Poštnina plačana v gotovini.
SOBOTA, 11. oktobra 1990.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1̇50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
S prilog
jin List s Kalend. Srca Jezušovoga                      Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Glasilo Slovenske krajine
Prošnja do agrarne oblasti.
Podpisani v imeni sirot, šterih vnoge so v tak velkoj nevoli zavolo penez, ka niti telko nemajo, da bi dače plačale, prosim prav ponižno agrarno oblast i gospoda inženera, ki parcelira veleposestniško zemlo pri veleposestvi grofice Marije Zichy, naj se tečas ne pobirajo stroški izmeritve, dokeč ne pride odgovor nazaj od banske uprave, kama je narod po zadrugi i tüdi po občinaj v določenom roki prizivao proti odloki nižje agrarne oblasti zavolo meritvenih stroškov. Če višja oblast odbije priziv, je jasno, da more plačati, če ga pa odobri, te pa nastane neprilika nazaj plačüvanja. Zakon od 1. 1925. vrže te stroške na veleposestvo. Naj se počaka na rešitev i te naj se pobirajo po plačilnoj možnosti sirot izmeritveni stroški. Naj se da nekši rok, ka si te siromaški narod more spraviti potrebne peneze. To prosim za sirote, v imeni pravice i smilenosti. Narod, ar je pošten, plača do zadnjega krajcara vse, samo naj se ga počaka.
KLEKL JOŽEF predsednik Agr. zadruge.
Pismo iz Kanade.
Vaš list mi je zvest prijateo. Zahvalim se vam, ka mi ga redno pošilate. Ravnotak Marijin list, šteroga sam si že jako dugo nameno naročiti i sam ga ne mogeo, ar sam ne meo stalnoga mesta i me prav veselij i tüdi dosta cajta mám ga prebrati.
Eti v Kanadi so zdaj preveč slabe razmere. Delo se prav žmetno dobi, pa či ga ravno što dobi, pa je slaba plača. Vsaki ide od doma. Misli, ka de v Kanadi doláre polejci slüžo. Ki to misli, se jako moti, ka se tü prav jako trdo slüžijo. Fabrike, lesne žage i Polska dela stojijo. Farmarje tüdi jako delavcov ne potrebüjejo. Mi, ki delamo, mamo telko ka se živemo.
Tak z najlepšim pozdravom
JOŽEF ČEH.
Mednarodna kmečka organizacija.
Letos avgusta je slavila Belgija Stoletnico svoje neodvisnosti. Pri toj priliki je mela v Antwerpni spravišče „Mednarodna agrarna (kmetijska) komisija“, ki ma svoj Sedež v Parizi. Najznamenitejši kmetijski strokovnjaki so predavali od vseh gaspodarskih, posebno kmečkih zadev. Komisija je sprejela na spravišči naslednje resolucije :
I. Mednarodna agrarna komisija ugotavla, da povekšanje svetovne kmetijske produkcijo povzroča silen Pritisk na cene kmetijskih pridelkov, to kmetijsko krizo poostrüje. V zadnjoj dobi se pojavlajoča splošna gospodarska kriza je samo posledica žmetnih razmer, v šterih se nahaja kmetijstvo večine držav. Mednarodna agrarna komisija zato opomina vlade i narode, da je v kmetijskih državaj za odstranitev ne samo kmetijske, nego tüdi splošne gospodarske krize (v industriji trgovini i obrti) prvi in najvažnejši predpogoj te, da se zvišajo cene kmetijskih pridelkov.
II. V drügoj resoluciji naproša mednarodna agrarna komisija razne zavode, ki izdajajo poročila od tržnoga položaja i cen, da z njov sodelüjejo. Poročila se bodo izdajala v francoskom, nemškem i angleškom jeziki.
Poseben odsek za kmetsko zadrüžništvo je razpravlao posebno od kmetske zadružne vzgoje. Te odsek za zadrüžništvo bo meo še velki vpliv na razvoj kmečkoga zadrüžništva.
Prihodnji mednarodni kmetijski kongres se vrši Prihodnje leto junija v Pragi.
Ka je mednarodna agrarna (kmetijska) komisija!
Ustanovili so jo že pred skoro štiri desetimi leti, kda je bila Svetovna razstava v Parizi 1. 1889. Od toga časa so mednarodni kmetijski kongre si postali stalna ustanova, ravno tak pa je postala stalna ustanova tüdi komisija, ki bi naj te mednarodne
agrarne kongrese po različnih državaj prirejala. Zato je „Mednarodna agrarna komisija“. Mednarodni kmetijski kongresi razširjajo napredek v kmetijstvi po vsem sveti.
Do svetovne vojne je bilo 10 takih agrarnih kongresov. Po vojni že 5: v Parizi, Varšavi, Rimi, letos pa meseca junija v Bukarešti i avgusta v Antwerpni. Ka pomenijo ti kongresi za kmetijstvo, kaže izredno bogastvo predmetov, ki se na njih obravnavajo: poljedelstvo, travništvo, živinoreja, melijoracije, gozdarstvo, vinogradništvo i kletarstvo, sadjarstvo i vrtnarstvo itd., letos pa predvsem agrarna kriza. Za vsa pitanja kmetijstva se briga pariška komisija, ki je v teki zadnjih let postala središče kmetijskih i kmetskih organizacij sveta.
Pri posvetüvanjih na svetovnoj gospodarskoj konferenci so gospodje spoznali važnost kmetijstva za svetovno gospodarstvo ino so začnoli povdarjati, kak je od kmetijstva odvisna industrija i trgovina. Prišli so do osvedočenja, da mora spodleteti vsaki načrt gospodarske ozdravitve, če se zanemarja kmetijstvo i Če se pitanja kmetijstva ne rešüjejo na prvom mesti.
