalna obleka — namenjena vprav njemu. Odslej bom v vsaki številki objavila po eno vaše pismo in po en vaš sestavek. Septembra. ko se vrnete zopet v šolo, boste glasovali, čigav sestavek oziroma pismo je bilo najboljše. Seveda bom tistim, ki jih boste proglasili za naiboljše, poslala lepe nagrade. Podrobno vam o tem še sporočim, za danes vas pa samo opozarjani, da mi pridno pišete in pazljivo čitate objavljena pisma in sestavke svojih tovarišev in tovarišic. Ako boste sproti vse marljivo čitali, vam bo potem v jeseni toliko laze povedati svojo sodbo. Čvrsto torej na delo vam kliče teta Meta. Prašno mesto je za nami, vse skrbi so za gorami : Sem na naše smo morjé prišli na počitnice. Jadran, naša živa sila nam moči bo novih vlila, da postanemo nekoč naroda ponos in moč. .........................m,....""N,lin.".....""'M.................lm,II'" '"'lin.""".....................„„„lil" Ivan Vasiljevič: Leseni ptič (Ruska pravljica.) Bilo je v Deveti deželi kraljestvo, ne večje od rešeta, v tem kraljestvu je gospodoval car, ki je imel sina, narod njegov pa je bil drhal samih pijancev. Pa ti sedijo nekega dne v krčmi trije bratje, pijó in se pogovarjajo. In prvi pravi: »če bi le imel primerno orodje, pa bi zgradil lesenega ptiča.« »Jaz bi mu pa naredil krmilo : obrneš ga v desno, leti navzgor, obrneš ga v levo, leti navzdol,« doda drugi. »Jaz bi ga pa čez in čez pozlatil,« pravi tretji. Tedaj pa vstopi v kremo carjev sin, čuje pogovor, naroči pijace in jih vpraša po imenu. Trčijo, izpijejo m gredo vsak svojo pot. Mine teden ah kaj, evo carskega poziva. Trije bratje gredo in stopijo pred carja. »Je li resnica, da znate zgraditi lesenega ptiča?« »Resnica je, svetli car!« »Koliko denarja rabite?« »Tisoč rubljev.« »Prav,« pravi car. Dado jim petsto rubljev vnaprej, pa krenejo v krčmo in jih zapijo. Nato se vrnejo pred carja, rekoč: »Ukaži, svetli car, da nam izplačajo še ostalo, sicer ne moremo ptiča dokončati.« Car jim veli izplačati še ostanek: štiristo rubljev spet zapijo, za ostalo pa nakupijo orodja in se spravijo k delu. Ko je bil ptič zgrajen, obveste carja, in carjeviču ni treba drugega, kakor da sede nanj in odleti. Mine teden, mineta dva, carjeviča ni od nikoder nazaj. Car je v skrbeh, pa si misli: »Kaj, če so mu ti malopridneži katero nagodli?« in jih dà nemudoma prijeti in zapreti. Carjevič pa leti, leti in pride v drugo kraljestvo ter se nastani v koči revne staruhe. Tam mu potekajo dnevi, dokler ne izve, da se nahaja v mestu skrivnosten stolp, kjer je zaprta prelepa kraljična. Ko se je namreč mogočnemu ruskemu carju narodil sin, je dobil tudi kralj te dežele prelepo hčerko, pa sta si dala oba besedo in sta oba otroka zaročila. Zato je tudi kralj zaprl svojo hčer v stolp, kjer čaka na svojega zaročenca. Ko to carjevič čuje, sede na svojega lesenega ptiča in vzleti na vrh stolpa, ter se po stopnicah spusti do kraljičine Zalar Marija: Evharistični kongres A Pot posujte z rožnim cvetjem, okna razsvetlite, z drevjem in zelenjem lepo hiše okrasite. Po tem potu v Najsvetejšem Jezus pride mimo blagoslavljat nam domovje, da se zveselimo. spalnice. Ko