St. 175 Milina Mm y ftiilil (trti emu m la»
(ihaja. izvzemši pondeljek. vsak dan zjutraj	ve
AsiSkega št, 20, I. nadstropje. Dopisi naj se r* pisma se ne sprejemajo, rokopisi ra vračajo. ^ ,	*aolk
Anton Gerbec. — Lastnik ti	^v'inost. Tisk tiskarne Edin* Naročnina
anaša za mesec L 7.—, 3 mesecc^v >, pol leta L 32.— in celo leto L 60.— Za inozemstvo mesečno 5 lir več. —V J ured^gtva In uprave Št. 11-57-
V Trstu, v srado 23. Jullla 1924.
Posamezna številka 20 ceni.
Letnik XLIX
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Kfokostl eaa kolone (72 kil) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice« zabvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih savodov mm po L T — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv. PrasčiSka Asiškega itev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva la uprave 1147.
Nauki generala Bodrero
Italijanski oficijelni krogi pozdravljajo sklep trgovskega dogovora z Jugoslavijo z raj večjim zadoščenjem kakor dogodek, ki bo donašal dobre sadove za obe državi. Pa tudi italijanska javnost se pridružuje temu zadovoljstvu oficijelne Italije, kolikor se more soditi po dejstvu, da se ne oglašajo nikaka resna oporekanja.
Na ta uspeh dolgotrajnih pogajanj, ki so zahtevala mnogo vztrajnosti, izprevidnc^ti in umerjenosti, pa zre s posebnim zadoščenjem načelnik italijanske delegacije v Beograda general Bodrero. S polno pravico. Njegova vera v možnost uspeha je bila neomajna kljub vsemu političnemu valovenju na obeh straneh in kljub raznim pojavom in dogodkom, ki bi bili mogli kvarno vplivati na razpoloženje. Vera njegova je zmagala. S sklepom pogodbe je dosežen uspeh, ki obvezuje vso državo v največjo hvaležnost. Pa tudi oficijelna Jugoslavija in jugoslovenski tisk — in posebej še tudi slovenski — pozdravlja sklep trgovinske pogodbe z zadovoljstvom in v nadi, da se bodo odslej med obema državama razvijali plodonosni gospodarski in trgovinski stiki. Kakor državljani Italije smo" se pridružili tudi mi temu zboru zadovoljnih. To zadovoljstvo naše pa bi bilo popolno, če ne bi bila, z ozirom na žalostni gospodarski položaj slovanskih vinorodnih krajev, padla v čašo pregrenka kaplja. Kakor srno ž-e reKlt, se
ri5.se ljudstvo naaejalo, da se s trgovinsko pogodbo odpre ventil za izvoz naših vinogradniških pridelkov. Ta trdna vera našega ljudstva se ni uresničila. In to — kakor so javljala sporočila iz Beograda, ne da bi se oporekalo z italijanske strani — vsled odpora italijanske delegacije. Razlogi, ki so bili odločilni za ta odpor, nam niso še znani. Izjavljamo pa odkrito, da je ta odpor nedoumen našemu razumevanju. Saj bi se bilo vendar izvažalo vino italijanskih držvljanov in denar za to vino bi bil prihajal v italijansko državo. Pač — en razlog se je navajal. Bil da je v tem, da je jugoslovenska vlada zahtevala pravico kontrole nad uvažanjem našega vina v Jugoslavijo. Imeti je hotela gotovost, da se bo uvažalo le vino iz Julijske Krajine. Će je bil to res pravi razlog za odpor, moramo že izjaviti, da nas je najnemilejše osupnil, ker menimo, da bi morali — poleg o c o v na težki gospodarski položaj naših vinorodnih krajev — tudi državnopolitični razlogi siliti italijanske državnike k največji in najrazsežnejši obzirnosti napram novim pokrajinam. Teh razlogov ni treba še le pojasnjevati, ker so na dlani.
Vemo, da te rekriminacije po dovršenem činu ne morejo nič več spremeniti. Vendar je važen razlog, ki nas je prisilil, da smo zopet ugotovili tu dejstvo, da je trgovinska pogodba grenko razočarala naše vinogradnike. To dejstvo nalaga — po našem mnenju — državni upravi tem nujnejšo, da sveto dolžnost, da z drugačnimi ukrepi da našemu vinogradništvu nadomestilo za izgubo, ki jo bo trpelo vsled dejstva, da ne bo moglo svoje pridelke izvažati v Jugoslavijo! Na pr. na polju davčne prakse, z ukrepi v omogačenje racionalnega obdelovanja zemlje, z olajšanjem raznih bremen, ki jih nalaga država poljedelstvu. Dolžnost države je, da se prepreči popolni propad gospodarstva naših kmetov.
Na to dolžnost države opozarjamo že v interesu gospodarstva države same, ker ne more biti v nje interesu, da popolnoma opeša davčna zmožnost prebivalstva. To pa ji nalagajo, kakor smo že gori rekli, tudi važni politični razlogi. Dolžnost naše države, da olajša našemu ljudstvu težki •gosp. položaj in s tem ustvari boljše razpoloženje med njim, se da izvajati tudi iz razgovora, ki ga je imel general Bodrero po sklepu trgovinske pogodbe z urednikom beograjskega «Vreraena>.
Izvajal je med drugim; «Razumeti je treba enkrat, da ta meja med našo in vašo državo r.e sme biti nepremostljiv prepad, marveč spojna črta. Ne želimo samo medsebojnih poštenih in diplomatično korektnih odnošajev med državama, ki se medsebojno spoštujeta; marveč povsem prisrčne in bratske odnošaje. Mi in vi imamo skupne čednosti, pa tudi skupne hibe. Zelo hudo mi je, ko čitam v vaših in italijanskih listih članke, ki sejejo sovraštvo. Italija z Mussolinijem hoče storiti Vse v namen, da bo politiki medsebojnega podpiranja obeh držav donašala nepričakovane sadove. Sedaj imamo čas za preureditev notranjih razmer. Vse to so dobre posledice rimskega pakta. Ta konsolidacija ju-goslovensko-italijanskega bloka, močnega napram inozemstvu, je namen mojega delovanja in jaz sem se osebno in popolnoma obvezal za njeno uresničenje.»
se je tudi z italijanske strani zagrajala ta pot. Meja med obema državama da naj ne bo nepremostljiv prepad, marveč spojna črta. Z ozirom na dejstvo, da je prebrval-stvo ob tej meji istega plemena s prebivalstvom onkraj meje, je general Bodrero izjavil, kar mi vedno naglašamo: da je naš slovanski živelj v Julijski Krajini most, ki more spajati obe državi ne le z državnimi pogodbami, ampak tudi čustveno! Zato je naše države dolžnost, da utrja ta most in ga razširja z zadovoljstvom slovanskega prebivalstva ob mejil Prvi in neogibni -o-goj za to pa je, da je ljudstvo ob meji zadovoljno s svojim položajem!
drugi Italijan, pozna Jugoslavijo, razmere v nji in duševno razpoloženje prebivalstva, naj poslušalo italijanski državniki! General Bodrero jim govori tudi o potrebi prisrčnih duševnih stikov. Teh pa ne more ustvariti nobena državna pogodba, ker prisrčnost je stvar notranjega čustvovanja ljudi. Zaželjeno notranje razpoloženje pa bo moglo priti, če bodo Jugosloveni v tej naši državi mogli govoriti soplemenjakom onkraj meje: zadovoljni smo, država, ki živimo v nji, hoče bati prisrčna prijateljica tudi našemu skupnemu rodu! Tako zadovoljstvo bo — da govorimo z besedami generala Bodrero — najzanesljivejša spojna
Besede tega moža, ki, kakor noben j črta med Italijo in Jugoslavijo!
