Slev. 226.
V LJUBIM v IM trne 3. OKlOHrfl mi. Posamezna Ma te f'50 Oftt LelO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Oln 30
Ea pol leta . • • • • • Ul ca celo leto . . • . • 340
za inozemstvo:
mesečno.......Din St
Sobotna izdaja:
celoletno
t Jugoslaviji . t Inozemstva.
Oln 40 . 60
Cene tmserafom:
Haostolpna petitna vrsta tnali oglasi po Din 1'30 iu Din 2'—, večji oglasi nad 45 nun viSine po Din 2'50, veliki po Din 3'— In <•-, oglasi * urediliSkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja »solr dan IzvzemiU ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj,
Poštnih Mm a v oslovim".
Uredništvo Je * Kopitarjevi alta 6/IH Rokopisi se ne vračajo i nefranklrana pisma **> n« sprejemajo Uredništva telefon 30. upravaiStva 328.
Političen list za s
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun! Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sura-jevo 7.563. Zagreb 39.011, Praga in Dunoj 21.797.
Važen sklep Društva narodov.
Glavni problem, ki ga rešuje Društvo rtarodov tekom svojega sedanjega zasedanja, je vprašanje, kako bi se dala preprečiti v prihodnjosti vsaka vojna. Za najvažnejša sredstva, da doseže ta svoj cilj, je smatralo Društvo narodov razorožitev, ob-ligatorično mednarodno razsodišče in primerne sankcije.
O teh vprašanjih so razpravljali vodilni politiki evropskih držav in Društva narodov v več odsekih in pododsekih. V enem izmed teh pododsekov so bili že natanko določili, koga bodo smatrali v bodočnosti za «napadalca«, katerega naj zadenejo tudi vse težke posledice za svojevoljno započeto vojno.
Ko pa ie pododsek besedilo svojega sklepa predložil plenumu dotične komisije v odobritev, se je nenadoma dvignil japonski zastopnik Adači in je zahteval revizijo pododsekovega sklepa z utemeljitvijo, «da japonska vlada ne more priznati za napadalca onega, ki se potegne za pravice svojih rojakov v tuji državi, ker ne priznava principa, da je ravnanje s tujci v kaki državi samo notranjepolitčna zadeva dotične države.«
S temi besedami je japonski delegat jasno povedal, kaj hoče, V Ameriki živi mnogo Japoncev, ki jih hoče Japonska varovati pred vsakim nasiljem ameriških oblasti, varovati pa hoče tudi ugled svoje države s tem, da se energično protivi pre-
Eovedi vseljevanja Japoncev v Ameriko, er se Japonci ne dajo proglašati za manjvredno pleme. Kdor pa hoče braniti pravico svojih, v tuji državi živečih državljanov, ta se ne sme kar kratkomalo proglasiti za »napadalca, ki se meša v notranjepolitične zadeve tuje države«, ampak mu mora biti tudi dana možnost, da išče pravico in zaščito pri Društvu narodov.
Japonski delegat Sugimura je rekel doslovno: «Japonska vlada je mnenja, da zaradi žalitev enega samega v tujini biva-jočega rojaka res ni treba začeti vojne. Če pa kaka država na tisoče ljudi drugega rodu neusmiljeno preganja, ima rodna država nesporno pravico, da zatiranim rojakom pomaga tudi z oboroženo močjo. Zaradi take pomoči pa se ne sme proglasiti domače države brezpogojno za napa-dalko. Mednarodno pravo se ne sme ustaviti pred navidezno suvereniteto katerekoli države.«
Japonska zahteva je člane tozadevne komisije osupnila. Ker pa morajo biti vsi sklepi Društva narodov sprejeti soglasno, da dobe moč in veljavo, so izbrali poseben pododsek, da japonsko zahtevo znova preišče in najde kak izhod iz kočljivega položaja.
Pododsek, v katerega so bili izvoljeni Anglež Hurst, Francoz Loucheur, Italijan Scialoja in Japonec Ishii, je po dolgem razmotrivanju sklenil:
Če svet Društva narodov in mednarodno razsodišče ugotovita, da spada kaka sporna zadeva v izključno kompetenco ene izmed nasprotujočih si držav, ima druga zainteresirana država še vedno pravico apelirati na svet Društva narodov za posredovanje v sporni zadevi.«
V slučaju kakega spora med Japonci In Ameriko bi torej imela japonska vlada še vedno možnost prositi svčt Društva narodov za posredovanje, čeprav bi mednarodno razsodišče razsodilo, da spada sporna zadeva med čisto interne zadev Amerike. Za «napadalce« bi smeli biti Japonci proglašeni šele tedaj, če bi se ne uklonili poslednjemu izreku sveta Društva narodov.
Ta sklep Društva narodov je za Jugoslavijo izredne važnosti. Jugoslavija ima ogromno narodno manjšino v Italiji, ki je bila doslej popolnoma brezpravna in brez vsake mednarodne zaščite, ker ta manjšina mednarodno ni priznana kot narodna manjšina. Doslej je italijanska vlada lahko vsako intervencijo jugoslovanske vlade v korist našemu življu na Primorskem odklanjala, češ da so vse prošnje, pritožbe itd. z naše strani «notranja zadeva Italije.«
Zadnji sklep Društva narodov pa omogoča tudi jugoslovanski vladi v Belgradu apel na svet Društva narodov proti krivicam, ki sc gode našim rojakom v Italiji,
BES0LUCIJA SOGLASNO SPREJETA. - RAZ0R0ŽITVENE KONFERENCE V
ŽENEVI.
Ženeva, 2. okt. (Izv.) V plenarni seji društva narodov so danes končali razpravo o ženevskem protokolu, ki govori o razorožitvi. Na glasovanje je prišla sledeča resolucija: Društvo narodov vzame na znanje poročilo 1. in 3. komisije in sprejme načrt protokola, kakor sta f.a sestavili omenjeni komisiji. Sklene se. da se pošlje ta protokol vsem članicam, da ga prouče. Svet Društva narodov se naproša, da čimprej skliče v Ženevo razorožitveno konferenco. — Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Glasovalo je 47 držav.
Ob četrt na dve je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob tričetrt na šest. To je bila zadnja seja tega zasedanja. Na
tej seji je bilo izvoljenih šest stalnih članov Društva narodov. Glasovalo je 47 držav (absolutna večina 24). Dobili so: Urugvaj 43, Brazilija 40, Češkoslovaška 40, Španska 36, Belgija 34, Švedska 27, Nizozemska 15, Kitajska 14 glasov. Posamezne glasove so dobile še razne druge države. Kitajska delegacija, ki je trdno pričakovala, da bo dobila sedež v Društvu narodov, je ostentativno zapustila dvorano. Nato je predsednik Molta zaključil zasedanje.
Ženeva, 2. okt. (Izv.) Še pred svojim odhodom jz Ženeve bodo podpisale ženevski protokol delegacije Francije, Belgije, Estonije, Letonske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Portugalske.
POPOLNO SOGLASJE VLADNIH STRANK S HRSS GLEDE VSTOPA V VLADO. — SKLEPI ŠEFOV VLADNIH STRANK NISO ZNANI.
Belgrad, 2. okt. (Izv.) Včerajšnji, komunike vodstva HRSS, ki je bil v Belgradu objavljen v današnji ' Politiki«, je napravil globok vtis na vse politične kroge, posebno v vrstah vlade. Kakor je na prvi pogled zadovoljivo, da bo vodstvo HRSS današnjo vlado podpiralo v vsakem slučaju brez ozira na to, ali bodo zastopniki HRSS v kabinetu ali ne, vendar sc ne more prikriti vtisa druge točke komunikeja na same vladne kroge. Zjutraj se je vršil v pred-sedništvu vlade sestanek načelnikov vladnih skupin, katerega so se udeležili Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho, Petrovič in Marinkovic. Po seji niso hoteli dati nobenega poročila, vendar se smatra, za sigurno, da so se razgovarjali o vstopu HRSS v vlado in o ovirah, ki se pri tem vprašanju pojavljajo, in o komunikeju vodstva HRSS. Vodstvo HRSS se je odločilo za aktivno sodelovanje v vladi na željo same vlade, to je znano vsej javnosti, in je ta svoj sklep odobrilo na plenarni seji in na velikem shodit, ki se je vršil pred kratkim v Zagrebu. Zavlačevanje vpoklica HRSS v vlado spravlja vse vladne stranke v nezaželjen položaj in neugodno vpliva na izvršitev glavne naloge današnje vlade, namreč na ustvaritev toliko zaželjenega sporazuma.
Ni dvoma, da je vlada pozvala zastopnike HRSS k aktivnemu sodelovanju v vladi z namenom, da olajša delo za sporazum, in da se je vodstvo HRSS s čistim namenom odločilo za to, da se odstranijo ovire, ki branijo zastopnikom HRSS vstop v vlado. Kaj se je na današnjem sestanku v predsedništvu vlade sklenilo, se nc more nič zvedeti. Kakor se povsem zdi, se vsi člani vlade strinjajo v tem, da morajo ohraniti popolno vzajemnost z vodstvom HRSS in to tembolj, ker jc dalo že dovolj
dokaza, da iskreno želi z ostalim vladnimi skupinami delati za bratski sporazum,
HRSS PREPUŠČA VSE VLADI.
Zagreb, 2. oktobra. (Izv.) Danes zjutraj se je vrnil v Zagreb dr. Maček. Takoj po njegovem prihodu se je vršila kratka konferenca, ki se jc nadaljevala popoldne. Dr. Maček je podal obširno poročilo, v katerem je poudarjal, da je položaj v Belgradu zelo povoljen. Ljubi Da-vidoviču je dr. Maček razložil stališče HRSS, po katerem ta nc vztraja na vstopu v vlado in prepušča to zadevo vladnim strankam, da jo rešijo, kakor je bolje za sedanji položaj. Ljuba Davidovič stoji na stališču, da HRSS vstopi v vlado, O tem vprašanju bodo še razpravljali načelniki vladnih strank in sklenili končno rešitev. Položaj za HRSS je zelo povoljen in so posebno odnošaji krone napram HRSS zelo prisrčni. Neki poslanec HRSS je pa na današnji seji izjavil, da se je ponovno načelo vprašanje sestanka kralja z Radičem, na katerem bi imele pasti vse zapreke, ki so jih skozi šest let umetno ustvarjali med Srbi in Hrvati.
O dopoldanski konferenci predsedstva HRSS je prinesel »Hrvat« naslednji komunike; »Na konferenci je dr. Maček poročal o svojem bivanju v Belgradu. Imenovanje ministrov se še ni izvršilo, ker HRSS tega ni forsirala, niti ni iz tega napravila vprašanja. Brez vsakega dvoma pa je, da more vlada pasti le v parlamentu, nikakor pa ne izven parlamenta. Uprav radi tega je položaj vlade čvrst in krepak ter so zaman vse nade Pašič-Pribičevičeve družbe, da bi vlado utegnila zrušiti HRSS. Imenovanje hrvatskih ministrov bo sledilo še pred sestankom parlamenta.« — Zadnji stavek »Hrvatovega« komunikeja je dr. Maček dementiral.
AVDIENCE PRI KRALJU.
Belgrad, 2. oktobra. (Izv.) Danes popoldne je kralj sprejel v avdienci več politikov. Vse avdicnce so bile večinoma političnega značaja. Podpisal je več ukra-zov, ki so mu jih predložili minister Pečič, zastopnik ministra za šume in rude dr, Šumenkovič in minister za promet. Od 4. do 5. ure je bil na dvoru minister Šu-menkovič, od 5. do pol 6. minister Pečič, od pol 6. do 6. minister Sušnik, od 6. do pol 7. ameriški milijonar Petrinovič. Pred njim je bil v kratki avdienci minister Hadžič. Od 7, do 8. je bil na dvoru podtajnik v notranjem ministrstvu Marko Cemovič, Pri odhodu se jc razgovarjal v. Vašim dopisnikom o političnem položaju. Izjavil je: »Verujem, da se bo vse srečno izvršilo.«
MINISTER VESENJAK V ZAGREBU.
Zagreb, 2. oktobra. (Izv.) Danes je prišel v Zagreb minister za agrarno reformo Vesen j akv zadevi neke predstavlce zagrebškega prvostolnega kapitlja v vprašanju agrarne reforme. Minister Vesenjak se je dalj časa razgovarjal tudi z Radičem.
in tako je dana možnost spraviti tudi zaščito Slovencev in Hrvatov v Italiji pred mednarodni forum.
Ob 4. popoldne je minister odpotoval v Maribor.
ZA JAVNO VARNOST V JUŽNI SRBIJI.
Belgrad, 2. okt. (Izv.) V predsedni-| Štvu vlade se je vršila danes seja, na kateri so razpravljali o delu za javno varnost v Južni Srbiji in odstranitvi kačaške-ga gibanja. Seji so prisostvovali Davidovič, Petrovič, Marinkovic, Hadžič, poveljnik armijske oblasti v Skoplju general Pir-šič, general Tomič in načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu Ži-ka Lazič. Radi važnosti se ves razgovor drži v največji tajnosti.
NOVA POSLANIKA.
Belgrad. 2. okt. (Izv.) Danes sla izročila poverilna pisma novi poslanik Španije na našem dvoru Francisco de Ferra in novi grški poslanik Mihailo Zamadon.
OBTOŽNICA PROTI MINISTRU K0JICU.
Belgrad, 2. okt. (Izv.) Obtožnica proti bivšemu prometnemu ministru Kojiču jo podpisana in bo izročena narodni skupščini.
ŽELEZNIC'A R SK A IMENOVANJA.
Belgrad. 2. okt. (Izv.) Nocoj ob (>. je bil sprejet v avdienci prometni minister Sušnik. Kralju ie noročal o resornih za-
devah. Kralj je podpisal nokai ukazov, katero je Sušnik predložil v podpis. V prometnem ravnateljstvu v Belgradu je vpo-kojenih več višjih uradnikov, ki so dopolnili. službena leta. Med temi sta Deroko in Pavič. Deroko je odlikovan z redom belega orla 3. vrste, Pavič pa z redom sv. Save 3. vrste. Načelnik strojnega oddelka v glavnem železniškem ravnateljstvu Milf-voj Pavlovič je tudi upokojen. V zagrebškem ravnateljstvu se jo spremenilo naslednje: Ravnatelj Jovanovič je prestavljen v ministrstvo kot načelnik prometnega komercialnega oddelka. Na njegovo mesto je imenovan ing. Kostial. Železniški ravnatelj v Ljubljani dr. Borko jc imenovan za ravnatelja rečne plovbe. Na njegovo mesto pride Andrej Vrečko, železniški ravnatelj v pokoju. Za pomočnika Borku je imenovan ing. Gjurič, pomočnik ravnatelja v Skoplju. Za ravnatelja belgrajslke že-lezničarske šole je imenovan Repič, dosedanji inštruktor v ljubljanskem ravnateljstvu. Pomočnik prometnega ministra Av-ramovlč in glavni prometni ravnatelj ML-hajlo Ilič sta upokojena.