Uspehi na svetovnoj gospodarskoj konferenci i zavest, da je kmetijstvo bilo na njoj še pomanklivo zastopano, je kmetom očivestno pokazala potrebo, da si ustvarijo mednarodno organizacijo. Prvotno so šteli ustanoviti samostojno mednarodno Kmečko zvezo. Sledi so te načrt opüstili i sklenoli, naj se kak stalna ustanova prirerajo mednarodne konference (posvetüvanja) kmečkih organizacij. S tem se je misel mednarodne kmečke organizacije približala nalogam že obstoječe „Mednarodne agrarne komisije“ v Parizi. I naskori potom se je Mednarodna konferenca kmetijskih organizacij priklüčila „Mednarodnoj agrarnoj komisiji“ kak poseben gospodarsko-političen oddelek.
Tak je Mednarodna agrarna komisija v Parizi postala središče i zbirališče kmečkih i kmetijskih organizacij celoga sveta. Na svojem spravišči v Beči meseca maja 1928 je Mednarodna agrarna komisija spremenila svoja pravila tak, da je še bole povdarila svoj značaj kak „Mednarodna zveza kmečkih i kmetijskih organizacij“, v § 1. pravil jasno določa svoj program, „da bo zastopata interese kmetijstva v mednarodnih pitanjih i pospešüvala kmetijstvo na tehničnom, znanstvenom, gospodarskom i socialnom poli i da bo v smisli pravil orgnizirala mednarodne kmetijske kogrese. Kotrige Mednarodne
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
2
NOVINE
12. oktobra 1930.
agrarne komisije so lehko vse narodne i mednarodne organizacije, ki se pečajo s tehnični, znanstvenim, gospodarskim i socijalnim pospešüvanjom kmetijstva.“
Tak si je kmečki stan ustvaro svojo mednarodno organizacijo, ki ga bo zastopal pred Drüštvom narodov i po njem vplivala na Usodo kmetijstva v posameznih državaj.
Mednarodno zbližanje kmečkoga stana je velikanske važnosti ne samo za kmetijstvo, nego tüdi za trajno zasiguranje svetovnoga reda i mira.
Tüdi naša Kmečka zveza je pozvana, da na svojem področji pri tom deli krepko sodelüje !
„Jutri“ v odgovor.
V 225. Štev. „Jütra“ me Pc. pita v dopisi „Dolnja Lendava“ naj povem, kak dühovnik, šteri nacionalisti so prefarbali napise v D. Lendavi. Odgovorim, da niti jaz, niti Novine neso trdile, da bi to napravo kakši nacionalist. „Novine“ so pisale, da so to norijo napravili tisti, ki se držijo za stebre nacionalne i državne ideje na meji ali v državi.“ Novine neso od narodnjakov nikaj pisale. Če mi Pc. naznani tiste lüdi, ki se za stebre države držijo, potem bom mogeo povedati jeli so tisti stebri na šterih sloni država Jugoslavija i če se je na te mislilo ali ne. Naj se začne iskanje teh stebrov pri Hotizi i se ide da Dolnje Lendave, iz Lendave v Dugovas, odtec v Turnišče i tak naprej po celoj državi. Naj se javijo stebri države. Gospod Pc. naprej z meni državnih stebrov. Pravi narodnjaki, ki delajo, trpijo, se žrtvüjejo za narod i državo, kakšekoli politične pripadnosti so bili prle, naj bodo uverjeni, da se na nje nikdar ne mislilo. Ti so najmre tak skromni, da sebe za stebre države ne držijo.
Klekl Jožef, dühovnik.
Kalendar.
oktober     (31 dni)             42. teden.
tedna
13
14
15
16
17
18 19
pond.
tork
sreda
četrtek
petek
sobota
nedela
Rim. kat.
Slavolüb Kalist Terezija Gal
Jadviga Lukač Peter Al.
Evang.
Eduard
Kalist
Hedviga
Gal
Florentina
Lukač
Ferdinand
Senje: 13. Čakovec, 14. Ljutomer, 15. M. Sobota, Nedelišče.
Vreme:     Nestanovitno.      Vet-
rovno.
Murska Sobota
— Slovo. V četrtek nas je zapüsto g. profesor Milač, ki je več let včio
na našoj gimnaziji. Tak v šoli kak tüdi zvün šole pri Prosvetnoj ekspozituri je dosta včino za našo krajino. Žmetno nam bo za njim. Za vse, posebno za njegovo velko lübezen do naše gimnazije, se njemi prisrčno zahvalüjemo i njemi na novom mesti v Maribori Želemo vnogo blagoslova.
—	Otvoritev trgovske šole. Preminoči teden je predsednik trgovsko ga gremija, g. Fr. Čeh otvoro gremijalno trgovsko nadalüvalno šolo. Pri otvoritvi so bili zastopniki: glavarstva, občine, gremija, gostilničarske zadruge itd. Šolo vodi g. šol. upravitel Gabrijelčič. Obiskuje jo 25 vučencov.
—Cementeranje lagvov. V tork i sredo (14. i 15. t. m) se vrši cementeranje lagvov.
—Mikloža Zala. V soboto večer i v nedelo popoldne ob treh bodo igrali v Sokolskom domi lepo narodno igro „Miklova Zala“. Predstave so posvečene 10 letnici koroškoga plebiscita.
—	Opomin. Podpisani opominajo občinstvo v M. Soboti i kroglini, da je dovica Fekete Gerő, roj. Knész Mariška od podpisanih oslobojena vseh obveznosti i ne pooblaščena od njihove strani izvrševati kakše posle. Nikakše odgovornosti ne prevzememo tak v zadevaj, štere bi sklenola ona kak tüdi v onih ne, štere bi skleno Knèsz Štefan. — Knész Ludvik, Knèsz Franc, Knész Jožef, Knész Ladislav, Koczén Ladislav, prebivalci Newyorka.
—	Martinišče. Prihodnjo nedelo popoldne ob 3 vöri bo v našoj domačoj kapelici mesečni shod za salezijansko sotrüdništvo s popunimi odpüstki. Od zdaj naprej bo te shod vsako drügo nedelo v meseci.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden
glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
Ka novoga v Belgradi ?
Povrno se je zvünešnji minister dr. V. Marinkovič, ki je v Ženevi zastopao našo državo.