LONDONSKA KONFERENCA
• ..... ..
Finančni strokovnjaki se posvetujejo z angleškimi in amerikanskim! bankirji - Angleške stranke obljubljajo, da ne bedo ovirale svoje vlade - Telefonski pogovor med MacDonaldom in Poincarejem - Hughes smatra, da bi neuspeh koolerence vrgel
Evropo v zmešnjavo	. , .
LONDON, 22. Načelniki francoske, an-| glede industrijskih obligacij. Mnogo večji gleške, ameriške, italijanske in belgijske rok je bil predviden za odpravo irancosko-delegacije so se včeraj dopoldne posveto- belgijske gospodarske organizacije na zavali. Predvsem so razpravljali o sredstvih, sedenem ozemlju.
da se zasigura mednarodni uspeh posojila Amerikanski vnliv na potek konference Posamezni delegati so zahtevali Važne	Hughesa; -Neuspeh
Nemčiji.	_
dopolnilna jamstva v korist onih, ki bodo dali posojilo.
Finančni strokovnjaki so se popoldne sestali z Lamontom, družabnikom nove banka i« Z Normanom Montaguem, ravnateljem angleške banke, da se posvetujejo o pogojih, pod katerimi bi mogli angleški in amerikanski bankirji izvršiti emisijo posojila. MacDonald je dal angleškim delegatom navodila, ki bodo pomirila angleško javnost, namreč da se naturalne reparacijske dajatve iz Nemčije, ki jih dobi Francija ali kaka druga država, ne smejo zopet izvažati v druge države. Pri tem je predvsem mišljena Rusija, tako da se izključi prehuda in nelojalna konkurenca.
Herriot in Theunis sta bila včeraj sprejeta v avdijenci od angleškega kralja, ki jima je izrazil upanje, da bo londonska konferenca imela popoln uspeh.
MacDonald je danes v spodnji zbornici izjavil, da bo takoj po končanih pogajanjih predložil poročilo o delovanju konference. Posamezne stranke so podale izjavo, da nikakor ne bodo motile pogajanj in delovanja vlade.
Herriot je imel danes telefontčni pogovor s Poincarejem, ki mu je izjavil, da je zadovoljen z uspehi londonske konference in da ne namerava napasti Herriota v senatu, ako bo le Herriot vztrajal pri tem, da se pri pogajanjih o redukciji zasedbe Porurja ne bo govorilo o tem, da se francoska zasedba popolnoma izloči.
Delo za gospodarsko obnovo Nemčije
Danes popoldne se je sestal pododbor odbora, ki proučuje vprašanje gospodarske obnovitve Nemčije. Delo gre precej počasi od rok, ker je treba rešiti številna tehnična vprašanja glede bodoče organizacije Porurja in Porenja v zvezi z obvezami, ki bodo nastale pri izvrševanju treh Dawesovih načrtov, ko se to ozemlje vrne pod nemško upravo. Zelo zapleteno je tudi vprašanje odprave sedanje fran-cosko-belgijske okupacijske organizacije.
O vprašanju železnic se je vnela daljša razprava in se še ni dosegel sporazum. Francozi zahtevajo, naj ostane v Porurju nekoliko tisoč francoskih železničarjev, češ da je treba zajamčiti varnost prog vse dotlej, dokler francoski vojaki popolnoma ne zapuste zasedenega ozemlja. Glede tega vprašanja je pododbor danes zaslišal vojake in železniške strokovnjake.
Pododbor je razen tega zaslišal angleškega in italijanskega izvedenca o vprašanju emisije industrijskih obligacij v jamstvo 800 mili jonskega posojila. Smatra se, da bodo težkoče premagane in da se bo tekom dveh dni lahko sestavil obris na-
kooie-
rence bi pomenil" zmešnjavo za Ev.:cfO->
LONDON, 22. London se je po otvoritvi konference takorekoč poamerikanil. Povsod mrgoli Amerikancev. Navidezno gre za obiske posebnega značaja, toda značilno je dejstvo, da so ugledni finančniki in politiki izbrali ravno ta čas, da zapuste svojo deželo, kjer se ravno vrši hud boj za predsedniško mesto.
Angleži kažejo največ zanimanja za Amerikance, katerim posvečajo največ pozornosti. Sooči je bil prirejen banket v čast Charlesa Hughesa, amerikanskega državnega tajnika. Banketa so se udeležile visoke osebnosti, med njimi valeški princ, connaugtski vojvoda, lord Balfcur in številni člani angleške vlade, ki so v svojih govorih prisrčno pozdravili gosta Zedinje-nih držav.
Hughes je odgovoril v dolgem govoru, v katerem je posebno važen odstavek, ki se tiče ameriških namenov glede Evrope in glede izvršitve Dawesovega načrta. Govoreč o Evropi, je Hughes dejal, da so interesi Amerike, seveda, na kontinentu manjši na pr. od onih Anglije, in zato ameriški narod ,ki ni direktno prizadet, prav rad razdvaja v svojem razpoloženju. To je značilno za narod, ki je nastal od več plemen. Najboljši način, da se vzbudi zanimanje amerikanskega naroda za Evropo je, da vlada ne prevzame pobude za to pomoč, kajti tako se bo preprečil politični odpor, ki bi zavlekel ali pa onemogočil vsako izdatno akcijo.
Hughes je nato govoril o razpoloženju ameriškega naroda za svetovni mir in je izjavil, da Evropa lahko račun na sodelovanje Amerike pri delu za mednarodno
fravičnost. Glede vprašanja obnovitve vrope je izjavil, da se lahko računa na ameriško zanimanje in pomoč v meri, ki je potrebna za gospodarsko obnovitev Evrope. Nič ne de — je izjavil —, da ameriška vlada ni dala direktne pomoči, nasprotno, še boljše je, da je bilo prepuščeno državljanom, da dado za to pobudo in da se tako vprašanje ne vplete v brezplodna politična razpravljanja.