ŠOLA ZA ŽELEZNIČARSKE URAD« NIKE.
Belgrad, 2. oktobra. (Izv.) Prometni minister Sušnik je otvoril novo šolo za železničarske uradnike. V tej šoli jc vpisanih 140 učencev, od katerih je večina z maturo, en del pa s 6. gimnazijskimi razredi. Minister Sušnik je naglasil, da je bilo dosedanje šolanje naraščaja za prometno službo tako, d.a ni prineslo nobenih uspehov, Kajti v učenju ni bilo sistema, v poučevanju pa ne metode. Treba je organizirati ves prometni, pouk in ga postaviti na nov temelj. Sistem pouka bo za vso i državo enak, metoda za šolanje prometnega naraščaja bo taka, da bo čimprej usposobila kandidate. Določeno je, da se pouk skrajša od dveh let na enega, in sicer na najvažnejše predmete.
DAR PETRINO VIČA INVALIDOM.
Belgrad, 2. oktobra. (Izv.) Znani milijonar Petrinovič, ki je prišel v Belgrad, je izročil Udruženju voinih invalidov ček za 200.000 Din kot svoj dar.
OSREDNJA UPRAVA JNU.
Sušak. 2. oktobra. (Izv.) Na občnem j zboru časnikarjev je bila izvoljena naslednja osrednja uprava: Predsednik Krešo Kovačič, 1. podpredsednik Kosta Lukovič, 2. podpredsednik Fran Smodej, 1. tajnik Miloje Sokič, 2. tajnik Anton Brozovič, blagajnik Ivančič. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Dr. Ikonič, Stjepo Klobasica in Marico Protič.
"mja z Olaž
Belgrad, 2. oktobra, (kv.) Danes po-poldne je bila prva plenarna seja naše in mažarske delcgacije o raznih tekočih vprašanjih, o katerih se bodo sklepale posebne pogodbe, Dclegacija se je razdelila v dvanajst odsekov. V vsakem sta po en naš in po en mažarski delegat. 1, bo razpravljal o dolgovih in obveznicah v ma-žarskih in avstrijskih kronah. Predsednik Milan Radosavljevič, načelnik v trgovinskem ministrstvu; 2. o osvoboditvi zalog, predsednik Jankovič, predsednik upravnega sodišča v Belgradu; 3. o ukinjenju sc-kvestrov in p o d.sod nosi i trgovskih družb, predsednik Pera Jankovič; 5. o razdelitvi krajev, presekanih z državno mejo. Predsednik dr. Blaškarič, nadzornik v notranjem ministrstvu, 6. o razdelitvi vrednosti zapuščin mladoletnikov,* ki so pod varu-štvom, predsednik Pcra Jankovič. 7, o pokojninah. Predsednik dr, Hacin, podravna-tclj Prve hrvatske štcdionicc v Belgradu, 8. o krajevnih železnicah. Predsednik Bra-nislav Avramovič, bivši pomočnik v prometnem ministrstvu, 9. o ureditvi obmejnih postaj. 10. o zračnem prometu. 11. o vzdrževanju obmejnih cest. Za ta odsek' bo dclcgacija Zahtevala iz Belgrada šc dva izvedenca. Obema odsekoma predseduje Branislav Avramovič. 12. o finančnem vprašanju vodnih zadrug. Predsednik Vinicro, ravnatelj v glavnem ravnateljstvu za vode. — Jutri sc seje nadaljujejo.
rs----.nt, O	5/ st fac m
uan6S Gu o ZVsiucr
pianiste? L Borovskep v Unlcnu
Odstop grške vlade.
Belgrad, 2. okt. (Izv.) Iz Aten poročajo, da je grška vlada podala ostavko. V atenskih političnih krogih so sraratra, da je položaj resen in da bi ostavka utegnila imeti za posledice kaka iznenadenja.
IZ DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 2. oktobra (Izv.) Na včerajšnji seji Društva narodov so je zahvalil japonski delegat Ishii za obzirnost, ki bo ga imeli člani Društva narodov napram Japonski. Angleški delegat Henderson pa je naglašal veliko vrednost sklopov sedanjega zasedanja za bodočo razoro-žitveno konferenco. Posebno je naglašal Henderson pomen složnega sodelovanja med Anglijo in Francijo.
TRGOVSKA POGODBA MED NEMČIJO IN FRANCIJO.
Pariz, 2. oktobra (Izv.) Pogajanja za sklep trgovske pogodbe med Nemčijo in Francijo so so danes pričela. Zastopnike Nemčijo je pozdravil Herriot s prisrčno željo, da omogoči miren promet čim tesnejšo stike med obema državama. Nemški poslanik Hoescli se jo Herriotu zahvalil za pozdrav. Meritorna pogajanja se prično jutri.
FRANCOSKA DIPLOMACIJA.
Pariz, 2. oktobra (Izv.) Vse vesti o velikih osebnih izpremembah v diplomatski službi so brez podlage.
KONGRES ZA SOCIALNO POLITIKO V PRAGI.
Praga, 2. oktobra. (Izv.) Kongres za socialno politiko je danes razpravljal o varstvu delavcev.
BOJI NA KITAJSKEM.
Lonclon, 2. oktobra. (Izv.) »Times« poročajo, da gori mesto Lo-tiew. Guverner Čekianga je opozoril prebivalstvo, naj okolico mesta zapusti.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Mainz, 2. oktobra (Izv.) Na tukajšnjem kolodvoru se je dogodila velika železniška nesreča. Brzovlak, ki prihaja iz Badena, je trčil s poštnim vlakom. Šest oseb ;je ubitih, G težko ranjenih, veliko število potnikov pa je lahko poškodovanih.
SILEN VIHAR NA" ATLANTSKI OBALI.
Newyork, 2. oktobra (Izv.) Na atlantski obali divja silovit vihar. Vode ko preplavile ozemlje daleč naokrog. Škoda je velikanska.
POVODENJ V KANADI.
London, 2. oktobra. (Izv.) Iz Quebecka poročajo o velikih povodnjih v Kanadi.
Zadnja številka velikega pariškega političnega tednika L'Europe Nouwelle (Nova Evropa) je vsa posvečena Društvu narodov in njegovemu delovanju. Prispevke so poslali politiki in ministri najrazličnejših držav, med njimi tudi naš sedanji zunanji minister, g. dr. V. Marinkovič, ki je položil pred vojno juridični doktorat na pariški univerzi in vstopil že 1. 1907. v skupščino.
O Društvu narodov pravi v svojem 'svojem članku sledeče:
Društvo narodov ima dve skupini sovražnikov: skeptike in entuzijaste. Dosedaj so bili skeptiki najnevarnejši. Da se je razbila njih opozicija, je bila potrebna krepka večina prepričancev in pogum navdušencev. Društvo narodov ne obstoja niti pet let. Dan na dan se bolj kaže, da je nedeljiv in glaven del življenja narodov.
To je ogromen in odločen napredek, pred katerim so obmolknili skeptiki, prisiljeni, da prenehajo s svojo odprto opozicijo. Vendar pa ti komaj čakajo na priliko, da bi storilo Društvo narodov napačen korak, ki bi pretresel njega avtoriteto, vero v njegovo moč in korist.
Tako dolgo, dokler bo vse šlo dobro, fte ni bati skeptikov.
Nevarnost je pa danes na drugi strani: bati se je entuzijastov. Za te ni vse to, kar je D. n. storilo dosedaj, še vse skupaj nič. Počasni napredek jih no zadovoljuje. Ti zahtevajo odločnih in definitivnih rezultatov in jih hočejo imeti takoj.
Odtod izvirate dve pretnji: ali ne bodo demoralizirali sveta in javnega mnenja in ustvarili vtis, da jo D. n. mrtvo rojeno dete, in tako uničili trdni optimizem, ki je neobhodno potreben za dovršitev velikih nalog?
Druga nevarnost jo pa še bolj resna; ta obstoji v tem, da tirajo odgovorni voditelji D. n. v gotovih trenutkih vse predaleč. Iz tega bi lahko postala mednarodna katastrofa in bi za sto let onemogočila vsako D. n.
Lahko si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi se izvršilo prenaglo razoroženje in bi mu sledila vojna -— ki jo D. n. ne bi moglo preprečiti, in v kateri bi one države,
ki bi bile lojalno izvršil« razorožitvene odločitve, bile naravno premagane!
D. n., ki koraka proti svojemu cilju, definitivni u postavitvi miru, ne sme slu-šati, ga doseči določenega dne, danes ali jutri, temveč mora uspeti, če je treba več let, da so delo precizira, je pao treba potrpeti. Glavno je, da se bliža Društvo cilju, čeprav korakoma; a vsak korak naprej mora biti definitlven. Treba je pogumno a previdno stopati naprej. Treba se je ogniti skokom, ki jim na žalost slodi reakcija. Kakor ^v notranjem političnem življenju smo, čeprav v mednarodnem političnem življenju, pristaši reform in nasprotniki prekueuškega postopanja.
Odgovornim voditeljem Društva narodov mora to vedno biti pred očmi. Njih odgovornost napram narodom in vesoljnemu človeštvu ie tako velika, da je ne smejo pozabiti. — B.
«Veliki svetovni požar je pred šestimi leti ugasnil, Preden je pa še vzklilo zelenje na pogorišču, že se javljajo požari na treh krajih, na Kitajskem, v Georgiji in v Maroku — Lloy George je pozabil na Mekko. — V primeri s svetovno vojsko je sicer vse to le navaden pretep, saj je samo v bitki ob Sommi padlo več ljudi kakor se jih pa sedaj na vseh bojiščih sploh bojuje. A za to ne gre, kakšna je armada; gre za to, kakšne posledice bi ti boji lahko imeli. Kitajska na primer je ogromna dežela, možnosti velikanske, prebivalstva je za dve Ameriki, sveta za dobro Evropo. Ljudstvo je pridno, skromno, nadarjeno, hrabro in pošteno, obenem ubogljivo in pa vztrajno: strašansko orožje v rokah dobrega voditelja! V razmerju z drugimi narodi so Kitajci veliko trpeli; to pa zato, ker so žalibog že na tako visoki stopnji civilizacije, da ne marajo sodstva potom klanja, in sicer v času, ko mi nismo prišli niti na predgorje razsodnosti v mednarodnih sporih. Dočim so evropski narodi svoje mirovne kneze pribijali na križ, se je duh Kitajske uklonil pred nauki njenega velikega preroka. Zato je postala Kitajska žrtev izšolanega barbarstva drugih dežel.
Na tisoče let so Kitajci porabili, da so se dvignili do značilne jim filozofske veselosti, ne bo jim treba toliko časa, da bodo padli na nivo «višjih« plemen, kojih najvišjemu apelaciiskemu sodišču predseduje smrt in ki sporov nc rešujejo s pametjo, temveč s strojnicami. Kitajska mobilizira danes armade, da se po lepem evropskem zgledu drug drugega pokoljejo na znanstven način. Ne bojuje se pa narod proti narodu, saj se imajo radi, temveč general proti generalu. Kitajska se res modernizira. Ni se naučila samo naukov 20. zahodnega stoletja, temveč je pozabila tudi nauke dvajsetih lastnih stoletij.
Kakšen vojaški material bodo Kitajci? Morebiti je od tega odgovora odvisna usoda civilizacije. Rekli smo že, kakšne lastnosti imajo, in 400 milijonov jih je. Absolutno ne morejo razumeti, da je edini način sporazuma pobijanje. Kako daleč so že mobilizirani? Prišel bo dan, ko bo naše režanje zasmehovanja se spremenilo v re-žanje groze in strahu. Kitajci se namreč silovito hitro «spreobrača;o«. Štiri armade so že na nogah, najmanj pol milijona ljudi. Oboroženi niso še tako, kakor smo mi, vendar pa nerazmerno bolje, kakor so bili sploh kdaj do sedaj. Čang-tso-lin, poveljnik mandžurske armade, ima topništvo, strojnice, aeroplane in menda celo strupene pline. No, ali se niso hitro naučili?
Odkod je prišlo orožje? Iz Evrope seveda, Narodi, ki so poslali sveto pismo tja, so poslali tudi bombe; saj se damo mi dobri Evropejci hitro preobraziti, Kitajci so postali v zadnjem času zelo bogati, ob rekah so nastale tovarne, tkalnice so se podesetorile, nastale so banke in trgovci so postali bolj podjetni; kitajski bankirji financirajo sedaj lastne železnice. Zato guvernerji lahko kupijo orožje, ki se jim zdi potrebno za dokazilo njih zahtev. Uprava je na Kitajskem zelo rahla, tam na vsem svetu najmanj »vladajo«, davkov ni skoraj nič, pristojbin ravno tako ne, Zato je kmet kljub skromnosti vendar še nekaj si prihranil in imajo guvernerji zadosti rezerve na razpolaganje.
Najbolje opremljeno armado ima imenovani Čang-tso-lin, je obenem na glasu dobrega upravnika. Njegov nasprotnik Vu-pej-fu pa pravijo, da jc dober general. Sposobnosti se torej križajo. Vsi so pa pritegnili Evropejce, da organizirajo njih armade. Vu-pej-fu ima nemško šolo, v Kantonu jc umrl pred kratkim neki ruski general, v kitajskih aeroplanih sedijo ame-rikanski letalci; ljudje, ki po veliki vojski ne morejo najti miru. Najdragocenejšo armado ima general Teng-hu-hsiang, samo ona ve, kako se zna mišljenje vtepati z bajoneti. 10,000 svojih ljudi je neljal ta general s seboj v Šang-haj. Doslej so se Ki- j tajci navadno sredi v začenjajočem se boju ' pobotali, še pre-ren so se začeli po rra- ' vilih klati. Ta prirojena slabost ie pokva-
rila marsikakšen vesel boj. Brzojavi nam pa sedaj pravijo, da bo general Feng-hu-hsiang napravil temu neviteškemu načinu bojevanja temeljit konec.
Splošno lahko rečemo, da nam poročila iz Kitajske mnogo obetajo. Kitajska napreduje; s podvojeno hitrostjo korakajo proti civilaziciji.Radoveden sem, če bodo naši otroci tudi tako veseli, ko bo Kitajska enkrat tam, kamor smo jo vsi skupaj zvabili in pognali.«
Kakšna ironija na našo civilizacijo!