Obisk najvekšega europskoga zrakoplova. V nedelo se je spüsto na tla „Junker G. 38“ najvekši europski zrakoplov. Lüdstvo je sprijalo zračnoga velika z velikanskim navdüšenjom.
Novi učni načrti. Ministerstvo prosvete je na podlagi zakonov od vučitelišč i srednjih šol izdalo nove učne načrte.
Zakon od elektrifikacije države. Trgovinsko ministerstvo je zdelalo zakon od elektrifikacije naše države.
Svetovna politika.
Romunski ministerski predsednik, Maniu je odstopo. Zrok odstopa je slabo zdravje.
Revolucija v Braziliji. V amerikanskoj državi Braziliji je zbruhnola proti vladi velka revolucija. Pri revoluciji je vdeleženih na desetjezere lüdi.
V Španiji vre. Pravi boj se vrši med monarhisti i republikanci. V Bilbau je morala nastopiti tüdi Policija.
Volilni boj v Austriji je od dneva do dneva bole oster. Vse kaže, da pride med vladov i socialističnov opozicijov do močnih obračunavanj.
Slovenska krajina. 10 letnica koroškoga plebiscita.
Deseti oktober 1. 1920. je s čarnimi literami zapisani v zgodovini naše domovine, posebi pa še v zgodovini slovenskoga naroda. Te den smo zgübili po lüdskom glasüvanji slovensko Koroško, „biser Slovenske zemle.“ Zavolo toga žalost napunjavle naše narodno srce.
Te dni se proslavi po našoj domovini deseta obletnica žalostnoga dneva, z želov da bi kem prle-dočakali den, kda bo Slovenska Koroška znova naša.
Dragi rojaki, tü pa tam se najde človek (takših je jako-jako malo), ki pravi, da bi Jugoslavija zgübila tüdi našo krajino, če bi prišlo do plebiscita. Što nas tak sodi, nas sramoti, ar smo Slovenci i Jugoslovani. To bi pokazali tüdi z glasüvanjom.
Kda obhajamo 10 letni spomin žalostnoga koroškoga plebiscita, si znova postavimo pred oči, ka je naša naloga. — Na meji smo. S tem smo postavleni za obmejne stražare. Od takših stražarov se še posebno zahteva, da so zavedni i odločni. Svojo Zavednost i odločnost moramo kazati s svojimi djanji. To zahteva od nas domovina, ki je naša slovanska mati.
Jugoslovanski düh puni naše srce. Lübezen do domovine nam prevzema čüstva. Naše delo bo, da se te düh i ta lübezen še bole vtrdi i obine tüdi srca tistih malobrojnih, šteri se v lepoj Jugoslaviji še ne čütijo popunoma domače. So tüdi takši, a teh je tak malo, da niti v račun ne pridejo. Nasprotniki pa tüdi tej neso.
Sin Slovenske Krajine je Jugoslovan. To naj si zapomni vsaki.
*
Zastopstvo Transocenika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.	20
12. oktobra 1930.
NOVINE
3
—	Zahvala. Za god sem dobo telko čestitke, da na se nemrem posebi odgovoriti, zato se zahvalüjem vsem na tom mesti. — Urednik.
—	Plača za verno slüžbo. Oktobra 2. sta se zdala v Črensovskoj cerkvi Žunič Ignac i Režonja Lujza. Sneha je dvanajset let verno slüžila pri zdajšnjem g. župani, Kolenko Ivani. Za vernost dekle je g. župan na svoje stroške dao napraviti goščenje mladomi pari i vsem gostom. Oba mladoženca sta bila v pesmarskom zbori, mladoženec je tüdi med kotrigami godbe. Za trüde se njima je pri goščenji zahvalo g. Luthar Števan pevovodja i šolski upraviteo v Črensovcih.
—	Nesreča starca. Šestdesetdevetletni Lepoša Jožef iz Markovec je v soboto večer gnao kravo. Živinče se njemi je splašilo, začnolo bežati i je vleklo starca za seov. Pri tom je siromak prišeo pod kola, štera so njemi Šla prek noge i so njemi jo potrla. Spravili so ga v sobočko bolnico.
—	Črensovci. Preteklo nedelo so meli v „Našem Domi“ spravišče nabiralci i nabiralke za „Dom sv. Frančiška“ i lübiteli sirot z večih far. Zborovanje je otvoro vlč. g. Jožef Klekl, predsednik odbora. Pozdravo je navzoče s prav toplimi rečmi, se njim je zahvalo za goreče delo, štero so zvršili za sirote i je dao reč. Č. g. Jožefi Bakani iz M. Sobote, ki je meo dugši govor od sirot. Blagajnik je dao svoje razveselivo poročilo, dve deklici, Siroti sta meli kratek, a lep dialog, pevski zbor je pa pod vodstvom našega marlivoga i prilüblenoga g. školnika zaspevao jako lepe i genlive pesmi. G, predsednik šče je na kratko povedao na mesto betežnoga g. tajnika od odborovoga dela, je proso zborovalce za nadaljno pomoč i je zaklüčo zborovanje. To de obširno popisano v Marijinom listi.
—Sprememba v občini. Glasom odloka kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 15. septembra 1930, št. II. 28.389 sta na podstavi čl. 3. zakona z dne 6. januara 1929, Uradni list št. 13/5 razrešena gospoda Filo Štefan in Hari Janez mesta občinskih odbornikov občine Panovci in postavlena za občinska odbornika imenovane občine Hari Aleksander in Kukojca Adam, oba posestnika v Panovcih.
—Rojari. Vnogi ne ve, kam bi z medom. Včelarska podrüžnica v Dolnjoj Lendavi si prizadevle, da bi ves naš med odala. Što svojega meda nemre odati, naj sporoči predsedniki Leskovec Ivani v D. Lendavi, kelko meda ma, kakšo vrsto i za kakšo ceno ga da. Dati more tüdi vzorec.
 Naši visokošolci. Letos ma naša krajina znova več visokošolcov. Izmed teh so šli gg: Camplin Ivan (Bogojina) i Škraban Franc (Krog) v bogoslovje, Jerič Mihael, Osar Franc, Maučec Jožef i Kranjec Mihael študerajo modroslovje, Glavač Štefan pravo i Titan Štefan medicino. Vsem želemo, da bi srečno prišli do svojega cilja v hasek našemi lüstvi i v čast domovine.