Evropa je dobila Dawesov načrt in je bila deležna sodelovanja amerikanskih izvedencev. « Po Hughesovem mnenju je edino-le važno to, da bodo ukrepi, ki se nameravajo ukreniti, taki, da omogočijo pomoč, katero so Amerikanci pripravljeni dati. Hughes se zaveda obstoječih nevarnosti, smatra pa, da Dawesov načrt res odpira vrata k medsebojnemu zaupanju in k blagostanju. Njegovo osebno prepričanje, da se bodo težkoče premagale, sloni na prepričanju, da bi neuspeh pomenil zmešnjavo za vso Evropo.
Listu «Mondo» se zdijo Musso lini j e ve izjave zastopnikom zveze fašistovskih sindikatov iz Turina zelo značilne in to predvsem zato, ker dokazujejo, da se poizkus s fašistovskimi sindikati zaključuje po svojem dvoletju s čisto zgubo za delavce, ki niso dosegli prav nobenega zboljšanja svojega položaja, med tem ko so prišli industrijalci do znatnih privilegijev.
S tem vprašanjem se bavi tudi «Giornale dtTtalia » v članku, kjer piše s skrajno na-puhnjenem zadržanju Mussolini ja napram liberalni buržoaziji ter zahteva za to-le pravico do zahteve resnične normalizacije.
«Voce repubbiicana* zopet zaplenjena.
RIM, 22. Tukajšnji prefekt je dal zapleniti današnjo številko republikanskega glasila «Vo-ce repubblicana», ker je objavilo dopis, v katerem so bile izražene žaljive besede na naslov vladarja in državljanov neke prijateljske države.
Borbo med Jooanotifein In PaSlčem
Jovanovičev položaj omajan - Več možnosti za rešitev krize
BEOGRAD, 22. (Izv.) Po naročilu Pašiča je odšel dr. Laza Marković dopoldne k _ predsedniku narodne skupščine Jsvano-1 zopet napadli selo Utlico in pri tem viču, s katerim se je pogovarjal o položaju.	* *----—
na progah bivše južne železnice še ni re* šeno zaradi nekaterih formalnih težkoč. Treba je počakati, da dobita obe delegaciji potrebna navodila od strani vlad.
Jososlousnsko noto v Sofiji
proti napadom bolgarskih četašev
BEOGRAD, 22L Jugoslovenski poslanik v Sofiji, Rakič, je izročil bolgarski vladi protest jugoslovenske vlade proti ponovnemu vpadanju bolgarskih komit na jugoslovensko ozemlje. Opozoril je predsednika bolgarske vlade Cankova in zunanjega ministra Kalfova na težke posledice, ako bi ti neprestani napadi vendaT enkrat že ne ponehali. Ako bi Bolgari sami ne hoteli ali ne mogli preprečiti takšnih napadov, bi morala jugoslovenska vojska zasledovati krivce celo na bolgarskem ozemlju.
Kakor znano, nahaja se glavni stan To-dora Aleksandrova, vodje bolgarskih komit, prav blizu jugoslovenske meje v Ću-stendilu.
Iz Aten se istočasno javlja, da se tudi na grškem maceaonskem ozemlju opaža živahnejše gibanje bolgarskih komit, ki so v
črta, ki bo predložen glavnemu odboru.
Pododbor smatra, da bo Nemčija rabila Italijanska delegata pri angleškem kralju šest tednov za. ukrenitev ukrepov, po- LONDON, 22. Ob 11 sta bila italijanska trebnih za izvršitev treh znanih načrtov: delegata gg. De Štefani in Nava sprejeta glede emisijske banke, glede železnic in I od angleškega kralja.
Uelibi fniistovski svet sklican
za danes
Mussolini bo govoril o političnem poir'iaja in o stališču vlade napram delavstvu
RIM, 22. Tiskovni urad fašistovske stranke javlja, da se je sestal včeraj začasni direktorij na plenarni seji, nakar je bil sprejet pri Mussoliniju, kjer se je sestavil dnevni red za predstojeće zasedanje velikega fašistovskega sveta in osrednjega sveta fašistovske stranke.
Direktorij je zopet sklican za jutri ob 17. Razposlana so že bila posameznim ude le ž-nikom vabila za sejo velikega fašistovske-
General Bodrero je izjavil nadalje, da|ga sveta, ki se sestane v sredo ob 22~uri. gre tudi za duševne odnošaje med Italijo i jutri se bo začelo razpošiljati knjižico, ki
in .Inrfnslflviin na ipcph a___' „I » -	___« - ti	<;,	r
vsebuje vse dosedanje sklepe velikega fašistovskega sveta
in Jugoslavijo. Na jesen da se ustanovi v Beogradu italijansko-jugoslovenski krožek s knjigami in listi. Predvideva se razsežen program, ki se bo izvajal z najširšimi vidiki
Će so besede generala Bodrero iskrene ■— in na tem ne smemo dvomiti — potem smemo videti v njem moža, ki res iskreno želi ne le prijateljske odnošaje med obema državama, ampak tudi prisrčne odnošaje med obema narodoma! Kaže pa tudi na pot, ki edina more dovesti do takih prisrčnih odnošajev in priznava odkrito, da
Na jutrišnji seji velikega fašistovksega sveta bo imel Mussolini govor, v katerem bo najprej povdaril dolžnost brezpogojnega spoštovanja državnih zakonov za vse, nakar bo podal natančen oris splošnega političnega položaja z ozirom na vlado, na njeno delavsko politiko in z ozirom na fa-šistovski sindikalizem.
Predmet posebnega zanimanja so pri tem izjave, ki jih je podal Mussolini v soboto komisiji fašistovskih sindikatov
iz
Piemonta in s katerimi -je naznanil, da se hoče postaviti proti industrijalcem, ako bodo odvračali razredno sodelovanje, ter povdaril, da bo treba v tem slučaju iskati drugih sredstev.
Te besede, kakor tudi druge, s katerimi je priznal, da bi dobili delavci pravico postopanja na svoj račun, ako se bi industrijalci ne bi hoteli odločiti za zboljšanje moralnih in gospodarskih pogojev delavstva, so se z več strani razlagale v smislu, da si hoče Mussolini zopet pridobiti simpatije delavcev. V tem oziru zatrjuje neki list, da se pripravljajo važne spremembe v dosedanji Mussolinijevi politiki ter dostavlja — sicer še z negotovostjo — zanimivo vest, da ni izključeno, da bo zveza fašistovskih udruženj proglasila svojo neodvisnost od fašistovske stranke. Nate zaključuje: «Treba je zopet vzpostaviti ravnovesje v delu, ker če je boljševiška doba izvajala pretiran pritisk na produktivna kapitale, je protisunek sledeče dohe s svoje strani pretiraval s pritiskom na delavske razrede. Rešitev, ki naj dovede do normalizacije, kakor jo fašisti razumejo, pa ne more obstojati v drugem, nego v zakonodaji, ki naj zagotovi možnost zboljšanja pogojev dela sorazmerno z dohodki produktivnih podjetij in to brez svobodne igre s stavkami in zapretji tvornic.»
