Štev 46.
Cena edne številke dinar 1
Poštnina v gotovčini plačana.
15. novembra 1925. Leto
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je : doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M.List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Što se briga za Prekmurje?
Zadnje volitve so dala v Prekmurji zanimivo sliko. Gornje Prekmurje i velki del dolnoga se je — mogoče samo po zaslepnosti — izreklo za Radiča. On je dobo več glasov, kak kandidatje naše Kmečke zveze. Ka bi iz toga sledilo? Nikaj drügo, kak to, da se bo Radič bar na telko brigao za Prekmurje, kak naši poslanci SLS. To bi z vsov pravicov smeli od njega pirčaküvati; pa ne samo pričaküvati, nego tüdi zahtevati. Če on ma v Prekmurji svojega poslanca, bi morao gledati na to, da te poslanec ne samo poslanec na papiri, nego da se istinsko bori za pravice — če že ne celoga Prekmurja — bar onih, šteri so za njega stavili svoje vüpanje. Ja, te poslanec bi bar od časa do časa morao priti med svoje volilec i se zanimati za njüve potrebe ino jim. na kelko je to mogoče, pomagati. A ka vidimo!
Prekmursko ljüdstvo ma potrebe, da mogoče niedno drügo ne samo v Sloveniji, nego v celoj državi. Pri nas se rešava agrarno pitanje, logov, šolsko pitanje i sam Bog zna ka vse še. To so zadeve, v šterih si narod ne more i ne zna sam pomagati, nego potrebüje pomoči svojih voditelov, parlamentarnih zastopnikov. I ono se tüdi rado obrača na svoje voditele. A na koga?
Prosvetno ministerstvo nam je ukinolo meščansko šolo v D. Lendavi i M. Soboti ino dva razreda gimnazije v M. Soboti. Proti tomi smo pretesterali. A što je podpirao naše proteste v Belgradi? Mogoče g. Radič ali njegov prekmurski poslanec? Teva o naših protestaj more bili n ti čüla nesta. G. Klekl je bio tisti, ki je pošilao pisma i telegrame — na lastne stroške — na ministerstvo z zahtevov, da se naše ukinjene šole znova otvorijo. I zdaj, gda je v Belgradi, je z našov deputacijov osebno šo k Pašiči i prosvetnomi ministri i njima razlago, da je popolna gimnazija neobhodno posebna ino jiva proso, da se šesti i sedmi razred znova odpreta.
V najnovejšem časi se je začnolo „reša-vati“ agrarno pitanje. Ar pa je to rešavanje takše, da se pravzaprav nemre imenüvati rešavanje, nego spekulacija, štera je hasnovita samo za tistoga, ki odavle, küpci pa nalaga težave, šterih nemre premagati, so začnole prihajati taki v začetki pritožbe i prošnje za pomoč. Kam so prihajale? Samo k našemi poslanci, g. Klekli. On naj podpira proteste. prednaša prošnje ministri. I on je to včino. Šo je k ministri agrarne
reforme, Pavli Radiči. Predložo njemi je proteste i prošnje. Sestavo spomenico s pitanji i nasveti, kak naj agrarno Pitanje — razodaja zemle — zvrši. Kelko ležej bi to včino prekmurski radičovski poslanec! On bi ležej intervenerao, ležej proso i zahtevao, ar je minister poslanec iste stranke kak on. A te poslanec se niti zgeno ne, ar se on za nas ne briga. On je dobo prekmurske glasove, za naše nevole pa njemi ne briga.
Vseširom i vsigdar samo g. Klekl. On dela, če je zdrav, če betežen, on naj pomaga, če je prosilec pristaš Kmečke zveze, ali radičovec, ali demokrat, ali pristaš šterešteč drüge stranke, vsi drügi pa pohodijo Prekmurje samo te, gda pridejo, da na shodi s praznimi obečanji nafarbajo svoje lahkoverne i zaslepene volilce. Pred volitvami so vsi obečavali, postavlali v zrak zlate gradove, a zdaj nega nikoga, što bi ta obečanja spuno, te zlate gradove postavo. Ne prikaže se ne Radič, ne Pivko, ne Pucel, samo g Klekl je ostao i on dela za vse i namesto vseh.