Iz sveta.
Fašisti opustošili slovensko tiskarno. V Vrhpolji pri Vipavi je bio v nedelo večer streljeni fašistični vučiteo i občinski tajnik Sottosanti. Što ga je strelo, se ne ve, itak pa so fašisti iz maščüvalnosti taki vdrli v Gorici v uredništvo i tiskarno „Novega Lista“, ki je v Italiji edini slovenski list. Tiskarniške i uredniške prostore so opustošili i so tüdi hišo šteli zažgati, a so jih vojaki pregnali.
Med igrov obešen. V vesi Futočka pri Novom Sadi so se deca igrala — obešanje. Deca so napravila na šinjek Filipa Vebra zanko i so ga obesili na nekši klin. Dete je obledelo i omedlelo. Deca so se zavolo toga prestrašila i zbežala. Tak je našeo dečak po noriji smrt
Zrakoplov se razbio. V Dresdeni je prileto na zemlo zrakoplov „D. 1930.“ i se je razbio. Devet potnikov je našlo pri tom smrt.
Kakša bo zima ? Nemški vremenoslovci napovedujejo za drügo polovico oktobra i za november jako mrzlo. Zima bo mokra, pa ne premrzla.
Velka razprava v Zagrebi. Pred okrožnim sodiščom se vrši Sodna razprava proti bivšemi carinskomi blagajniki Vladimiri Vraniči i trgovci Štefani Maričiči, ki sta obtoženiva, da sta poneverila 5 miljon 129 jezer Din. državnih penez.
Nesreča v rudniki. V borskom rudniki je v tork eksploderao koteo, v šterom izdelüjejo žveplo. Dva delavca je bujlo, dva pa sta močno ranjeniva.
Tri smrtne obsodbe. V Indiji so v soboto obsodili na smrt tri upornike. Zvün toga so obsojeni : 7 na dosmrtno vozo, eden na 7 let voze i eden na tri leta.
Grozna nesreča v zraki. Angleški zrakoplov „R. 101.“, ki je bio najvekši na sveti, se je podao na pot proti Indiji. V soboto noč ga je zadela nesreča. Naednok so eksplodirali kotli za bencin. Zrakoplov se je vužgao i tresno na zemlo. Zgorelo je 50 potnikov, med njimi tüdi lord Thomson, angleški minister za letalstvo.
Kraleska zaroka. Bolgarski krao Boris se je zaročo s princezov Ivanov, najmlajšov hčerjov italjanskoga krala. Tomi se pripisüje velki pomen, ar pripela do zbližanja med Italijov i Bolgarijov.
Išče se žage (folgater)
Što ma na odajo, naj javi ZRINJSKI ANTONI, Lucova, p. Gornji Petrovci.
Što odavo ali küpüje posestvo, hišo,
naj se obrne na A. BAČIČ zastopstvo real. pisarne v Dol. Lendavi, Glavna ulica 18.
Zastopstvo ma na odajo v Dol. Lendavi edno posestvo: 19 plügov zemle s hišov i štalov, cena 120.000 Dinarov;
edno lepo posestvo v Prekmurji poleg državne ceste: 8 plügov zemle, 4 plüge loga, lepa zidana hiša, štale s celim inventarom, cena jako nisika ;
edno dobroidočo gostilno v Varaždini: 5 sob, štale i 3 plüge zemle. Cena 180.000 Dinarov, nadale oda več menših i vekših posestev i goric.		 	3
IZŠLA JE
BIASNIKOVA

ELIKA


za navadno leto 1931.
ki ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni.
V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesečni mi vremenskimi i dnevnimi znamenji ; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — kalendar za proslavne i protestant; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijskoj Benečiji — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj ; — popis vseh važnih domačih i tüjih dogodkov v Preteklom leti ; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih i odličnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmetovalec i žena v hiši. —
Cena 5 Dinarov.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni J. BLASNIKA nasl. d. d. v Ljubljani. 10
4
NOVINE
12. oktobra 1930.
ZA NEDELO.
Po risàlaj osemnàjsta.
Evang. sv. Mátaja vu 9. táli.
Vu onom vremeni Stopivši Jezuš vu ládjico, prek se je pelao i prišao je vu svoj váraš. I Ovo prinesli so k njemi z žlakom vdarjenoga na posteli ležéčega. I vidivši Jezuš vero njihovo, pravo je z žlakom vdárjenomi: Vüpaj se sinek; odpüščajo se tebi tvoji prehi. I ovo neki z-pisáčov pravili so vu sebi: ete blázni. I kda bi vido Jezuš mišlenja njihova, prao je: zakaj mislite hüda vu vaših srcáj? ka je ležej povedati : odpüščajo se tebi grehi tvoji; ali pa praviti: stani gori i hodi? naj pa znáte, ka Sin človeči má oblást na zemli odpüščati grehe, teda je velo z žlakom vdárjenomi: stani gori, vzemi postelo tvojo, ino idi vu hižo tvojo. I gori je stano i odišao je vu hižo svojo. Vidévši pa lüdstvo zbojalo se je i dičilo je Bogá, ki je takšo oblást dao lüdem.
Delavski Dom v M. Soboti.
Vsem delavcom, šteri so mi poslali pozdrave i voščilo za moj. god, se prav iz srca zahvalim i želem, da se vsi zdravi i srečni pa zadovolni skoro povrnejo k svojim dragim.	FRANCE KEREC.