Mark»¥=ć fe obvestil Pašiča o uspehih tega razgovora.
Jovanovič ni šel danes na dvor, ker je treba smatrati njegovo delo po seji glavnega odbora radikalske stranke za izvršeno. Sedaj pripravlja Jovanovič razpoloženje v glavnem odboru radikalske stranke sebi v korist.
BEOGRAD, 22. (Izv.) Danes je bilo .v radikalskem klubu več poslancev, na katere prežijo razni agitatorji posameznih struj, ki zastopajo stališče volilne oziroma koncentracijske vlade. Kakor se je izrazil poslanec Gjurišič, predsednik radikalskega kluba, se po njegovem mnenju seja raai-kalskega kluba sploh ne bo vršila; najbrže da bo prinesla odločitev seja glavnega odbora radikalske stranke.
Ker sta Pašič in Jovanovič vse pripravila za borbo za volilno ali pa za koncentracijsko vlado, je bilo danes politično gibanje v Beogradu popolnoma mirno. Seveda se z nestrpnostjo pričakuje izid seje glavnega odbora radikalske stranke. Nekateri radikali in samostojni demokrati upajo, da bo dobil Pašič volilni mandat in da bo omajal Jovanovičevo akcijo. Pa-šičevi pristaši trdijo tudi, da se bodo vršile volitve 26. oktobra; vendar so pa. to samo domneve.
BEOGRAD, 22. (Izv.) Danes je Pašič konferiral s Krsto Miletičem, dr jem Mar-kovičem, Kojičem in Alekso Žujevičem. Govorilo se je o položaju. Ugotovili so, da je bila situacija za Jovanoviča včeraj ugodnejša, nego je danes. Vsekakor se pa pričakuje konec krize v najkrajšem času.
BEOGRAD, 22. (Izv.) Pašič in Jovanovič nadaljujeta vsak zase posvetovanja o sestavi vlade. Za rešitev krize se prikazujejo zaenkrat tri možnosti: 1. kombinacija, da sestavi Jovanovič vlado, ki bi bila koncentracijska in m obstojala iz več strank; 2. koalicijska vlada med radikali in- klerikalci; to vlado bi podpirala cela opozicija. Ostaja še tretja — najneverjet-nejša — kombinacija: radikalska vlada z Jovanovičem na čelu; tudi tako vlado bi opozicija podpirala.
Zatrjuje se, da ne bo Jovanovič skušal izzvati razdora v radikalski stranki. Ako bo čakal na sejo glavnega odbora radikalske stranke, se zagotavlja, da bo v tem slučaju Pašiču zmaga zagotovljena,
Detovoje italiJaDSka-jugosioveDske irgtnkt
'kSBftitBte
Sklenitev dodatnih dogovorov k trgovski pogodbi
BEOGRAD, 22. Italijansko-jugosloven-ska trgovska konferenca je sestavila 10 dogovorov, ki izpopolnjujejo nedavno sklenjeno trgovinsko pogodbo. V teh zadnjih dogovorih se govori o tranzitnem prometu, o poštnih tarifah, o telegrafskih in telefonskih komisijah, o stari reški železniški mreži, o sodni pomoči, o zdravniški pomoči in živinozdravniškem pravilniku. Konzularni dogovor bo dokončan in podpisan v soboto.	_
Prometna pogajanja z Italijo
BEOGRAD, 22. Jugoslovenska in italijanska delegacija sta imeli zvečer sejo, na kateri sta razpravljali o jadranski tarifi in o skupnih carinskih železniških postajah. Vprašanje skupnih carinskih kolodvorov
streljali celo s topom. Končno so jih grške čete prepodile.
HacDonald ostane na uladl
vkljub desetemu porazu v zbornici
LONDON, 22. Doljnja zbornica. Tekom razprave o členih billa za delavska stanovanja je vlada s svojim predlogom prepadla s 155 glasovi proti 201. To je deveti poraz vlade, ki pa ne bo imel nikake politične posledice.
Tekom ponočne seje v doljnji zbornici se je nadaljevala razprava o zakonskem načrtu za delavska stanovanja. Vlada je zopet prepadla s svojim predlogom s 119 glasovi proti 137. Tudi ta deseti poraz ne bo imel nikake politične posledice.
HovI japonski in bolgarski poslanik
predložila predsedniku Grčije poverilna pisma
ATENE, 22. Predsednik republike je sprejel v svečani avdijenci japonskega in nato bolgarskega poslanika, ki sta mu izročila svoja poverilna pisma. V svojem nagovoru je japonski poslanik poudaril potrebo razvoja trgovskih odnošajev med Grčijo in Japonsko.
Bolgarski poslanik je omenjal delo za utrditev obstoječih odnošajev med obema narodoma in je zagotovil, da bo nadaljeval delo za dosego tega cilja.
Predsednik republike je odgovoril v istem smislu.
Francosko-češka trgovinska pogodba
PRAGA, 22. Jutri odpotuje minister Dvoraček v Pariz, da doseže sporazum glede izprememb nekaterih točk čehoslo-vaško-francoske trgovinske pogodbe. Te izpremembe bodo le upravnega značaja.
Med fašisti in komunisti ▼ Metzu
METZ, 22. Italijanski komunist RancaJ-lo. star 26 let, je izstrelil v kavarni nekoliko revolverskih strelov proti industrijalcu Donzelliju. Le-ta ni bil zadet, pač pa je bil smrtno ranjen njegov prijatelj, ki je sedel za isto mizo. Žrtev napada je miren delavec, oče 8 otrok. Morilec je bil aretiran in je izjavil, da je skušal ubiti Don-zellija, ker je ta dal izgnati veliko število italijanskih komunistov.
Proti boljše viški propagandi v Turčiji
PARIZ, 22. Tudi angorska turška vlada je postala v zadnjem času vznemirjena zaradi rastoče boljševiške propagande na Balkanu. Središče boljševiške propagande je Carigrad. Zato se je turška vlada odločila, da ukrene prav radikalne ukrepe proti komunističnim organizacijam. Razen tega pa pripravlja baje turška vlada posebno demaršo pri sovjetski vladi. V tej predstavki jo hoče opozoriti na svoječasno rusko-turško pogodbo, v kateri so se sovjeti obvezali, da ne bodo vodili nikakršne sovjetske propagande v Turčiji, niti proti njej, niti proti drugim državam.
Japonski parnik se potopil - 56 mornarjev izgubilo življenje
TOKIO, 22. Japonski parnik «Matsui Gama» se je potopil vzhodno od otoka Goto. Vsa posadka, broječa 57 mož, je izgubila življenje v valovih. Rešil se je le en kurjač, ki se je s pomočjo deske obdržal mnogo ur na površju, dokler ga ni rešil neki ribiški čoln.