Angorska vlada se doslej ni naslonila v zunanjepolitičnem oziru na to ali ono državo ali skupino, ker hoče imeti proste roke napram dogodkom v svetovni ooli-tik. Tudi se, vsaj zaenkrat, noče vezati in nositi odgovornost pred turško republiko. Pakt prijateljstva je sklenila le s sovjetsko Rusijo, to pa v času, ko so rabili turški nacionalisti v borbi zoper antanto rusko pomoč. Ta pogodba je instrument diplomacije in ne korenini v ljudstvu kot takem, Vsekakor je bilo rusko-turško prijateljstvo že parkrat težko ogroženo. Obmejni incidenti, izgoni, aretacije boljševiških agitatorjev in slični dogodki so kalili razmerje, nič manj seveda pristaniške zapore, uki-njenje trgovskih odnošajev, odklonitve potnih vizumov itd. Zadnja težka preizkušnja tega prijateljstva je nastala z uporom v Georgiji,
Angorski oblastniki nočejo cepiti svoje moči. So mnenja, da je treba napraviti najprej v notranjosti red in šel potem bi mogli igrati v zunanjem svetu aktivno vlogo, Glede notranje ureditve republike so storili že mnogo, vendar še vse premalo. Iz Turčije hočejo napraviti državo, čije notranjo in zunanjo politiko naj bi preveval turški mirodni duh, Vsled izmenjave prebivalstva je postal maloazijski živelj enoten. Toda na ozemlju, ki bi lahko preživelo 30—40 milijonov Jjudi, živi sedaj samo 10 milijonov ljudi. Tu bi še imeli prostora Turki iz Zapadne Trakije, severne Sirije, mosulskega vilajeta ter s Kavkaza, Maloazijskim Turkom gre tudi za usodo azerbeidžanskih Tatarov. Turški drobci še živijo onstran Kavkaza in Kaspijskega jezera, v Krimu in južni Rusiji.
Tem narodnim drobcem hoče Angora prijateljsko pomagati, podpirati jih v kulturnem in gospodarskem oziru. To je vse-turški program «Mladoturkov«. Medtem, ko ga je svoj čas skušal oživotvoriti Carigrad, — temu je bila namenjena vloga kulturnega in narodnega zbirališča vsega tur-žtva, — je prevzela to vlogo sedaj Angora. Da se v Moskvi take politike, čeprav je po angorskih zatrdilih «samo kulturna in nacionalna«, ne veselijo, leži na dlani in ne vpliva ravno ugodno na razmerje med obema silama. Ker je rusko-turški pakt vseturškim aspiracijam v napotje, bo v kratkem razveljavljen, ali pa se bo morala angorska vlada odreči svoje vseturške politike. Razvoj dogodkov bo vsekakor odvisen od položaja v Rusiji.
Carigrajski Turki so z zunanjo politiko angorske vlade, v kolikor se tiče politične izolacija turške republike, zelo nezadovoljni. Poudarjajo cb vsaki priliki, da bo treba iskati prijateljev. Turčija da ne more gojiti snmo prijateljstva z Rusijo. Kje naj išče Turčija opore v mosulskem vprašanju, v vprašanju razmejitve proti Siriji? Angorska vlada sicer ne taji utemeljenosti teh pomislekov, a vztraja pri mnenju, da od kakršnekoli zveze s kako drugo državo ni pričakovati dobička, k večjemu bi se Turčija mogla zaplesti v novo vojno.
4- Radicev napad na hrvatske škofe. Stjepan Radie jc imel v nedeljo, 28. sept. v Krašiču veliko zborovanje, na katerem je govoril o političnem položaju ter se končno bavil tudi s poslanico hrvatskega episkopata hrvaškemu narodu z ozirom na proslavo tisočletnice kronanja hrvaškega kralja Tomislava. Radič je med drugim izjavil dobesedno sledeče: «Sedaj se jc naenkrat sestalo štirhajst škofov, ki pozivajo hrvatsko ljudstvo, naj proslavi tisočletnico svoje zgodovino baš po njihovem receptu, sicer da bodo ti škofje proglasili ljudstvo za izrodek, nad katerim so bo Bog maščeval in ga v svoji jezi uničil. Če bo pa hrvatski narod ta škofijski recept sprejel, potem bo bolje in sveto ljudstvo. V tem pismu z dne 20. avgusta 1924 ni nikjer najti besede mir, pač pa vojna, tam se celo glasi, da bijemo mi Hrvati boj za Jezusa in da je on naš večni kralj. Sedaj ni več Odrešenih in Zvcličar ali Sin Božji, nego je najprej — kralj, kakor da ni bilo medtem svetovne vojne, ki so jo izzvali kralji; radi vojne so malodane vsi narodi odstaviti svoje cesarje in kralje. V tem pismu ni najti besede pravičnost, niti besede kmet in delavec, in — naravno — tudi nc besede republika ter vsega, knr danes izpolnjnjc in tvori vse hrvatsko javno in politično življenje. In vendar jo to pismo čisto politično; političen .jo nje-
gov povod: tisočletnica kronanja kralja
Tomislava. Politična svrha je, javna proslava te tisočletnioe med celokupnim narodom.« «To pismo je polno satanske oholosti, o kateri pravi katekizem, da jo začetek vsega greha. Škofje so nas Hrvate tu izvzeti iz vrst drugih narodov ter nas proglasili za izvoljeno ljudstvo, ki ga Bog posebej čuva, ščiti in brani. To je tako nedostatno, bedasto in podlo obenem, da se no da izpovedati. Kako podlo je to, pripovedovati ljudstvu, da bo postalo sveto. Celo Jezus je dejal o samem Bogu: «Eden je dober,a to je Bog.« Niti za Boga ni rabil besede sveto. To stvar presodite sami in odtehtajte po svoji duši in po razumu, ali jaz vam pravim sledeče: To je škofijska ofenziva na hr-vatsko% seljačko republikansko gibanje. Juriš izza plota v imenu naše vero in baje v imenu Boga. Vsi ti škofje si no upajo sklicati enega kmečkega zborovanja, da obrazložijo ustmemm potom svojo pogansko politiko. Sestali so se pri najslabšem med njimi: pri djakovskem škofu Aksamoviču, tem belgrajskem pod-kupljencu.« — «Jaz sem vain povedal, da nam popovi politično ne morejo škoditi, ali ne dopuščamo, da nas sramote in da ho pri n?« kmalu tako, kakor na Kranjskem, kjer popjo vprašujejo ženo pri spovedi, kakšne liste čita njen mož oziroma kateri stranki pripada. Ako to ni popovska stranka, ji reče, cla ni več njegova žena, to pa na tako prostaški način, aa so tu ne more ponoviti.
To je, vidite, največji greh proti Svetemu Duhu, je gren proti vsej naši j>rosveti in našemu napredku, a mi Hrvati tega ne dopustimo, ker nočemo biti druga Kranjska. Vsaka duša ima svojo ravno pot k Bogu. Po vsako dušo pridejo božji angeli, nikakor pa je ne vodijo v nebesa kaki popovski mešetarji.«
Tako, kakor je govoril Radič ne govori noben katolik. G. Radič ima lahko svoje nazore o poslanici hrvatskega episkopata, toda njegov govor je bruhanje strastnega sovraštva in hujskanja proti episkopatu. Tega dejstva prav nič ne omilujejo stavki, ki jih je zraven govoril v prilog krščanstva. Poznamo te metode, samo pri nas so se že zdavna obrabile. G. Radič je iz motnih virov centralističnega časopisja zajci snov za napad na Kranjsko, prav brez vsake potrebo, čo Hrvati! nočejo biti «druga Kranjska«, svobodno .jim, nihče jih v to no sili! Gospodu Radiču sporočamo samo, da mu njegove Hrvatske prav nič ne zavidamo, da pa smo s svojo «Kranjsko« poponoina zadovoljni in bomo šo bolj, ko dobimo avtonomijo Slovenije in du prav nič na to ne mislimo, da bi zamenjali kdaj svojo Slovenijo z Radičevo Hrvatsko. G. Radiču častitamo samo, da se je znašel tako hitro v enotni falangi s centralisti v Sloveniji glede namišljenih razmer v «Kranjski«, to je v Sloveniji. Centralistična glasila s strašno slastjo ponatiskujejo njegove kle-ve te. Dober tek!
Dolenja vas pri Ribnici. Preteklo nedeljo se je tu vršil večji sestanek domačinov in okoličanov. Razpravljalo se je, kako od-pomoči tem krajem od vsakoletne povodnji, ki je lotos napravila nad 10 milijonsko škodo samo na domačem polju. To se ponavlja vsako leto v večji ali manjši meri. Letos je povodenj nastopila žo spomladi, nato v poletju in preplavila pšenico baš v cvetju. Pretekli teden so komaj ljudje posejali novo ozimino, pa jo žo spet vse pod vodo. Troba bo znova preorati in posejati. Ljudstvo je že obupano, nima več veselja obdelavati polja, ki tolikokrat odreče. Po poročilu poslanca Škulja se je sklenilo ustanoviti Vodno zadrugo, čije naloga bo započeti v zvezi z ministrstvom za poljedelstvo akcijo, da se vsaj omili vsakoletno povodenj. To delo pa ue moro ostati lokalizirauo na Dolenjo vas, kajti isto nadlogo čuti Gorica vas in ves komploka do Kočevja in se naprej do Mozolja. Ljudstvo se za akcijo zelo zanima in hoče pomagati kakorkoli, samo da se obdelovanje njihovega polja postavi na sigurna tla. Slični sestanki se bodo vršili tudi po bližnjih krajih, ki pridejo v tej akciji v poštev.
Prosvetna zveza.
Poslovne knjige Prosvetne, enotne, so obvozne za vsa včlanjena društva! Kjer jih 5e liiste uvedli, jih takoj naročite. Ravnotako članske izkaznice! Predvsem pa poslovnik. Preskrbite si še pred občnim zborom zveze 8. okt., da se pravi čas popravi zamujeno.
Opozorilo!
Vsem interesentom za KINOREKLAMO Javljamo, da je za zbiranje in sprejemanje naroČil za naš kino upravičena tdiuo le lukajšnja reklam, družba
ALOMA COMPANY, Kongresni trg 3.
V izogib ev. izrabljanjem od strani nepoklicanih, naj sc od akviziterjev vedno zahteva tozadevna
legitimacija.
Dnevne novice.
—	Državne Štipendije. Prosvetno ministrstvo pošlje 60 novih dijakov, ki so dovršili na domačih visokih šolah svoj študij, v inozemstvo, da se izpopolnijo v svoji stroki. Prošnje s spričevali je oddati na fakulteti, kjer je kdo dovršil študij. Pridejati je pre- j taoženjsko spričevalo, iz katerega je raz- j vidno, koliko davka (neposrednega) plaču- ' jejo starši in koliko je nepreskrbljenih bratov in sester, nravcostno spričevalo, Te prošnje je pri fakultetah vložiti do 5. oktobra. — Štipendij znaša za Francijo in Belgijo 500 francoskih frankov, za Češko 1000 čeških kron. Ako hoče kdo iti v drugo državo, se mu bo naknadno določil štipendij. Štipendij se dobi samo od 1. oktobra t. 1. do 1. avgusta 1925 in se ne bo podaljšal. Bazen tega se bodo plačali potni stroški za tje in nazaj ter šolske takse.
—	Obisk ameriške mornarice v naših lu-
fcah. V kratkem dospe v naše vode ameriška vojna mornarica. Split in druge naše luke se ! pripravljajo na dostojen sprejem. Splitski občinski svet je soglasno sprejel sklep, s katerim je imenoval podadmirala Andrewsa, ki si je pred dvema letoma, ko je došlo med split- ; skim meščanstvom in italijanskimi mornarji i do spopada, pridobil za Split velike zasluge, j za častnega meščana.
—	Iz ministrstva za šume in rude. Za ravnateljevega pomočnika v ravnateljstvu za šume in rude je imenovan g. Stempcl, načelnik v ministrstvu za šume in rude.
—	Društvo »Hrvatska žena« zopet dovoljeno. Zagrebške uradne »Narodne Novine« z dne 1. oktobra objavljajo odlok pokrajinske uprave, s katerim se dovoljuje nadaljno delo društva »Hrvatska žena« in njegovih podružnic.
—	Poriv! Vljudno naprošam vse gospode umetnike, autorje, glasbenike in kritike, ki sem jim bil doposlal vprašalne pole »Asso-ciation fran?aise d'Expansion et d'Echanges artistiques«, da se blagovolijo čimpreje pismeno odzvati povabilu, ker nameravam izpolnjene pole vzeti koncem tega meseca seboj v Pariz in jih osebno izročiti umetniškemu odelenju francoskega zunanjega ministrstva. Komur vprašanja eventuelno niso popolnoma jasna, naj se blagovoli oglasiti pri podpisanem dr. Pavlu Karlinu, Ljubljana, Gorupova ulica 3.
—• Kolodvorske restavracije po celi drŽavi bodo baje še letos na novo razpisane.
Utopljenka, o kateri smo včeraj poročali iz Št. Vida, je 221etna Roza Petrič iz Sv. Valburge pri Smlednikti. V vodo je zašla pri mostu v Zbiljah, katerega popravljajo. Doma so jo pogrešili pretekli ponedeljek zvečer. Ali je zašla v vodo po nesreči ali pa s samomorilnim namenom, se ne more dognati.
—	Novo posojilo splitske občine. Splitska občina je zaprosila finančnega ministra, da odobri posojilo v znesku 2 milijonov dinarjev, ki bi se uporabilo za neke investicije. Največji del posojila bi se uporabil za zgradbo novih ljudskošolskih poslopij, nadalje za zgradbo nove ceste preko Lučca ter za izvedbo regulativnega načrta za mesto Split. V ta namen bi se razpisal mednarodni natečaj.
—	Direktni voz Praga—Belgrad so s 1. oktobrom ukinili, ker se je zanj oglašalo premalo potnikov.
—	Nenavadna nesreča na morju. Dubrov-niška »Narodna Svijest« obširno poroča o nenavadni nesreči, ld je 29. sept. ponoči zadela 50tonsko italijansko jadrnico »Adelaido«. Ladja je plula navedeno noč mimo otoka Sv. Andreja proti Gružu. Posadka je štela poleg poveljnika še šest mož, drugače je bila ladja prazna. Po polnoči se je začela pripravljati nevihta, toda ob 4 zjutraj je zavladala popolna tišina in poveljnik je poslal vse moštvo spat. Pol ure nato je pa čisto iznenada nastal silen vihar — ciklon, ki je ladjo dvignil v zrak, jo prevrnil in treščil zopet v morje. Poveljnik Mancini je zgrabil za krmilo in se po njem povzpel na gredo prevmjene ladje. Enako se je rešil tudi mornar Salvatore; o ostalih mornarjih ni bilo nikjer sledi. Čez dobre pol ure je opazil prevrnjeno ladjo angleški parnik »Livorno«, ki je takoj prihitel na pomoč in oba ponesrečenca sprejel na krov. Začeli so iskati druge mornarje in na Manci-nijevo prošnjo zlasti poizkušali dognati, ako bi bil kdo še živ v notranjosti ladje. Dejansko so začuli odznotraj udarce na steno. Ker na odprtem morju ni bilo misliti na odpiranje ladjine stene, so ladjo privezali na parnik in jo odvlekli v druško luko. Tam so z največjo previdnostjo izsekali v ladjo odprtino, iz katere se je takoj pomolila roka, a nato ostalo telo 161etnega sina ladjinega lastnika Abbžja. i .Fant je tako po 11 urah prišel iz svoje strašne j ječe zopet na božje solnce. Začasa nesreče je ' bil spal v sobici pod krmilom. Ko je vihar j ladjo dvignil in narobe treščil v morje, je vdrla v sobico voda in se je rešil na ta način, da se je zgrabil za neko desko in se je držal oziroma plaval na njej. Preživel je tako strašne ure. Voda se je polagoma dvigala vedno više in ga dvignila do dna; primanjkovalo mu je zraka. Ko je bila sila največja, je končno pri- 1 šla pomoč in ga reš!la iz strašnega položaja. ' O ostalih mornarjih še niso našli nobene sledi. Dubrovniški pomorščaki pravijo, da takega slučaja, da bi vihar tako iznenada prevrnil kako ladjo, še ne pomnijo. O morju pač velja
dalmatinska rečenica: Morje je lepo, a drži se raje brega.