Darüvali so na Dom v dinaraj: Iz Lucove: Kolar Jožef paler 100; iz Brezovice : Raščan Štefan 20; iz Francije sta poslala Kovač Štefan i Bagar Jožef 21; iz Petanjec: Vogrinčič Fran 50; iz Poznanovec: Gyergyek Miha 20; iz Pečarovec: Kolar Marija 10, Kolar Miha 50, Zeljko Štefan 50, Vilo Ana 10; iz Trdkove: Gubič Franc 53, Fartek Štefan 30, Rogan Lovrenc 25 ; iz Vančavesi : Ratnik Franc 30; iz Tišine: Hojeker Marija 30; iz Rankovec: Lukač Marija 20, Kerčmar Marija 20; iz Markišavec: Županek Ivan 10; iz Motovilec: Zrim Janez 30, Forjanič Alojz 30; iz M. Sobote: Kozic Viktor 50; iz Pečarovec: Zelko Treza 50; iz Pužavce: Vukan Geza 30; iz Ivanovec: Terplan Marija 30; iz Ivanjec: Marija, Marta, Ana Benkovič, Treza i Ludvik Vinkovič, Marija i Elizabeta Jerič i Agneš Jerebic vsaki po 6 dinarov; iz Kostanovec: Füredi Adolf 58, Zavec Irma 5, Ovček Marija 20, Rituper Ida 10, Filo Lina 2, Novak Stefan 10; iz Križevec: Gergar Etelka 2, Luthar Ludvik 20 dinarov; iz Dugevesi pri Lendavi : Bantai Katica 50, Casar Roza 25, Gazdag Marija 25 dinarov.
Odbor se vsem darüvalcom prav lepo zahvaljüje i žele pa prosi tüdi drüge naj posnemajo i doprinesejo ka so mogoči za svoj Dom.
Za volo vnogoga dela smo ne bili mogoči prle objaviti imena darovnikov i je prosimo naj nam to ne zamerijo! Odbor za zid. Del. Doma v M. Soboti.
Kmečka zveza za kmečke haske.
1. Vinogradništvo i sadjarstvo
a) Dozdašnjo, postavka banovinskoga proračuna „Nagrada za vzorne Vinograde, pobijanje direktno rodečih trt, prispevki za. nabavo trt“ naj se ohrani i poviša. Izvršüje pa se ta postavka najbole tak, ki ščejo direktno rodeče zasaditi žlahtno trto, dava-
jo brezplačno ceplenke i to v soglasji z zakonskimi določbami za regeneracijo vinogradov.
b)	Tüdi se naj vinogradnikom davajo brezobrestna posojila za obnovo vinogradov v legaj, ki so za produkcijo kvalitetno vin primernih.
c) Krajevnim razmeram bi odgovarjalo, da se premije za izvoz vina davajo že od 10 hl izvoženoga vina naprej namesto dosedaj določenih 50 hl. Prosimo, da se tozadevna določba v pravilniki spremeni.
d)	Zadnja leta so razni sadni škodlivci posebno cvetoder napravili našemi sadjarstvi ogromno škodo. Stvar de naskori tak katastrofalna kak v Srbiji pri slivaj. Da se toj katastri izognemo, prosimo bansko upravo, da zviša postavko. „Podporo i nagrado za Pokončavanje sadnih Škodlivcov “ ino predvidi pomoč sadjarom posebno v toj obliki, da razdeli v najizdatnejši meri sadne škropitnice.
AGRARNE ZADEVE
Ne pozabite dnes tjeden na občni zbor Agrarne zadruge v Črensovcih. Vršo se bo ob edenajsetoj vüri predpoldnom kak je bilo dnes tjeden razglašeno v Črensovcih v »Našem Domi“. Svete meše so v Črensovcih ob 7. i 10. vüri s predgov. Pridite vse kotrige od vsakoga Veleposestva, nesamo od beltinskoga i sobočkoga. Za vse kotrige je jako Važen te občni zbori
Odposlanci pazite na to ! Vsaki Odposlanec naj čaka s svojimi kotrigami pri vrataj Doma i svoje legitimira. Nišče se ne püsti na zbor, ki ne je kotriga. Ar se bodo kontrolirali navzoči, naj si vsaki prinese s sebov pristopnico, ka se ž njov legitimira, ka je kotriga Agrarne zadruge.
Mašetarje na deli. Tožijo se nam z edne občine, ka sta prišla v njo dva mašetara za odajo veleposestniške zemle. Eden bivši frančiškan, drügi pa bivši občinski gerent. Oba sta lüdi napelavala, da küpijo agrarno zemlo. Če drügikrat pá pridejo kakši mašetarje, njim nikaj drügo ne pravite, kak naj idejo na delo, ne pa, ka iz sirmaškoga naroda žepa čakajo pomoč i z toga ščejo živeti. Mi Čakamo zakon, šteri pride za devet mesecov. Cena po zakoni bo nižiša, zato je pa te peklenski podrk. Pametni bodite ! Revizija je minola, nišče po zakoni vam nemre vzeti zemle, če jo delate. Ne ste je dužni prle küpiti, kda pride zakon. Agrarne zadruge kotrige pa se odločijo dnes tjeden 19. oktobra na občnom zbori, ka napravijo. Vsi pridite na njega.
Nesramnost brez primere. Nekak se prtio lüdem, ka je da
zapreti, če do gučali, ka so ne dužni küpiti i ka čakajo zakon. To je nesramnost brez primere. Javite svedoki te slučaj zadrugi pismeno, ka toga ftička naznani oblasti.
Gospodarstvo
Rodovniško drüštvo v Dolgi vasi. V četrtek dne 11. septembra se je pri nas ustanovilo rodovniško drüštvo z odseki občina Banuta, Mostje i Dolnja Lendava. Drüštvo ma 62 kotrigi. Ogled živine se je vršo po občinaj. Prignanih je bilo nad 150 krav, od šterih je bilo Sprejetih v rodovnik 81, To so krave, ki so prvovrstne. Mlečna kontrola se je izvajao že od začetka toga leta, ki sta jo vodila izvežbana kontrolora. Po pregledi krav je g. kmetijski referent inž. Wenko zezvao občni zbor v hotel „Krona“, ki se ga je vdeležilo nad 100 lüdi. G. referent je meo na tom spravišči lepo Strokovno predavanje od napredüvanja živinoreje. Po dalšem strokovnom predavanji je Sledila volitev odbora. V odbor so izvoljeni: predsednik Kulčar Štefan, podpredsednik Žerdin Ivan, tajnik- blagajnik Ošlaj Josip; odborniki: Tot Josip i Rajter Ivan; mlečna kontrolora: Matjašec Štefan i Meselič Štefan. — Drüštvo je tüdi dobilo inportiranoga bika iz Švice. Bik je tak lepi i prvovrsten, da si človek že lepšega nemre predstavlali i je v oskrbi pri drüštvenom 
predsedniki.