DNEVNE VESTI
Odgovorno uredništvo
našega lista prevzame od 23. t. m. dalje, t. j. torej začenši z jutrišnjim dnem 24. t. m., član našega uredništva g. prof. Filip Peric. S to spremembo se naš list prilagodi v določenem roku 15 dni po objavi novega odloka, ki predpisuje, da mora biti odgovorni urednik pri posameznih listih eden izmed rednih poglavitnej-ših urednikov (uno dei redattori principali).
Naše liste opozarjamo, da je danes rada ji dan roka, v katerem se morajo listi prilagoditi novemu tiskovnemu zakonu. Lastništva listov naj pošljejo, ako tega še niso storila, še tekom današnjega dne prefekturi prošnjo za potrditev novega odgovornega urednika. Prošnji za potrditev novega odgovornega urednika je treba priložiti sledeče listine: 1) rojstni li»t, 2) potrdilo državljanstva, 3) kazensko spričevalo.
Odgovorne urednike je treba naznaniti pre-
fekturi, kakor že rečeno, in ne več državnemu pravdniŠtvu: Zato je treba napraviti prošnjo za potrditev tudi v slučaju, da hoče kak list predlagati istega odgovornega urednika, ki je bil do sedaj. Ako kdo izmed odgovornih urednikov še ni prejel vseh predpisanih listin, ki se morajo priložiti k prošnji za potrditev, mora kljub temu vložiti prošnjo še tekom današnjega dne. V tem slučaju naj se v prošnji pripomni, da se manjkajoča listina priloži naknadno, ka-i kor hitro jo prizadeti dobi od pristojnega ob-i lastva. Kakor smo se informirali, prefekture v takih slučajih ne bodo delale listom nikakih sitnosti.	_
Dr. Rybaf — dr. Wilfan
Naš ljubljanski dopisnik je napisal v nedeljski številki «Edinosti», kakor smo že naglasili, med drugim tudi te-le stavke: «Morda spoznajo sedaj — po sklepu trgovske pogodbe — vaši
sodržavljani italijanske narodnosti, da se vendar da z Jugosloveni živeti v prijateljstvu in da torej tudi ne gre preganjati ljudi, ki so naše krvi in italijanski državljani®.
Naglašaaje tistega «sedaj» je bilo umestno in povsem upravičeno. Opravičuje je vsa minulost. Kajti doslej — v predvojni in povojni dobi — naši italijanski sodeželani in sedanji sodržavljani niso mogli nikdar priti do" takega pametnega spoznanja. Nikdar si niso mogli predstavljati italijanske narpdne politike v naših pokrajinah brez sovraštva in gonje proti slovanskemu življu. Taka gonja je bila začetek, konec in cilj vse njihove narodne politike.
Spomine na to žalostno minulost je vzbudil te dni naš Piccolo* s člankom, v katerem je izražal svojo radost nad sklenjeno trgovinsko pogodbo, nad doseženim — kakor je rekel — gospodarskim sodelovanjem. Naglašal je, kako je v Beogradu zastopal interese Italije odličen Tržačan dr. Brocchi, med zastopniki Jugoslavije pa je bil dr. Otokar Rvbar. Torej moža, ki sta si stala nekdaj nasproti kot najodločnej-ša zastopnika dveh nasprotnih si taborov.
Kdor je v onih časih prisostvoval ostrim borbam med italijansko večino in slovansko manjšino v tržaškem mestnem svetu, je bil priča pogostim viharnim prizorom. Sedeži so razvrščeni v obliki podkve. Na skrajnem krilu večine je sedel dr. Brocchi kot glavni borec večine, na skrajnem levem krilu dr. Rvbar kakor glasnik slovanske manjšine. Sedela sta si torej naravnost nasproti. Kresale so se besede, da se je kar iskrilo in da je često srdito bučalo po dvorani.
Ta dva moža, nekdaj nepomirljiva nasprotnika. sta sedaj mirno skupno sodelovala na po-za gospodarsko zbližanje med Italijo in Jugoslavijo, < Piccolo» pravi, da to dejstvo ni brez pomembnosti, ker kaže nazorno veliko spremembo med sedaj in nekdaj, ko so bili odločilni vzroki spora in nesporazumljenja med obema narodoma.
Ali se ne zdi tržaškemu listu, da je s tem najstrožje obsodil vso dosedanjo politiko Italijanov napram slovanskim sodeželanom in sodržavljanom, tisto politiko, ki je poznala le sovraštvo in gonjo ter je enostavno izključala vsako možnost sporazuma in prijateljstva?! Res, roka večne pravice je, ki sili sedaj istega <-Piccolo»", ki je bil glavno trobilo tiste gonje, in ki je dra Rybara razkričaval kot brezvestnega hujskača, divjega in nepoboljšljivega sovražnika Italijanov, kot najemnika panslavizma in ruskih rubljev — da piše hvalo dru
Brocchiju in......dru Rvbaru, čeprav je ta
poslednji tudi danes isti Rybar, z istim slovanskim čustvovanjem, kakršen je bil tedaj, ko se je boril proti dru Brocchiju, isti Rvbar, ki ga je >Piccolo» obsipal z vsemi možnimi psovkami!
Iz posebnega razloga smo oživeli te spomine iz minulosti. Veren naslednik dra Rybara na vodstvu slovanskega tabora je danes dr. Wil-lan. In Wilfana obsipajo danes z istimi očitanji, kakor so nekdaj dra Rvbara! In istotako — po krivici! Ta poslednji je bil neustrašen borec za pravico svojega naroda, kakor mu priznava sedaj tudi «Piccolo». Dr. WiHan je prevzel njegovo častno in težko dedščino borca za pravico istotako brez vsakega sovraštva proti Italijanom, Kakor dr. Rybar žeK tuda dr. Wilian sporazum in spravo s sodeželaai drugega plemena ca podlagi medsebojne pravičnosti in medsebojnega spoštovanja! Kakor dr. Ryba? je tudi dr. Wilfan pripravljen za lojalno in plodno sodelovanje, na korist obeh vkupnosti. Će bo znal italijanski tisk prav razumeti dogodke, ki so dovedli do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, se bo morala — o tem smo uverjeni — zgodovina z drom Rvbafem ponoviti tudi z drom WiIlanom!