stopi do postelje, se ona zbudi in ga vpraša, kdo je in kaj išče. Pove ji, kaj in kako in tako se pogovarjata pozno v noč. Nato carjevič odide, a se drugega dne spet vrne in tako tudi ostale dni. Potečejo meseci in kraljična pošlje staršem pismo, kjer pravi, da je sanjala o svojem zaročencu. Kralj seve zasumi, da tiči nekaj za tem in dà ves stolp prebarvati. »Kdorkoli prihaja k njej, ga bom odkril po madežih,« si misli car. Carjevič ne sluti nič, marveč vzleti kakor ponavadi vrh stolpa. Komaj pa se dotakne strehe, že si umaže plašč in obleko. Vrne se k staruhi v kočo in zaspi. Zjutraj pa najde kralj na strehi sledi in ukaže nemudoma izvršiti po vsem kraljestvu preiskavo. Biriči sicer pretaknejo vse kotičke, a ne najdejo ničesar. Končno pride eden izmed njih do staruhe in jo poprosi: »Botra, dajte mi ognja, da si prižgem pipico.« »Kar stopi noter,« veli starka, »in prižgi ! « Birič vstopi, odkrije plašč in carjeviča, ga zbudi in odvede pred kralja. Ta ga vpraša: »Kako si mogel priti v stolp?« »Se nikoli nisem bil v njem,« se začudi carjevič. »Pazi, če ne poveš, umreš strašne smrti!« mu zapreti kralj. Carjevič pa vztraja pri svojem in kralj ga obsodi na smrt. Zvečer postavijo vislice in privedejo carjeviča pred nje. Tedaj pa poprosi ta za besedico in, ko mu car dovoli, pravi: »Darujte mi, veličanstvo, samo še za pol ure življenja!« Kralj mu milostno da časa še pol ure. Carjevič pa spet zasede svojega ptiča in se dvigne na vrh stolpa. Tam posadi prelepo kraljično predse in odleti do mov. Med tem pa se je trem bratom že bližala zadnja ura. Pa si izprosijo od carja daljnogled in iščejo ž njim, ali se bo kje na nebu pokazal leseni ptič. Gledajo, gledajo in evo: eden izmed njih ga odkrije, kako leti mrtvih kril naravnost v grad. Tam stopi z njega carjevič s svojo nevesto in jo pelje pred očeta. Ta se je silno razveseli in ukaže nemudoma tri brate izpustiti ter jim dà dovoljenje, da se po vseh krčmah napijejo in najedo, kolikor jih je volja. Carjevič pa se poroči s prelepo kraljično in živita oba srečno in zadovoljno še mnogo let. p. t. Luka S. Jelosi Vir Ob košnji Se pravkar so tekmovali kosci, zdaj so pa že tudi grabljice opravile svoje delo. Na visoko naloženih vozeh spravljajo . .........................................Ml, 'M,„„„„Milit „„H zdaj dišeči tovor domov. — Kako pravijo pri vas, kadar peljejo domov zadnji voz sena? Milan Slavec: lasa Meilta Naša Meta, mala Meta, joj, to vam je škrat! Ves dan samo skače, leta ko metulj krilat. Muco, kužka, pute straši, z metlo jim grozi; zdaj žrebička spet na paši splaši in spodi. Po dvorišču rogovili — strah! — sam divji mož. črn v obraz, da Bog se usmili, a na hrbtu koš. Skrijmo brž se tu za vrati, da ne stakne nas. Kdo je le ta tat kosmati, o, za božji Čas! Cop in cop! — Tja k nam jo reže. Ko nas najde vse, ruto z glave si odveže — Meta, to se vé. Taka je ta naša Meta, nagajivi škrat. Zmerom kakšno kuha, spleta izza vežnih vrat. In tako nam jih zagode kar po več na dan; saj ne vemo, o nerode, za njen kup ukan! Manica: Razigrane! Na travniku za vasjo sede otroci pa zastavljajo in ugibljejo uganke. Muhasti Rajko pravi: »Kdo ugane, zakaj je mlinar bel?