355
Vprašanja in odgovori.
Dragi odgovor na 189. vprašanje: Gospod profesor M. Hostnik iz Rylskega na Ruskem odgovarja na gorenje vprašanje glede solnčnic to le: Pri nas v Rusi ji ima solnčnica (helianthus annuus L.) velik pomen. Iz semena delajo jako ukusno olje, ki ima pri velikem številu  postov v Rusiji veliko vrednost,   kajti   pravoslavna
vera   ne   dopušča   rabe   kravjega   masla   v   postni   dan. Poleg tega pa Rusi   seme solnčnice jako ljubijo.   Prosti ljudje ob nedeljah   in   praznikih   sede   pred   hišo ali se sprehajajo in   tedaj   gotovo   vsakdo   izmed   njih lušči ta semena   in   jih  je.   Za kako   uslugo   dajemo  odraslemu človeku „na čaj", otroku pa „ua semički*. Semena solnčnice   dele  se na dve vrsti:   bolj drobna   gredo na olje, bolj jeklena pa na jed. Da bi bilo seme bolj debelo, trgajo nižnje liste in stranske glavice, da bi roža dobivala samo za   eden   cvet   hrane   iz zemlje.   Kadar  solnčnice sezore, potrgajo jim   glave,   katere   nekaj   dni   suše   na solnci. Seme iz glav dobivajo na dva načina: ali jih tolčejo, kakor na Kranjskem   lan, s pralci,   ali pa delavec vzame eno glavo v desno,   drugo pa v levo roko, drgne in trka eno ob drugo, dokler se seme ne izsuje na podstavljeno rjuho. Ne mlatijo jih pa nikjer. Izbite glave in bilke suše in kurijo z njimi po zimi peč; listje pa dajo živini, katera   ga zelo  rada je,   Pud, t. j. 40 funtov semena velja od 80 kopejek do 1 rublja, t. j. na avstrijske denarje od 1 gld. do 1 gld. 20 kr., toraj funt velja okolo 3 kr. Olje pa se prodaja   od 4 do   5 rubljev 50 kop. za pud na debelo; na drobno pn funt od 12 do  15 kopejek m Kako mnogo   sejejo  solnčnic v Rusiji,   naj kaže primer, da je moj   znanec J. P. Oienin v Tombovskej  guberniji rčasi sejal po 40   desetiu   (1 desetina   ima 2400 kvadr. sežnjev.)   Noben   drug   pridelek   ne   more dati v Rusiji toliko dohodka   ko   solnčnica,   kadar dobro urodi.   Zato pa ona tudi zemljo izsesa, in treba jej je dobro gnojiti. Najbolje raste solnčnica   po   nizkih,   bolj vlažuih  legah Nedavno so se pri nas celo prepričali, da solnčnica močvirnate njive suši in da po   močvirnatih krajih mrzlice nehajo,   ako se   seje veliko   solnčnice. — O dohodnosti kulture solnčnice ob dobri letini naj služi primer, da je eden tukajšnji pomeščik za   10 desetin solnčnice skupil 2500 rubljev   za  seme,  ali   čistega   dohodka   okolo 230 rubljev za desetino, rž pa daje največ po 50 rubljev pri srednjih cenah.   Solnčnica daje tudi jako dobro in ceno zdravilo proti mrzlici. V št. 33. (z dne 16. avgusta t. 1.) medicinskega lista „Vrač" (Zdravnik) piše dr. Zubovič : „K meni so hodili bolniki iz močvirnatih krajev z vsakdanjo, tridnevno in   štiridnevno   mrzlico.   Pri  nekaterih so   bila   očitna   znamenja:   vranične   otekline,   zaprtje, driska, jed jim   ni dišala, včasi   bljevanje.   Namesto ki-nina dajal   sem   jim  nastoj   solnčnice.   Nastoj   sem pripravljal dveh vrst: iz cvetja in iz mladik bilek. V obeh slučajih  sem   napolnjeval   do vrha   steklenico  in   vanjo nalival alkohola 96 stopinj (spiritus rectif. 96°.)   Nastoj iz cvetja  je   rumenkast,   iz bilak   zelenkast.   Dajal sem tega nastoja po 3krat na dan   po  likernem   kozarčku z vodo. Uže drugi dan je mrzlica tresla bolnike bolj slabo, črez 3 ali 4   dni pa je   popolnoma   nehala,   le   v enem slučaji šele 7. dan in v enem 10. dan. Nobenih postranskih neprijetnih   nasledkov   nisem   opazil; 3 bolniki so se po noči silno potili. Ko je mrzlica nehala, dajal sem nastoja še po dva ali tri  dni.   Mrzlica  se ni povračala.
Nastoj iz cvetja, zdi se mi, da pomaga nekoliko bolje, nego iz bilek. Na vse vrste mrzlic je nastoj enako vplival. K temu uredništvu „Yračau pristavlja, da mu je prof. Zasecki iz Kazani priobčil, da tam mnogi zdravniki rabijo z uspehom nastoj* solnčnice. Ker je kinin jako drag. večkrat ue čist (prdevajo magnezijo), lekarna, posebno kmetu, včani jako daleč, vselej pa jako draga, bilo bi dobro, ako bi si delali tak nastoj iz solnčnice tam, koder razsajajo mrzlice. Posetmo po Hrvaškem so nekateri Kraji zelo podvrženi tej bolezni, in zato bodem jako vesel, ako sem svojim dragim rojakom prvi povedal o tem ceuem zdravilu, in tudi ako sem ustregel gosp. J. M. na Hrvaškem.
Drugi odgovor na 199. vprašanje: Gospod Boch, gozdni nadzornik v Trebovljah, naznanja, da je pri njem dobiti kakih 5 do 6 sto divjih kostanjev.
Tretji odgovor na 199. vprašanje: Stari in dobro poznani sadjar Franc Bizjak v Draževniku, hiš. št. 5, pošta Dobrova, ima na prodaj 80 kostanjevih dreves, ki merijo malo nad zemljo 6 do 12 % v premeru ali 18 do 40 % okoli debla. Ti kostanji so pocepljeni z rdeče-cvetočo vrsto. Kdor vse skupaj kupi, dobi jih po 1 gld. 80 kr. Posamezni pa stoje po 2 do 3 gld. Visoka so ta drevesa od 3 do 4'/2 metre.
M. Rant na Dobrovi.
Dostavek uredništva: Gospod, ki je stavil 199. vprašanje, hoče zato imeti kranjsko drevje, da mu bode bolj gotovo uspevalo v mrzlem gorenjskem kraji. Rdeče cvetoči divji kostanji pa so zelo občutljivi, počasi rasto, imajo manjše krone nego navadni, zato jih rabijo le kot posamezna lepotična drevesa po parkih, nikdar pa ne za drevorede ali sploh za nasade, ki naj dajejo sence.                           _________
-----    356    -----