SREDNJEŠOLCEM I
Po mnogih nepriiikah smo si končno ustanovili svoje društvo, ognjišče okoli katerega se lahko zberemo v urah oddiha, da s svobodno besedo izražamo svoje misli. Velike so bile zapreke in nič manj ni kriva tudi mlačnost nas samih, da si nismo mogli ustvariti toliko potrebnega društva. Dolgo smo blodili, dolgo smo živeli brez pravega dela, ki nam gre kot srednješolcem, Poizkusi nekaterih požrtvovalnih ljudi niso bili zaman. Z ustanovitvijo ^Dijaškega krožka — Nikolaj Tommaseo —* so se uresničile sanje in želje marsikaterega. Temelj je postavljen. Zavedajmo se tega. Zavedajmo se pa tudi, da je to šele temelj in nič drugega. Nujno je potrebno uspešno, požrtvovalno in nesebično delo vseh, ki se imenujejo srednješolci, da z delom svojih rok sezidajo stavbo na tem temelju, ki nam bo v ponos in zadoščenje. Dovolj se piše v sedanjih časih o nalogah mladine sploh in srednješolske mladine posebej. Naj se zganejo vsi, na katere so te besede na^ slovljene, in naj prično s pozitivnim delom, kajti čas hiti.
Diiaški krožek «Nikolaj Tommaseo® ima namen zbirati srednješolce iz Trsta in okolice, da jim nudi potrebno izvenšolsko izobrazbo in stanu primerno razvedrilo. Tovariši, naj ne bo mlačneža med vami, ki bi ne hotel pred samim seboj opravičevati, da se odtegne delu. V sedanjem trenutku je vsak izgovor jalov in ni ga, ki bi si ne mogel utrgati drobtinico časa za našo stvar. To naj bo tudi zadnji poziv na vaš razum in srce.
Krožek ima svoje prostore Corso Garibaldi št. 31/1 levo, in uraduje ob torkih in četrtkih od 4 h do 6 h popoldne. Ima že več odsekov, nekaj jih namerava ustanoviti, tako, da se lahko vsak udestvuje. Vsako soboto se vrši sestanek s predavanjem. Ker upoštevamo poletni čas, se vrši sestanek na prostem, da združujemo prijetno s potrebnim. Vse podrobnosti zvedo tovariši pri tajniku ob uradnih urah.
Odbor dijaškega krožka «Nikolaj Tommaseo»
Pogreb sen. Piccol-ja. Včeraj popoldne se
ie vršil pogreb senatorja Jurija Piccoli-ja. Pokojnik je bil eden izmed prvakov laške liberalne stranke pred vojno. Udeleževal se je aktivno narodnih bojev v naši deželi. Bil je prvi predsednik znanega italijanskega društva «Lega Nazionale*, ki je izvajalo s podrobnim delom na šolskem polju poi ta lijanče valno politiko liberalne stranke na škodo našega naroda. Pokojnik je bil nadalje deželni poslanec in mestni svetovalec v Trstu. Po vojni je bil imenovan za profesorja na tukajšnji trgovinski visoki šoli in je postal tudi senator. Rodil se je v Rovinju in je pripadal k starejši gardi laške liberalne stranke.
Društvene vesti
Z. M. D. Danes zvečer ob 9. točno odborova seja. — Predsednik.
Hazena M. D, Z. Rc*an: V soboto točno ob 5 in pol zjutraj vaja. Zbirališče pred cerkvijo. Voisujejo se nove članicc. — Vodstvo.
M, D. Z. Rojan. Danes ločno ob 8. uri sestanek. — Predsednik.
Rz Saškega iivlienia
Padel z lokomotive. Sinoči okoli 18. ure je
bil prepeljan v mestno bolnišnico železničar Osvald Spizzino, star 30 let, stanujoč v Skednju št. 40. Pri izvrševanju svoje shižbe je m^ž na škedenjski postaji padel z lokomotive ter se, pri tem hudo pobil po spodnjem delu života; zadobil je najbrž tudi notranje poškodbe. — Sprejeli so ga v kirurgični oddelek.
V blaznosti hotel skočiti skozi okno. Težak Avgust Braida, stanujoč v ulici Tesa št. 65, je začel sinoči nenadoma kazati znake duševne zmedenosti. Poleg drugih neumnosti, "ki jih je uganjal, je revež tudi skusal skočiti skozi okno. Toda domači so mu to žalostno nakano preprečili ter poklicali na lice mesta zdravnika rešilne posaje, ki je dal nesrečnega moža prepeljati v opazovalnico.
Premogarjera nezgoda. Pri razkladanju premoga v prosti luki V. E. III. je 68-letni premo-gar Josip Frank, stanujoč v ulici Pondares št. 6. padel z 4 metre visokega ogrodja na tla ter si pri tem izpahnil en prst na levi roki in se precej hudo pobil po desni nogi.
Po prvi pomoči, ki jo je dobil od zdravnika rešilne postaje, je bil Frank prepeljan v mestno bolnišnico.
Nesrečna kopel. 34-letni Josip Petelin se je včeraj zvečer kopal na starem valolomu. Potem ko je preizkusil svoje plavaške zmožnosti, je hotel preizkusiti še svojo spretnost v skakanju. Toda imel je smolo, kajti pri skoku v vodo je zadel z desno nogo ob oster skalnati rob, ki mu je zaseka} dolgo in globoko rano na spodnjem delu noge.
Petelin se je podal na rešilno postajo, kjer je dobil potrebno pomoč.
Čehosiovasfei trgovec okraden. Predvčerajšnjim predpoldne je neznan zlikovec ukradel na gkvnem kolodvoru listnico čehoslovaškemu trgovcu Adolfu Kengesbauer, ro*k«n iz Prage, ki je imel odpotovati v Milan. V listnici je bil razen osebnih dokumentov trgovca spravljen znesek 320 lir in 1000 nemških mark. Kengen-bauer je naznafiil zadevo na kvesturi.
Aretacija zlikovca. Predvčerajšnjim popoldne so orožniki aretirali 30-letnega Bruna Bre-f mitz, .ker je ukradel trgovcu Adone Jebbi, ki j ima svojo trgovino v ulici Ginnastica št. 3, znesek 1350 lir. Pri aretaciji je imel Bremitz pri sebi šop ključev in par vetrihov. Bil je odveden v zapor v ulici Coroneo.
Poskusen samomor mladeniča. Preteklo noč, okoli poltretje ure zjutraj, so trije mladeniči, ki so se po sprehodu v Bošketu vračali po ulici Pindemonte v mesto, našli na neki klopi kraj ceste mladeniča, ki je bolestno ječal. Spričo močnega vonja po karbolni kfslini, ki se je širil krog njega, je bilo jasno, da se je mladenič zastrupil. Eden izmed mladeničev je šel najet neko javno kočijo, s katero je bil zastrupljenec prepeljan v meseno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izpral želodec. Čeprav se je ta operacija posrečila, vendar je malo upanja, da bo mladenič okreval.