To dejstvo smo povdarili samo zato, da bi se našemi narodi popolnoma odprle oči; posebno tistim, ki so šli za Radičom. Znova povdarimo, da Radič Prekmurja ne bo rešavao i ga ne reši, ar niti vole nema, da bi šteo pomagati. Če bi njemi istinsko bilo kaj za nas, ne bi poslavlao za Prekmurje popolnoma nepoznanoga moža za poslanskoga kandidata, nego bi izbrao za to domačina, ki bi se bar nekelko brigao za naše potrebe.
Še ednok povdarjamo, da Radič ne naš človek i tüdi nemre biti, ar nas ne pozna. On je prišeo samo za to, da bi mešao z obečanji, šterih nigdar ne spuni i tüdi nešče spuniti.
Socialna stran je v tom, „da podava vsem vojnim žrtvam v državi brez razlike kem največ sredstev, da se zabrani njüv socialni i gospodarski prepad i da se ohrani i spopolni njüva moralna, umska i telovna moč. Državno-ob-rambni pomen invalidskoga zakona pa je, „da vsem vbogim žrtvam svetovne vojne vlije novo zavüpanje v državo, ka brez dvoma povdigne moralne sile tistoga dela naroda, šteri je vprihodnosti pozvan, to državo čuvati i hraniti.“ — predloženi zakonski načrt ne odgovarja — razvija nadale govornik — ne ednomi ne drügomi. Invalidom ne poda zadostnih sredstev za vzdržavanja živlenja, zvün toga pa je lüdi vnogo takših invalidov, ki so invalidske podpore krvavo potrebni, izbrisanih iz invalidskoga spiska. Da je te zakonski načrt istinsko nesprejemljiv — pravi govornik — dokazüjejo tüdi protesti tistih, za štere se zakon dela. Vse invalidske organizacije pošilajo proteste proti takšoj rešitvi invalidskoga pitanja. „Kakši namen pa ma potom“ — pita g. Kremžar — „vsilavati invalidom nekaj, ka oni neščejo. Vidi se mi, da zdašnja vlada porivle te načrt naprej zato, da bi se videlo, da se nekaj dela.“ (Fr. Žebot: Da se nasiple ljüdem nekaj peska v oči)
Svoj govor je g. Kremžar končal z rečmi: „Vam gg vladne večine pa pravim, da si dobro premislite, ka delate. Što šče dobro državi, narodi i invalidom, mora zahtevati drügi i ina-čiši načrt ... S stališča socialne pravice i brige za prihodnost domovine, štero nam nalaga naše domovinolübje, bomo glasovali proti tomi zakonskomi načrti. Što pa misli, da mora iz političnih ali strankarskih razlogov glasati za njega, bo noso odgovornost pred invalidi, pred narodom i celov domovinov. — (Načrt je bio sprejet. Za njega so glasali radikali, radičovci — šteri so ga prle v opoziciji odklonili — i zemloradniki.)
Štefan Radič je znova ostao brez ministerskoga stolčka.
Ka se v Belgradi dela z gospodom Št. Radičom je že več, kak čüdno. Že pred mesecom dni jo meo obečani ministerski stolček, dobo ga pa niti dozdaj ne. „Bo, zagotovo bo“ — zatrjüje g Pašič i drügi Štipicini prijateli, gda pa pride do toga, da bi istinsko morale biti, vtihne Pašič i vtihnejo drügi, g. Radič pa ostane brez ministerskega stolčka.
Novi svet.
Spisao: 1. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Nagovori jo francoski. Sestra njemi odgovori.
— Hvala Bogi ! Düša se vam je teda povrnola. Zdaj že ozdravite. Zaednok pa še ne govorite vnogo, ar ste še jako slabi.
— Na čütim se slaboga. Govoriti, spitavati morem. Gde sem? Kak dugo sem tü? Što me je prineseo se? Ka bo z menov.
Nima je na vse odgovorila, potom pa je zapovedala, da mora mučati.
Drügi den je lehko gučao. Nevarnost je že prestao.
— Za par dni lehko vstanete i idete dale njemi je pravo doktor.
Da lehko vstane, tomi se je Elemer jako razveselo. Strašno je tü ležati med polmrtvimi, s šterimi niti te ne bi smeo govoriti, če bi razmo njüv jezik.
Sestra je bila jako zaposlena, med dnevom pa si je večkrat pritrgala malo časa, da je potolažila rešenca, šteri je meo tak priküpliv obraz. I tüdi ne prestala dugo, da ga ne bi pitala, ka ga je gnalo na to dugo pot.
Elemer je vse povedao iz svojega živlenja Sirmaštvo, ločenost od sestre, metanje se i ta i svoje cile za prišestnost.
Nüna ga je ginjeno poslüšala do konca
— Sirmaček ! Vas je Bog posebno pohodo. A naj vam ne bo žao. Verjite, mogoče je tüdi ta nesreča bila posebna, da dosegnete svoj cil s popunoma vtrjenov düšov. Če pa ga ne dosegnete, ne mrmrajte.
— Ne bom mrmrao. V modrosti bože previdnosti tüdi te ne smemo dvojiti, če tüdi njeno ravnanje mamo za nesmileno. Tisti zna živlenje prav ceniti, koga je trplenje dozorilo. No pa itak nemre nihče meti večne domovine na zemli.
— Ne, ne. Drügi svet mora biti i pozemelska sodba, ar ka bi lonalo takše požrvovalno delo, samopreganjaje, kakše opravlate ve drage sestre z nami, trpečimi !
— To ne preganjanje. Boža naloga je. A ne to trda proba: bar za mene ne. Vi bote
znova videli svojo domovino; jaz pa žmetno. Istinsko ne bom mela več domovine, samo pravo domovino, nebesa, če jih bom vredna.
I nüna je povedala, da je edna izmed tistih francoskih sester, štero so pred nedavnim pregnali iz lastne zemle, iz lastne domovine.
Zavest, da vse za Kristuša činimo, ki je
naš gospod, zapovednik i plačnik, od šteroga nihče ne lübo bole ljüdi, davle moč za lübezen do sirmakov, Kristušovi varovancov.
Ali jih brez Kristuša more što lübiti?
Elemer je ginjeno kimao z glavov.
— Lüba sestra, velko prošnjo mam do vas.
— Če le mogoče, jo rada spunim.
— Najprle dopüstite, da pitam, gde sem.
— V Tortomi, španskom varaši
— Bodite tak dobri i pišite domo, mojemi predstojniki. Farkaš Balinti. Samo telko, da živem. I prosite ga, naj pomiri sestro; naj si ne dela skbi zavolo mene. Prle pa ne dobijo od mene znova glasa, dokeč se gde ne nastonim; ar dokeč si bar poštene obleke ne bom mogeo spraviti i se kak pošten človek preživiti, tak dugo ne dam sebi glasa.
— Tak naj napišem?
— Tak. Ne več, ne menje. Samo zato, da bi do znali da nesam vesno.
Nüna je obečala, da bo tak drügi den pisala.
15 Blodeče pismo.
Pri nas že jesen vlada. Vulice glavnoga varaša je pokrivalo debelo, žilavo blato.
Trezika je blodeč gledala na vulico, gde so ravno svetilke prižigali. Gospa, pri šteroj je slüžila, le pri okni sedela.	(Dale)
G. Kremžar
proti  invalidskomi zakoni.
V imeni Jugoslovanskoga kluba je govoro ob priliki razprave o invalidskom zakoni poslanec Kremžar. V svojem dve vürnom govori je dokazüvao, da se te zakon ne sme sprejeti v takšoj obliki, kak je; on najmre ne odgovarja dvema glavnima zahtevama, na šterivi bi se mogla polagati vsa pozornost.
Zakon bi se morao vzeti iz socialnoga (drüžabnoga) i državno-obrambnoga stališča. —
2
NOVINE
15. novembra 1925
Gda je prišeo Radič iz Ženeve - kam je šo delat „ispit“ i si dobivat svedočanstvo svoje državotvornosti, kak so to trdili radikali — je naznano sveti, da sta se s Pašičom pogodijo za stolček ministerskega podpredsednika. „To je zagotovlena stvar i po Pašičovoj vrnitvi v Belgrad se taki zvrši“ — je trdio Radič. Pašič je po dugom odlašanji prišeo, Radič ga je pohodo, a ne postao niti podpredsednik, niti kakši drügi minister: niti ministrstva „rüševin“ — kak je pisao „Hrvat“ — njemi neso dali.
Pred kratkim je šo drügič v Belgrad. Bio je pri krali, bio pri Pašiči, a se je znova vrno v Zagreb brez ministerske časti.
Ka si misli, gda vidi kak se z njim ravna v časi „sporazuma“, se ne ve. Lehko si pa misilimo, da zadovolen ravno ne. Pa nič ne škodi, ar je to jako dobra šola za njema. Mogoče ga kaj spametüje.
NEDELA
XXIV. po Risalaj. Evang. sv. Mat. — Spodobno je kralestvo nebesko muštarskomi zrni.
Mala židovska dežela je bila kraj, gde je Jezuš oznanüvao svoj novi navuk, svoj nebeski evangelij. Samo židovje so bili tak srečni, da so čüli glas boži iz vüst Odrešitelovih. Kak mali začetek je bio to!
Kristuš je razposlao svoje apoštole. Bilo jih je samo dvanajst. I tej so šli nekelko dale; malo bole so razširili bože kralestvo.
Dnesden pa je razširjeno po celoj zemli. Ne naroda, ne ljüdstva, ne varašov, ne vesnic, gde ne bi bilo bar nekelko znano, da je nad nami Bog, gospod nebes i zemle. Po celom sveti se je razširilo bože kralestvo. Zraslo je kak muštarsko zrno v mogočno drevo i razprostera svoje veke po celom sveti. Njegova senca sega celo v tiste kraje, v šterih vlada tmica poganstva. Misijonari so tisti apoštoli, šteri jo raznašajo i razširjajo.
Nebesko kralestvo se razširja i se bo razširjalo, ar je to napovedao boži Vučenik, to je povedao boži Vučenik, to je povedao sam Sin boži. Edna ovčarina i en pastir bo.
Molimo, da se to kem prle zgodi. Povzdignimo srca i pošilajmo proti nebesom vroče žele, da Cerkev kem prle zmaga, da se bože kralestvo kem prle razširi po celom sveti, da bo vse človečanstvo kem prle v tistoj ednoj ovčarnici, štero bo vodo eden — boži — Paster.
Oča, daj, da bomo edno kak sta Ti i Sin edno!
Domača politika.
Dr. Korošec v Dalmaciji. Pol našega političnoga voditela dr. Korošca, po Dalmaciji se je spremenila v pravo zmagoslavje. Ljüdstvo ga v vseh varašaj navdüšeno sprejema i njemi tüdi kmetje iz vesnic pošilajo prošnje, da jih obišče. — Da je dosegno velke uspehe, ne tajijo lüdi nasprotni listi Toj uspehi pa jih pečejo, posobno Radičovce. Ne čüdno, če jim ne po voli, ar jih dalmatinsko Ijüdstvo trümoma zapüšča.
Penzioniranje zagrebečkih vseučilišnih profesorov. Državni svet je potrdo odlok. da se visokošolski profesori Barc, Bazala i Polič penzionerajo. Zakaj so penzionerani ? — „Hrvat“ piše: „Ne trbe navajati, ka je bio povod za penzioneranje naših profesorov. To dobro zna vsa javnost, a najbole gospodje radičovci. Oni (radičovci) so zdaj stopili v vlado; logično je, da ostanejo v penziji tisti, ki neso šteli v vlado ali v vladino stranko za celotno izpelanje vidovdenske ustave. Gospoda Drinkovič i Šurmin sta začnola svoje delo pod PP. (Pašič-Pribičevič) vladov ob priliki vpokojenja naših profesorov. a g. Štefan Radič dobiva potrdilo njü-voga vpokojenja kak dopolnilo za svoje ministrovanje. Naskori bo vsakomi Hrvati očivestno, da je Pašič-Radičova vlada samo nadalüvanje vlade Pašič-Pribičevič.“ — Bazala i Polič sta poslanca. Gda je Pavle Radič podao svojo znano izjavo, sta z drügimi vred zapüstila Radičov klub. Zdaj morata zavolo toga trpeti, četüdi so radičovci vsigdar naglašüvali, da bo njüva vladi mirotvorna.
Znova prepir med ministroma. Radičovski minister pošte dr. Šuperina je prekino ministri železnic radkali g. Radojeviči vse telelonske zveze. To je včino zavolo toga, ar je Radojevič poštanskim uslüžbencom vzeo brez-
plačne karte i jih ne šteo dati nazaj niti na prošnjo ministra Šuperine. — Pa pravijo, da živejo radikali i radičovci v „sporazum“. To je lep sporazum, če dela eden minister proti drügomi.
Sodba radikala Markoviča o Pribičeviči. Radikali so meli v Zagrebi političen sestanek. Na njemi je govoro lüdi Znani poslanec Markovič. V svojem govori je izgovoro sodbo nešternih političnih voditelaj opozicionalnih strank. O Pribičeviči je pravo: „G. Sv. Pribičevič neje nikši državnik vekšega stola, nego navaden mali prečanski političar.“ — Prav, da je tüdi g. Markovič prišeo do spoznanja štero smo mi meli že davno. Čüdno pa je. da o Pribičeviči ne meo tak sodbe t+e. gda je tüdi on pomagao s svojov strankov vleči vladna kola.
Iz narodne sküpščine. — Radikali se dnes smejejo, a oni sami so pred ednim letom zahtevali silnost za te zakonski predlog od Davidovičove vlade, štero so imenüvali begovsko vlado, a Davidovičeva vlada je pristala na to silnost, samo ne mela časa, da bi jo spravila skoz sküpščino. — Reči zemloradniškoga poslanca, gda Pavel Radič ne šteo čüti o silnosti predloga, da se v Bosni reši agrarno pitanje.
Svetovna politika.
Atentat na Mussolinija. 4 novembra je mela italjanska narodna milica slavnost. Ob toj priliki je šteo Mussolini nastopiti z govorom. Malo prle pa se je zvedelo, da je pripravlen na njega atentat i da se atentat ar skriva v hiši nasproti palači, iz štere je šteo govoriti. Policija je včasi začnola z delom. V imenüvanoj hiši so našli socialističnoga poslanca Zaniboni-ja s puškov. Taki so ga aretirali. Zvün njega so zgrabili tüdi slobodnoga zidara generala Cappelo i vnogo drügih. Oblasti so dale zapreti vse prosto zidarske lože.
MALI OGLASI.
JOSIP DEZSŐ samski iz RÉDICS (Madjarsko) se je zaročil s KATARINO KEPE samska iz CENTIBA (Csentevölgy). Što ima kaj proti za         
koni, naj se glasi pri uredništvi „NOVlN“.
DEZSŐ JOZSEF nötlen REDICSI (Magyarország) lakós eljegyezte magának KEPE KATALIN hajadont CSENTEVÖLGYRÖL (Čentiba). Ma valaki házassági akadáryt tud, jelemse a „NOVINE“ szerkesziöségénél.
Sprejme se včasik dober KROJAČKI POMOČNIK v D. Lendavi pri JOŽEFU ČASAR.
AMERIKANCI TO JE ZA VAS!
Pri Sv, Križi pri Lotmerki k odaji jako lepo posestvo obstoječe iz zidine i 12plügov zemlje.
Cena se zve pri A. KLEMENČIČI v BELTINCIH.
PINTARSKE POMOČNIKE
(detiče) sprejme pri dobroj plači, prostoj (brezplačnoj) hrani, stanüvanji i perili FRAN REPIČ, pintarski majster, Ljubljana, Kolezijska ul. 18.
POSESTVO
iz 5-6 oralov zemljišča, sadovnjaka, goric, šume, travnika, njive, 2 stanovanjskih i gospodarskih poslopij, oda JOŽEF PETEK Bučkovci 60. p. Mala nedelja.
DOBROIDOČA GOSTILNA
na jako prometnom kraji se zavolo drüžinskih razmer takoj za 180 jezero dinarov oda. Hisa i gospodarsko poslopje je novo zidano vse s orepom pokrito, zraven še nove i velike hiše nedogrejene za gostilno i tüdi vsakšo drügo obrt pripravne. Potem le lep ograd za zelenjavo i sadonovnik, pa 3 orale loga, 1 oral travnika i nad 1 oral njive. Cenjene ponüdbe prosim pod „g o s t i l n e“ na upravo toga lista.
MLEKARNA
popolnoma moderno urejena v najbolje ugodnom kraji v Sloveniji i blizi državne meje se zavolo drüžinskih razmer jako žele po ceni oda. Običajno se je izvažalo v Avstrijo dnevno do 2000 1 mleka i še več. Poleg je zidane hiša z vsemi potrebnimi prostori i stanovanjom — lepi ograd i sadovnjak pa nekaj goric. Küpci šteri majo veselja do mlečne trgovine majo tü krasno bodočnost. Mlekarna še je v punom obrati i küpec lahko taki nadaljüje z izvozom mleka. Ponüdbe prosim pod 80 jezero dinarov na. Upravo toga lista.
Poštüvanomi občinstvi si dovolüjem vlüdno sporočiti, da sem prevzeti od gospe dovice ČISAR
mizarsko delavnico
nahajajočo se v Sodnoj ulici v MURSKI SOBOTI, štero bom vodo pod imenom
RUDOLF ŠAFRAN.
Opirajoč se na svoje vsestranske izkušnje, pridoblene v tü- in inozemstvi, zagotavlam Vas. da bom vsako naročilo iz stroke umetnoga pohištvenoga in stavbarskoga mizarstva skrbno izvršo po nizkojzmernoj ceni. Pričaküjoč Vaših cenjeni naročil beležim z odličnim spoštovanjom
RUDOLF ŠAFRAN
mizarski majster.
Iz p o š t e n i h  h i š s p r e j m e m tüdi
dva učenca (inaša).
PASKA!
Če se sčes za zimo dobro gor obleči za male peneze, te moreš iti
v MURSKO SOBOTO k
ALEKSANDRI HORVAT
krojači i trgovci z gotovimi oblekami poleg Dobraja.
Tam najdeš velko zalogo zimskih kaputov, bričes hlač i drüge vsake vrste gotovoga blaga za moške i dečke. Tam se delajo vsake vrste obleke na mero; — najdeš lastno izdelane kape po najnižišoj ceni! Če ne verješ, pridi i pogledni pa se te zagvüšaš.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbole dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
BAUTA
(trgovina)
s štelažami i stanovanje z 2 sobama, kühnjo, kletjo se da na PETANCIH v najem. — Več se
zvedi pri 
NEMEC JANEZ
trgovci,
v MURSKI SOBOTI.
Obrtna Banka d.d. v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI	 Dolnja Lendava