« »Jaz!« reče Tonček. »Samo povedal si .labo. Vprašati bi moral, zakaj ima mlinar bel klobuk. Ima ga seveda zato, da z njim pokriva glavo. Ej, ta uganka je j že tako stara, da jo vsi poznamo!« i »Ni res,« se razhudi Rajko. »Tu ni govora o klobuku. Odgovorite na to, kar i vprašam : Zakaj je mlinar bel!« I »Ker je naprašen z moko,« odgovori ! Milka. »Seveda,« pritrdijo vsi. »He, he,« se zmagoslavno zasmeje Raj-j ko, »saj sem vedel, da ne uganete. Mlinar ! je bel zato, ker je belokožec kakor mi. Ko bi bil zamorec, bi bil pa črn!« Otroci se spogledajo. Res, ta navihani Rajko ima prav. Samo Tonček, ki je na-pram njemu vedno nekoliko »gorak«, noče kar tako odnehati. »No, Rajko, ko si že tak vsevedež, nam pa povej, kaj delajo v nebesih!« »Kaj neki,« naglo izusti Rajko, »vesele se!« »Ne, ne! Le še ugibaj!« »Skačejo in prepevajo!« »Ne boš! Le dalje!« »Doli na nas gledajo!« »Tudi ne!« »Potem pa ne vem!« »Ne veš? — Jaz tudi ne.« Zdaj se raztogoti Rajko: »čemu me pa izprašuješ, tepček, če niti sam ne veš?« »No, no, Rajko, nikar se ne jezi! Ako bi vedel, bi ne vpraševal tebe.« »Ha, ha, ha,« se zagrohočejo vsi. Samo Rajko se kislo namrdne, ko spozna, kako je to pot pogorel. Svjatoslav: Čevljarček z zvezdami »če boste dobro plačali, zakaj pa ne?« je modro rekel Petrinček. »Saj si jedel in pil,« so mu rekli hlapci. »Požeruh, dela te je strah, morebiti si kak mojster skaza in se le tako ponašaš s kopiti in šilom, da bi ljudi prevaral.« Petrinček je molčal, kaj pa je hotel, lahko bi ga nagnali z biči in poleni in mu vzeli torbo in harmoniko. Hvalil je Boga, da se je lahko do sitega najedel, vzel je orodje in začel molče delati. Kmalu nato pa je prišel valpet z dvema služabnikoma, prinesli so najboljšega usnja in ga vrgli pred čevljarčka. »Prvi je gospod grof, za njim sem jaz, potem ni dolgo nikogar in prav čisto nazadnje pridete šele vi!« je dejal valpet in spodil hlapce in dekle, ki so hitro pograbili vsak svoje čevlje ter zbežali. Petrinček se je nasmejal, zadovoljno pregledal usnje, nato je izvlekel krivček, da bi urezal podplate. »Pa pravdanske naredi, da bodo lepi in se bodo prijeli noge nič kako. Drugače te dam vreči v ječo in deset palic dobiš!« je še dejal prijazno valpet, preden je odšel. Palic se Petrinček ni bal, le to ga je skrbelo, če bodo škornji taki, da bo grof lahko z njimi zletel, kamor bo hotel. Take čarovnije ni mogoče napraviti iz vsakdanjega usnja, no, grofovsko usnje, grofovski škornji. Preden bo končal, mu bo že prišlo kaj na misel, kako naj se reši iz zagate. Navidezno z veseljem se je lotil dela, ko pa je bil sredi njega, je postajal zares zadovoljen. Oglavje, opet-nica, vse mu je šlo izpod rok nič kako. Ogledoval je pripravljene kose, ugibal, kakšni bodo škornji in kar zavidal jih je grofu. Zvečer so mu pokazali čumnato v podstrešju, odkoder se je videlo na grajski vrt. »Tukaj boš spal,« mu je rekel valpet, »nihče te ne bo motil, saj veš, da bi ne bilo prav, če bi še ponoči ne imel miru. Malo nizka je ta sobica, paj saj nisi tak cepetnik, da bi butal z glavo v strop.