Živinske razstave. V pondelek i tork sta se vršili v Puconcih i v Nedelici velkivi živinski ví razstavi simodolske pasme. Obe sta se jako dobro posrečili. Posebno v Nedelici so bile razstavlene jako lepe telice. Razdeljenih je bilo več nagrad. V Puconcih je dobila prvo nagrado krava Kühar Štefana, v Nedelici pa krava Horvat Verorne. Razstavi sta priredila rodovniškiva odseka, organizerao pa jivi je g. inž. Wenko, višji kmetijski pristav.
      Cene:
Penezi (9. oktobra): dolar Din 56—Argantinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8 (jako debeli Din. 9), krave Din. 3—5, teoci Din. 14—15 —, svinje Din. 14—.
Zrnje: pšenica Din. 140; žito 
Din 120; oves Din. 130, kukorca Din. 130, krumpli Din. 40, ajdina Din. 130, proso Din. 120, lenovo seme 300, novi grah črešnj. Din. 250, mešam Din. 200.
12. oktobra 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
GIDER MARIŠKA:
Vrag plebanošovoj pšenici.
Bila sta baba i ded. Baba je mela kokoš, ded pa kokota. Babi je nesla kokoš belice i je mela vedno peneze. Ded je pa bio vsigdar sühi brez krajcara v žepki.
„Hm, ti nikavredni kokot“, se razčemeri ded. „Jaz, ti že pokažem !“
Pa vzeme šibo i dobro naseka kokota. Kokot zbeži, ded pa s šibov za njim i ga bije dokeč ga more dojti.
„Kikriki! jaz pa idem v Varaždin !“ zaspevle kokot zleti prek plota. Pa ide kokot dale i sreča včelice. „Kam pa, kam, kokotek?“ ga pitajo včelice. „V Varaždin“, se možato obreže kokot. „Sedite mi na rep, či vam je vola, pa idemo sküpno“.
Kokot potüje z včetami dale i sreča lisico. „Kam pa, kam, kokotek ?“ ga pita lisica, „ Varaždin. Primi se mi za rep, či ti je vola, gospa lisička pa idemo sküpno.“ Tak potüje kokot z včelami, z lisicov naprej i sreča vuka. Tüdi vuk se pridrüži i se prime kokotovoga repa. Pa pridejo vsi do potoka. Tüdi potok vzemejo s sebov.
Tak potüje kokot z včelami, z lisicov, vukom i potokom naprej proti Varaždini. Tak pa pride med potjov do velke i lepe njive, na šteroj se je ravno zorila lepa pšenica.
„No tü se pa že dobro najem, da sam že tak lačen“, si misli kokotek i začne taki s klünom mlatiti pšenico. Tista njiva pšenice je pa bila plebanošova. „Idi i stiraj kokota z njive ! naroči stari plebanoš svojemi hlapci.
Hlapec ide, lüča v kokota i ga tira. Kokotek pa nešče iti iz pšenice, samo jo pridno klüka i zoble dale.
„Nemrem ga“, pravi tilapecplebanóši. „Če njemi ti nemreš straha dati, potom je to ne navaden kokot, nego je sam vrag. Idi po lüdi i jim
povej, da je sam vrag v mojoj pšenici. Naj pridejo i naj v božem iméni rešijo našo vés vragá“.
Hlapec resan odide i pozové lüdi, da naj pridejo i rešijo vés vraga. Lüdje pridejo resan: nešterni z biči, drügi s cepmi, tretji s koljom, i z drügimi rečmi hajdi vsi na vraga kokoteka. Gda bi ga že skoro dobili, pa pravi kokotek včelicam : »Včelice Pomagajte mi!“
Komaj kokotek to zgovori, že se sünejo včelice iz kokotovoga repa pa lüdem na nos, da so njim komaj vujšli. „Vrag je močen“, pravi stari plebanoš hlapci. »Idi sinko po celoj našoj fari i povej lüdem, kak je. Naj pridejo i rešijo našo faro vraga.“ (Dale)
Dober odgovor.
V	malom kraji na deželi je živo mladi fiškališ, ki si je domišlüvao, da bi se svet stavo, če njega ne bi biIo. Ednok so se zbrali občani, da se pogučijo, kak bi se dalo najležej odpomočti nešternim nedostatkom v občini. Nazoči je bio tüdi fiškališ, ki je šteo z nešternimi predlogi dokazati svojo bistroumnost. Eden izmed kmetov je pa po svojoj sküšenosti zavra čao vse njegove predloge kak nepraktične. Fiškališa je to jako peklo. „Vi mož ! je zaklicao jezno, „znate s kem gučite ? Jaz se nesem včio v konjskoj štali. Če vas zanima, vam povem, da sem študirao na dveh vseučiliščih.“ —„Pa ka zato ?“ je mirno pravo stari očanec. Jaz sam meo nekoč tele, ki je pilo mleko od dveh krav i če vas zanima, vam povem, da bole kak je pilo, vekše tele je postajalo.“
Vlasje njemi izpadajo.
V apoteko je prišeo siromaški možiček i proso mazalo, da bi njemi vlasje rasli. Apotekar ga je pitao: „Ali mate kakši beteg na glavi, da vam vlasje tak jako izpadajo?“ Možiček: „Betega nemam, pač pa hüdo ženo mam.“
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev poslao Št. Vogrin, Rakičan. Dobi. povest: Božji mejniki.
Nove uganke:
1.Hiša puna pa je brez oken i dver. Ka je to ?
2.	Na pašo ide sito, domo pa lačno. Ka je to?
Obe poslala Flegar Marjeta, M. Sobota.
3.
a, a, a, a, b, e, e, g, i, i, j, j, l, m, m, m, n, n, o, o, r, r, s, Š, t, t, t, v, v,
Trgovski napis.