—	Dvojni samonmor v Zagrebu. V hotelu »Royal« v Zagrebu sta skupno izvršila sa-moumor Blletni absolvirani medicinec Mato Svetina in 231etna Marija Vidas, soproga upokojenega stotnika Franja Vidasa. Samomorilca sta se bila pred par meseci seznanila v sa-natoriju na Brestovcu, kjer je bil Svetina zaposlen kot zdravniški praktik ant, a Marija Vi-dasova se je mudila ondi kot bolnica. V zadnjem času sta stanovala skupaj v hotelu »Ro-yal«, kjer sta se vpisala kot zakonca. Dne 30. sept. so ju našli v njuni sobi mrtva; Svetina je ustrelil najprej njo in nato še sebe.
—	Ljubavna pustolovščina lepe zaročenke. 16 letna Anka Brajkovičeva iz Perušiča (Lika) je pobegnila te dni s svojim 25 letnim sorodnikom Andrejem Brajkovičem v Viro-vitico, kjer sta bila oba aretirana. Anka je nedavno podedovala po svojem v Ameriki umrlem očetu 550.000 Din. Ker je lepo dekle in povrh še bogato, so perušiški fantje tekmovali v dokazovanju njihove pozornosti. Trgovec Jure Kašumovič jo je hotel prisiliti, da ga Anka poroči; povabil jo je v svojo hišo in jo dal z ženskami zastražiti. Tretji dan je pobegnila in je zbežala s siromašnim Andrejem. Iz Virovitice sta mislila pobegniti na Mažarsko. Ko je Anka opazila orožnike iz rojstnega kraja, je rekla: >Dra^i Andrija, evo nam djeverovak Orožniki so lepo Anko in zaljubljenega Andreja še istega dne odvedli v domovino.
p Sami teptajo šolski zakon. Glasom zakona z dne 1. oktobra 1923 imajo starši pravico, da začetkom šolskega leta prijavijo pri šolskih vodstvih svoja otroke za pouk v materinščini v dodatnih urah. Toda vodstva ljudskih šol v tržaški okolici te prijave staršev sedaj kratkomalo zavračajo. S tem hočejo pač ©plašiti slovenske starše, da bi odnehali od zahteve, da se njihovi otroci v posebnih urah uče materinščine. Tako hočejo vzeti Slovencem še tisto drobtino pravice, ld jim jo daje zloglasna Gentileieva šolska reforma.
štajerske notice,
š »Slovenec« je v Mariboru od T. maja do danes napredoval glede števila naročnikov za 200 odstotkov. Nove naročnike in inserate sprejema uprava »Slovenca« v pisarni Koroška cesta 1.
š Organizacija krše&uskomblečih železničarjev na Pragerskem lepo napreduje. Po sestanku, ki ga je imel poslanec Zebot, je pristopilo k skupini Prometne zveze dosedaj že 85 članov. Vršijo se pogosti sestanki.
š Krivica popravljena. Pod Pašič-Pribi-čevičevim režimom se je raznim denuncijan-tom posrečilo, da so v Mariboru spravili ob kruh nad 30 poštenih železničarjev-strojovo-dij in drugih, ki niso trobili v orjunski rog. Po posredovanju naših poslancev je minister Sušnik odredil, da so se ti družinski očetje (nekateri imajo po 5 do 8 otrok) zopet sprejeli v službo. Krivica se je popravila, a de-nuncijante — orjunaše si bo treba zapomniti.
š Socialni demokratje v Mariboru so vložili pritožbo zoper občinske volitve. Baje očitajo Orjuiicem, da so glasovali za mrtve volivce. »Narodni Gospodar«, glasilo Pašičevih radikalov v Mariboru, se zahvaljuje divjaškim Orjuncem, da so odganjali v Mariboru volivce od narodnega bloka. Vsak otrok ve, da je blok radi vmešavanja Orjune dobil okoli 400 glasov manj, kot če bi Orjune ne bilo, le Pašičevci tega nočejo videti.
š Mariborski socialni demakraije proti svojemu voditelju. Znani Andrej Bahun jo padel pri svojih somišljenikih v nemilost. V rekurzu proti občinskim volitvam naglasa nek socialist, da se mora razveljaviti tudi mandat bivšega občinskega svetnika Bahuca, ker še ni položil nekih občinskih računov.
š Mariborske vesti. Mariborski ljubitelji šaha so imeli 1. t. m. izredni užitek, ko jih je počastil s svojim obiskom svetovni mojster dr. Lasker. Na kolodvoru ga je sprejela na svečani način deputacija šahovskega kluba, nakar si je ogledal mesto. Zvečer je mojster v mali Gdtzovi dvorani duhovito predaval o etičnih in estetičnih vrlinah šahovske igre. Po predavanju se je začela simultanka, katere se je udeležilo 17 igralcev. Igra je bila zelo zanimiva in je trajala od 21. do 23.45. Svetovnega mojstra je končno premagal domači šahist Stupan. Dr. Lasker so je nad toliko žilavosljo mariborskih šahistov zadivil ter je poudaril, da bi utegnili postati mariborski šahisti po temeljitem študiju teorije pravi mojstri v tej umetnosti. — Zagrebški in ljubljanski konseivatorij sta ponudila mariborski virtuozinji na gosli g. Fanny Bradi mesto profesorice za pouk v vijolini. — 14 let- j ni deček Maks Smager, ld ga je 26. septem- ! bra povozil v Lajtersbergu avtomobil inže- j nirja Todora Baniča, je te dni v splošni bol- i niči izdihnil. — Hotelir Halbvvidl in tvrdka Gotz sta moderno prenovila prostore v »Stari pivovarni«. — G. Franjo Pire izjavlja v ma- i riborskih listih, da že od 1. avgusta sem ni | več dopisnik »Slovenskega naroda«. — Drevi j ob 8. se vrši v društvenih prostorih (Koroška cesta 1, bivša knjigoveznica) ustanovni občni zbor »Stolnega prosvetnega društva«. S tem dobi tudi Maribor prepotrebno prosvetno or-
ganizacijo, ki smo jo doslej v vencu naših izobraževalnih društev zelo pogrešali. Vabljeni so vsi naši somišljeniki, ki imajo veselje in voljo za prosvetno udejstvovarije.
š Nov trg v Mariboru. Na prostoru pred baziliko Matere Milosti in palačo Zadružne gospodarske banke mestni stavbeni urad te dni urejuje nov trg. Prostor bo tako urejen, da bo sredi celega trga zvišani okrogli prostor, katerega bo obdajal kameniti rob. Novi trg bo napravil lepo sliko.
š Občinske volitve v Ptuju. Kakor smo že poročali, je bilo treba rešiti toliko novih volivnih reklamacij, da so morali volitve preložili od prvotno na 28 septembra določenega roka na 19. oktober t. 1. Nekoliko čudno res izgleda, da baš v Ptuju niso zmogli reklama-cijskega postopanja. Doslej so vložili kandidatne liste socialni demokratje in Narodni blok. Nemci še niso vložili svoje liste. Najbrže čakajo na ugodnejši trenutek ali pa se ne morejo zediniti glede kandidatov. V mestu vlada za volitve precejšnje zanimanje.
š Nemški tovarnar Kiefer v Sv. Lovrencu na Pohorju proti delavcem. Kakor smo zvedeli, je začel tovarnar Kiefer brez povoda odpuščati domače delavce-strokovnjake. Odtegnil, oziroma zmanjšal je pred zimo plačo na uro za 1 do 4 K. G. Kiefer se pripravlja, da sprejme v službo več delavcev-strokov-njakov za izdelavo kos iz Avstrije, dasiravno je tu dovolj domačih delavcev-strokovnjakov. Značilno je, da g. Kiefer govori, da mu gre na roko sam okrajni glavar g. Poljanec. Dobro bi bilo, da se stvar pojasni.
š Dalmatinski kaznjenci v Mariboru. Iz Šibenika so pripeljali 28 moških in 5 ženskih kaznjencev v mariborske zapore. Med moškimi kaznjenci so vsi veliki zločinci.
š Požar. V Obrežju pri Središču je izbruhnil požar pri posestniku Ivanu Šalamunu. Ogenj je uničil vsa gospodarska poslopja z raznimi pridelki in s celim poljedelskim inventarjem in raznimi stroji. Z veliko težavo in s pomočjo gasilnih društev in domačinov so rešili končno stanovanjsko poslopje in nekaj živine. Škoda znaša čez pol milijona Din in je zavarovalnina v primeri z njo malenkostna.
š Ponesrečen lovec. Zadnjo nedeljo so priredili okoličani v Vimnem pri Rogaški Slatini kmečki lov. Iz neznanega vzroka je obstrelil Leopold Prah svojega tovariša 24 letnega Franceta Zobca iz Vimnega. Obstrelil mu je levo roko, ena šibra pa mu je ob-ireala v prsih tik nad srcem. Ponesrečenca je obvezal dr. Brabec iz Rogatca in so ga prepeljali domov. Mož je že izven nevarnosti.
š Ukradene krave. Dodatno k poročilu glede ukradenih krav v Središču poročajo dodatno, da je ukradla krave bržkone neka kaznjenka, ki je v začetku tega meseca pobegnila iz jetnišnice okrožnega sodišča v Mariboru. Krave so našli, tatica pa, ki so jo okoličani videli, pa je pobegnila.
š Za kolodvor na Teznu pri Mariboru se vršijo predpriprave. Kolodvor v tem delu mariborskega industrijskega centra je nujno potreben, ker ja glavni kolodvor za prebivalstvo in za številna industrijska podjetja, ki so nastala na desnem bregu Drave, preoddaljen. Nedavno se je že vršila komisija, ki je na licu mesta vse potrebno ugotovila. Interesenti so se izjavili, da k zgradbi prispevajo 300.000 do 400.000 Din. Na ta način je dan pogoj za čimprejšnji pričetek zgradbe. Kolodvor bi bil za osebni in blagovni promet. Dne 29. septembra ie posebna deputacija interesentov pod vodstvom poslanca 2 e b o t a intervenirala pri g. direktorju dr. Borku. G. dr. Borko je takoj sklical posvetovanje strokovnjakov, ki so sporazumno z interesenti določili podrobnosti te zgradbe. Čim bo ministrstvo odobrilo načrt, se bo pričelo z zidanjem.
š Dve obmejni železniški postaji, v Rakeku in št. II j u je nastala nujna potreba, da se zgradijo večja poslopja za osebni in tovorni promet. Kakor izvemo, je navnateljstvo v Ljubljani predlagalo ministrstvu, da se ti dve postaji razširita. Glede tovorne postaje v Št. Bju je dobil poslanec Zebot odgovor, da je predlog za tovorno postajo že odposlan v Belgrad.
Ljubljanske nmlm.
lj Mladinska pevska šola Cecelijinega društva za župnijo sv. Jakoba prične prihodnje dni zopet z rodnim poukom. Zato vabimo mladino od 14. leta dalje, ki ima veselje do petja in hoče redno poseeati pevske vaje, da se k temu pouku priglasi. Vpisovanje bo v nedeljo, 5. t. m. od 11—12 v pevski sobi šentjakobskega župnišca sv. Florijana ul. 18. Pouk je brezplačen, ter se bo vršel vsak torek in petek od po 7 do pol S zvečer.
lj Za tehničnega uradnika v splošni bolnici je imenovan g. Karel Verbič.
lj Ustavljeno kazensko postopanje. De-;:elno sodišče v Ljubljani je ustavilo kazensko postopanje, ki ga je bilo uvedlo proti Josipu Guzelj v Ljubljani radi hudodelstva tatvine, ker ni našlo nikakega dokaza proti imenovanemu.
lj Slepar s kartami. Pred kratkim se je v Ljubljani pojavil konjski mešetar Aleksander Šabec, doma iz Istre. Vabil je okoli sebe ljudi, da bi kartnli. Več oseb mu je res nasedlo. Šnher ie namreč pri l.-srtanin vpi[nn
o -	X -- * —.....J.......
dobival, ker je znal prebrisano slepariti. Med drugimi je v š;škl osleparil neko žensko za
2000 Din. Ko so mu postala tla v Ljubljani prevroča, je šabec izginil. Sedaj so ga pa prijeli orožniki v Metliki.
lj Poskušat samomor. V sredo zvečer se je na Celovški cesti poskusil zastrupiti z lizo-lom brezposelni 20 letni železostrugar Karel Zupane. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so rnu izprali želodec.
lj Suknjo je ukradel neznan tat skozi odprto ckno slaščičarke Marijo Ciber, ki stanuje v Kolodvorski ulici 6 v pritličju. Suknja je vredna 2500 Din.
lj Policijske prijave: Radi tatvine 1, radi prestopka cestno-policijskega reda 15, radi ugriza psa 1, radi prestopka obrtnega reda 1, radi ekscesa 1, radi nedostojnega obnašanja 2, radi poskušenega samomora 1.