« Petrinček je prikimal, bil je takoj zadovoljen, samo, da bi lahko v miru zadremal. Preden je pa legel, je hotel vedeti, kje je, stopil je k oknu in pogledal skozenj na vrt. Začudil se je neznanski svetlobi, ki se je prelivala z enega konca do drugega. Od začetka ga je luč slepila, premišljeval je, kaj je to, potem je razločil, da se po vrtu premikajo zvezde, prave nebeške zvezde. »Glej no,« se je razhudil, »kar tako so se izgubile z neba in grofu so šle služit. Poštenim zemljanom odjedajo kruh, ljudje pa čakajo, kdaj bodo posijale z neba.« Gledal je skozi okno, a ni prav dobro razločil, bilo je previsoko. Zvezde so se sprehajale po peščenih stezicah, nekatere so visele na drevju in razposajeno migotale z roglji, druee so se lovile in skrivale za rožami. Bile so čisto majcene, precej so se izpremenile, odkar so šle z neba. Petrinčku se je zdelo, da je njih obleka že hudo ponošena in ponekod celo raztrgana. »Kaj pa hočejo,« je premišljeval, ko je legel spat, »take so kot ljudje, ki tiste- mu delajo, ki bolje plača. Denar vse naredi in grof Bogataj ima denarja nič koliko. Z denarjem se pa dado tudi zvezde preplačati. Mi smo pa revni ljudje, nimamo denarja kot grof Bogataj, zato ne smemo gledati zvezd. Nazadnje nam bodo lepega dne ukazali, naj še za sonce plačujemo davek.« Vso noč je premišljeval o zvezdah, ni jih mogel razumeti. »Zvezde, to so svet zase,« je končno dognal. »Skoraj se ne spodobi, da bi stikal za njimi. Prej so -bile tako visoke, smejale so se nam, zdaj so se pa čisto spridile ! « Nevoljen je stopil drugo jutro k delu. Ko pa je zagledal usnje in napol dodelane škornje, je popolnoma pozabil na zvezde in veselo zažvižgal Drugo in tretjo noč jih ni hotel več gledati skozi okno. Tri dni je delal in tretjega dne proti večeru je stopil pred valpta in z radostnim glasom razložil: »če bi smel k grofu, premilostni gospod, škornje sem napravil!« »Pokaži!« je rekel valpet. Ogledal si Je škornje in bil je prav zadovoljen. Hitro je peljal čevljarčka k grofu in zaklical: »Gospod, škornji so pripravljeni!« Gospod grof se je razveselil in jih je takoj obul. Dobro so se mu podali. Ogledoval se je v velikih zrcalih in zdelo se mu je, da še nikoli ni imel takega obuvala. »Dobro te poplačam,« je rekel in ukazal valptu, naj gre v zakladnico po denar. Bal se je namreč, da bi slišal, kar bosta govorila s čevljarčkom. . (Dalje prihodnjič.) Očetov dan V Ameriki je prišlo v navado, obhajati poleg »Materinskega dne« tudi »Očetov dan«. Materam je posvečen vsako leto po en dan v maju, očetom v juniju. Slika nam kaže srečno družinico, mater s tremi hčerkami, ki nestrpno pričakujejo, kdaj se vrne z dela skrbni rednik in zaščitnik — njihov oče. Deklice komaj čakajo, kdaj povedo očetu vsaka svoje voščilce za — Očetov dan. Jože Šavli: Ložarjev Janezek Ložarjev Janezek in Jerasov Cvetko sta neločljiva prijatelja. Vedno sta skupaj, le danes mora biti Janezek sam. Peko imajo pri Ložarjevih in malemu je dolg čas, ko ni tovariša k njemu. Po vsej sili bi vsaj mami rad pomagal, toda materi ni njegova pomoč nič kaj po volji. Niti odgovarjati mu danes ne utegne. Pa se Janezek ne da kar tako