Obe poslao Št. Vogrin, Rakičan.
5.
1. Drava	Te reči postavi	tak
2.	Zila	vküp, da dobil	ime
3.	Soča	ednoga zdravilišča !
4.	Niš
5.	Lea	Poslao J. Gider,
6.	Kiš	Vanča vas.
7.	Trg
Za nagrado damo povest: Grče.
Za, kühnjo.
Pijača iz Jabučnik olüpkov Jabuka operi, olüpli i jih kühaj edno vüro (1 tanjer olüpi 1½ litra vode, Kühane ocedi i tek očini prideni l-2 žlici cukra. Če maš citrono, prideni nekelko olüpi med kühanjom. Je jako zdrava pijača za
Zelnata župa s krumpiši. Zreži na debele rezance polovico srenje velike zelnate glave, jo operi i pari v ednoj žlici masti (4 dkg) z nekaj falački lüka. Kda se zelje nekoliko zarumeni i zmehča, prideni eden olüpani i na male kocke vrezani krumpiš, ga osoli, zalej z do 2 litra tople vode i vse vküp kühaj ¾ vüre.
Pošta upravništva.
Rakar Janeš Čepinci
zahvalnostjov sprejeli ves zaostali dug
za lansko leto. Botjak M. Petanci. Sprejeli. Drügo leto pride na vrsto. Kozic, Janoš, Pertoča. Slika je pri g. Hahni v tiskarni, kalendar pa pride po pošti. Če slike že ne bi bilo, naj se javi na upravo. Gujt Jožef, Borejci. Na letos vse vredi. 20 Din. 50 par dali po vašoj želi na Martinišče. Varga Alojz, Gradišče. Lani januara 5. ste plačali 30 Din. i 10. dec. ravnoteliko. Tak je lani preplačano za letos 45 Din. Duga je za letos še 30 din. Sakovič Mihal, Bodonci. Hvala za 5 Din. nadplačila.
Vabilo
na zvünredni občni zbor Hranilnice i posojilnice v Črensovcih, ki se bo vršo dne 2 novembra 1930 ob pol i 2 vüri predpoldne v dvorani Našega Doma s sledečim dnevnim redom :
1.) Sprememba pravil.
2.) Slučajnosti.
Če na tom občnom zbori v napovedanom časi ne bi bilo zadosta navzočih kotrig, se pol vüre kesnej vrši na na istom, mesti j z istini dnevnim redom drügi občni zbor, ki bo valano sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig.	NAČELSTVO.
6
NOVINE
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v Črensovcih, štera potom svojih širitelov i drügih pomornikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI TRGOVCI i DELAVCI NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO
pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI.
CERKVENA CESTA ŠT. 5.	ČEK. RAČ. 15229.	V LASTNOJ HIŠI (PREK OD BIROVIJE.)
KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPOROČAJTE DRÜGIM. HRANILNE, VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO IE
OBRESTUJE NAJBOLŠE. - HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO DOZDAJ PREK
5,500.000 DIN.
ZA TE VLOGE JE PA DOBROGA STAN IA POLEG LASTNE HIŠE DO
50.000.000 DIN.
POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZESE), TABULACIJO I TUDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. — RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA. - KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE, ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO. — PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI.
Mlinarje t
Oda se valek 24 cm. dugi z remeni i transmisijov iz tovarne Ganz Budapešt. Najbolši materijal. Ogleda se pri FRANC SENČAR Baračeva Slatina Radenci.	1
K odaji je hiša
(Kovačova) v M. Soboti, Cerkvena ulica 12. Več se zve pri KOLOŠA JOŽEFI, vpok. vučiteli v M. Soboti.	3
Mlin je na odajo
na Müri pri Veržeji. Več se Pozvedi pri NOVAK FRANCI v Bratoncih p. Beltinci.
Odprla se je
nova zaloga pohištva v hiši ge. SIDONIJE NOVAK v M. Soboti, Mala Kaniža 48. Se toplo priporoča!
ŽELEZINCO KONRAD
Odam hišo z vrtom
2 plüga njiv, 2 plüga loga. Cena jako ugodna.         1
Lenart i Ana Runutti
v Trgi Sv. Lenart Slov. goricah št. 60.
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden
MASTELIN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj i apotekaj.	7
Odaja živine.
VELEPOSESTVO v GORNJOJ LENDAVI oda zavolo pomenkanja prostorov dve dobrivi kobili, več mlade goveje živine (jalovine) i 6 krav.                 1
Kovač
šteri je sposoben opravlati tüdi kolarsko delo se sprejme. Naslov pove Prekmurska tiskarna v M. Soboti.  1
Za jesen i zimo
Vsefele štofe, cajge, lepe žamate, vuno, 1 parhete, postelino, druke, belo platno itd., kakti tüdi štrikane robce i kapute, košare za v Ameriko i vso galanterijsko i špe-
go dobite najceneje pri BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA (NA KÜKLI POLEG BIROVIJE.)      2
Sühe gobe
lepe küpüje vedno po najvišišoj dnevnoj ceni trgovina FR. SENČAR Ljutomer—Mala Nedelja.	1
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti.
12. oktobra 1930.
12 oktobra. 1930.
NOVINE
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
Dolgi pisar je pokleknil pod plamenico in je prečital prvo kroniko.
„Kserkses pravični, ali ne dotikaj se žene drugega. Kaj je pač mislil kraljevič Artakserkses, ko je devetnajstega Tebeta skrivaj odšel iz kraljeve palače in se je neopaženo prikradel na dvorišče tkalca Arianda. To se pravi, da ga le tkalec ni opazil: žena je že vedela za to in se je v ugodnem trenutku izmuznila ven, da bi se s kraljevičem razgovorila o važni zadevi. Toda tako dolgo je ostala zunaj, da se je tkalca lotil sum, podal se je ven in ju je našel v kotu dvorišča. Drugega dne je prišel Ariandes v visoko palačo in je kraljeviča zatožil, zadeva je prišla pred kralja in pravični Kserkses je dal tkalcu prav, dasi je šlo za kraljeviča. Bogato ga je obdaril, kraljeviča Artakserksa pa je lastnoročno kaznoval s tem, da mu je prisolil dve in pol klofuti . . . “
Kserkses se je nasmehnil.