Na podlagi osebnih listin, ki so jih našli pri njem, je bil mladenič spoznan za 21-letnega Ferdinanda Musina, stanujočega v ulici S-Francesco št. 29. Našli so pri njem tudi pismo, naslovljeno na domače, iz katerega je mogoče sklepati, da je storil mladenič obupni korak radi nesrečne ljubezni.	_
Vesti z Goriškega
Komen. V nedeljo 20. t. m. sta posetila našo občino gg. dr. Povh Alojzij in Pestotnik Janko v imenu društva «Prosveta» v Trstu. Dr. Povh je govoril obširno o koristi zavarovalnic goveje živine in je podal lepa navodila, kako jih na zakoniti pedtegi ustanavljati in voditi, da uspešno delujejo. Posebno je priporočal vzgajati čut vzajemnosti, ker mali kmet propade, ako ne najde v zadrugi pomoči, kadar ga obišče nesreča.
Odsvetoval je zavarovati živino pri Spekulativnih zavarovalnicah in priporočal male občinske zavarovalnice. Delokrog takih zavarovalnic je majhen, ^ar je koristno, ker se zavarovanci dobro poznajo med seboj in poznajo tudi zavarovano govedo. Tudi upravni troški so majhni, ker odbor vrši svojo službo brezplačno. Ker so v taki zavarovalnici prizadeti v slučaiu nesreče odbor in zadružniki, poskrbe vzajemno, da se ponesrečeno živinče kar najboljše vnovči.
Zlasti malemu kmetu je govedo največja vrednost njegovih premičnin, zato bodi njegova prva gospodarska dolžnost, da jo zavaruje.
Končno je predavatelj priporočal zvezo zavarovalnic goveje živine, ker čim večja je moč, tem lažja je pomoč.
Po temeljitem govoru dr. Povha je sledil razgovor, na katerem je predavatelj podal še razna pojasnila.
Udeležba ni bila baš velika, ker so bili kmetje zaposleni pri senu in pri žitu. Na prihodnjem sestanku-, ob ugodnejšem Času, bo imel g. predavatelj večjo udeležbo. Vendar je bil pouk jako uspešen in glas posameznikov se bo širil po celi občini.
Hvala društvu «Prosveta» in predavatelju na uslugi,, kakor tudi g. županu za prepustitev dvorane.
Ročini. V vasi Srednje nad Ročinjem so se igrali z vojnim strelivom m tudi nehote udarili ob kakšno skrito eksplozivno snov trije otroci, katere je strašno razmesarilo. Nedolžne žrtve so bile stare 8 let in so se imenovale: Mirko Hvalica, Alojz Leban in Miha Klemenčič.
Skrajni čas bi že bil, da bi županstvo ali druga merodajna oblastva kaj ukrenila, kajti nesreče teh vrst se na Kanalskem vedno bolj množijo.	.
Velika Gorica. Poslednji dve številki «Voce di Gorizia» razpravljata obširno o razširjenju dosedanje Gorice potom združitve okoliških občin z mestom. — Goriški list skrbno razmo-triva vse razloge, ki govorijo bodisi za ali pa proti združitvi, in prihaja do zaključka, da je zamišljena priključitev okoliških občin naravnost življenjska potreba goriškega mesta.
Ker se k temu vprašanju še povrnemo, navajamo za danes samo najslavnejše razloge, ki po mnenju goriškega lista in goriških Italijanov govorrjo za in proti združitvi.
Najvažnejši razlog za združitev je prenasiČe-nost dosedanjega mestnega ozemlja tako s stavbami kakor s prebivalstvom, ker fe prostor, na katerem se nahaja sedanje mesto, postal Gorici tako tesen, da jo ovira v vsakem .upravnem in gospodarskem razmahu. Razen "tega najvažnejšega razloga v prilog združitve naj navedemo še najsmešnejšega in sfcer, da so goriške ceste vsled tega tako prašne in blatne, ker se zanaša v mesto blato in prah iz zanemarjenih ulic goriške okolice. No, ta je pa že malo predebela, da se hoče nedolžnim okoličanom naprtiti krivdo za sloviti goriški prah in blato!
Najvažnejša razloga, k! govorita proti zd-ru-"žitvi, pa bi bila strah pred pomnožitvijo in okrepitvijo slovenskega življa v mestu in skrb radi velikih gospodarskih bremen, ki bi si jih
• tem naortila Gorica. Posebno zanimiva so
razmišljanja o strahu pred okrepitvijo slovenskega življa, ki je po mnenju goriškega lista docela neosnovan. Sedaj namreč šteje Gorica 26.500 Italijanov in 4Q00 Slovencev ,po zdru-f žitvi s petimi okoliškimi občinami (Ločnik, Štandrež, Št. Peter, Solkan m Podgora) pa bi štela Gorica 32.000 Italijanov in 13.000 Slovencev.
Ker živi po naših računih v dosedanji Gorici ne 4000 ampak 8.000 Slovencev, bi imela potemtakem velika Gorica 45.000 prebivalcev, od katerih bi bilo približno 28.000 Italijanov in 17.600 Slovencev.
Iz tržaike pokrajine
Razstava ljudske sole v Se sijanu. Izmed najlepših šolskih razstav, ki smo jžh obiskali te dni po Krasu, je bila razstava na ljudski Šoli v Sesljanu. Elegantno perilo, krasne vezenine v narodnem in holandskem motivu, pleteni koški in šatulje, cele konstrukcije iz lepenke, lesa in 'i!a, vse to izdelano čedno in natančno. Posebno dober vtis so napravili akvareli in pasteli majih umetnikov. Obiskovalci, v prvi vrsti stariši otrok, so pokazali razumevanje do teh novih del, ki jih šola poprej ni poznala v taki obliki, ter izrazili vso čast in hvaležnost požrtvovalni voditeljici gospe Mariji Kregan.
Borana poročila.
ogrske krone...........0.02 Tt)	0-0520
avstrijske krone.........OA32*	00836
češkoslovaške Ime........68 50	69 —
dinarji .............»7.3»	37.65
Ieji ...............10.—	10.76
marke ............. .—.—	—.—
dolarji.............. 28.05	23,15
francoski franki..........119.—	SlQ75
švicarski franki..........424.—	427.—
angleški funti papirnati......101.55	101.75
Hali oglasi
ki nudijo
izredno priliko
za veli
□ □ □ □ Nadaljujejo se naši veliki
OPUSTI
IZDELOVALEC jako važnega predmeta brez konkurence," v ^v.eHkem mestu Jugoslavije j išče Lit 120.000 za povečanje podjetja- Jam- j či s prvo vrednostjo. Ponudbe pod «Točno» * na ukravništvo »Edinosti*.	. 935 1
na
SLOVENCI POZOR! V bližini Izole je prodaj malo posestvo. Naslov pri upravni- |
štvu.
936
TRGOVEC, bivajoč v New-Yorku, išče osebo, ki bi bila pripravljena spremljati blago iz Trsta v New-York ali obratno. Ponudbe pod «Odhoda na upravništvo.	937
HIŠA (dvorec), 3 sobe parketirane, velika kuhinja, plin, vrt s trtami, — takoj na razpolago, se proda. Naslov pri upravniatvu.