Prosveta.
pr Spored klavirskega koncerta pianista BOEGVSKEGA, ki so vrši drevi ob 8 v Uni-oaovi dvorani, ima prav za prav tri dele: v. prvem rlelu je zastopana nemška klasična klavirska glasba po Bachu in Schumanu. Drugi del tvori romanska glasba in sicer angleška in francoska, v tretjem delu pa nam pokaže umetnik z vsem svojim talentom 4 zastopnike ruske moderne muzike. Ravno ta del izvaja umetnik z največjo popolnostjo in zadnje zagrebške kritike zaznamujejo višek' večera v izvajanju ruskega karnevala. Za koncert je še dovolj vstopnic na razpolago in se dobivajo iste cel dan v Matični knjigarni, zvečer pa pred koncertno dvorano.
pr Umetniška šola društva »Probutla«. Zelja po ustanovitvi slovenske umetniške šole sega gotovo v ono dobo, ko so se pojavili prvi slovanski umetniki, ki so se zavedali, da so sinovi našega uaroda. Zainan smo čakali, da bi te šole dobili od avstrijske vlade. Tudi preobrat nam je ni dal... Teren je bil pač premalo obdolau: manjkali so gotovi predpogoji za ustanovitev takega državnega zavoda. Da imamo danes v Ljubljani vsaj! društveno umetniško šolo, ki se od leta do leta lepše razvija, se moramo zahvaliti peščici požrtvovalnih strokovnjakov, kateri so ji z nesebičnim delom postavili temelj in ka-. teri grade začeto delo smotreno naprej. Njim se imamo zahvaliti, da stopa umetniška šola društva «Probuda« letos v svoje četrto šolsko leto. Šolskemu vodstvu se je posrečilo pridobiti za nadaljni pouk nekaj novih odličnih učnih moči. V kratkem bodo objavljeni točnejši podatki o preteklem šolskem letu in o novi organizaciji šole v lotu 1921/25. Za danes opozarjamo za umetnost navdušeno mladino in vse druge interesente ua vpisovanje, ki se bo vršilo v novi risalnici na Tehn. sr. šoli (štev. II) dne 6. in 7. oktobra od 18 do 19 in dne 8. oktobra od 16 do 18. — Ravnateljstvo umetniške šole društva «Pro-buda«.
pr Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. IV. letnik. Ljubljana 1924. Cena Din 50.—. Naroča se v seminarju za slovansko filologijo, Ljubljana, univerzo. — Pred kratkim .je izšel 4. letnik te, za Slovence tako važne publikacije s sledečo vsebino: Milko Kos: Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom; Petar Skok: Tri etimologije; Ivan Prijatelj: Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848—1857; Fran Kidrič: Stapleton; Franc Ramovš: Razvoj imperfekta v rczijanščinL Male vesti. Ivan Košti&l: K zloženkam z d-korena dhe; Frnc Ramovš: Izvor slov, svetniških imen IIj, Tilj, Tilen in Tilih za za lat. Aegidius; F r. Kidrič: Otrozhia Biblia 1566; otrozhja Tabla (ali Biblia) o. 1580; Bohoričev Elementale Labacenseeum Nomenclatura; Slovenske knjige v protestantski stanovski šoli v Ljubljani 1563 do 1593 Gregor Vorenc; Ivan Prijatelj; Nekaj Vodnikovih pisem Kopitarju; Vac-lav Burian: O zadnjih dnevih Kopitarjevega življenja; Joža Glonar: Pleter-šnikov «Pleteršnik«; Rajko Nahtigal: Programatične i. dr. opazke h Kosovi razpravi o freisinških spomenikih; Janko Šle-b i n g e r: Bibliografija. — Priporočamo naši inteligenci, ki ji je gotovo mnogo ležeče na razvoju slovenskega jezika, književnosti in zgodovine, da si časopis čimprej naroči.
Narodno gledišče
DRAMA: Začetek točno ob 8 zvečer. 3. oktobra petek Moč teme. Red B.
5.	oktobra nedelja Cyrano de Bergerac. Izven
6.	oktobra pondeljek Paglavka. Red C.
OPERA: Začetek ob pol 8 zvečer. 4 oktobra sobota Majska noč. Izven. • 5. oktobra nedelja Cavalleria rustieana in V vodnjaku. Izven.
7.	oktobra torek Majska noč. Red D.
>Carjeva nevesta< je prva operna predstava v sezoni 1924-25 in se poje danes v sredo 2. t. m. zvečer ob pol osmih za red A. V operi nastopijo: ga Thierry kot Lju-baša, gna Rozumova je Marfa, Petrovna gna Ropasova, Dunja ga Smolenska in Saburova ! gna Assejeva. Sobakina poje g. Betetto, Grjaz-nova g. Popov, Likova g. Burja, ostale moške vloge so v rokah gg. Puglja, Mohorica in Perka. Opero dirigira g. Balatka, režira «f.
Bučar. V petek 3. t. m. je v drami premljera
Tolstojeve drame »Moč teme« v režiji g. Osipoviča. Predprodaja pri dnevni blagajni.
CYRANO DE BERGERAC.
(Premijera ljubljanske drame.)
Naslovni junak Rostandove herojične komedije je zgodovinska postava iz 17. stoletja, plemič-častnik, pesnik in ljubimec. Njegovo življenje je bilo povprečni presoji nedoumen paradoks; ključ do njega je spesnil šele Ros-tand.
Bergeracova ognjevita pesniška duša tiči v telesu gaskonjskega kadeta, ki ima vse lastnosti takratnega salona, slovi pa tudi zaradi svojih viteških pretepov. Nasilnež ljubi svojo lepo sestrično Roksano, duhovito precijozo, ki jo je njen stric, grof Guiche, namenil neki lutki za ženo, svojo ljubezen pa skriva pesnik zaradi svojega nelepega obličja. Roksana vzljubi pri gledališki predstavi lepega Kristijana, Bergeracovega novega tovariša in se posluži bratranca k posredovanju. To posredovanje je mnogo več kot golo kavalirstvo; Bergeracova ljubezen se pokaže kot nerazumljivo nesebičen občutek, svojemu tekmecu pomaga ao sestanka in mu celo prišepetava ljubezenske besede. Kristijan je namreč lep in dober praznoglavec. In ko stopi Bergerac pod Rok-sanin balkon na ljubimčevo mesto, mu vro iz srca prekipevajoče besede ljubezni, polne pristnega ognja. V zapletljajih te opojne noči se Kristijan oženi z Roksano, nato pa mora vsled maščevalnosti grofa Guicha v boj zoper Špance. Iz bojišča pisari Bergerac po dvakrat na dan Roksani v Kristijanovem imenu in njegove ognjevite besede jo tako razvnamejo za pesnikovo lepo masko, da tvega življenje in obišče moža v fronti. V njeni prisotnosti pade Kristijan, ki je zaslutil pravi položaj, a Bergerac zataji svojo ljubezen in jo izda šele čez petnajst let, ko umira, ranjen iz zasede, pod jesensko platano na samostanskem dvorišču v Roksaninem naročju.
Pesnik je predočil dobo in njene ljudi. Francoz 17. stoletja je fin družabnik, varoval je zunanjo uglajenost v življenju in lepoto celo v smrti. Iz tenko spletene mreže družabnosti, ki je bila ves njegov življenski nazor, ni smel pasti, če ni hotel kot enostaven človek uiti popolnosti. Pred tem forom se godi tudi Bergeracova globoko zajeta ljubezenska tragika. Častniška nasilnost je risana v slogu časa, pravtako galantnost in duhovito pari ran je. Zato se tragedija ne more vršiti z usodnimi udarci, ampak se plete med govoričenjem, pod masko, v verzih. Njen potek je za površnost neviden, konec pa je s svojim neizbrisnim rezultatom pretresljiv: zaradi fo-ra in iz viteškega ponosa prikrita ljubezen je povzročila dvoje zgubljenih življenj.
V Rostandovi pesnitvi, ki jo jo Župančič slovensko prepesnil, je z nenavadnim čutom ustvarjen francoski duh časa, ki ljubi duhovito lahkoto in ritmičen tok z neprestanimi akcenti. V takem ozračju se Bergeracova dvoličnost čuti doma, šele to življenje ga opravičuje in v njem šele postaja verjetno. Kraj, dogodek in človek služijo samo kot arabeska celotnemu omamentu. Zato zahteva igra od režiserja velike poglobitve, od igralcev mnogo osebne kulture, od gledališča pa sijaja.
Slovenska drama si je zbrala Rostandovo delo za otvoritveno predstavo letošnje sezone. Da se jo lotila tako težavnega dela,_ je vredno pozornosti; publika vidi resno stremljenje, obenem pa je predstava odkritosrčno merilo za domače moči. Trud in dobro voljo je treba priznati vsem sodelujočim; da predstava ni mogla ustreči avtorjevim nameram, je kriva neuglajenost in nespretnost celote.
Inscenacija je bila, dasi bi zahtevala večjega bogastva, historično verna, če izvzamemo gledališko dvorano v prvem in stavbe v petem dejanju. Kostumi so bili posneti po pravih vzorcih, 'manjkalo je pravzaprav le umetnikove roke, ki bi umela organizirati pojave v celotno sliko. Režija g .Putjate je ©stavila mnogo neobdelanega sveta: v splošnem je bilo preveč ropota, Iti je dušil fini šum dejanja in iskre njegovega diferenciranega življenja. Govor je bil premalo fin, mestoma (pri kadetih-petelinih, ki so >sami baronici) celo prehrapav. Lepote verzov, ki jih poznamo iz knjige, nismo na odru več spoznali. Nesmiselno bi bilo sicer zahtevati v začetku vzorne uprizoritve Rostandove pesnitve, občutek za pesnikovo delo pa je predpogoj za odersko ustvarjanje.
Naslovno ulogo je igral g. Putjata, Roksano ga Šaričeva, Ragueneauja g. Lipah, Car-bona g. Skrbinšek, Guicha g. Levar, Kristijana g. Drenovec. Gledališče je bilo dobro obiskano.	m.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja dne 5. oktobra ob pol 8. uri zvečer otvoritvena predstava »RAZBOJNIKI«, žaloigra v 5. dejanjih.
Predprodaja vstopnic v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom L nadstr.) in od 5. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra.
Prodam trgovsko HIŠO
z lepimi lokali za trgovino ali gostilno. 3 kuhinje, devet sob, 2 kleti, vrt in gospodarsko poslopje na naj-prometnejšem mestu blizu kolodvora. Reflektanti nai se oglase pismeno ali osebno. — ANTON ČEBULJ, posestnik, JESENICE.	6076
Cerkveni vestnik.
c V Šiški se bo praznovala 700 letnica sv. Frančiška As. s tridnevnico v zasilni cerkvi (baraki) posvečeni sv. Frančišku. Tri-dnevnica' truja do nedelje zvečer. Vse tri dni bo sv. rožni venec, litanije in pridiga. V nedeljo bo slovesno praznovanje patrona zasilne cerkve. Ob 6 in pol 10 bo pridiga in sv. maša z blagoslovom. Popoldne ob 5 pete litanije. Vse trikrat darovanje za novo cerkev sv. Frančiška v Šiški.
Socialni vestnik.
s Praški kongres za socialno politiko. — Dne 30. sept. se je v praškem parlamentu vršila prva seja odseka Mednarodne družbe za pobijanje brezposelnosti. Predsednik češkoslovaškega socialnega instituta prof. dr. G r u b e r je v svojem pozdravnem govoru naglašal, da se Češkoslovaška republika s polnim razumevanjem pridružuje prizadevanju proti brezposelnosti, za odškodnino brezposelnim, za razvoj pridobitnih možnosti in ureditev vprašanja, da si vsak posameznik iz vsega početka izvoli poklic, za katerega ima največ sposobnosti. — Amsterdamska Internacionala o vseijevanju in izseljevanju nadaljuje svoje delo. V seji 30. sept. je francoski delegat J o u b a u x razglašal potrebo, da se ustanovi mednarodni poslovni organ za iz-seljeniška vprašanja. V Franciji je tačas 1,800.000 tujcev, med temi i,400.000 delavcev. — Madžarski delegat G a 1 je povedal, da ima Ogrska tačas 15 odstotkov svojih delavcev brezposelnih; delavske plače so padle nasproti prejšnjim za 50 odstotkov, cene življenjskih potrebščin pa so se zvišale za 150 odstotkov. Madžarsko delavstvo se izseljuje sedaj v Nemčijo, Rumunijo in Francijo. Koncem razprave so sprejeli resolucijo, ki uvodoma naglaša, da so sedanje gospodarske zmede posledica vojne. Potrebno je, da se mednarodni delovni trg organizira potom kontrole nad izseljevanjem in vseljevanjem; mednarodno naj se zagotovi enako postopanje nasproti vsem delavcem brez razlike njihovega izvora; vseljeni delavci so obvezani, da pristopijo tamkajšnjim organizacijam; ustanovi naj se mednarodni urad za vseljevanje in izseljevanje, ki naj zbira vso tostranno snov in izreka svoje mnenje o vseh predlogih, tičočih se izseljevanja; urad naj se priključi mednarodnemu delovnemu uradu.
Turistika in šport.
Koča na Gozdu je do nadaljnjega odprta in oskrbovana ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Izgubil se je poročni prstan z monogra-mom «Rudi 10. 6. 22.« na poti od Jugoslov. tiskarne po Poljanskem nasipu, čez sentpe-terski most mimo bolnice proti Selu. Pošten najditelj naj ga odda na stražnici v Vod-matu ali pa v naši upravi.
Izgubil se je v nedeljo proti večeru od Medvod do Šiške dežnik. Pošten najditelj se prosi, da Ka oda ua Celovški cesti 17., Spodnja Šiška,
— Organizacija srednješolskih profesorjev v Avstriji. Po prevratu so si takoj v novembru 1918 ustvarili srednješolski profesorji v Avstriji organizacijo, za katero jih lahko zavidajo njihovi tovariši menda v vseh evropskih državah. Organizacija je namreč obvezna in seveda temu primerno močna po svojem gospodarskem in moral- '
ATOVE
nem pomenu. Če se ne oziramo na pridobitve gmotnega značaja — plačani so profesorji kakor sploh vsi uradniki boljo nego pri nas — je izvojevala organizacija profesorjem tri pridobitve, ki so posebno vredne, da jih omenimo. 1. Učiteljski zbori na posameznih srednjih šolah imajo pravico, da stavijo terno-predlog za imenovanje ravnatoljovo. Pri nas imajo slično prakso v škofijskem zavodu v Št. Vidu, kjer profesorji ravnatelja volijo in ga ordinariat potrdi. V Avstriji stavijo učiteljski zbori le terno-predlog, ki ga opremi s svojim mišljenjem dež. šolski svet in pošlje ministrstvu v odločitev. V splošnem se lahko reče, da ne gre ministrstvo nikdar preko terno-predloga učiteljskega zbora. — 2. Učiteljski zbori stavijo svoje terno-pred-loge sploh za vsako mesto, ki je na zavodu razpisano. .3. Profesorji imajo svoje strokovno glasilo «Der Mittelschullehrer«, ki ga dobiva vsak član brezplačno ( to se pravi: plača ga že s članarino). Der Mittelschullehrer se bavi samo s socialnimi iu gospodarskimi vprašanji profesorskega stanu. Organizacija se namreč v kulturna vprašanja ne spušča, ampak je strogo strokovna. List prinaša tudi poročila o knjigah, ki se tičejo šolstva. Kulturna vprašanja pa rešuje učiteljska zbornica, ki so jo tudi dobili šele po vojski. Z obvezno strokovno organizacijo so zadovoljni pristaši vseh strank: nacionalci, krščanski socialici in socialni demokratje, ker oganizacija taktno varuje svoj nadstran-karski značaj. Seveda so pa profesorji, ki jih vežejo isti kulturni ali politični nazori, lahko združujejo še v posebnih organizacijah za vprašanja, za katera se zanimajo še posebej s stališča svojega svetovnega nazora ali politične opredeljenosti. Taka organizacija seveda skupni strokovni organizaciji ne nasprotuje, ampak iz nje izhaja tudi za obvezno strokovno organizacijo marsikaka pobuda.
—	Slabi časi v Združenih državah. Ameriški listi tožijo na dsedanjimi slabimi časi v Združenih državah: delavske plače padajo, življenjske potrebščine se draže, brezposelnost narašča. Glasom uradnega poročila Delavskega departementa so zadnji čas v 32 velikih industrijskih podjetjih znižali delavcem plače za 9.1 do 18.5 odstotkov; v 6057 industrijskih podjetjih so odpustili 14.3 odstotkov delavcev, tako da je tačas v Združenih državah nad 1,300.000 ljudi brez dela. Cene življenjskih potrebščin pa naraščajo in so n. pr. čevlji za 84 odstot. dražji nego pred vojno, obleka pa za 94 odstotkov. V Ameriki, ki se duši v bogastvu, na milijone ljudi strada.
—	Varčevanje v Zedinjenih državah ameriških. Veselje Amerikanca do avtomobila in telefona si razlagamo deloma tudi tako, da hoče Amerikanec pri delu in času zmeraj varčevati. Tudi sicer rad varčuje. Zasebne vloge v bankah so znašale po uradni statistiki leta 1913. 17 milijard dolarjev in pol, 30. junija 1923 pa 40 milijard, bogastvo dežele je znašalo 1912. leta 186 milijard, letos pa 321 milijard dolarjev, se je torej skoraj podvojilo. Prebivalstvo Unije je moralo biti torej v zadnjih dvanajstih letih prav pridno, saj se ni v istem času pomnožilo niti za 30 odstotkov. Sicer ne vemo, koliko je b temu pripomogla moderna varčevalna tehnika, vemo pa, da je število telefonov naraslo od 7 milijonov in pol v letu 1912. na okroglo 16 milijonov v letu 1924., se je torej več kot podvojilo. Samo mesto Ne-w York ji hima okoli enega milijona, dočim ima London 365.000, Pariz pa 173.000. Kako močno uporabljajo Amerikanci telefon in s tem posredno varčujejo s časom, se vidi tudi iz okolnosti, da ima Unija danes več kot dve tretjini vseh telefonov sveta! To pa itak ževemo, da je Amerika dežela avtomobilov. Ne ve pa vsak, da je 4 milijone in pol
| zaposlenih v poljedelstvu, in da služi polovi-
SKRBI
ca teh avtov kot tovorni avti prevažanju po-lčedelskih pridelkov. Še leta 1915. je bilo v Zedinjenih državah samo 1,250.000 avtomobilov, 1. 1917. že 5, leta 1920. 9 milijonov, sedaj jih je pa 15 do 16 milijonov, in njih število še zelo narašča. Ker je na vsem svetu okoli 18 milijonov motornih vozil, šele vidimo, kaj je Amerika in koliko si. prihranijo Amerikama časa in dela. Tretji veliki časovni varčevalec v Ameriki jo pisalni stroj. Ameriški pisalni stroji so znani po vsem svetu; v zadnjih desetih letih so jih prodali za 100 milijonov, dolarjev, šli so pa v vse države In kolonije sveta. Sedaj pa prihaja četrti varčevalec, aeroplan in zračna ladja.
—	Fordovi zavodi so izdali izkaz o svojem obratovanju, iz katerega je razvidno, da so imeli lansko leto 99,242.888 dolarjev do-bička. Rečeno leto so izdelali 2,120.848 vozil in dobiček, ki je pripadel na 1 voz, je znašal 47 dolarjev. Nasprotno je znašal Fordov dobiček od enega vozila 1. 1922 67 dol., leta 1921 pa celo 123 dolarjev. Ford zmanjšuje torej dobiček, da poveča obrat.
—	Največji daljnogled sveta se baš te dni izvršuje na Angleškem za Rusijo. Profesorja Blumbach in Ivanov z nikolajevskega observatorija na Črnem morju sta nedavno tega prisostvovala stavbi tega velikanskega aparata. Daljnogled bo stal 95.000 funtov ter ima 8 in pol čevlja debelo steklo. Njegova teža je nekaj nad 1000 funtov. Brušenje leč je trajalo leto dni.
Zanimivost!.
NOV SISTEM BREZŽIČNEGA BRZOJAV-LJANJA.
Pozornost nekega ameriškega inžnirja se; je obrnila na to, da je skušal brezžično brzo-javljanje tako spremeniti, da bi se isto vršilo tajno in brez motenj. Navajal je, da je prestregel Hindenburg v bitki pri Tannenbergu vsa brezžična poročila rusliih generalov in vedel tako vnaprej, katera mesta da bodo sovražne čete zavzele. Isto je bilo možno vojnim ladjam ^Goebenc in >BresIau-r, ki so bežale iz Sicilije v Turčijo. Motile so brezžično zvezo zasledujočih jih angleških ladij, vsled česar je bilo onemogočeno, poslati admiralu Millsu poročila.
Iznajditelj je izjavil, da je kaj takega pri njegovem sistemu nemogoče. Če se uporabi ta sistem pri brzojavljanju programov, je mogoče, da bodo slišali program le oni, ki so zato tudi plačali. Novi sistem more uporabiti 70 do 80 odstotkov starega materiala, treba je le 20 do 30 odstotkov novega. Pošiljalne postaje se lahko predelajo na novi sistem, prejemni aparati pa morajo biti drugi.
Novi sistem so praktično preizkusili pred kratkim v Italiji v navzočnosti vojaštva in mornarice. Kakor čujemo, je napravil velik vtis. Glavna vrednost sistema je v možnosti tajnosti. Obstoji v tem, da-se da nasilne vale po velikem številu nadležnih valov spremeniti. Pošiljalni aparat, ki uporablja gotovo valjno dolžino, more torej, če spremeni frekvenco nadležnega vala, pošiljati več poročil istočasno, ne da bi eno drugega motilo.
Mogoča je neskončna kombinacija valnifi dolžin in nihče ne more slišati, komur ni znana kombinacija, s katero dela odpošiljalna postaja. Velikanska važnost sistema v vojaške, kakor tudi trgovske svrhe je jasna. Sistem omogočuj© trikrat do štirikrat toliko brezžičnih zvez kakor dosedaj, brez nevarnosti medsebojnih motitev.
Vse te lastnosti so preizkusili pri poizkusih v Rimu. Pošiljalni aparat je dal na isti valjni dolžini in istočasno muzikalen program in govorjeno predavanje. Oboje se je slišalo neodvisno eno od drugega v nekaj kilometrov oddaljeni prejemni postaji, medtem ko mnogoštevilne druge prejemne postaje okrog Rima niso nič slišale, ker niso poznale kombinacije valjnih dolžin.
PORABA ELEKTRIKE NA SVETU*
Po podatkih, ki jih je zbrala uradna pisarna države Newyork iz poročil posameznih držav in ameriških konzulatov v inozemstvu, je znašala celotna poraba elektrike na svetu leta 1920 99.456,000.000 kilovatnih ur; od tega 15.183,300.000 kilovatnih ur za razsvetljavo, ostanek, 84.7 odstotkov, pa za industrijo itd.
Združene države kot najmočnejši konsu-ment so porabile leta 1920. Vsega skupaj 49.802,000.000 kilovatnih ur, od tega 6870 milijonov za razsvetljavo in ostalo za pogon v tovarnah, rudnikih, za cestne in druge železnice in farme.
Glede na porabo toka za vsako osebo prebivalstva stoje Združene države šele na četrtem mestu.
Prvo mesto zavzema Švica, kjer so raz« položljive vodno sile najbolj izrabili; tu znaša poraba za vsako osebo 700 kilovatnih ur na leto. Nato sledi Kanada s porabo 612 in Norveška s porabo 493 kilovatnih ur toka na leto; potem šele pridejo Združene držav© z 472, Švedska s 364, Francija s 147, Nemčija a 3.41 kilovatnih ur porabe toka na osebo in leto.
Od približno 1720 milijonov prebivalcev zemlje stanuje le .111,822.000 ali 6 in pol od-, stotka v električno razsvetljenih stanovanjih.
Od vseh vodnih sil zemlje, ki jih računa U. S. Geological Su\vey na 439,000.000 konjskih sii, je izrabljen sejo minimalen del =» -5.4 odstotke.
Ata: Katera uniforma hi bila da??es zanje naj prikladnij&a?,, Sluga: Ta-le bo. Ste jo že enkrat poskušali.
osp o dar stvo;
Aktivnost našo zunanje
Statistika zunanjo trgovino za prve tri meseco t. 1. izkazuje uvoz v vrednosti 1.8S3 milijonov 774.359 dinarjev, zu april, maj ln junij pa v vrednosti 1.891,158.505 dinarjev. Skujmo smo v prvi polovici t. 1. uvozili za 8.819,215.980 dinarjev, izvozili pa za 4.170 milijonov 920.945 dinarjev. Iz toh podatkov jo razvidno, da jo bilanca našo zunanjo trgovine za prvo polletje 1.1. aktivna v znesku 356,704.965 dinarjev.
V drugem četrtletju t. 1. pu je opažati znatno naraščanje uvoza po količini (od 217 tisoč 515 ton na 253.304 tono) in malenkostno naraščanje po vrednosti (za približno 8 milijonov dinarjev).
Uvozni predmeti so bili v drugom trimesečju i 1. približno isti kakor v prvem.
Najvoč smo v drugem četrtletju t. 1. kupovali v Češkoslovaški (za 433.5 milijona dinarjev), odkoder je prišlo 22.0 % vsega našega uvoza, potoni v Avstriji (za 395.7 milijona ali 20.9 %), v Italiji (za 318 milijonov ali 16.8 %), v Nemčiji (za 165.4 milijona ali 8.7%), v Zedinjonlli državah Severne Amerike (za 92 milijonov ali 4.05 %), v Grčiji (za 57.4 milijona ali 3 %), v Ogrski (za 40.7 milijona aH 2.2 %), v Indiji (za 22 milijonov dinarjev ali 1.2 %), v ostalih državah za 104.5 milijona dinarjev aH 5.5 % našega celokupnega Izvoza.
Zabeležiti je treba dejstvo, da stoji tudi v drugem četrtletju 1924 med uvoznimi državami na prvem mestu Češkoslovaška, med tem ko je bila v 1. 1923 na prvem mestu Avstrija.
Dr. F. J e r i n a :
živinske

(Konec.)
f (k razprave: »Pomen veterinarstva za narodno gospodarstvo«.)
Vranlčni prisad, priš, prostrel (aufrax) in Suštavec (gaugraena emphvscmatosa). Za obema boleznima pogine žival jako hitro (v 2 do 48 urah), zlasti goveda in ovce. Tudi na človeka je bolezen prenosljiva (priš). Bolna žival se lahko zdravi s cepivom Ln kreollno-vo raztopino. Poleg dezinfekcijo imamo 'na razpolago proti obema boleznima sigurno cepljenje; kjer so ti dvo bolezni jako razširjene, je edino sigurno sredstvo v borbi proti njim cepljenje.
Svinjska rdečica. Z enakim uspehom in podobnimi sredstvi se borimo tudi proti svinjski kugi in septikemiji. Težka je borba proti nalezljivi svinjski pljučnici, kjer se je treba omejiti samo na predpise veterinarske policije.
Goveja kuga je pač najnevarnejša nalezljiva bolezen. Povzročitelj še d! natančno raziskan in zato se tudi borba proti kugi omejuje na stroge naredbe veterinarske policije. — Proti kugi na gobcih in parkljili se je začela v poslednjem času uspešnejša borba: na eni strani s strogimi predpisi veterinarske policije, a na drugi s cepljenjem zdravih živali (cepljenje se še ni razširilo, ker je zelo
drago in ne popolnoma sigurno) ln pa z dH-janjem medicinskih preparatov, katerih glavni sestavni del jo železo (Švicarski veterlnari so prvi, ki so spoznali veliko vrednost železa v borbi proti kugi na gobcih ln parkljih). — Potek tuberkulozo pri živalih je isti kakor pri ljudeh; goveja tuberkuloza je nevarna tudi za človeka, zlasti za otroke, ki pijejo ne-prekuhano ali pa samo segrelo mleko tuberkuloznih krav. Sredstvo za umetno spoznanjo tuberkulozo pri živalih je znano (tuberkulozo konStatiratt pri živalih brez umetnega sredstva je jako težko, včasih nemogoče). Naj-radlkalnejšo sredstvo proti tej bolezni je kla-njo tuberkuloznih živali zlasti goveje živino (v večini slučajev je meso tuberkuloznega goveda dobro za hrano).
Proti ovčjim kozam se tudi uspeSno borimo s cepljenjem, samo rezultat ni najboljši, ker so od cepljenih lahko nalezejo necepljene zdravo ovco ln se na ta načtu stvoiijo gnezda stalne bolezni. Zato so copl ovco proti kozam samo tedaj, kadar se je bolezen pojavila v kraju, ali pa obstoji nevarnost, da se bo pojavila.
Borba proti steklini se naslanja na vete-rinarsko-policijske predpise, ker še nismo na tako visoki stopnji, da bi imeli, kakor nekateri drugi narodi, Pastorjev© zavode tudi za živali.
Od parazitarnih bolezni so najuežnejše garje, nevama tudi za človeka, clsticercl ter trihino svinj, od katerih dobi človek trakuljo in trihino in pa distomatoza ovac. V borbi proti garjam in distamitozi imamo jako dobra sredstva.
Da bi se uspešno preprečevalo omenjene bolezni po navedenih načinih, je neobhodno potreben strokovnjak-veteiinar, ki je edini za to svrho izobražen. Vsi ostali staleži pa, ki si lastijo eventualno pravico borbe proti živalskim epidemijam in epizootijam, profa-nirajo veterinarsko vedo, povzročajo mnogokrat radi nepoznavanja bolezni iu neumestnega postopanja večjo škodo, kakor bi jo napravila nalezljiva bolezen sama ob prirod-nem poteku. Zato si zapomnite, živinorejci, da pozovete. vedno za vsak dvomljiv slučaj slrokovnjaka-veterinarja, da on razsodi, kaj se mora storiti, kako stopiti bolezni na pot in kako zdraviti bolezeu. Nikdar ne skrivajte slučajev obolenja, dvomljivih radi nalezljive bolezni, ker s tem škodite največ samemu sebi, vašemu sosedu in sploh celemu narodnemu gospodarstvu. To jo huda napaka naših živinorejcev, ki že marsikaterega od njih popolnoma upropastila. Bojijo se oblasti,. kakor da so nekaj zakrivili, za kar bi morali odgovarjati; dalje se bojijo, da se jim prepove trgovanjo z živalmi. Ne bojte se tega: nikdar so no bo zgodilo po nepotrebnem in da ne b? bilo v vašo korist; tudi veterinar so bo najprvo dobro premislil za tak korali in so omejil na najpotrebnejšo mere: ker vršiti dolžnosti veterinarske policijo ni lahko in je mnogokrat vezano z največjimi težavami, pa ludi materijalno izgubi veterinar, kadar je trgovanje z živalmi omejeno. Razume ae, da je dolžnost veterinarja, kadar so živinorejci protlvijo predpisom veterinarske policije, vporabiti vsa sredstva, ki mu jih dovoljuje zakon. Žalostno je, ko mora veterinar vršiti svojo dolžnost v navzočnosti iu s po-
močjo orožnikov; toda za blagor onih samih, ki so protlvijo, iu pa celega narodnega gospodarstva je to v podobnih slučajih tudi edino na mestu.
MESNI TRG.
Ceue živine, telet ln prašičev dne J. okt. v Ljubljani. Voli pitani za kg živo teža Din 15.— Izjemna cona; voli rojeni 13.50—14; volt (ogrski seki) 13—14; bosanski Imšuki 11-12; biki težji 00; biki lažji 10.50—12; kravo rejene 10—11; krave srednjo rojeno 8.50 do 10; kravo klobasarice 7.50-8.25; toleta debela prvovrstna 18—18.75; teleta lažja debela 17 do 17.75; teleta zaklana 23—28.75; prašiči debeli 19—19.50: prašiči peršutarji 18—18.75; plemenski prasca. 7 do 13 tedenski komad 1S0—300 Din. Kravo plemenske s teleti po kakovosti zo. komad 400») do 9000 Din.
Današnji semen je bil srednjo obiskan. Primanjkovalo je rojeno živine, zu katero so se plačevale boljše cone kot na zadnjem semnju. Večino živino jo zopet tvorila tuja zlasti bosanska živina, katera se jo po večini tudi prodala. Za teleta lil prašiče pa so cono ostale skoro nelzpremenjene ln kakor kaže bodo tudi tako ostalo. Mali porast cen za dobro rejeno živino pa jo pripisovati padcu dinarja, ker se to takoj občuti. Bistvenih sprememb pa za bodočo ni pričakovati v conah.
• o •
Gospodarska anketa kmetijske družbe. Na poziv kmetijskega ministrstva priredi Kmetijska podružnica za Slovenijo v soboto i. oktobra v dvorani ljubljansko univerze gospodarsko posvetovanje, na katerem eo bo razpravljalo o najnujnejših kmetijskih vprašanjih. Na to zborov j njo so vabljeni razni kmetijski strokovnjaki ln zastopniki kmetovalcev Iz cele Slovenije. Obravnavale se bodo predvsem sledečo kmetijske panoge, o katerih bodo najpreje poročali strokovnjaki: Živinoreja in to vprašanje plemenske živine, pot. učitelj za živinorejo Martin Zupane, in organizacija pospeševanja živinoreje, strokovni uradnik A. Krištof; mlekarstvo,mlekarski inštruktor A. Pove, konjereja, vet. nadzornik F. Čeme, gnojenje in umetna gnojila, iuž. K. Lah; somenogojstvo in rastlinogojotvo, inž. F. Mikuž; travuištvo iu prldolovanjo krme, ravnatelj kom. pre-izkušovallšča Inž. I. Turk; rastlinski škodljivci, kmetijski svetnik F. Trampuž; kmetijski pouk, kmet. svotnik V. Rohrmun.
g Trgatev na Štajerskem. Predtrgatev so je žo pričela. Portuglzec in modri burgun-dec sta v krajih, kjer ni bilo točo in bolezni, dala dobro kapljico. Mošt tehta 18- do 20 stopinj sladkorja. Plačujejo ga po 30 do 40 K liter. Nagnito grozdje poznih vrst, trgajo le. dni. Kakovost letošnjega vina torej splošno ne bo slaba. Le kvantitavno vinogradniki niso zadovoljni.
g Vbiska letina v Dalmaciji in Baranji. Kakor poročajo listi, bo letošnja vinska letina kvalitativno zelo dobro .Trgatev so je začela pred par dnevi, vreme je ugodno. — V Baranjl je vinska letina letos zelo slaba. Računajo, da bo letošnji pridelek znašal komaj petino lanskega trgatve nega. rezultata.
g Carinski dohodki. V drugi desetini meseca septembra t. I. so znašali cariuski dohodki 58,642.598 dinarjev napram 64,540.005 dinarjev v isti dobi lanskega leta. Od 1. aprila
1924. pa do 21. septembra 1924. so dosegli ca-mod tem ko so v istem razdobju 1. 1923. znašali 786,682.124 dinarjev.
g O novi carinski tarifi. Kakor trdijo na pristojnih mestih bo stopila v veljavo nova carinska tarifa v sredi t. m., zato namerava Centrala industrijskih korporacij sklicati konferenco industrijcev iz cele državo, na kateri se bodo bavill s vprašanji carinsko prometno politiko iu ■/. vprašanjem zaposlenja inozemskih delavcev v naših obratih.
g Padanjo izvoza iz Vojvodino. Iz Subo-tico javljajo, da zadnjo caso izvoz žita iz Vojvodino radi visokega kurza dinarja pone-lmva. Medtem ko so jo lani izvozilo dnevnoj 200 vfigonov, znaša letošnji izvoz dnevno sa-uio 20 vagonov. Inozemskih kupcev skoro n> več v Vojvodini.
g Bančna kriza v Budimpešti. Radi splos-ne stagnacije so budlmpeštanski denarni zavodi dne 1. t. m. odpustili zopet okoli ,1000 svojih uradnikov.
g Nemška zunanja trgovina. V avgustu t. 1. je imel uvoz v Nemčijo vrednost 448 milijonov zlatih mark, izvoz pa 590 milijonov. I/, tega je razvidno, da je bila v avgustu nemška zunanja trgovina aktivna za 42 milijonov zlatih mark. med tem ko je bila v juliju izkazana samo v znesku 7 milijonov zlatih mark.
g Znižanjo obrestno mero za hranilno vlogo v Nemčiji. Ravnokar so bila zaključena pogajanja bank glede omenjenega. Sklenilo se je z ozirom na to, ker jo znižana obrestna mera na clebetne postavke, da se zniža tudi obrestna mera za kreditne postavke. Gadi tega se bodo znižale obresti od 12 na 9 odstotkov pri vseh vlogah z odpovednim rokom 14 do 30 dni.
g Izvoz avtomobilov iz Francije. V prvili sedmih mesecih t. 1. jo Francija izvozila 25 tisoč 500 osebnih in 2500 tovornih avtomobilov, skupaj 28.000 voz v vrednosti 754 milijonov frankov. V istem razdobju lani jo znašal izvoz samo 16.400 voz v vrednosti 424 milijonov frankov. Upoštevati jo treba, da je bilo v prvih sedmih mesecih t. 1. tudi uvoženih 7150 voz za 61.5 milijonov frankov. Kar se tiče izvoza avtomobilov, stoji Francija tako] za Anglijo, ki pa seveda daleč zaostaja za severnoameriškimi Zedinjenimi državami.
Borze.
2. oktobra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 3.1950—3.2250 (3.1750 do 3.2050), London 325.1250—828.1250 (324.50 do 327.50), Newyork 72.30—73.30 (72.40—73.40), Pariz — (3.83—3.90), Praga 2.1690—2.1090 (2.17-2.20), Dunaj 0.1024-0.1044 (0.1022 do 0.1042), Curich 13.87-13.97 (13.9150 do 14.0150), efekt, dolar 13.87—13.97 (71.50 do 72.50). — Tendenca slaba, blaga veliko na razpolago.
Curich. Belgrad 7.20 (blago) (7.1750), Pešta 0.000825 (0.0068), Berlin 1.25 (1.2450), Italija 23.0 (22.9875), Londou 23.40 (23.43), Newyork 524.75 (525.13), Pariz 27.80 (27.75), Praga 15.67 (15.65), Dunaj 0.007413 (0.0074), Bukarešt 2.7250 (2.6875), Sofija — (3.8750),
Dunaj. — Devize: Belgrad 973, Budimpešta —, Kodanj 12.280, londou 316.500, Mi-t lan 3.109, Newyork 70.935, Pariz 3.752, Varšava 13.600. — Valute: dolarji 70.160, angleški funt 314.700, francoski frank 3725, aru 3090, dinar 970, češkoslovaška krona 2102,
A. P. Čehov:
(Dalje.)	3
— Brezsramnica — strašno! — je ponavljala Marija.
Črez reko je bila položena majajoča se brv, in pod njo je v čisti prozorni vodi plavala jata širokočelnih klenov. Na zelenih grmovih, ki so se ogledovali v vodi, je bliščala rosa. Zavela je okrepčajoča toplota. Kakšno prekrasno jutro! In kako bi, verjetno, bilo prekrasno življenje na tem svetu, če bi ne bilo bede, strašne, neizbežne, neizhodne bede, pred katero se ni moči nikamor skriti! Treba je bilo zdaj pogledati samo nazaj na vas, pa so sc živo zbudili vsi včerajšnji spomini — In čar sreče, ki se je prikazala krogitikrog, je izginil v enem hipu.
Pri Sli so do cerkve. Marija se je ustavila pri dveri in se ni upala naprej. Tudi vsesti se ni upala, čeprav so zazvonili k služI)! božji šele ob devetih. Tako je stala ves čas.
Ko so hvali evangelij, se je ljudstvo naenkrat razgibalo in napravilo prostor porpješčikovi družini; stopili sta v cerkev dve deklici v belih oblekah, v širokokraj-nih klobukih, in z njimi debeluhasti, rožnati malček v mornariškem kostimu. Njih pojavljenje je genilo Olgo; na prvi pogled je dejala, da so to lini, izobraženi in krasni ljudje. Marija pa jih jo gledala izpod čela, turobno in piašno, kakor da se niso pojavili ljudje, ampak pošasti, ki bi jo mogli zmečkati, da se jim ni umeknila.
A kadar .je dijakon zapeval v basu, ao ji jo vsakikrat zdelo, da nekdo kriči: »Mu-arjak — in so je stresla.
IIL
V vasi so kmalu izvedeli za prihod gostov in že po božji službi se je v Izbi nabralo mnogo naroda. Prišli so i Leoničevi i Matvjojičevi i Ujičovi, da poizvejo o svojih sorodnikih, ki so služili v Moskvi. Vse žukovsike otroke, ki so znali pisati, so peljali v Moskvo in jih tam oddajali za sluge in strežnike po gostiščih, (iz one strani vasi so jih pa dajali v službo samo pekom) in to se je uvedlo že davno, še za časa tla-čanstva, ko je neki Luka Ivanič, žukovski kmet, zdaj u2e davno pozabljen, v službi kot bufetnik v enem iz moskovskih klubov sprejemal k sebi na službo samo svoje zemljake. A ko so ti zlezli malo vise, so si tudi naročali svoje sorodnike in jih porazdelili v razne gostihiice in reslora-ne; in s tega časa sosedi sela Žukovo niso nazivali drugače kakor Hamskaja ali Ho-lujevka." Nikolaja so odpeljali v Moskvo, ko je bil star enajst let in nastavil ga je na službo Ivan MakSriČ iz družine Matvje-jlčevih, ki js takrat služil za »kapeldi-nerjac v »Eremitažu«. In zdaj je Nikolaj, ob mi vsi se k Matvjejičevim, dejal s pouč-ljivim glasom:
—	-Ivan Masrtrič — je moj dobrotnik, in jaz sem dolžan moliti zanj podnevi in ponoči, zakaj po njem sem postal pravi človek.
—	Batjuška ti moj, — je jokavo spregovorila visoka starka, sestra Ivana Ma-
kžriča — ničesar več ne slišimo zanj, go-lobčka.
—	Pozimi je služil pri Omonu, a letošnjo sezono, tako sem slišal, nekje za mestom, v parku ... Postaral se je! V prejšnjih časih je poleti večkrat prinesel po 10 rubljev dnevno na dom, a zdaj je povsod zaslužek zastal — gorje je starčku.
" Sramotilna priimka; nekako vas, iz katere pridejo sami nepridipravi.
Staruhe in babe so gledale Nikolaju v noge, ki so bilo obute v valjanke," in na njegovo bledo lice, in žalostno govorile:
—	Ničesar nisi prislužil, Nikolaj Osi-pič, revček si! Kaj hočemo.
In vsi so ljubovali Sašo. Njej je že minulo 10 let, toda bila je male rasti, zelo suha, tako da bi ji na vid ne dal nobeden več kot 7 let. Sredi drugih deklic, zagorelih, grdo ostriženih, odetih v dolge zbledelo srajce, je ona, belčkana, z velikimi temnimi očmi in rdečo pentljico v laseh, izgledala zabavna, kakor zverica, ki so jo ujeli na polju in prinesli v izbo..
—	Ona zna citati! — se je pohvalila Olga, nežno zroč v svojo hčer. — Čitaj, djetka! — je rekla, vzevši iz ogla evangelij. — Ti beri, a pravoslavni bodo poslušali.
Evangelij je bil star, težak, v kožo vezan, s prelistanimi robovi, in od njega je zadišalo, kakor da so stopili v izbo menihi. Saša je dvignila obrvi in začela glasno, kakor da poje:
»Otšedšim že im, se Angel Gospoden, ... vo snje javilsja. Josifu, glagolja: Vo-stav, poimi Otroča in Mater Jego.. .«
—	Otroča in Mater Jego, — je ponovila Olga in vsa pordečila od razburjenja.
—	»I bježi vo Egipel... i budi tamo, dondeže reku ti..
Pri besedi ^dondeže* »e Olga ni zdržala in je zaplakala. Gledajoč nanjo je zn-ihtela Marija, za njo pa sestva Ivana Ma-kdrlča. Starček je zakašljal in so obračal, da bi dal vr.učici darčelc, pa ni ničesar našel in samo mahnil z roko. In ko sc je branje končalo, so se sosedi razšli po domovih, gin jeni in zelo zadovolini z Olgo in Sašo.
Topli Ikeroji Iz klobufevine.-'
Zaradi praznika je družina ostala ves dan doma. Staruha, ki so jo i mož i snahi i vnuki, vsi enako nazivali babico, se jo trudila vse delati sama; sama je kurila peč in postavljala saniovar, sama je celo hodila na dnino in se potem kregala, da! jo zamučujejo z delom. In vedno je skrbela, da bi kdo ne pojedel odveč, da bi starik in snahi ne sedeli brez dela. Zdaj se ji je zdelo, da se gostilničarjeve gosi pasejo v njeni ogradi in bežala je z dolgo palico in potem pol uro kričala velo in prhko kakor ona sama; zdaj so ji jo zdelo, da se vrana krade k piščancem in ona se je s kleivinami vrgla nanjo. Mrmrala in kregala se je od jutra do večera in često zagnala tak krik, da so sc mimoidoči na ulici ustavljali.
S svojim starcem je ravnala neljubez-njivo in ga nazivala zdaj poležuha zdaj kolero. On je bil nemaren in nezanesljiv, mužik in če bi ga ne bila neprestano dre-gala, bi najbržej sploh ne delal in sedel samo na peči ter se razgovarjal. On je sinu nn dolgo pripovedoval o nekih svojih sovražnikih, se pritoževal na razne žalitve, ki da jih je imel vsak dan pretrpeti cd sosedov, in presedalo ga je poslušati.
—	Da, — jo pripovedoval, uprši roke v boke. — Da... Teden za praznikom Vzdignjenja Svetega Kri/a sem prodal seno po 30 kopejk za pud, dobrovoljno.., Da ... Prav... Toda, ko, veš, vozim zjutraj seno, dobrovoljno, no da bi koga izzival, glej — pride i/, trnktira starosta An-lip Sjodeijnikov. Kam voziš, tk ... taki in taki? ... in me udari za uho.