ugnati! Kakor hitro mati za trenutek odide iz sobe, je sinko brž pri testu in začne kar na tleh oblikovati razne živali. Okrogla kepa, s spodnje strani štiri žeblje vanjo, z zadnje enega, spredaj še manjšo kepico, pa je kuža narejen! Sam je mojstrovine na moč vesel, mati pa, joj! Komaj zagleda sinov umotvor, že njena roka telovadi po Janezkovih ušesih. Taka smola in puščoba! Prej je prihajal Cvetko, pa sta se igrala. Vse je bilo lepo in veselo. — Zdaj je Jerasov že štirinajst dni bolan in ne more nikamor. — Ubogi Cvetko! Janezek bi ga rad obiskal, a zdaj je tako slabe volje, da se mu niti k prijatelju ne ljubi. Joj, ko bi bil tovariš zdrav, bi jo zdajle popihala k železniškemu nasipu in gledala vlake! To je tako strašno zanimivo in veselo, kov dela puh-puh-puh, puh-puh-puh! Nie, pojde pa sam! Mamica niti ne bo opazila, da ga ni doma, ko ima danes toliko dela s peko. Kar čez travnike k nasipu! Tam se zlekne v travo in strmi na tračnice. Kmalu jo prisopiha vlak. Hu, kakšen ropot! Skoro bi mali ušel. Kaj, če se vlak prevrne in ga zmečka? Zdaj je že mimo. Nekdo mu celo mahlja skozi okno z belim robcem. Mine ura, Janezek pa še vedno leži in čaka drugega vlaka. Na vse pozabi, še celo na mamico, ki ga medtem pogreši in išče okoli doma. Ko ga nikjer ne najde, jo vsa v strahu ubere proti nasipu. »Kaj pa počenjaš tukaj? Te bo vlak povozil.« Ko drugo jutro vstane, Janezek izve, da je Cvetko ponoči umrl. Novica ga tako presune, da se brž poda k Jeraso-vim. Cvetko že leži na mrtvaškem odru. Nekdo dvigne Janezka na stol poleg odra. žalostno ga gleda in boža po mrzlih licih, čez malo časa opazi, da ima okrog krste vse polno cvetlic. Tudi on mu jih mora prinesti! žalosten in potrt gre počasi proti domu. Na klopi pred hišo tete Marijane zagleda precejšen kup cvetlic in smrekovih vejic. Urno vse skupaj odnese Cvetku ter mu položi k nogam. Ko pride teta čez čas ven, da bi napravila venec, se začudi, ko ne najde ne cvetlic ne vejic, šele ko je nabrala drugih in jih prinesla k Cvetku, je videla, kam so izginile prve cvetke. Vsa ginjena objame Janezka in ga pohvali zaradi ljubezni do Cvetka. Toda kaj je Janezku do pohvale, ko pa Cvetka ni več! Pri pogrebu je šel Janezek prvi za krsto in grenke solze, ki so kapale iz njegovih oči, so močile velik šopek, ki ga je nesel v rokah. Ko pa so začeli grob zasipati, je Janezek glasno zaplakal in mamica ga je komaj potolažila in spravila domov. še danes ni pozabil Cvetka. Kadarkoli gre na pokopališče, obišče njegov grob in ga okrasi s cvetlicami. ! Marijana željeznova-Kokalj: №ačeL in beraček Hlaček ob potoku obstoji, ribicam takole govori: »Ej, recite mi, kakšen deček je — beraček? Ali takšen, ki je brez igračk in ki nima novih hlačk?« Ribice pač ne vedo, kaj beraček je in kdo, ker beračkov nič ni pod vodo. Hlaček gre in čelo nagubanči, nemo seže v žep po pomaranči. Tik pred njim stoji beraček, strgan, lačen, razcapan, jedel ni že ves ta dan. Hlaček vanj strmi, pomaranča v roki mu žari, a beraček prosi ga z očmi: »Oj, usmili se me, deček ti!« Hlaček sam ne ve kako, ko beračku da roko, da mu pomarančo-zlatko, de mu: »Zdravo, bratko!