938
UGODNA PRILIKA ZA NAKUP MLINSKE OPRAVE. V opuščenem valjčnem mlinu na Količevem pri Domžalah se proda vsa mlinska oprava, ki je še v dobrem stanju, po nizkih cenah. 5 valjčnikov 340/200, 500/240, 500/420, 650/240, 300/200, 2 para umetnih in navadtfih kamnov 1H) cm, razni snažilni in Čistilni stroji z niešalnico, cilindri z vsemi pripadajočimi deli. Proda se skupno in posamezno. Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. Domžale pri Ljubljani.	878
MIZARSKE KLOPI, obliči, pile, vijaki, žeblji,
železna, bakrena in medena žica, žage vseh i vrst i. t. d. Skladišče železnin. via Filzi I
št. 17.
915
ZobozcSravnik
Ali? kvarijo vaš ote
mozolikl madeži
BABICA, avtortzirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	542
IV. LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15 do 25.
avgusta 1924. Popust 30 % na italijanskih, 50% na jugosiovenskih železnicah. Vizum stane samo Dinar. 10.— Legitimacije Din. 50.— se dobavlajo pri Josipu Čehovin, Trst, XX Settembre 65/1	922
»icteiM m bolezni v ustm Id na
ipnjem za vsa ntaidranišlta Hi zstotetaiftj opravila
o Gorici, nc Travniku 20 (Ffczza Mti liM ?3
od 9-12 in od 3*1.	(27
V SLUŽBO se sprejme gospodična ali gospa, vešča v urad o vanj u pošttne službe (kot eks-peditorka). Zglasa t i se S posebnimi spričevali do 1. avgusta t. 1. Naslov pri upravni&tvu.
934
Zlato, srebro, krosi®, platin, zobovie
kupuje
Zlatarno Albert M
Trst, Via Mazzlni 4C
trdnice
efeiis
bule
tvori
eciemi
in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi ko-i že in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z i arlifelidično vodo «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki jc na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecnc antifelidično vodo, ki jo izdeluje lekarna: «Alla Madonna della Salute^ Trst, Sv. Jakob.
Zaloge: Videm, lekarna Filipuzzi, Gorica, lekarna Pontoni Reka, lekarna Catti, Pula, lekarna dr. Rodini s, Via Carducci.	(6)
□ □ □
D □
□ □ □
n □
c
K
lO
t
o
D □
□ □
D
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.- popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicoio 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZI4 — FIUME — MILANO — Z AR a.
evsko opsradjsz Jugoslavijo
Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovanske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.
Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
vloga v Dinarjih ttr Jih obrestuj« najbolje po dogovoru.
d o
□ □ O D □ OOPPPOOPO PPPP ppppp p P P D P p p p u □ □ □ □ d n p □ p □ a
□
D P P
P P P P O IG
fo
(
i a
i a
I
i i j a j
I a
1° ip
a
PODLISTEK
W. Coltinis
0REZ IMENA
(64)
Roman.
«Ali ste si na jasnem, kaf bi radi o Usti osebi izvedeli?«
Popolnoma. Najprej bi hotela vedeti, kje
živi*.
Dobro. In potem?* *Potem moram poznati njegove navade, v katero družbo zahaja in kako rabi denar.* Zamislila se je nekoliko. «In potem 5e nekaj; zvedeti moram, če se nahaja ▼ njegovi hiši kakšna ženska, bodisi da je sorodnica ali u-praviteljica, ki ima kar vpliva nanj*.
'Do seda| je stvar nedolžna*, je odgovoril kapitan Wragge. «Kaj potem?* «Nič dalje, drugo je moja stvar.* Oblaki na kapitanovem čelu so se razpršili. In ko je s svojo bistroumnostjo pretehtal vse mogoče okolnosti, je sklepal sam pri sebi: «Ta stvar prinese nesrečo ali denar. Ce pride nesreča, tedaj ji zmuznem skozi pTSte.^ če pa prinese denar — tedaj se bom potrudil, da ji pomagam z ozirom na bodočnost.*
Magdalenine premikajoče se oči so ne zaupno opazovale kapitana.
"Kapitana, je rekla, «če potrebujete časa za odločitev, tedaj povejte mi».
-Niti trenotka. Le zaupajte moji skrbi svojo dramatično pot, svoje skrivne poizvedbe in svoje nameravano potovanje iz Jorka. Jaz sc-m vam popolnoma na razpolago. Govorite — ali me sprejmete?*
Srce ji je bilo skoraj slišno; ustnice so ji po-sivele — toda izrekla je: »Sprejmems.
Globoka tišina je zavladala. Magdalena je sedela nema, nedoločen strah pred bodočnostjo jo je popadel, ko je dala odgovor.
Kapitan je očividno pretehtaval bodoče dogodke in nepredvidene slučaje in spustil jc obe roki v velika žepa svoje suknje, kakor da je hotel poskusita, ali sta pripravljena sprejeti dovolj zlata in srebra, ki ga je v preroškem duhu že pobiral,
• Najprej,® je rekel, *je treba uvaževati čas. Ali bomo te poizvedbe za sedaj odložili, ali naj takoj začnemo?*
«Za sedaj počakamo,* je odgovorila Magdalena. -Predno začnemo, želim imeti popolno varnost pred vmešavanjem mojih sorodnikov 1 v moio zadevo.»
• Dobro. Prvi korak za dosego lega niuiatna je — oprostite mi vojaški izraz — da napravimo umik iz Yorka. Tako daleč mi te pot jasna, toda glede drugih maršnih poveli {kakor pravijo pri vojakih) sem popolnoma v temi. Naslednja kretnja bo v službi vaših dramatičnih ciljev in nato sem pripravljen, kakor hitro mi kaj več poveste. Kako ste prišli na to, da mislite na gledališče? V vaših očeh vidim sveti ogenj; kdo ga je zanetil?
Samo ena pot je bila Magdaleni na razpolago za odgovor na to vprašanih. Pobegla je v one čase. ki so za. vedno odhiteli, in mu pripovedovala o svojem nastopu v Evergcen-Lodge. Poslušal jo je sicer s svojo običajno vljudnostjo, toda očividno ga ni ta povest posebno utešila. On ni rad verjel sodbam prijateljev, in oni mož od stroke je govoril bržkone kot plačanec, ki se priporoča za bodoča naročila.
«Zanimivo, zelo zanimivo«, je pritrjeval, ko je Magdalena končala, »toda praktičnemu možu je to premalo; jaz moram imeti o vaših sposobnostih dokaz. Svoje dni sem bil tudi az odru. «Tekmecc poznam dobro od začetka do konca. Potrebujem samo, da mi predn;;šate i »Lucijo* in «Juiijo». Ce niste pozabili besedila —».