Kirjaka pa je od pijančevanja bolela glava in sram ga je bilo pred bratom.
—	Kaj ne naredi vodka! Ah, ti, mol Bog! — je mrmral, iresoč svoio bolno glavo. — Morata že oprostiti, bratec in "sestrica. zaradi Kristusa; saj sam nerad...
Praga. — Devize: Lira 149.25, Zagreb '46.50, Pariz 180.375, London 161.30, Ne\work 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 2 in pol odst. drž. renta za vojno škodo 116.50 (ponudba), Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (povpraševanje), Ljubljanska kreditna banka 225—235, Merkantil-na banka, Kočevje 123—130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—918, Slavenska banka Zagreb 98 (ponudba), Slrojne tovarne in livarne, Ljubljana 135—154, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 395 (ponudba), Združene papirnice, Vevče 110—115 (zaklj. 110), 4 in pol odst. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (ponudba).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb, 110—112, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 112—114, Hrvatska slav. zem. hipot. banka, Zagreb 57—58, Jugoslavenska banka, Zagreb 105—106, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—917, Slavenska banka, Zagreb 100—102, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 225—235, Dioničko društvo za eksploa-taciju drva, Zagreb 89—100, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 830—840, Narodna šumska industrija, Zagreb 84—85, Guttman 850, Slavonija 68—70, Strojne tovarne in livarne, tu 150, 7 odst. inv. posojilo 62.50 do 63 50, Vojna odškodnina 113—115.
Dunaj. Alpine 322.500, Greinitz 138.000, Trboveljska družba 380.000, Hrvatska es-
komptna banka 120.000, Leykam 105.000, Jugoslovanska banka 95.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 51.500, Avstrijske tvornico za dušik 165.000, Mundus 625.
BLAGO.
Ljubljana. — Les: Deske I., TI., 20, 25 mm, fco meja 700.0; trami od 3-3—8-10, monte, od 4—10 m dolžine, fco meja 400.0; trami, žagani na živ rob, fco meja 780.0; hrastovi plohi, obrobljeni, 44, 17-30, 2.90 m dolžine, fco meja 1250.0; hrastovi plohi, obrobljeni, 54, 17-30, 2.90 m dolžine, fco meja 1250.0; hrastovi plohi, obrobljeni, 54, 22-32, 2.80 m dolžine, fco meja 1250.0; hrastovi plohi, obrobljeni, 54, 15-30, 2.60 m dolžine, fco meja 1250.0; jesenovi suhi plohi, 20—100 mm, fco Domžale 1400.0; drva, suha, bukova, 1 ni dolžine, fco nakladalna postaja 5 vag. 26.50, 27.0, zaklj. 26.50; oglje Ia, vilano, fco meja 114.0. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 380.0; pšenica bačka, par. Ljubljana 420.0; koruza bačka, par. Ljubljana 340.0; oves bački, par. Ljubljana 320.0; oves bački, stari, par. Ljubljana 340.0 j pšenična moka št. 0 bačka, par. Ljubljana 615.0; pšenična moka št. 2 bačka, par. Ljubljana 565.0; pšenična moka št. 5 bačka, par. Ljubljana 515.0; pšenična moka št. 6 bačka, par. Ljubljana 465.0; suhe gohe, srednje, fco Ljubljana 60.0; laneno seme, par. Ljubljana 685.0; konopla mandžur., b-n fco Ljubljana 880.0; Repica divja, fco slavonska
postaja 255.0. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 525.0; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 450.0; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 350.0; orehi, fco Ljubljana 400.0; maraske lanske, fco Ljubljana 100.0. — Mast, slanina, sir: Ia garant, banat. čista svinjska mast, za kg fco magaziu Ljubljana 35.0; Ia soljena samo hrbtna slanina, za kg fco magazin Ljubljana 34.0; la prekajena slanina, fco magazin Ljubljana 30.0.
Naznanila.
Dijaško podporno društvo priredi v prid akad. menzi v Ljubljani v nedeljo dne 5. okt. v Štorah v gostilniških prostorih g. Marčiča, nekdaj Lokošek veliko vinsko trgatev. Spored zelo pester: ribolov, šaljiva pošta itd. Igra prvovrstna godba na pihala. Začetek ob po 4 popoldne. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Zadruga sobo-črkoslikarjcv in pleskarjev sporoča, da se vrše vajeniške preizkušnjo v tekočem mesecu. Nekolkovane prijave jo poslati načelniku g. Štefanu Špletiču do 15. t. m.
Veliko vinsko trgatev priredi godbeni odsek prostovoljnega gasilnega društva v nedeljo 5 oktobra v veliki dvorani Mestnega doma. Ob 2. uri se vrši sprevod po mestu. Ta trgatev ne bo običajna vinska trgatev, temveč je letos poskrbljeno za razvedrilo v
naj obilnejši meri. Za izborno domačo kapljico, izvrstno kuhinjo in drugo jo poskrbljeno najizdatnejše. Poleg običajnih viničarjev iu viničaric, župana, orožnikov, se je letos oglasil tudi znameniti zagovornik za vse one, ki se ne pokore zakonu pri beri grozdja. Zabava bo izborna in pričakujemo obile udeležbe. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 5 Din. Cisti dobiček je namenjen društveni bolniški blagajni, zato se preplačila hvaležno sprejemajo.— Odbor.
Vsem obrtnikom političnega okraja Radovljica se naznanja, da se vrši v nedeljo 5. oktobra veliko obrtno zborovanje na Jesenicah pri Mesarju ob 2. uri popoldne. Ker se bo obravnavalo o novem obrtnem redu in tudi druge jako važne točke, je udeležba za vsakega obrtnika obvezna.
Prostovoljno gasilno društvo na Rakeku priredi v nedeljo 5. t. m. v gostilni Ševar vinsko trgatev, spojeno z raznimi zabavnimi točkami. Prijatelje gasilstva najvljudneje vabimo. — Odbor.
Za jugoslov. patent št. 962 od 1. decembra 1921 na
»KoSa za loženje u prosu!je za smfercvao|8 I slično«
se iščejo kupci ali odjemalci licenc — Cenj. ponudbe na ing, MILAN ŠUKLJE, patentni inženjer, Ljublja-na, Rutarjeva ulica št. 9.
ZAMENJAVA starih
Vsaka drobna vrstica I55rs 1'50 ali vsaka tsesecla 50 par. Najmanjši fi OEra. Oglasi nad devel vrsllc se računajo više. Za odgovor znamko!

Kupim ali, vzamem v najem
MALO FOSESTVO,
TRGOVINO 7. mešanim blagom ali GOSTILNO v mestu
aii na deželi. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6054.
Kuharica
brimi spričevali, najraje z dežele, se spreime. Ponudbe ua naslov: POVŠNAR, Kokra nad Kranjem.	0074
STANOVANJE
krasno, obsežno in mirno, 30 min. od mesta, odstopim vsled preselitve takoj tistemu, ki odkupi, mobilije. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6040.
Do 10 tisoč Din
posodim, kdor mi da suho PRAZNO SOBO in en prostor za shrambo drobnarije. - Ponudbe pod »SOBA 10< 0059 na upravo »Slovenca«.
Proda se HIŠA
v Kamniku s korporacijsko pravico. Naslov v upr. št. <,060
NAPRODAJ. -Naslov se izve v upravi lista pod štev. 60S3.
Sprejmeta se dva GOSPODA na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista pod št. 6071
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nastale dolgove, ki bi jih napravil moj sin ANTON na moje ime.
IVAN SEVER, Vič št. 104 pri Ljubljani.
Lep OTROŠKI VOZIČEkI streho in deško KOLO ceno naprodaj. - Naslov v upravi lista pod štev. 6055.
VAŽNO za krojače in krojačice!
Noben krojač, nobena dama iu nobene šivilja naj ne zamudi. obiskovati KROJNI TEČAJ v Židovski ulici 5, ki se prične 5. oktobra 1924 Najugodnejša prilika za iz-popolnenje svojega znanja. Na razpolago vedno najmodernejši kroji svetovnih modelov. Vsaka dama ima priliko pod strok, nadzorstvom izvršiti svojo toaleto. Na željo dajem učne ure na lastnem domu.	6079
TRGOVCI POZOR™
Parcela 1000 m* ugod. naprodaj, primerna za zgradbo hiše ali za začetek barake za malo trgovino. Zelo dobička-fiosno. Več povedo v trafiki Šterkovič, Dunajska cesta 5.
DRVA, trboveljski PREMOG.
Ivana Treo, Ljubljana, Cesta na gorenjski kolodv. 6.
Salonska OBLEKA, nova, poceni naprodaj. Istotam tudi Brockhaus Lexikon. Nas'ov v upravi lista pod štev. 6073.
HIŠA s trgovino
na prometni točki, 10 min. od Ljubljane, se event. tudi z inventarjem takoj proda. - Naslov v upravi pod štev. 60S2.
letošnjega pridelka, belo sušenih, kupim vsako množino. Ponudbe s ceno pod »Orehi« štev. <>008 na upravo lista.
Proda se dobro ohranjen, skoro nov m o š k i
ŠIVALNI STROJ
tvrdke »PFAF«. - Kje, pove uprava lisia pod štev. 6078.
f. PLOŠČ
za rabljene ali nove, do konca tega mes. Zaloga gramofonov
A. RASBERGER,
Sodna ulica št. 5.
LAHKO SE PREPRIČATE
in boste videli, da je
modna KROJAČNICA
Jako!? Ssnerajc
Poljanska cesta št. 13 i najsolidnejša in najccnejša! ;
BLAGAJNIČARKA
s prakso, išče primer, mesta. ; Ponudbe pod jBhgajničarka štev. 6065« na upravo lista.
po najvišji ceni in vsako mno- , žino. - Ponudbe z navedbo ; r?ne in vzorcem na IVAN ! SEVER — VELENJE. 5648
Pri Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22 SE PRODA
Radi odpotovanja v inozemstvo ugodno naprodaj sedem
FOTOGR. APARATOV
prvovrst. optike (Zeiss, Da-gor, Hekla) v form. 4'AX6 do 13X18. Poizve se Stane Pavšek, Selo 63, Moste pri Ljubljani.	6069
Tvorniea šešira
ZGUBIL se je mlad lovski PES, rjav. - Oddati ga je pri F. \Veinbergcr, Hranilnična cesta štev. 12.	6067
KRASEN, NOV, ZF.I5SOV
daljnogled
s povečavo 12X20X40 naprodaj. Zaloga gramofonov
A. RASBERGER,
Sodna ulica štev. 5.
motno, zavreto, pokvarjeno, kakor duh po sodu in druge vinske bolezni, se popravi. -Naslov pri upravi pod 6002.
išče enega PREDDELAVCA in eno PREDDELAVKO za trda dela. Plača dobra in stalno mesto. — Natančnejše podatke daje FRAN DERENDA, Ljubljana, Emonska cesta 8.
jelove, borove ter ŽELOD in ŽIR kupuje
Fructus
LJUBLJANA, Tabor 2.
BAKER, MED, PAKFONG, ROTGUSS. mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261.	5208
Tr apist - sir
v vsaki množini razpošilia po povzetju kilogram po 20 Din
Mljekarska udruga —
VIROVITICA.
kupuje SEVER in KOMP., Ljubljana, VColfova ulica 12. |
' KDOR MI PRESKRBI
STANOVANJE
r, 3 sobami, kuhinjo in priti- : ldinami, dobi dobro nagrado, j Ponudbe na upravo lista pod i šifro <<STANOVANJE<<. 1
perfekten, samostojen, ki obvlada razen slovenskega in hrvatskega, nemški in italijanski jezik, se sprejme. Prednost imajo ponudniki, ki so že bili v kožarski industriji. Ponudbe in pogoje na
AND. JAKIL,
KRMELJ - DOLENJSKO.
Proda se družinski BREK in KOČIJA po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi pod št. 60S1.
VRATARJA
išče tvorniea za čimprejšnji nastop. Oženjeni brez otrok, samo absolutno trezne in zaupljive osebe, naj vpošliejo svoje ponudbe z navedbo plače in prepisom spričeval. Stanovanje, razsvetljava in kurivo brezplačno. Prednost imajo oni, kateri obvladajo nemški jezik. — Ponudbe pod šifro: »VRATAR III-A-431 naj se pošljejo na naslov: ^Interreklam« d. d,- Zagreb, Palmoticeva ulica 18.
AGILEN
IŠČE zastopstvo večjih tvrdk Izvežban je za vse stroke. — Ponudbe na upravo lista pod šifro ^Zastopniki štev. 5895.
TrltooveljsRi Mbojski Ormožkl Tir o Si r»o d olskl
dobavlja
n®f3figMcjc
DOM. CEBIN (ra s premogom LMana
WGžiova ul. l./n.
kokošjo, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po z in c r n i ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
Nudim vptetfee (kite) lasne obročke.
Barvanje las z Oreal Hero.
M. I»OOKRA|ŠEK '
frizer za dame In gospode
u — - » « j
trgovina z žitom na debelo,
priporoča iz svojega skladišča
pj uuium?) mieuiJj JUl/Ml&llj po zmernih dnevnih cenah.
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar nI
zavržen, zato ker
Čast mi je slavnemu občinstvu naznaniti, da bcm otvoril dne 15. oktobra 1924
ov*	i a«
u atelije
j
v Ljubljani, Rožna ulica št. 15
Baje Alojzij, konc. zobolehnik.

V imenu vseh sorodnikov javljamo, da je po dolgi mukepolni bolezni preminula, previdena s sv. zakramenti, sestra, teta, odnosno stara teta gospodična
Marija falen
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vedno uspeh!
DRUŽINEs
JALEN, RATEČE-KROPA KAPPUS, KAMNAGORICA.
ZAHVALA.
Vsem, ki so jo med dolgo mučno boleznijo obiskali in tolažili, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo, zlasti čast. duhovščini, Marijini družbi, požarni brambi in vsemu ostalemu cenj. občinstvu.
Kamnagorica, dne 1. oktobra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
dBfttBIHBBeaHHSSEISIBEEEaaESSEEESffiaB
Pozor!
Imam večje količine najfinejših hrvatskih vin letnika 1922 in 1923 od Pleševice, Sv. Ane in Vivodine po zelo zmerni ceni. — Cenjena vprašanja na
veletrgovec vina BBBBBBB3BBBBHH!3i3EtS0S;&&i3i&ifč@l3D
barve, CrnBia, la^e, kit, emajle, topite in zajamčeno čisti firnež najboljše kakovosti nudi
m H!
Masritoor
podružnica
LJufeSja^a
centrala Tovarne
K-ovi Ssci
skladišče
Ljubljana - Medvode.
Modni salon Marija Gotzl
Ljubljana, Kogresni trg št. 8.
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da so dospeli osebno izbrani Pariški in Dunajski
modeli zadnjih novosti. Največja izbera klobukov iz klobučovine v najokusnejših oblikah ln poliiibnUi barvah. Vsa popravila se sprejemajo ter po želji točno in najhitreje izvršujejo. Najnovejši žalni klobuki vedno v zalogi.