« Zdaj beraček dalje odhiti, v roki pomaranča mu žari. Hlaček se za njim ozre, Hlaček zadovoljen je. Hii'i'iHiiui'iuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiBiiiiHiii'i'iiiiiiii'riiiiiiii'miiwiHui Marijana željeznova-Kokalj: Šaljivka Kifeljček je luna resnogledka, zemlja je pa nuna zvezdogledka. Sonček — je balonček, nagajivček in šaljivček. '||UIIIIII"||IUIIIII"|I1IIIIIII"|||11IIUI'|||||||||II'-II|.|||||||||I"I|||11IIII"411II1III"|«I1IU^ Ko 4ria cveie V Istri so še pred svetovno vojno poznali poseben »praznik žetve«. Po Notranjskem so do nedavna »praznik mlač-ve« obhajali mlatiči s Segavo razigranostjo, dokler ni mlatilnica izpodrinila starih cepcev in s tem tudi starih običajev. V Porenju (Nemčija) pa je še danes v navadi »praznik cvetoče vinske trte.« Slika nam kaže brhko viničarko, kako se je nališpala za ta veseli dan. — Sporočite nam kaj ljudskih običajev iz svojega domačega kraja! Križanka Računska uganka Mali pri ieii Draga teta Meta! Prejmi pozdrave iz Mengša. Tudi jaz sem se pripravila, da rešim uganke, katere Ti je poslala teta Marijana. Mogoče bi se našlo tudi kako malo darilce zame. Imam knjižnico, v kateri hranim knjige, toda je zelo ubožna, znaša komaj 25 knjig. Imela sem jih več, toda posodila sem jih prijateljicam in nisem jih več videla. Prejmi iskrene pozdrave ! Hilda Funtek, Mengeš št. 2. Draga Hilda ! Kakor vidiš, se je tudi za Tebe našlo darilce. V prihodnje boš bolj pazila na svojo knjižnico, meni pa pridno piši in boš videla, da bo knjižnica polagoma le obogatela. • Te pozdravlja teta Meta. Draga teta Meta ! Prisrčno se Ti zahvaljujeva za poslano darilo. Knjižici nama zelo ugajata ter sva ju takoj začela čitati. Tudi za popis »Dame« sva Ti prav hvaležna, sedaj ko imava čas, jo bova pridno igrala, pa Ti bova sporočila, kdo bo boljši v igri. Draga teta Meta, rada bi Te vprašala, ako se lahko tudi nadalje udeležujeva pri ugankarskem tečaju. Prav lepo Te pozdravljava Boža in Ciko Ponikvar, dijaka II. in III. drž. real. gimnazije v Ljubljani. Draga Boža in Ciko! Ljubo mi je, ako sem Vama s knjižicama ustregla. Vama in vsem veljaj, da se .ves krog mojih prijateljev in prijateljic lahko stalno udeležuje vseh natečajev v listu. Le kmalu mi spet pišita! Lepo Vaju pozdravlja teta Meta. IIII'1'IIU Rešitev „križanke“ v 4 štev. Navpično: 1. balet, 2. perad, 3. otrok, 4. pogan, 5. kovač. V diagonalah: 1.—7. berač, 5.—,. tarok. REŠITEV UGANK. 1. parnik, 2. knjiga, 3. godba, 4. zrakoplov, 5. kukavica. REŠITEV »ZA BISTRE GLAVICE«. Glava, labod, Apolo, sodar, njiva. Začetne črke od zgoraj navzdol in zadnje od spodaj navzgor povedo : Glas naroda. REŠITEV POSETNIC IZ 4. ŠTEVILKE. Na strani 14. — soboslikar, na strani 15. — primadona. Iliui'Wi Podelitev nagrad žreb je določil knjižne nagrade tete Marijane temle mojim prijateljem in prijateljicam: Rudolf Kapš, uč. osn. šole v Rožnem dolu, Milan Rupnik, dijak, Slov. Bistrica 167, Bojk Bruno, uč. IV. r., Maribor, Sonja Pirih, dijakinja, Ljubljana, Hilda Funtek, Mengeš 2. Vsi prejmejo po en izvod knjige »Dušanove uganke«. Pozdravljeni! Teta Meta. Vodoravno : Del sobe. 7. Mesto na Niponskem. 8. Starogrški junak. 10. Bog ljubezni. 12. Glasbeni instrument. 13. Teža ovoja. 14. Angl. pristanišče v Južni Arabiji. 17. Pasja pasma. 20. žensko ime. 21. Del telesa. 22. Nadstropje. 23. Reka v Italiji. 24. Otok v Sredozemskem morju. Navpično: 1. Poldrag kamen. 2. črn (franc.) 3. Brusilo. 4. Riba. 5. Tibetanski svečenik. 6. Visok hrib. 9. Žensko ime. 11. Velikan. 14. žensko ime. 15. Glavni števnik. 16. Prislov časa. 17. Hitreje. 18. Vstavi »roal«. 19. Domača žival. 111М1ШЦ Zlogovnica 1. . . ..............................;.. 2. ................................... 3. ......... ........................ 4. ................................... 5. ........ .......................... 6. ...... ............................ 7..................................... 8. ................................... 9. . ........................ 10. .................:................ Ni - di - i - si - o - tan - za - a -sta - vor - niks - lo - ti - kelj - mam -ter - sak - ver - e - den - va. Razvrsti po črticah te zloge tako, da dobiš zapored besede, ki pomenijo: 1. Kovina, 2. Visok mohamedanski duhovnik, 3. Italijanski komponist, 4. Mesto v Jugoslaviji, 5. Sredstvo za narkozo, 6. Prapor, 7. Simbol slave, 8. Angleška trdnjava v Južni Arabiji, 9. Kem. element, 10. Poldrag kamen. Ako čitaš prve in tretje črke navzdol, dobiš znan slovenski pregovor. IIIMIIIIII Manica: Uganka 1. 2. 3. 4. to pač vsak lahko napravi, 1. 5. 3. 4. živa bitja omršavi, 1. 6. 3. 4. rad je našemarjen v lica, 1. 7. 3. 4. strah pred tem ima lisica. Razvrstite števila: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, v kvadratu tako, da dobite pri seštevanju vodoravno in navpično v vsakem stolpcu isto vsoto. Katera je ta? IW'IUIII Kdo je boli bisioumen? Tu imate štiri besede: Konj, čevelj, most, želja. Sestavite stavek, ki bo imel v sebi te štiri besede po vrstnem redu kakor so napisane tukaj. Stavek ima besed, kolikor jih hočete, glavno je le, da je en sam stavek in da so te štiri besede v istem vrstnem redu, čeprav se med njimi nahajajo druge besede, ki jih dodaste vi sami. Najboljši stavki bodo objavljeni v »Glasu slovenskih otrok.« iiii'I'iiii Razpis nagrad Danes vam sporočam tele nagrade: I. Kakteja, visoka skoraj poldrugi meter. II. Lepa kaseta, izdelek domače umetne obrti. III. Popotovanje po zvezdi Večernici (knjiga). Pridno torej na delo, da boste veseli vi in z vami tildi teta Meta. iiii'I'iiii Danilo Gorinšek: Maribor Z molitvijo pobožno vedno vse misli naše so pri Tebi, oh, da molitev ta nikoli prestala ne bi, oh da ne bi! Vse misli naše so pri Tebi, ponosnem mejnem velikašu, da ras tel bi v ponos očine, da rastel bi v zavist mejašu! Postaje nam trpljenja kaže_ Kalvarija nad mestom bdeča, postaje te naš rod je romaL dokler iz zla ni vzrastla sreča. In vstal je Maribor slovenski, mejnikov naših najbolj slavni, rokè so proste, ni okovov, izpolnjen sen je starodavni. So ognji naše vere vate sred naših src na vek prižgani, ostani vedno v skrbi naši, oči zenica nam ostani! Z molitvijo pobožno vedno vse misli naše so pri Tebi, oh, da molitev ta nikoli prestala ne bi, oh da ne bi!