—	Zakaj „pol?
—Ker je pred tretjo odskočil. . .
—Prav. In piši še tudi to, da sem ga za kazen pridelil h kilikijski pomorski četi . . Dalje !
Druga kronika je bila že težja.
„Bigtanov in Teresov upor. Tudi to se je zgodilo meseca Tebeta in sicer ob koncu. Bigtan in Teres, dva maršala sta se v svoji nadutosti zarotila proti kralju. Bigtan je imel to hudobno nakano, da zaneti v, državi upor...Teres pa je imel drugo misel: da treba kralja z bodalom spraviti s sveta. Kakor da bi bilo to tako lahko 1 Ker sta bila zelo hudobna, bi to gotovo poizkusila storiti. Bog Ahuramazda, ki čuva nad pravičnimi in je poseben varih Darijevega prestola, je pa hotei, da je neki Mardohej, postopač skozi odprto okno slišal besede, takoj prišel v Visoko palačo in je pred kraljico (ki je namesto Vasti kraljica) ki se je kakor navadno zunaj sprehajala, celo stvar odkril. Kraljica je takoj sporočila kralju, ki je zadušil pravično jezo in začel razmišljati, kako bi ju kaznoval ? Čez nekaj dni ju je poklical k sebi, da bi pri prvi mizi jedla z njim in po gostiji jima je vrgel v obraz njuno zahrbtnost in ker nista mogla tajiti, ju je še istega dne obesil, da bi zlužila vsem za vzgled: ali se sme kdo dvigniti zoper svojega gospoda in kralja ?“
Utihnil je in zrl na kralja, češ, ali je dobro?
—Čitaj do konca !
—Drugega ni . . .
—Kako ?
—Drugo se v tej zadevi ni zgodilo . . .
Kserkses je zakričal nad njim.
— Konec ?
—To je vse, gospod . . . — je obledel pisar.
Artembares je pogledal na kralja :
—	Kaj ne, na onega Mardoheja misliš ?
—Na njega. Kako čast in dostojanstvo je dobil oni človek ?
—	Nikakega, — je ravnodušno odvrnil norec.
Kserkses se je dvignil, tako se je čudil.
—	Ni-ka ke-ga?!
Nikakega.
—Kako to?
Tako, da ti dobrih dejanj navadno ne poplačaš !
Kralj se je razjezil, a kmalu se je pomiril.
—Imaš prav.
In postal je žalosten.
—Življenje enega kralja je rešil, toda ni to važno, marveč je važno, da je rešil tvoje življenje . . . Jaz se ti ne prilizujem, ko Agageus Aman, vendar pa rečem, da si ti Kserkses in Kserkses je le en na tem svetu ! Pomisli, gospod, kaj bi bilo iz velike vladavine, ako bi te oni »tihi bodljaj“ zadel? Kaka bratska vojna ! Kak strašen svetovni prevrati Vsi podjarmljeni narodi bi se dvignili in kje bi bila Kserksova roka, da bi z močjo, ki je še od železa močnejša, ukrotila uporni svet ? Glej, gospod, oni človek, ki je rešil svetovno oblast Perzije, Veliko vladavino, še sedaj postopa zunaj pred vrati ko kak berač, ki ni vreden, da bi dobil vbogaime !
—Poplačam ga.
— Ko se je to zgodilo, si dal visokim gospodom v spomin na rešitev sto in sto daril tudi Agageja Amana si takrat odlikoval tako zelo, le oni ni dobil ničesar, ki je edini zaslužil !
Ironično se je smejal in ta smeh je Kserksa zelo žalil.
—Ne smej se ! Kserkses ne ostane nikomur dolžan. Ako brezsrčni gospodje niso tega storili, jaz sam obdarim tega ubogega moža.
Pisarja je odposlal spat.
—Artembares, svetuj mi, ker jaz res ne vem, kako plačilo mu naj dam za to velikansko dobro delo !
—	Je že prepozno.
—Ni prepozno
—Prepozno, ker se je oni pravični mož varal v tebi !
—Popravim. Devetkrat popravim. Jaz, Kserkses, popravim !
—	Bogovi ti naj pomagajo . . . Prijetelj tudi revež ima srce, dušo in samozavest ! Ali ne veš tega ?
—	Ne draži me ! — je dejal Kserkses z žalostno jezo.  Razumem: popravim! Le tega ne vem, na kak način. Kajti storil je veliko delo ! Artembares, svetuj mi !
—	Razmišljam.
Razmišljala sta. V zlati posodi je dušeča plamenica že prasketala in trepetajoči plamen je obledel.
—Vgasni jo !
Bližajoča se zora je obsijala Kserksov zamišljeni obraz s škrlatasto svetlobo.
Črni obroči rdečega soda so počili in po njemu se je razlilo mleko. Bilo je že jutro in še vedno nista vedela, kako čast naj Mardoheju izkažeta.
—Kajti tako darilo mu hočem dati, da bo svet vedel za njega !
—	Naenkrat se je zdrznil.
—	Kaj je to?
Iz zunanjega dvorišča se je slišal ropot.
—	Kdo hodi zunaj?
—	Takoj povprašam.
Mitridates je javil, da je Agageus Aman zunaj in čaka, da se kralj zbudi.
Kserkses se je začudil.
—Tako zgodaj ?
Obraz se mu je zjasnil in je ukazal, da naj pestijo Amana noter.
—	On bo že povedal !
Artembares se je ustrašil.
—	Kajti on je velik mojster v takih stvareh . . .
Aman je vstopil.
—	Blagoslovi naj te Mitra, vstajajoči bog Šoln-
ca, o kralj ! — je ponižno pozdravil.	(Dalje.)
7
8
N O V I N E
12 oktobra 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK:
'MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, - SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
Nadale se dobi tüdi tam:
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijo va sol, apne dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EVROPE I AMERIKE
-- 20 —
ZA PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC