REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Naše okolje Mesečni bilten Agencije RS za okolje, februar 2017, letnik XXIV, številka 2 ISSN 1855-3575 PODNEBJE Zima je biLa bolj sončna in suha kot običajno, po nižinah tudi hladnejša MERITVE Meteorološka postaja v Novem mestu deluje že od januarja 1858 VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v februarju 2017........................................................................................................3 Razvoj vremena v februarju 2017.........................................................................................................24 Podnebne razmere v Evropi in svetu v februarju 2017.........................................................................31 Podnebne razmere v zimi 2016/17........................................................................................................33 Meteorološka postaja Novo mesto........................................................................................................48 AGROMETEOROLOGIJA 61 HIDROLOGIJA 66 Pretoki rek v februarju 2017..................................................................................................................66 Temperature rek in jezer v februarju 2017............................................................................................70 Dinamika in temperatura morja v februarju 2017..................................................................................73 Količine podzemne vode v februarju 2017............................................................................................77 ONESNAŽENOST ZRAKA 83 Onesnaženost zraka v februarju 2017..................................................................................................83 POTRESI 93 Potresi v Sloveniji v februarju 2017.......................................................................................................93 Svetovni potresi v februarju 2017..........................................................................................................95 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 96 Fotografija z naslovne strani: V pričakovanju pomladi, kanja na Ljubljanskem barju (Buteo buteo). Krajinski park Ljubljansko barje je največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih in vodnih površin v Sloveniji. Zaradi načina obdelave (ekstenzivno košeni travniki) se je ohranila visoka biotska raznovrstnost (foto: Marko Clemenz). Cover photo: In anticipation of spring, common buzzard (Buteo buteo) on Ljubljana Marsh. The area is well-known for its rich biodiversity, which is the result of specific extensively-mowed meadows (Photo: Marko Clemenz). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Inga Turk Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v februarju 2017 Climate in February 2017 Tanja Cegnar najkrajšem mesecu leta se dan že opazno podaljša in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur, a podnebno in koledarsko februar še spada med zimske mesece. 12 O 10 LJUBLJANA 1,1, 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 8 ® 6 4 2 v 0 o -2 -4 O 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 BILJE Mill II JI HH ■ 1 £ 6 ra PORTOROŽ !o: 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -4 8 8 6 4 2 0 -2 -2 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2017 od povprečja obdobja 1981-2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981-2010, February 2017 Februarja 2017 so prevladovali dnevi toplejši od dolgoletnega povprečja in povprečna mesečna temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja. V večjem delu Bele krajine, v delu Notranjske, na severu Gorenjske in na Koroškem so dolgoletno povprečje presegli za več kot 3 °C. V Lescah in Slovenj Gradcu je bil odklon 3,3 °C, na Babnem Polju 3,4 °C in v Črnomlju 3,5 °C. Večina Slovenije je bila 2 do 3 °C toplejša kot običajno. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, povsod jih je bilo največ v prvi tretjini meseca. Najobilnejše so bile na območju Trnovskega gozda in v delu Julijskih Alp, kjer so večinoma presegle 300 mm, na manjšem območju pa je padlo celo nad 400 mm (na Otlici 403 mm, na Črnem Vrhu nad Idrijo 478 mm). V Zgornjesavski dolini in večjem delu vzhodne polovice države je padlo od 40 do 100 mm. V Velikih Dolencih in na Ptuju je padlo 42 mm, v Podgorju pa so namerili le 41 mm. Le v manjšem delu Koroške in delu Dolenjska so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, drugod je bilo povprečje padavin v obdobju 1981-2010 preseženo. V približno polovici države je bil presežek do 50 %, večji presežek je bil na zahodu države z izjemo Zgornjesavske doline. Na manjšem območju (Otlica, Zalošče in Razdrto) je padlo celo trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je povsod opazno primanjkovalo, le na Bizeljskem in delu Bele krajine so dolgoletno povprečje malenkost presegli. Med 50 in 70 % dolgoletnega povprečja so dosegli na območju, ki je na jugu segalo od Idrije in do Ljubljane proti severu pa do meje z Avstrijo. Drugod po državi je sonce sijalo vsaj 70 % toliko časa kot običajno. Na Kredarici so 25. februarja namerili 220 cm snega, kar je manj od dolgoletnega povprečja. V Logu pod Mangartom je bila najdebelejša snežna odeja 30 cm, v Soči 23 cm, v Ratečah 19 cm, v Črnomlju 15 cm, v Novi vasi in Kočevju 10 cm. Na severovzhodu Slovenije je bila največja debelina 4 cm. Na Obali, Krasu, Goriškem in v Postojni ni bilo snežne odeje. -15 ............................................-25 ............................... 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 ^55 1g61 1g67 -1973 ^79 ^¡35 ^ ^97 2003 2009 2015 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1981-2010 v Ljubljani in na Kredarici v februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February and the corresponding means of the period 1981-2010 V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura 4,5 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši februar je bil leta 1966, ko je bilo 6,7 °C, sledijo februarji 2007 (5,9 °C), 1974 in 1990 (5,7 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z -7,8 °C, z -3,7 °C mu je sledil februar 1954, -3,1 °C je bila povprečna temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa -2,5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 1,5 °C, kar je 3,5 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z -12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 8,2 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem; popoldnevi so bili najtoplejši februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa izjemno mrzlega februarja 1956 z -2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Februar 2017 je bil tudi v visokogorju toplejši kot običajno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -5,1 °C, kar je 3,0 °C pod dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil v visokogorju februar zelo mrzel v letih 1956 z -17,2 °C, 1965 z -14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura -13,1 °C. Najmanj mrzlo je bilo februarja leta 1998, ko je bilo mesečno povprečje -2,5 °C. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. 28. dni je bilo hladnih v visokogorju, 23 v Ratečah, 21 v Kočevju, 20 v Murski Soboti, 19 v Slovenj Gradcu, 17 v Lescah in 16 v Celju. Na Obali je bilo 5 takih dni, v Biljah 9. V Ljubljani so februarja 2017 zabeležili 8 hladnih dni, kar je znatno pod dolgoletnim povprečjem. Najmanj hladnih dni je bilo februarja 1966, zabeležili so 4, februarja 1974 in 2016 pa jih je bilo 5. Največ jih je bilo leta 1956, ko so bili hladni vsi februarski dnevi (slika 3). .1 15-| > tB >M 105 -0 LJUBLJANA 15 LJUBLJANA 1 1 I 1 1 I I II 1 1 1 III. 1 1 i l 1 ll .1 ll 1. lil 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 19 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 3. Število hladnih dni v februarju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in February and the corresponding mean of the period 1981-2010 Slika 4. Število ledenih dni v februarju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in February and the corresponding mean of the period 1981-2010 Slika 5. Sončni dnevi so po nižinah že nakazovali bližino pomladi. Kamniške Alpe z okolice Ljubljane, 16. februar 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. View on Kamniške Alpe from surroundings of Ljubljana, 16 February 2017 (Photo: Iztok Sinjur) 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani februarja 2017 ni bilo ledenih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo februarja 21 ledenih dni leta 1956, dve leti prej jih je bilo 14, 15 pa februarja 1986. Od sredine minulega stoletja je bilo skupaj s tokratnim 26 februarjev brez ledenih dni. Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v februarju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in February and the 1981-2010 normals Najnižja temperatura v februarju 2017 je bila na Kredarici dosežena 25. februarja, izmerili so -14,0 °C, v preteklosti so že izmerili tudi bistveno nižjo temperaturo, najbolj mraz je bilo februarja 1956 z -27,7 °C. V Ratečah je bilo najbolj mrzlo jutro 26. februarja, izmerili so -7,1 °C. Na večini merilnih mest je bilo najbolj mraz v dneh od 15. do 17. februarja, v Kočevju se je ohladilo na -8,0 °C, v Črnomlju na -6,5 °C, na Bizeljskem na -6,0 °C, v večini krajev je bila najnižja temperatura februarja 2017 med -4 °C in -6 °C. Odstopala je Obala, na letališču v Portorožu se je ohladilo na -1,9 °C. Odstopala je tudi Ljubljana z najnižjo temperaturo -2,8 °C. V Ljubljani je bila najvišja najnižja dnevna februarska temperatura izmerjena leta 2016, ko se je ohladilo le na -1,5 °C, najnižja februarska temperatura pa je bila izmerjena leta 1956, bilo je -23,3 °C. V Postojni je bila najvišja temperatura izmerjena že 14. februarja, in sicer 13,8 °C, 16. dne so najvišjo temperaturo izmerili v Biljah (18,5 °C) in Kočevju (13,2 °C). Najvišjo mesečno temperaturo so 23. februarja izmerili v Črnomlju (15,7 °C), Mariboru (17,8 °C), Slovenj Gradcu (13,8 °C) in Murski Soboti (16,1 °C). V več krajih se je najbolj ogrelo v dneh od 26. do 28. februarja. V Celju je temperatura dosegla 15,9 °C, v Novem mestu 15,4 °C, na Bizeljskem 17,2 °C, v Ratečah 12,3 °C. Na letališču v Portorožu je temperatura dosegla 14,8 °C, v Ljubljani 14,3 °C, kar je blizu dolgoletnega povprečja. V preteklosti so v prestolnici februarja že večkrat izmerili višjo temperaturo, februarja 2012 se je ogrelo na rekordnih 21,6 °C. Na Kredarici se je temperatura dvignila na 6,2 °C. Povprečna temperatura februarja 2017 je bila povsod v Sloveniji višja od dolgoletnega povprečja, največji je bil odklon v Beli krajini, delu Notranjske, na severu Gorenjske, na Koroškem in delu Štajerske, v teh krajih so dolgoletno povprečje presegli za več kot 3 °C. V Lescah in Slovenj Gradcu je bil odklon 3,3 °C. Večina Slovenije je poročala o odklonu od 2 do 3 °C, le na Voglu je odklon minimalno zaostajal za 2 °C. Na naslednji sliki je za osem krajev podan dnevni potek najvišje dnevne, povprečne dnevne, najnižje dnevne in najnižje dnevne temperature na višini 5 cm. Izjema je slika za Maribor, kjer nimamo podatka o temperaturi zraka na višini 5 cm. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 mm SD - number of days with precipitation V Ljubljani je padlo 114 mm, kar je 163 % dolgoletnega povprečja, a so bile padavine v preteklosti že večkrat obilnejše. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 2014 z 281 mm, sledijo februar 1968 (208 mm), na tretje mesto se je uvrstil februar 2016 z 201 mm, sledijo pa februarji v letih 1969 (198 mm), 2013 (195 mm), 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Slika 15. Februarske padavine in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 15. Precipitation in February and the mean value of the period 1981-2010 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 300 Slika 16. Februarske padavine v Ljubljani in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 16. Precipitation in February and the mean value of the period 1981-2010 E JE c > -U ra d ra c >tn > 200 100 0 LJUBLJANA II k 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Na sliki 17 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je povsod opazno primanjkovalo, le na Bizeljskem in delu Bele krajine so dolgoletno povprečje malenkost presegli. Med 50 in 70 % dolgoletnega povprečja so dosegli na območju, ki je na jugu segalo od Idrije in do Ljubljane proti severu pa do meje z Avstrijo. Drugod po državi je sonce sijalo vsaj 70 % toliko časa kot običajno. Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2017 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 Figure 17. Bright sunshine duration in February 2017 compared to 1981-2010 normals Sonce je v Ljubljani sijalo 71 ur, kar je 66 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena februarja leta 1998 (176 ur), 2000 (149 ur), 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sončnega obsevanja, 26 ur sončnega vremena je bilo februarja 2013, 34 ur je sonce sijalo leta 1951. Toliko kot februarja 2010, torej 44 ur sončnega vremena, pa so zabeležili tudi februarja 1986. Februarja 2014 je bilo 46 ur sončnega vremena, v letu 2016 pa je sonce sijalo 48 ur. 200 150 i_ O > 100 0 •H—' >tn Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v februarju in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in February and the mean value of the period 19812010 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Februarja so jasni dnevi redki, največ jih je bilo v visokogorju, na Kredarici so našteli 6 takih dni, drugod po državi pa od 2 do 4. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva (slika 20), kar je manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo največ takih dni februarja 2008, bilo jih je 10, 13 februarjev pa je minilo brez takih dni. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 200 250 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 250 ^ 150 PORTOROŽ = 100 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration LJUBLJANA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 20. Število jasnih dni v februarju in povprečje Slika 21. Število oblačnih dni v februarju in povprečje obdobja 1981-2010 obdobja 1981-2010 Figure 20. Number of clear days in February and the Figure 21. Number of cloudy days in February and the mean value of the period 1981-2010 mean value of the period 1981-2010 12 9 =; 6 3 0 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, februarja so dokaj pogosti. Najmanj takih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 8, po nižinah jih je bilo od 12 do 17. V Ljubljani je bilo 17 oblačnih dni, kar je opazno več od dolgoletnega povprečja (slika 21); februarja 1972 je bilo v Ljubljani 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblačne dneve so zabeležili februarja 1998. Povprečna oblačnost je bila najmanjša v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 5,9 desetin neba, večina države je poročala o povprečni oblačnosti med 6,5 in 7,5 desetin, največji delež neba so oblaki prekrivali v Kočevju (7,7 desetin) ter v Lescah in Ljubljani (obakrat 7,6 desetin). Na sliki 22 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Na vseh prikazanih postajah je sončnega vremena primanjkovalo v prvi tretjini in v začetku druge tretjine meseca. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja LJUBLJANA 12 3 en 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 30 20 iS "U (0 a 10 CELJE | 12 40 Si E 3 Ü e| £20 s? 'iS >0 "O C= CO O Q. 3 w 10 NOVO MESTO II 12 3 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan portorož 40 (30 g Ji 20 10 JB 1 11 4 C I- 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan E JE CD .E 20 > co T3 CO a. 10 MARIBOR I .1 I 1 12 50 -, >0 3 g M 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), februar 2017 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2017 9 6 -Q - 0 9 9 6 0 0 0 0 8 9 6 6 3 2 0 0 8 9 6 4 2 0 0 0 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, februar 2017 Table 2. Monthly meteorological data, February 2017 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 3,0 3,3 7,2 -0,5 12,8 27 -5,3 15 17 0 476 83 65 7,6 16 3 91 144 9 0 1 2 5 11 Kredarica 2514 -5,1 3,0 -2,6 -7,7 6,2 26 -14,0 25 28 0 702 108 81 5,9 8 6 104 124 10 0 13 28 220 25 746,3 3,0 Rateče-Planica 864 0,9 3,1 5,7 -2,5 12,3 27 -7,1 26 23 0 534 94 71 6,9 15 4 74 129 7 0 2 23 19 7 919,8 5,8 Bilje 55 6,3 2,6 10,9 2,5 18,5 16 -4,1 15 9 0 383 103 76 6,9 13 4 192 289 9 0 3 0 0 0 1013,3 7,3 Letališče Portorož 2 7,0 2,4 11,6 3,4 14,8 28 -1,9 15 5 0 356 97 73 6,7 13 4 137 254 9 1 2 0 0 0 1019,4 7,8 Postojna 533 3,9 3,0 7,7 0,6 13,8 14 -6,0 17 13 0 452 102 89 7,4 17 3 206 253 9 2 1 0 0 0 Kočevje 468 3,0 3,0 7,8 -1,9 13,2 16 -8,0 15 21 0 476 7,7 17 2 93 111 6 0 1 4 10 1 Ljubljana 299 4,5 2,6 8,2 1,5 14,3 27 -2,8 15 8 0 433 71 66 7,6 17 2 114 163 9 0 8 3 8 1 985,0 6,9 Bizeljsko 170 4,1 2,6 9,3 -0,2 17,2 27 -6,0 15 14 0 445 6,8 12 4 63 119 6 0 4 2 1 1 5,9 Novo mesto 220 4,4 2,8 9,1 0,2 15,4 27 -4,2 15 12 0 429 89 84 7,3 16 3 66 112 7 0 7 4 14 1 995,3 6,6 Črnomelj 196 4,9 3,5 9,8 0,5 15,7 23 -6,5 15 10 0 410 7,4 17 3 93 122 8 0 0 3 15 1 7,1 Celje 240 4,0 3,0 9,0 -0,3 15,9 27 -5,5 15 16 0 441 79 73 7,2 15 3 61 123 8 0 3 2 7 1 991,3 6,7 Maribor 275 4,1 2,4 8,9 -0,1 17,8 23 -5,7 14 14 0 446 86 77 7,3 15 2 45 102 5 0 2 2 4 1 Slovenj Gradec 452 2,7 3,3 7,7 -1,1 13,8 23 -4,7 16 19 0 483 87 74 7,0 14 2 55 126 5 0 4 3 4 1 6,6 Murska Sobota 188 3,7 2,9 8,3 -0,3 16,1 23 -5,7 14 20 0 448 86 78 6,7 12 3 46 134 6 0 7 3 4 1 997,9 6,3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni tlak (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi<12 °C). n TD = £ (20 °C- TSi) če je TS{ < 12 °C i=i 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, februar 2017 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, February 2017 Postaja I. dekada II .dekada II I. dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 8,0 11,7 13,4 5,5 1,5 2,5 -4,1 5,2 11,3 14,4 0,8 -1,9 -0,4 -3,7 8,1 12,0 14,8 3,9 -1,0 3,1 -2,7 Bilje 7,1 9,3 13,5 5,2 2,9 4,9 12,3 18,5 -0,9 -4,1 -5,7 7,0 11,1 13,9 3,3 -3,1 -4,7 Postojna 3,8 5,6 9,5 2,2 -2,3 2,1 -2,5 2,6 8,5 13,8 -1,5 -6,0 -2,3 -6,7 5,5 9,2 12,7 1,5 -2,0 1,4 -3,2 Kočevje 3,1 5,4 11,5 0,1 -4,1 -2,5 -6,4 0,9 7,5 13,2 -4,4 -8,0 -7,0 -11,5 5,4 11,1 12,7 -1,4 -6,6 -4,6 -10,7 Rateče 0,4 3,1 6,0 -1,2 -4,0 -2,4 -4,8 -0,2 6,1 10,5 -4,1 -7,0 -5,8 -8,9 3,0 8,6 12,3 -1,9 -7,1 -3,5 -9,0 Lesce 2,6 4,9 8,2 0,2 -2,2 0,0 -2,6 1,8 7,2 12,6 -2,0 -5,3 -2,5 -5,7 5,0 10,0 12,8 0,5 -4,3 -0,4 -5,2 Slovenj Gradec 2,4 5,3 11,8 -0,1 -2,3 -1,1 -3,2 1,3 7,3 13,0 -2,4 -4,7 -3,7 -7,4 5,0 11,1 13,8 -0,9 -4,7 -3,1 -8,0 Brnik 2,2 4,6 8,6 0,4 -1,6 1,2 7,2 11,9 -2,5 -5,4 4,6 10,1 14,1 -0,7 -5,1 Ljubljana 3,8 6,0 10,8 2,1 -0,3 0,4 -1,3 3,4 8,1 13,2 -0,3 -2,8 -3,3 -7,0 6,9 11,3 14,3 2,8 -2,8 1,1 -7,0 Novo mesto 3,5 6,3 13,4 1,0 -1,5 0,7 -1,3 2,7 8,6 14,7 -1,4 -4,2 -2,7 -6,9 7,8 13,2 15,4 1,3 -3,5 0,9 -5,4 Črnomelj 3,9 7,4 13,6 1,3 -0,8 0,2 -1,5 2,9 8,8 14,4 -1,7 -6,5 -3,4 -8,0 8,8 13,9 15,7 2,2 -4,0 1,3 -6,5 Bizeljsko 3,3 6,4 13,3 0,9 -1,2 2,4 8,6 13,5 -2,2 -6,0 7,3 13,7 17,2 0,7 -4,2 Celje 3,5 6,0 12,1 0,7 -1,2 0,2 -3,4 2,2 9,2 14,2 -2,4 -5,5 -4,1 -9,0 6,9 12,6 15,9 1,2 -4,4 -0,6 -7,9 Starše 3,0 5,5 13,5 0,5 -4,0 -1,5 -6,0 2,1 8,7 12,3 -2,2 -5,5 -3,0 -5,8 7,6 12,9 16,0 2,4 -3,0 0,0 -4,7 Maribor 3,1 6,1 15,3 0,0 -4,4 -0,7 -2,6 2,5 8,3 12,3 -1,7 -5,7 -2,3 -5,4 7,3 13,0 17,8 1,8 -3,7 -0,5 -4,7 Murska Sobota 2,9 5,5 13,0 -0,1 -4,1 -1,5 -4,3 1,5 7,3 11,6 -2,3 -5,7 -3,7 -6,6 7,5 13,1 16,1 2,1 -3,9 1,1 -5,8 Veliki Dolenci 2,2 5,3 12,5 -0,7 -4,7 -1,1 -4,7 2,3 6,6 10,0 -1,5 -5,4 -2,5 -5,5 8,0 12,3 15,0 3,2 -1,5 2,1 -3,0 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, februar 2017 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, February 2017 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2017 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 109,5 7 5,6 1 21,4 1 136,5 9 180 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 151,2 7 2,9 2 38,0 3 192,1 12 253 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 173,8 7 7,4 2 25,2 1 206,4 10 276 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 53,3 9 15,8 2 24,2 1 93,3 12 158 10 2 1 1 1 1 10 4 Rateče 52,4 7 4,5 2 17,2 1 74,1 10 102 19 10 17 10 4 3 19 23 Lesce 67,1 7 5,0 3 19,2 2 91,3 12 121 0 0 5 2 0 0 5 2 Slovenj Gradec 38,5 4 3,1 2 13,4 1 55,0 7 83 4 3 0 0 0 0 4 3 Brnik 55,6 8 4,0 4 31,8 1 91,4 13 121 0 0 1 1 4 1 4 2 Ljubljana 74,4 7 4,4 4 35,2 1 114,0 12 170 8 2 0 0 2 1 8 3 Sevno 30,8 7 5,2 5 17,5 1 53,5 13 79 Novo mesto 33,3 7 11,0 2 21,9 1 66,2 10 109 14 3 1 1 0 0 14 4 Črnomelj 51,5 7 17,7 3 23,4 2 92,6 12 161 15 3 0 0 0 0 15 3 Bizeljsko 32,7 7 4,4 3 26,3 1 63,4 11 101 1 2 0 0 0 0 1 2 Celje 34,1 7 4,5 1 22,8 1 61,4 9 92 7 2 0 0 0 0 7 2 Starše 41,9 4 4,1 2 12,6 1 58,6 7 81 5 3 0 0 0 0 5 3 Maribor 31,2 3 5,0 2 9,1 1 45,3 6 69 4 2 0 0 0 0 4 2 Murska Sobota 39,7 4 1,8 2 4,0 1 45,5 7 69 4 3 0 0 0 0 4 3 Veliki Dolenci 37,4 4 4,8 1 0,0 0 42,2 5 63 7 3 0 0 0 0 7 3 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2017 Dmax s.d. - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2017 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax - snow cover (cm) s.d. - number of days with snow cover 200 § 150 100 > co "O CO CP CO 50 c > ^ Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 28. februarja 2017 LJI JBLJ JANA i > f —j i / ! 1 .jan 1 .feb 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 23. Vetrovne rože, februar 2017 Figure 23. Wind roses, February 2017 Ljubljana 6 3 % Maribor Novo mesto Kredarica Portorož - letališče 1 3% t 1 mi* .10.8% ' I imft 14.0* 2.6% 1S miS 0.9 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Prva tretjina februarja je bila opazno toplejša kot običajno, z redkimi izjemami je bil odklon med 2 in 3,5 °C. Nekoliko večji odklon so imeli na Obali in Goriškem, nekoliko manjšega pa v Mariboru in Velikih Dolencih. Padavine so bile zelo obilne, večinoma je padlo od 150 do 400 % dolgoletnega povprečja, v Portorožu celo 656 %, v Biljah 593 % in v Postojni 552 %. Sončnega vremena je močno primanjkovalo. V Ljubljani je bilo sončnega vremena le za slab vzorec, v Murski Soboti, kjer so dosegli največji delež osončenosti glede na dolgoletno povprečje, je sonce sijalo le 48 % toliko časa kot običajno. Osrednja tretjina februarja je bila 1 do 2,5 °C toplejša kot običajno, padavine so bile zelo skromne, večinoma je padlo od 10 do 50 % dolgoletnega povprečja, le v Črnomlju je padlo 63 % povprečnih padavin v obdobju 1981-2010. Z 92 % je bila osončenost podpovprečna le v Lescah, drugod so dolgoletno povprečje presegli, v Postojni skoraj za polovico. Zadnja tretjina februarja je bila 3 do 6 °C toplejša od dolgoletnega povprečja, nekoliko večji presežek je bil v Črnomlju, nekoliko manjši pa v Biljah. Padavine so bile razporejene v primerjavi z dolgoletnim povprečjem zelo neenakomerno. V Velikih Dolencih ni bilo padavin, ponekod pa so dolgoletno povprečje presegli, na primer na južnem Primorskem, v delu Ljubljanske kotline in delu Štajerske. Toliko sončnega vremena kot običajno je bilo le v Novem mestu, drugod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, najbolj na Obali, kjer je sonce sijalo sedem desetin toliko časa kot običajno. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1981-2010, februar 2017 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981-2010, February 2017 Postaja I. Temperatura zraka II. III. M I. Padavine II. III. M I. Sončno obsevanje II. III. M Portorož 3,6 1,1 3,1 2,4 656 29 122 254 24 117 69 73 Bilje 3,7 1,5 2,6 2,6 593 9 128 289 35 118 74 76 Postojna 3,0 2,4 4,1 3,0 552 23 71 253 27 148 88 89 Kočevje 3,1 1,4 4,4 3,0 170 50 73 111 Rateče 2,8 2,4 4,3 3,1 234 19 61 129 19 105 91 71 Lesce 3,2 2,5 4,5 3,3 276 19 59 144 13 92 87 65 Slovenj Gradec 3,4 2,1 4,3 3,3 257 17 77 126 24 104 96 74 Brnik 2,5 1,6 3,6 2,7 195 15 117 140 Ljubljana 2,2 2,1 4,0 2,6 246 16 121 163 5 111 83 66 Novo mesto 2,1 1,8 5,2 2,8 158 50 94 112 12 132 101 84 Črnomelj 2,4 1,9 6,1 3,5 200 63 83 122 Bizeljsko 2,2 1,5 4,7 2,6 169 19 124 119 Celje 2,8 2,0 4,9 3,0 163 23 101 123 15 124 81 73 Starše 2,1 1,5 5,4 2,8 260 24 71 138 Maribor 1,6 1,4 4,7 2,4 211 28 49 102 37 118 76 77 Murska Sobota 2,5 1,2 5,6 2,9 318 14 30 134 48 104 82 78 Veliki Dolenci 0,9 1,5 5,8 2,5 367 42 0 164 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981-2010 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1981-2010 normals(%) - bright sunshine duration compared to the 1981-2010 normals (%) - thirds and month Na Kredarici so 25. februarja namerili 220 cm snega, kar je manj od dolgoletnega povprečja. Najvišja je bila snežna odeja februarja 2014 s 560 cm, sledi februar leta 1977 (521 cm), med bolj zasnežene pa 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja spadajo še februarji 2009 (487), 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 (410 cm). Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 (140 cm). 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Slika 24. Največja višina snega v februarju Figure 24. Maximum snow cover depth in February Slika 25. Sneg je presenetil male zvončke (Ga-lanthus nivalis), Grosuplje, 25.februar 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Snow surprised snowdrops (Galanthus nivalis), 25 February 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Februarja 2017 na Obali, Krasu, Goriškem in v Postojni ni bilo snežne odeje. Na severovzhodu Slovenije je dosegla 4 cm. V Logu pod Mangartom je bila najdebelejša snežna odeja 30 cm, v Soči 23 cm, v Ratečah 19 cm, v Črnomlju 15 cm, v Novi vasi in Kočevju 10 cm. V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša prvi dan meseca, debela je bila 8 cm, obležala pa je le tri dni. V preteklosti je bila snežna odeja najdebelejša februarja 1952, ko je dosegla rekordnih 146 cm. 250 200 1= 150 100 50 KREDARICA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan RATEČE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 26. Dnevna višina snežne odeje februarja 2017 na Kredarici in v Ratečah Figure 26. Daily snow cover depth, February 2017 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Snežna odeja je ves mesec prekrivala tla le v gorah, v Ratečah 23 dni, 22 dni na Zgornjem Jezerskem, 17 dni v Soči in 15 dni v Logu pod Mangartom, izpostavili smo le kraje z obstojnejšo snežno odejo. Februarja so v Postojni opazili dva dneva z nevihto ali grmenjem, en tak dan pa je bil na Obali. Na Kredarici so zabeležili 13 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Novem mestu in Murski Soboti je bilo po 7 dni z opaženo meglo. Na Obali so poročali o dveh dnevih z opaženo meglo, v Biljah so bili trije taki dnevi. O 15 > iS »m 10 5 0 1951 LJUB JANA .2 15 > iS Jo 10 5 0 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 NO O MESTO 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 15 - > 10 -5 -0 MURSK A SOBOTA 0 25 20 E "O J2 15 > is Jo 10 5 0 rateče 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v februarju Figure 27. Number of days with snow cover in February Slika 28. Februarsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 28. Number of foggy days in February and the mean value of the period 1981-2010 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 8 dni z meglo, kar je dan manj kot v lanskem in predlanskem februarju, ter nekoliko presega dolgoletno povprečje. Le po en dan z meglo je bil v februarjih leta 1986, 2001 in 2005 ter 2011. Kar 28 dni z meglo so našteli februarja 1952. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 29. Debelina snežne odeje je bila pod dolgoletnim povprečjem, Vogel, 15. februar 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Snow cover depth was below the normal, 15 February 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 30 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je zračni tlak padal in 4. februarja znašal 972,2 mb, podobno nizek je bil tudi naslednja dva dneva (972,5 mb). Sledilo je naraščanje in 14. februarja je zračni tlak dosegel najvišjo vrednost meseca, in sicer 999,9 mb, podobno visok je bil tudi naslednji dan (999,8 mb). Sledilo je upadanje do 24. dne (974,3 mb) in nato hiter porast na 988,0 mb 25. februarja, v nadaljevanju je zračni tlak upadal in 28. februarja dosegel najnižjo vrednost meseca, ki dan dan Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare februarja 2017 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in February 2017 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V začetku meseca je vsebnost vodne pare v zraku naraščala in 3. februarja je bila dosežena najvišja vrednost meseca, in sicer 10,0 mb. Sledilo je upadanje in 9. februarja je bila dosežena najnižja vrednost februarja 2017, ki je bila 5,0 mb. Nekoliko več vodne pare je bilo v zraku od 22. do 24. februarja (do 8,7 mb). 26. dne je bilo v zraku spet razmeroma malo vodne pare, delni tlak je bil le 5,4 mb, zadnji dan meseca pa se je povzpel na 8,6 mb. SUMMARY In February 2017 dominated warmer days than on average in the reference period and the monthly average temperature was higher than the long-term average. Most of Slovenia was 2 to 3 °C warmer than normal. Bela krajina, part of Notranjska, the north of Gorenjska and Koroška reported temperature anomaly above 3 °C. Precipitation was distributed across Slovenia highly unevenly. Most precipitation fell in the first third of the month. The most abundant precipitation was observed in Trnovski gozd, in some parts precipitation exceeded 400 mm. In the Upper Sava valley and over most of the eastern half of Slovenia reported from 40 to 100 mm. In Veliki Dolenci and Ptuj 42 mm fell. Only over a small part of Koroška and part of Dolenjska fell less precipitation than on the long-term average, the rest of Slovenia reported precipitation exceeding the normals. In about half of the country reported anomaly above 50 %, a higher surplus was on the west of the country, with the exception of the Upper Sava valley. In some limited area fell more than three times as much precipitation as in the long-term average. Sunny weather was below the normal. Between 50 and 70 % of the long-term average was observed in the area stretching from Idrija and Ljubljana to the north to the border with Austria. Slightly more sunny weather then on the average was observed in Bizeljsko and part of Bela krajina. Elsewhere in Slovenia the sun was shining at least 70 % as long as usual. The deepest snow cover on Kredarica was observed on 25 February, snow cover depth was 220 cm. In lowland of Primorska and in Postojna there was no snow cover reported in February 2017. Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation > 1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature < 0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a. m. SX - number of days with max. air temperature > 25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapour pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 23 Razvoj vremena v februarju 2017 Weather development in February 2017 Janez Markošek 1.-2. februar Oblačno, predvsem v jugozahodni Sloveniji občasno padavine, drugi dan jugozahodnih Nad zahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah je prevladoval jugozahodni veter, s katerim je pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. Oblačno je bilo. Prvi dan so bile predvsem v jugozahodni Sloveniji občasne padavine, ki so se občasno pojavljale tudi v osrednjih krajih. Suho vreme je bilo v vzhodni Sloveniji. Meja sneženja je bila med 1000 in 1300 m. Tudi drugi dan je predvsem na Primorskem in Notranjskem občasno deževalo, čez dan pa se je v severovzhodni Sloveniji delno zjasnilo. Zapihal je jugozahodni veter. Drugi dan je bilo topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 12 °C. 3. februar Oblačno, padavine od zahoda do večera nad večji del Slovenije, na zahodu krajevni nalivi Nad srednjo in zahodno Evropo ter bližnjim Atlantikom je bilo ciklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal topel in vlažen zrak (slike 1-3). V vzhodni Sloveniji je bilo sprva delno jasno. Sicer pa je bilo oblačno, v zahodni polovici Slovenije so bile občasno padavine, ki so se popoldne okrepile in proti večeru razširile na večji del Slovenije. Po nižinah je deževalo. V vzhodnih krajih je ostalo povečini suho. Popoldne in zvečer so bili v zahodni Sloveniji krajevni nalivi. Pozno zvečer so padavine povečini ponehale. V hribovitem svetu zahodne Slovenije je padlo od 30 do 70 mm padavin, drugod manj. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 14 °C. 4.-5. februar Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah dež Nad zahodno, srednjo in južno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Vremenske fronte so se druga za drugo prek Alp pomikale proti vzhodu. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen in razmeroma topel zrak. Prvi dan zjutraj je bilo pretežno oblačno s krajevnimi padavinami v južni polovici Slovenije. Sredi dneva je bilo spremenljivo oblačno, popoldne pa so od zahoda Slovenijo znova zajele padavine, ki so se hitro razširile na vso Slovenijo. Ponoči so ponehale, do jutra se je delno zjasnilo, ponekod po nižinah je nastala megla. Čez dan se je znova pooblačilo, sredi dneva je začelo deževati v zahodni Sloveniji in dež se je do večera razširil na vso Slovenijo. Pred dežjem je v vzhodni Sloveniji pihal južni do jugozahodni veter. Meja sneženja je bila med 900 in 1200 m. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 13 °C. 6. februar Oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah povečini dež, severovzhodnih, burja Iznad zahodne Evrope se je nad Italijo in Jadran pomaknilo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo tam jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri (slike 4-6). Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, meja sneženja je bila na okoli 700 m, ob močnejših padavinah tudi nižje. Zapihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 7, na Primorskem do 14 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 7.-8. februar Na Primorskem delno jasno, burja, drugod pretežno oblačno Nad osrednjim in vzhodnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah je nad naše kraje pritekal razmeroma suh zrak, v spodnjih plasteh ozračja pa od vzhoda bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugi dan se je delno zjasnilo tudi v visokogorju. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, drugi dan je zapihal veter vzhodnih smeri. Drugi dan je bilo hladneje, najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 4, na Primorskem od 8 do 12 °C. 9. februar Na Primorskem delno jasno, zmerna burja, drugod oblačno, občasno naletavanje snega Nad severno, srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad osrednjim Sredozemljem pa ciklonsko območje. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je zmerna burja. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod naletaval sneg. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile okoli 0, na Primorskem od 6 do 10 °C. 10.-11. februar Oblačno, občasno ponekod rahle padavine, ponekod poledica, prvi dan burja Nad južno Skandinavijo je bilo središče območja visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad vzhodno Evropo in Balkan. V višinah je pihal šibak jugozahodni veter, v spodnjih plasteh ozračja pa je prevladoval jugovzhodni veter (slike 7-9). Oblačno je bilo. Prvi dan so bile predvsem v zahodni polovici Slovenije rahle padavine, ponekod je nastala poledica. Ponoči in drugi dan dopoldne so bile občasno rahle padavine, popoldne je bilo povečini suho vreme. Količina padavin v obeh dneh skupaj je bila majhna, v večjem delu Slovenije manj kot 1 mm. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 3, na Primorskem okoli 10 °C. 12. februar Oblačno, na Primorskem od poldneva delno jasno, šibka burja Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo, na Primorskem se je sredi dneva delno zjasnilo, pihala je šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 13 °C. 13. februar Na Primorskem zmerno do pretežno oblačno, drugod oblačno V območju visokega zračnega tlaka je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo zmerno do pretežno oblačno, proti večeru se je zjasnilo. Drugod je bilo oblačno, zvečer se je v severovzhodni Sloveniji zjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 4, na Primorskem do 9 do 12 °C. 14.-16. februar Pretežno jasno, po nižinah zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost Nad južno polovico Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla, 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ki se je drugi dan v Ljubljanski kotlini zadržala do poldneva. Na Primorskem je občasno pihala šibka burja. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 9 do 14, na Goriškem do 19 °C. 17. februar Prehod hladne fronte s padavinami in ohladitvijo Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje. Hladna fronta se je prek srednje Evrope pomikala proti jugovzhodu in zvečer ob zahodnih višinskih vetrovih prešla naše kraje (slike 10-12). Sprva je bilo pretežno jasno in ponekod po nižinah megleno. Čez dan se je pooblačilo in popoldne so bile v severni Sloveniji že padavine, ki so se širile proti jugu. V prvi polovici noči so se v južnih krajih okrepile in do jutra povsod ponehale. Ob koncu padavin se je meja sneženja v južni Sloveniji spustila precej nizko. Na Primorskem je prehodno zapihala šibka burja. Pred ohladitvijo so bile najvišje dnevne temperature od 9 do 15 °C. 18. februar Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, na vzhodu popoldne krajevne plohe Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je od severovzhoda nad vzhodne Alpe in zahodni Balkan segala dolina s hladnim zrakom, ozračje nad nami je bilo nekoliko nestabilno. Sprva je bilo pretežno oblačno, čez dan se je delno razjasnilo. Popoldne je bilo v zahodni Sloveniji precej jasno, v vzhodnih krajih pa spremenljivo oblačno, tam so nastale krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10, na Primorskem do 14 °C. 19.-20. februar Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno in povečini suho Nad Alpami in zahodnim Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo nad Panonsko nižino in Balkanom manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Drugi dan zjutraj je ponekod na Gorenjskem in v Ljubljanski kotlini padlo nekaj kapelj dežja. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 13 °C. 21.-22. februar Zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnik Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severno polovico pa ciklonsko območje. V višinah je pihal okrepljen severozahodnik, v spodnjih plasteh pa je od jugozahoda pritekal vlažen in postopno toplejši zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 9 do 15 °C. 23. februar Zmerno do pretežno oblačno, na jugozahodu rahle padavine, okrepljen jugozahodnik Nad severozahodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje in se z vremensko fronto pomikalo proti vzhodu. Nad Alpami se je krepil jugozahodni veter. V severni in vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, ponekod na Notranjskem in Primorskem je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal je okrepljen jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 16 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 24. februar Prehod hladne fronte s padavinami, ohladitev, sprva jugozahodnih, nato severovzhodnik in burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je nastalo tudi nad severno Italijo. Hladna fronta se je popoldne pomikala prek Slovenije (slike 13-15). Oblačno je bilo, dopoldne je deževalo v zahodni Sloveniji, sredi dneva in popoldne so se padavine razširile na vso Slovenijo. Pihal je jugozahodni veter. Po prehodu hladne fronte se je ohladilo, meja sneženja se je spuščala, zvečer ponekod do nižin. Zapihal je severovzhodnik, na Primorskem zvečer burja, ki se je ponoči še krepila. Pred ohladitvijo so bile temperature še od 7 do 15 °C. 25.-26. februar Pretežno jasno, burja slabi Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan slabelo. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Prvi dan zjutraj je bilo v južni Sloveniji še zmerno oblačno, drugi dan proti večeru pa se je od severa navlekla koprenasta oblačnost. Prvi dan je še pihala zmerna burja, ki je popoldne slabela in nato ponehala. Drugi dan je bilo topleje, najvišje dnevne temperature od 9 do 14 °C. 27. februar Sprva zmerno do pretežno oblačno, popoldne delno jasno, krepi se jugozahodnih Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. V višinah je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, popoldne se je delno zjasnilo. Krepil se je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 15 °C. 28. februar Pretežno oblačno, od zahoda dež, okrepljen jugozahodnik, toplo Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta se je zadrževala na Alpah. Nad naše kraje je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 16-18). Pretežno oblačno je bilo, sprva v vzhodni Sloveniji še delno jasno. Opoldne je začelo deževati v severozahodni Sloveniji, do poznega večera se je dež razširil na osrednjo Slovenijo. Pihal je okrepljen jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 7, drugod od 10 do 15 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3. 2. 2017 Slika 2. Satelitska slika 3. 2. 2017 ob 13. uri ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on 3 February 2017 at 12 GMT Figure 2. Satellite image on 3 February 2017 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 2. 2017 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 3 February 2017 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 2. 2017 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on 6 February 2017 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 6. 2. 2017 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 6 February 2017 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 2. 2017 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 17 February 2017 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 2. 2017 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on 10 February 2017 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 10. 2. 2017 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 10. 2. 2017 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 10 February 2017 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on 10 February 2017 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 2. 2017 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on 17 February 2017 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 17. 2. 2017 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 17 February 2017 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 2. 2017 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 17 February 2017 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 2. 2017 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on 24 February 2017 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 24. 2. 2017 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 24 February 2017 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 2. 2017 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 February 2017 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 2. 2017 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on 28 February 2017 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 28. 2. 2017 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 28 February 2017 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 2. 2017 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 17 February 2017 at 12 GMT 30 Podnebne razmere v Evropi in svetu v februarju 2017 Climate in the World and Europe in February 2017 Tanja Cegnar Na kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v februarju 2017 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus -storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature februarja 2017 od februarskega povprečja obdobja 1981-2010, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 1. Surface air temperature anomaly for February 2017 relative to the February average for the period 19812010. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Februar 2017 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja skoraj povsod v Evropi, hladneje kot v dolgoletnem povprečju je bilo predvsem ponekod na vzhodu celine. Največji presežek dolgoletnega povprečja z odklonom tudi nad 10 °C je bil ponovno opažen nad Arktiko. Tam je bil obseg morskega ledu izjemno majhen za februar. Tudi večina Severne Amerike je bila toplejša kot običajno, južno od Chicaga je odklon presegel 6 °C. Na severozahodu Afrike in večini Azije je bilo nadpovprečno toplo. Nadpovprečno visoka je bila temperatura tudi na vzhodu Avstralije, jugu Južne Amerike in delu Antarktike. Antarktični morski led je dosegel nov februarski minimum. Hladneje kot običajno je bilo v delu zahodne Kanade in Aljaske, severovzhodu in jugu Afrike, jugozahodu Azije in na zahodu Avstralije. Nad oceani je bila temperatura večinoma nad dolgoletnim povprečjem, razmeroma hladno pa je bilo nad severovzhodnim Tihim oceanom in nad precejšnjim delom južnega Atlantika ter Indijskega oceana. Povprečna temperatura za dvanajstmesečno povprečje obdobja marec 2016-februar 2017 je najbolj presegla dolgoletno povprečje nad Arktiko. Tudi drugod je večinoma presegla dolgoletno povprečje, seveda pa so bila predvsem nad oceani tudi večja območja z negativnim odklonom. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Odklon svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981-2010, februarski odkloni so obarvani temneje, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 2. Monthly global-mean (top) and European-mean (bottom) surface air temperature anomalies relative to 1981-2010, from January 1979 to February 2017. The darker coloured bars denote the February values. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Slika 3. Tekoče dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean surface air temperature anomalies relative to 1981-2010, based on monthly values from January 1979 to February 2017. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2016. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) 32 Podnebne razmere v zimi 2016/17 Climate in winter 2016/17 Tanja Cegnar December, januar in februar so meseci meteorološke zime. V uvodu na kratko povzemamo najpomembnejše značilnosti vsakega zimskega meseca posebej, sicer pa se članek posveča zimi kot celoti. V prikazu zimskih razmer smo za primerjavo uporabili obdobje 1981-2010. Povprečna decembrska temperatura je na severozahodu države in v gorah presegla dolgoletno povprečje; v Ratečah za 0,6 °C, v gorah pa je bil presežek večji, na Kredarici so dolgoletno povprečje presegli za več kot 3 °C. V nižinskem svetu pretežnega dela Slovenije je bil december hladnejši kot običajno, saj se je v območju visokega zračnega tlaka po nižinah nabiral hladen zrak. Večina temperaturnih odklonov je bila v nižinskem svetu med -2 in 0 °C. V gorah so prevladovali toplejši dnevi od dolgoletnega povprečja, zaradi pogostega temperaturnega obrata pa je bila po nižinah večina dni hladnejših kot v povprečju obdobja 1981-2010. ^ V veliki večini Slovenije je december 2016 minil brez omembe vrednih padavin. Primerjava z dolgoletnim povprečjem kaže na skoraj povsem suh december, le v Kočevju, Beli krajini in delu Štajerske ter v Prekmurju so presegli odstotek dolgoletnega povprečja, na severovzhodu Slovenije so presegli 5 %, v Lendavi pa so padavine dosegle 18 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj 40 % več kot običajno, med kraje s presežkom do 70 % se uvrščajo severovzhod in severozahod države, Goriška ter Obala. Najbolj so dolgoletno povprečje presegli na delu Notranjske, kjer je sonce sijalo celo več kot 230 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani je bil to najbolj sončen december od sredine minulega stoletja. Snežna odeja je bila decembra v gorah skromna, na Kredarici je bila najdebelejša v začetku meseca s 120 cm. Ker je december večinoma minil brez padavin, je bilo krajev s snežno odejo malo. Večinoma so o tanki snežni odeji, ki se je večinoma obdržala le kakšen dan, poročali na Štajerskem, Koroškem, delu Gorenjske in Notranjske. Povprečna januarska temperatura je bila občutno nižja kot v povprečju obdobja 1981-2010, v večjem delu zahodne Slovenije in večinoma tudi na Gorenjskem so za dolgoletnim povprečjem zaostajali do 3 °C. Drugod po državi je bil zaostanek večji, del Dolenjske in Štajerske je bil 4 do 5 °C hladnejši od povprečja primerjalnega obdobja. Večina padavin je padla 12. in 13. januarja. Med 50 in 80 mm je padlo na območju, ki se je začenjalo na meji s Hrvaško in segalo v Zgornje Posočje, od tem se je raztezalo tudi nad osrednjo Slovenijo in naprej proti jugovzhodu nad Belo krajino. Izjema je bila Obala, kjer je padlo le 43 mm. Najmanj padavin, le med 10 in 30 mm, je bilo v delu Zgornjesavske doline, delu Posavja, na Koroškem in na severovzhodu Slovenije. Povsod je bilo manj padavin kot v dolgoletnim povprečju obdobja 1981-2010. V Zgornjem 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Posočju je padlo od 20 do 40 % dolgoletnega povprečja. Velika večina merilnih postaj je poročala o padavinah med 40 in 80 % dolgoletnega povprečja. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na Ilirsko-bistriškem, v Kočevju, Novem mestu in Beli krajini ter Ljubljani, kjer je padlo vsaj štiri petine dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo vsaj desetino več kot običajno. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, in sicer 181 ur. Na jugozahodu Slovenije, v Vipavski dolini in delu Notranjske so dolgoletno povprečje presegli vsaj za polovico, v Postojni pa kar za 72 %. Na severozahodu Slovenije je sonce sijalo 27 % več časa kot v dolgoletnem povprečju. V Beli krajini, večjem delu Dolenjske, precejšnjem delu Štajerske in na jugu Prekmurja odklon od dolgoletnega povprečja ni presegel 30 %. V Novem mestu je sonce sijalo 89 ur, kar je 113 % dolgoletnega povprečja. Na Kredarici debelina snežne odeje že tretje leto zapored ni dosegla dolgoletnega povprečja, največja debelina je tokrat znašala 170 cm. Po nižinah v notranjosti Slovenije je 13. januarja večinoma zapadlo od 5 do 20 cm snega, ki se je ob mrzlem vremenu obdržal do konca meseca. Februarja 2017 so prevladovali dnevi toplejši od dolgoletnega povprečja, povprečna mesečna temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja. V večjem delu Bele krajine, v delu Notranjske, na severu Gorenjske in na Koroškem so dolgoletno povprečje presegli za več kot 3 °C. V Lescah in Slovenj Gradcu je bil odklon 3,3 °C, na Babnem Polju 3,4 °C in v Črnomlju 3,5 °C. Večina Slovenije je bila 2 do 3 °C toplejša kot običajno. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, povsod jih je bilo največ v prvi tretjini meseca. Najobilnejše so bile na območju Trnovskega gozda in v delu Julijskih Alp, kjer so večinoma presegle 300 mm, na manjšem območju pa je padlo celo nad 400 mm. V Zgornjesavski dolini in večjem delu vzhodne polovice države je padlo od 40 do 100 mm. Le v manjšem delu Koroške in delu Dolenjske so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, drugod je bilo povprečje padavin v obdobju 1981-2010 preseženo. V približno polovici države je bil presežek do 50 %, večji presežek je bil na zahodu države z izjemo Zgornjesavske doline. Na manjšem območju je padlo celo trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je februarja povsod opazno primanjkovalo, le na Bizeljskem in delu Bele krajine so dolgoletno povprečje malenkost presegli. Med 50 in 70 % dolgoletnega povprečja so dosegli na območju, ki je na jugu segalo od Idrije in do Ljubljane proti severu pa do meje z Avstrijo. Drugod po državi je sonce sijalo vsaj 70 % toliko časa kot običajno. Na Kredarici so 25. februarja namerili 220 cm snega, kar je pod dolgoletnim povprečjem. V Logu pod Mangartom je bila najdebelejša snežna odeja 30 cm, v Soči 23 cm, v Ratečah 19 cm, v Črnomlju 15 cm, v Novi vasi in Kočevju 10 cm. Na severovzhodu Slovenije je bila največja debelina 4 cm. Na Obali, Krasu, Goriškem in v Postojni ni bilo snežne odeje. V nadaljevanju so podane značilnosti zime v celoti. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila v pretežnem delu države pod dolgoletnim povprečjem. Največji primanjkljaj je bil v Kočevju, kjer so za povprečjem obdobja 1981-2010 zaostajali za 2,5 °C; večina zaostankov za dolgoletnim povprečjem je bila med 0,5 in 1,4 °C. S pozitivnim odklonom od dolgoletnega povprečja so izstopali v 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lescah in na severozahodu države, največji odklon je bil na Kredarici, kjer je bila povprečna zimska najnižja dnevna temperatura 0,9 °C. Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2016/17 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in winter 2016/17 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C v zimi 2016/17 od povprečja 30-letnega primerjalnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2016/17 Popoldnevi so bili v povprečju zime 2016/17 ponekod toplejši, ponekod hladnejši kot običajno. Večinoma so pozitivni odkloni prevladovali na zahodu države in Notranjskem, kjer niso presegli 1 °C, največji pozitivni odklon je bil v Slovenj Gradcu z 1,2 °C. Negativni odkloni niso bili veliki, največji je bil v Murski Soboti (-0,7 °C). Povprečna zimska temperatura je nekoliko presegla dolgoletno povprečje na severozahodu Slovenije in po vrhovih Karavank ter Trnovskega gozda in Snežnika. Največji odklon je bil na Kredarici, kjer je bila zima 0,9 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju, v Lescah je bil odklon 0,3 °C, na Vojskem 0,1 °C, v Ratečah je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Drugod je bilo hladneje od dolgoletnega povprečja, na večini ozemlja je bil odklon med 0 in -1 °C, v delu Štajerske in manjšem delu Dolenjske pa je bil zaostanek večji, in sicer so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za 1 do 1,5 °C. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2016/17 od povprečja 1981-2010 Figure 3. Mean air temperature anomaly in winter 2016/17 Poleg povprečja je dober pokazatelj temperaturnih razmer tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Dni, ko se je temperatura spustila pod -10 °C, je bilo opazno več kot zadnjih nekaj zim, v Ratečah, Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu je bilo število takih dni v zimi 2016/17 blizu dolgoletnega povprečja. -3 -2 -1 0 -1 0 2 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 4. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below -10 °C Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. V Ratečah je bilo 18 takih dni, kar je sedem dni manj od dolgoletnega povprečja. V Ljubljani so z 20 dnevi dolgoletno povprečje presegli za 4 dni, v Novem mestu je s 25 dnevi presežek 7 dni, še večji presežek pa je bil dosežen v Murski Soboti, kjer je bilo takih dni 34, kar je 13 dni več od dolgoletnega poprečja. Ledenih dni je bilo to zimo več kot nekaj zim pred tem. 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 MURSKA SOBOTA 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 NOVO MESTO 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 5. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C Veliko pogostejši kot mrzli so hladni dnevi (slika 6); to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tudi teh dni je bilo tokrat več kot nekaj zim pred tem, na postajah, ki so prikazane na sliki, je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Najmanjši presežek je bil v Ratečah, kjer je bilo z 85 dnevi dolgoletno povprečje preseženo za en dan. V Ljubljani so s 66 dnevi za 5 dni presegli dolgoletno povprečje, v Murski Soboti je bilo 81 takih dni, presežek pa je bil 9 dni, v Novem mestu so s 73 dnevi za 8 dni presegli dolgoletno povprečje. 0 - 0 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 100 n 100 - MURSKA SOBOTA 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Naslednje slike prikazujejo potek najnižje dnevne, povprečno dnevno in najvišjo dnevno temperaturo v zimi 2016/17 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. 10 DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2016/17 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981-2010 (debele črte) Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2016/17 (thin lines) and the average of the reference period 1981-2010 (bold lines) 0 Najbolj izrazite so spremembe v visokogorju, ponazarjajo jih podatki s Kredarice. Najvišja temperatura v zimi 2016/17 je bila na Kredarici izmerjena 10. decembra, bilo je 9,2 °C, za primerjavo podatek, da je bila najvišja temperatura v zimi 2015/16 10,2 °C, sicer pa je bila najvišja zimska temperatura 10,4 °C v zimi 1982/83. Višjo temperaturo kot tokrat so izmerili tudi v zimah 1974/75 (9,8 °C), 1987/88 (9,6 °C), 1964/65 (9,4 °C) in 1986/87 (9,3 °C). Najizrazitejša ohladitev je bila v prvi tretjini januaraja, 6. in 7. januarja se je ohladilo na -24,0 °C. Najnižjo temperaturo doslej so izmerili v zimi 1984/85, ko je bilo 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja -28,3 °C; nizko se je temperatura spustila tudi v zimah 1962/63 (-28,0 °C), 1978/79 (-27,8 °C) in 1955/56 (-27,7 °C). DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 8. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2016/17 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981-2010 (debele črte) Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2016/17 thin lines) and the average of the reference period 1981-2010 (bold lines) 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Ljubljani se je v zimi 2016/17 živo srebro najvišje povzpelo 27. februarja, in sicer na 14,3 °C. Najhladneje je bilo 11. januarja, ko so izmerili -13,3 °C. V Ljubljani je bila na sedanji lokaciji meritev doslej najnižja temperatura zabeležena v zimi 1955/56, ko se je termometer spustil na -23,3 °C, najvišja pa 2012 z 21,6 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 23. februarja, ko se je živo srebro povzpelo na 16,1 °C, najhladneje pa 11. januarja z -16,3 °C. Tudi v Murski Soboti izstopa mrzel januar, nato pa hitra otoplitev v začetku februarja. V Biljah se je najbolj ogrelo 26. februarja, ko so izmerili 18,5 °C, najmanj pa je termometer pokazal 7. januarja, in sicer -11,2 °C. Na Goriškem so bili prehodi med hladnimi in toplimi obdobji nekoliko manj izraziti kot na postajah z bolj izraženo celinsko noto podnebja, a še vedno opazni. Slika 9. Povprečna zimska temperatura zraka Figure 9. Mean winter temperature Povprečna zimska temperatura ni veliko odstopala od povprečja obdobja 1981-2010. V Ljubljani je bila povprečna temperatura zraka 0,2 °C, kar je 0,9 °C pod dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 s povprečno temperaturo -4,2 °C, najtoplejša pa zima 2006/07 s 5,1 °C. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -6,2 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša je bila zima 1962/63 z -12,2 °C, najtoplejša pa 1989/90 z -3,8 °C, enaka povprečna temperatura kot v zimi 2015/16, in sicer -4,0 °C je bila v zimi 2006/07. Povprečna zimska temperatura zraka v Ratečah je bila -2,9 °C, kar je enako dolgoletnemu povprečju; najhladnejša doslej je bila zima 1962/63 s povprečno temperaturo -7,3 °C, najtoplejša pa zima 2006/07, ko je bilo 0,0 °C. V Murski Soboti so z -0,9 °C za dolgoletnim povprečjem zaostali za 0,9 °C; najhladnejša je bila zima 1962/63 z -5,9 °C, v zimi 2006/07 pa je bilo 3,6 °C. V Novem mestu je bila povprečna temperatura zraka -0,1 °C, kar je 1,0 °C pod dolgoletnim povprečjem; v zimi 1962/63 je bila povprečna temperatura -4,9 °C, pozimi 2006/07 pa 4,9 °C. V Portorožu je termometer v povprečju pokazal 4,6 °C, kar je 0,3 °C pod dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C, zima 2013/14 pa je bila s povprečno temperaturo 8,5 °C tudi najtoplejša. Rekordno visoke ali rekordno nizke temperature to zimo nismo izmerili. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica Slika 10. Sončno obsevanje v zimi 2016/17 v primerjavi s Slika 11. Trajanje sončnega obsevanja v zimi povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja 2016/17 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981- Figure 10. Bright sunshine duration in winter 2016/17 com- 2010 pared to the average of the reference period Figure 11. Bright sunshine duration in winter 2016/17 compared to the 1981-2010 normals Sončnega vremena je bilo v zimi 2016/17 več kot v povprečju obdobja 1981-2010. Največji presežek, so imeli v delu Notranjske, v Postojni so dolgoletno povprečje s 426 urami presegli za 53 %, v Bohinjski Češnjici pa s 332 urami za 51 %. Večji del Slovenije je poročal o presežku med 20 in 40 %. Manjši presežek so imeli v Celju, Mariboru, Murski Soboti in Ratečah. V Ljubljani je sonce sijalo 278 ur, kar je 22 % več kot običajno. Najbolj sončna je bila zima 1999/2000, ko je bilo kar 341 ur sončnega vremena. V Murski Soboti je sonce sijalo 260 ur, kar je 9 % več kot običajno, najbolj sončna je bila zima 1999/2000 s 354 urami neposrednega sončnega obsevanja. V Ratečah je bilo 308 ur sončnega vremena, kar je 9 % nad dolgoletnim povprečjem. V Novem mestu je sonce sijalo 288 ur, kar je 16 % nad dolgoletnim povprečjem, najbolj sončna je bila zima 1999/2000 s 379 urami. Na Kredarici je sonce sijalo 451 ur in za 22 % preseglo dolgoletno povprečje. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 500 - 100 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 0 Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja Figure 12. Sunshine duration Slika 13. Višina padavin v zimi 2016/17 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 Figure 13. Precipitation amount in winter 2016/17 compared to the 1981-2010 normals V Movražu in Razdrtem je padlo toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Drugod so zaostajale za dolgoletnim povprečjem, močno so se mu približali v Slovenski Istri, na Krasu in v Vipavski dolini, kjer je bil zaostanek pod 10 %. Proti severu in vzhodu je delež padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem upadal. V Zgornjem Posočju, Karavankah in ponekod na Dolenjskem ter v manjšem delu Štajerske in Koroške je padlo od 40 do 50 % dolgoletnega povprečja. Približno polovica države je poročala o padavinah med 50 in 70 % dolgoletnega povprečja. Pozimi 2016/17 je povsod padlo vsaj 50 mm padavin. V Martinjem so namerili le 55 mm, v Podgorju 61 mm, v Velikih Dolencih je padlo le 66 mm, v Murski Soboti 71 mm in v Mariboru 73 mm. Najobilnejše so bile padavine v južnem delu Julijcev, na Trnovski planoti proti Nanosu in Javorniku. Ponekod do padavine presegle 400 mm, na primer v Podkraju (449 mm), Otlici (481 mm), Lokvah (446 mm), največ padavin pa je bilo v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer so namerili kar 605 mm. Z izjemo Obale in skrajnega severozahoda je na zahodu Slovenije padlo nad 200 mm. Na Obali so namerili 180 mm, v Biljah 253 mm, v Postojni 276 mm. Z manjšimi izjemami, kot sta na primer Kočevsko in Bela krajina, je v vzhodni polovici Slovenije padlo od 60 do 130 mm. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja LJUBLJANA E 400 - tO 200 CP 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 14/15 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 E 400 K 200 -cp MURSKA SOBOTA lIllIllUlIililllllllllLllIllllillIlilllll E 400 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 800 CD E 400 'Š 200 RATEČE 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 14. Padavine Figure 14. Precipitation 0 - 0 0 0 Veliki Dolenjci Murska S. Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Portorož Bilje Podljubelj Zg. Jezersko Rateče Kredarica Kneške ravne Kobarid Log pod Mangr. 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 110% Slika 15. Padavine v zimi 2016/17 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 15. Precipitation in winter 2016/17 compared to the average of the reference period Slika 16. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2016/17 Figure 16. Precipitation amount in winter 2016/17 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 17). 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 17. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 17. Number of days with at least 1 mm precipitation 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Na sliki 18 je prikazano število dni s snežno odejo v decembru, januarju in februarju. Dnevi s snežno odejo v novembru in pomladnih mesecih niso upoštevani. Snežna odeja je v zimi 2016/17 obležala opazno manj dni kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani so v zimi 2016/17 zabeležili 21 dni s snežno odejo; brez takih dni so bili v zimi 1988/89, kar 90 dni pa so imeli v zimi 1980/81. V Murski Soboti so našteli 22 dni, najmanj dni s snežno odejo je bilo v zimi 1974/75, le 2, kar 90 dni pa v zimi 1962/63. V Ratečah pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni; tokrat je ležal 42 dni, 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim letom, komaj 4 dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1989/90. V Novem mestu je bilo 33 dni s snežno odejo, vse dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1962/63, le en dan pa je sneg ležal v zimi 1989/90. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 100 25 - RATEČE hH — 75 ^ 50 ¡S 25 LJUBLJANA 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 75 MURSKA SOBOTA 25 NOVO MESTO 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 Slika 18. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 18. Number of days with snow cover at 7 a. m. 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 100 0 0 0 - V Ljubljani je maksimalna snežna odeja dosegla 15 cm, kar je manj od dolgoletnega povprečja, ki znaša 28 cm. Rekordnih 146 cm so zabeležili v zimi 1951/52, pozimi 1988/89 pa snega ni bilo. V Murski Soboti so izmerili 7 cm, najdebelejšo snežno odejo so imeli v zimi 1985/86 (61 cm). V Novem mestu je snežna odeja dosegla 19 cm, kar 103 cm so namerili v zimi 1968/69. Na Obali in Goriškem to zimo ni bilo snežne odeje. 150 100 50 LJUBLJANA 600 500 400 300 200 100 KREDARICA 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11 Slika 19. Največja višina snežne odeje Figure 19. Maximum snow depth 0 0 Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2016/17 in povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je ta postaja reprezentativna za razmere v visokogorju. Pozimi v visokogorju snežno odejo običajno beležijo vse dni; izjema je bila zima 205/16, ko so bila tla na Kredarici decembra prekrita s snegom le prve 4 dni. V zimi 2016/17 razmere niso bile tako izjemne, vendar je bila snežna odeja debelejša od dolgoletnega povprečja le v prvi tretjini decembra 2016, nato je bila debelina vse do konca zime opazno pod dolgoletnim povprečjem. V preteklosti je največja zimska debelina snežne odeje v zimi 1976/77 dosegla 521 cm, le 75 cm snega pa 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja so namerili v sezoni 2001/02. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici pogosto šele aprila. 300 250 200 150 (0 C "ž 100 50 0 Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2016/17 (zeleni stolpci) in v povprečju obdobja 1981-2010 (črna črte) Figure 20. Snow cover depth in winter 2016/17 (green columns) and the average of the reference period 19812010 (black line) Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Decembra je bil zračni talk skoraj vse dni nad povprečjem obdobja 1981-2010. Januarja je izstopal hiter in kratkotrajni padec, v drugi polovici meseca pa je bil zračni tlak nadpovprečno visok. Začetne dni februarja je zaznamoval nizek zračni tlak, osrednji del meseca je bil v znamenju visokega zračnega tlaka, v zadnji tretjini meseca pa se je dvakrat znižal pod dolgoletno povprečje, najbolj zadnji dan meseca. Najnižja vrednost v zimi 2016/17 je bila zabeležena 13. januarja, in sicer 964,1 mb. Najvišji je bil zračni talk 29. decembra, dnevno povprečje je takrat znašalo 1002,5 mb. Vrednosti niso preračunane na nivo morske gladine, zato so nekoliko nižje, kot so vrednosti, ki jih dnevno objavljamo v medijih. 1010 - 1000 990 JE I ~ 980 c £ N 970 960 - Slika 21. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v zimi 2016/17 (svetla črta) in v povprečju obdobja 19812010 (temnejša črta) Figure 21. Mean daily air pressure in winter 2016/17 (pink) and the average of the reference period 1981-2010 (dark line) KREDARICA ^— —n—^ illl llllllli III . Illlllllllllllllll DECEMBER JANUAR FEBRUAR LJUBLJANA K A A AM WS 1 m DECEMBER JANUAR FEBRUAR 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana 74* Ö.Smfc N 1,4«lt* ^—--—-.06 m/5 Maribor Kredarica S 1.3% ° 16 , 20% 1 0 m,1» g S 11 % 3.0 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje u,u N 1 ?fn-"= S 10.0 % ri'n;;.w E;.' 7 m .'s S 2A% Slika 22. Vetrovne rože, zima 2016/17 Figure 22. Wind roses, winter 2016/17 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah ter snežni odeji v zimi 2016/17. Preglednica 1. Meteorološki podatki, zima 2016/17 Table 1. Meteorological data, winter 2016/17 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 515 -0,5 0,4 4,2 -4,5 12,8 -14,1 352 123 121 49 20 5 Kredarica 2514 -6,2 0,9 -3,3 -9,0 9,2 -24,0 451 122 145 46 90 220 Rateč e-Planica 864 -2,9 0,0 3,5 -7,1 12,6 -19,0 308 110 102 45 42 30 Bilje pri N. Gorici 55 3,1 -0,5 9,6 -1,6 18,5 -11,2 443 128 253 91 0 0 Let. Portorož 2 4,6 -0,3 10,2 0,5 16,4 -8,7 426 124 180 89 0 0 Postojna 533 0,3 -0,4 4,9 -3,9 15,5 -14,6 426 153 276 86 18 20 Kočevje 468 -1,3 -0,9 4,5 -6,9 13,2 -21,1 159 55 34 31 Ljubljana 299 0,2 -0,9 4,0 -2,8 14,3 -13,3 278 122 170 70 21 15 Bizeljsko 170 -0,5 -1,1 4,2 -4,3 17,2 -16,0 102 56 23 4 Novo mesto 220 -0,1 -1,0 4,5 -3,8 15,4 -16,6 288 124 110 56 33 19 Črnomelj 196 0,2 -0,6 5,0 -4,1 15,7 -19,5 164 63 32 18 Celje 240 -0,8 -1,3 4,7 -5,3 15,9 -19,6 283 116 92 53 25 9 Maribor 275 -0,2 -0,9 4,3 -3,8 17,8 -15,1 299 118 73 47 28 8 Slovenj Gradec 452 -1,6 -0,2 4,5 -6,2 13,8 -21,6 352 132 84 51 27 16 Murska Sobota 188 -0,9 -0,9 3,3 -4,5 16,1 -16,3 260 111 71 62 22 7 Veliki Dolenci 190 -0,2 -0,6 3,1 -3,3 15,0 -13,6 66 68 21 8 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) TS - povprečna temperatura zraka (°C) TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) LEGEND: OBS - število ur sončnega obsevanja RO - sončno obsevanje v % od povprečja RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) SUMMARY Mean air temperature in winter 2016/17 was above the 1981-2010 normals only on northwest of Slovenia, 0,9 °C was the anomaly on Kredarica. Elsewhere was the anomaly negative, mostly between 0 and -1 °C, only in part of Štajerska was reported anomaly between -1 and -1.5 °C. In winter 2016/17 sunshine duration exceeded the 1981-2010 normal, the anomaly was mostly between 20 and 40 %, in part of Notranjska the anomaly slightly exceeded 50 %. Anomaly up to 20 % was reported in Celje, Rateče and on the northeast of Slovenia. The most abundant precipitation was reported in the southern Alps, Trnovski gozd and Javornik, where in some places precipitation exceeded 400 mm. With the exception of the Coast and Zgornjesavska dolina more than 270 mm fell. In the central part of Slovenia and Bela krajina fell from 130 to 200 mm. In winter 2016/17 at least 60 mm of precipitation fell. Precipitation was below the 1981-2010 normal. On the Coast, Kras, Postojna and Vipavska dolina negative anomaly was up to 20 %, towards the north and east the share of rainfall compared to long-term average declined. In the northwest, part of Dolenjska, in Karavanke and part of Štajerska 40 to 50 % of the long-term average fell. About half of the country reported precipitation between 50 and 70 % of the normal. In the mountains, the snow cover depth exceeded the long-term average only in the first third of December 2016, for the rest of the season it was below the normal. Number of days with snow cover in lowland was below the normal. 47 Meteorološka postaja Novo mesto Meteorological station Novo mesto Mateja Nadbath V Novem mestu je ena od 12-ih postaj 1. reda uradne državne meteorološke mreže. Poleg ročnih potekajo na postaji tudi samodejne meritve (slika 1). V občini Novo mesto je to edina postaja z meteorološkimi meritvami. Postaja ni pomembna le za spremljanje vremena v največjem dolenjskem mestu pač pa z meritvami pokriva širše območje jugovzhodne Slovenije. Slika 1. Geografska lega1 meteorološke postaje in opazovalni prostor slikan proti severozahodu septembra 1997 Figure 1. Geographical1 position of meteorological station and observing site, photo taken in September 1997 Meteorološka postaja v Novem mestu je na vzhodnem delu naselja, na Recljevem hribu. Nadmorska višina postaje je 220 m; opazovalni prostor je na samem (slika 1). Na istem mestu je opazovalni prostor od decembra 1972, okolica je ves ta čas nespremenjena. V obdobju od decembra 1959 do decembra 1972 je bil opazovalni prostor meteorološke postaje v Gotni vasi (slika 2). V obdobju oktober 1945-december 1959 so meteorološka opazovanja potekala v Kandiji (slika 3). V času od februarja 1889 do avgusta 1943 je bila postaja pri kmetijski šoli pri gradu Grm, postajo so v tem času imenovali tudi Stauden. Svoje meritve je v obdobju maj 1915-december 1941 opravljal še prof. Ferdinand Seidl v bližini frančiškanske cerkve. Od februarja 1924 do konca leta 1926 so meritve potekale tudi pri Bolnici usmiljenih bratov, danes Splošni bolnišnici Novo mesto. Prvi kraj meteoroloških meritev v Novem mestu pa je bil frančiškanski samostan, kjer so meritve vršili od januarja 1858 do konca aprila 1885. V tem obdobju najdemo postajo pod imeni Neustadt, Rudolfstadt ali Rudolfswert. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2014 / ortofoto fTom 2014 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Opazovalni prostor postaje Novo mesto v Gotni vasi, slikan leta 1965 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site in Novo mesto, photo taken in 1965 (archive ARSO) Slika 3. Skica treh lokacij meteorološke postaje v Novem mestu iz leta 1972 (arhiv ARSO) Figure 3. Sketch of three locations of meteorological station in Novo mesto made in 1972 (archive ARSO) 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Kot je bilo že omenjeno, smo v Novem mestu z opazovanji začeli januarja 1858, postaja je bila III. reda, danes bi jo imenovali podnebna. Tovrstne meritve so potekale v obdobjih: januar 1858-april 1885, februar 1889-avgust 1943 in november 1945-december 1951. Januarja 1952 se je nabor meteoroloških spremenljivk in pogostost opazovanj razširil na največji možni obseg, s čimer je postaja postala glavna ali postaja prvega reda. Samodejne meritve potekajo v Novem mestu od 18. januarja 1993. Na postaji opazovalec opazuje2: zračni tlak, temperaturo zraka 2 m od tal po suhem, mokrem, minimalnem in maksimalnem (ekstremnih) termometru, temperaturo zraka 5 cm nad tlemi, temperaturo zemlje v globini 2, 5, 10, 20, 30, 50 in 100 cm, vlažnost zraka, višino padavin, vrsto in čas trajanja ter jakost padavin, višino skupne in nove snežne odeje, gostoto snega, smer in hitrost vetra, trajanje sončnega obsevanja, izhlapevanje, vidnost, oblačnost, stanje tal, vremenske pojave v razširjenem programu, izredne pojave in fenološke faze. Podatke s postaje v obliki depeš pošilja tudi v mednarodno izmenjavo. Poleg ročnih ali klasičnih opazovanj, ki jih opravlja meteorološki opazovalec, se v Sloveniji zadnjih 25 let vedno bolj uveljavljajo samodejne meritve. Tudi v Novem mestu je tako; na samodejni postaji merimo: zračni tlak, temperaturo zraka 2 m, 50 cm in 5 cm od tal, vlažnost zraka, gostoto toka globalnega in difuznega sončnega sevanja, trajanje sončnega obsevanja, smer in hitrost vetra, višino in trajanje padavin, skupna višina snežne odeje, sedanje vreme, meteorološko vidnost, količino in višino oblačnosti vseh štirih oblačnih slojev, temperaturo zemlje v globini 5, 10, 20, 30 in 50 cm, vlažnost in električno prevodnost zemlje v 10 cm, 20 in 30 cm ter vlažnost lista. Na postajah 1. reda opazovanja opravljajo poklicni meteorološki opazovalci, kar pa se bo z aprilom 2017 spremenilo. Na večini tovrstnih postaj, tudi v Novem mestu, bodo profesionalne nadomestili honorarni opazovalci. Kar gotovo pomeni spremembo v številu opazovanih meteoroloških spremenljivk in pogostosti opazovanj ter posledično kakovosti podatkov. Glavnina meteoroloških podatkov bo v bodoče iz samodejne postaje, le-te pa ne beležijo večine vremenskih in izrednih pojavov ter fenoloških faz, s čimer se bodo prekinili dolgoletni nizi podatkov. Na postaji Novo mesto meritve še opravljata Andrej Lah in Iztok Mazovec. Glede na dolgo zgodovino meteoroloških opazovanj v Novem mestu, je tudi seznam opazovalcev obsežen. Tako so meteorološka opazovanja opravljali še: Mitja Šuštar, Milan Obradinovic, Robert Aš, Zdravko Jerman, Ciril Klemenčič, Gabrijela Gašper Turk, Anica Polc, Tone Polc, Radmilo Pavlovic, Vladimir Radovic, Franc Šrol, Rudi Trampus, Zoran Dolenc, Milena Bučar, Mirko Žunič, Rudolf Smola, Jože Vindišer, Vinko Bučar, Ludvik Česenj, Ivan Vengust, France Makše, Zdenko Medek, Srečko Slana, Ratko Pešic, Miran Jarec, Tončka Nepužlan, Štefka Malan, Franc Zrnec, Stanko Teropšič, France Mravinec, ing. Anton Matičič, Jožef Mančec, Janez Zobec, Karol Škoberne, Jože Pavlič, Ferdo Vončina, Anton Lapajne, Jernej Černe in Bernard Vovk, ki v Novem mestu začel z meritvami. V nadaljevanju sledi opis podnebnih razmer z območja Novega mesta. Za to smo uporabili opazovane podatke3 omenjene postaje. Kljub izredno dolgemu nizu opazovanj, podatki še niso digitalizirani v celoti, precejšen del podatkov je še vedno le v papirnem arhivu. Nekatere spremenljivke, kot je denimo sončno sevanje, pa so na postaji začeli meriti kasneje, aprila 1961. V digitalni obliki so na voljo podatki o povprečni temperaturi zraka od januarja 1921, o najvišji in najnižji dnevni temperaturi zraka od novembra 1945, višini padavin in snežne odeje od januarja 1946, o smeri hitrosti vetra od januarja 1951... V navedenih obdobjih so posamezna leta, ko opazovanj ni bilo v vseh mesecih, pri analizi smo takšna obdobja izločili in uporabili le polne nize podatkov. Podnebne razmere so prikazane s povprečnimi vrednostmi tridesetletja 1981-2010, to obdobje imenujemo primerjalno ali referenčno. 2 Izraz meteorološko opazovanje združuje tako meritve z instrumenti kot vidno in slušno opazovanje opazovalca. 3 Opazovani meteorološki podatki s postaj po Sloveniji so od leta 1961 ali od začetka delovanja postaje do minulega meseca dostopni na spletnem arhivu http: //meteo .arso. gov. si/met/sl/archive/, sprotni podatki pa na http://meteo .arso. gov. si/met/ sl/weather/observ/surface/ 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Primerjava s povprečjem obdobja 1961-1990 kaže na spreminjanje podnebja, sprememba ni nujno statistično značilna. Za pravi oris podnebja smo poleg povprečij podali tudi izredne izmerjene vrednosti. u CÖ CÖ h 10 (U (U 8 ................................................................................................ c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^c^oooo Slika 4. Letna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 19212016 ter primerjalni povprečji (i 981-2010 zelena črta, 1961-1990 siva črta) v Novem mestu, razpoložljivi podatki Figure 4. Annual mean air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1921-2016 and mean reference values (1981-2010 green line, 1961-1990 grey line) in Novo mesto, available data Letna povprečna temperatura zraka v Novem mestu je 10,4 °C, to je povprečje primerjalnega obdobja, letno povprečje obdobja 1961-1990 je 9,4 °C. Temperatura zraka v Novem mestu se viša. Leta 1990 je letna povprečna temperatura presegla primerjalno povprečno vrednost; pred tem letom se je v obdobju 1921-1989, od 63-ih let z razpoložljivimi podatki, to zgodilo osemkrat, od leta 1990 do 2016 pa 19-krat (slika 4). Najnižje letno temperaturno povprečje je bilo leta 1962, 8,3 °C, najvišje pa je leta 2014, 12, 3 °C (preglednica 1). 25 20 U O « 15 a § 10 ¡T 2 5 0 -5 ■pomlad spring ■jesen autumn poletje summer zima winter 18.4 19.0 20.7 9.7 10.1 11.6 9.6 9.8 11.1 -0.1 0.8 0.1 1961-1990 1981-2010 2016 Poletje, kot najtoplejši letni čas, ima primerjalno povprečje 19,0 °C, povprečje obdobja 1961-1990 je nižje za 0,6 °C (slika 5). Najhladnejši letni čas je zima s primerjalnim povprečjem 0,8 °C, kar je za 0,9 °C višje od povprečja obdobja 1961-1990. Jesen je v primerjalnem povprečju hladnejša od pomladi, v povprečju obdobja 1961-1990 pa malenkost toplejša. Povprečja letnih časov leta 2016 so višja od povprečij obeh obdobij, z izjemo zime 2016/17, ki je hladnejša od primerjalnega in toplejša od povprečja 19611990. Slika 5. Povprečna temperatura zraka po letnih časih4 in po obdobjih ter leta 2016 v Novem mestu; zima 2016/17 Figure 5. Mean seasonal4 air temperature per periods and in 2016 in Novo mesto; Winter 2016/l 7 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zima 2016/17 se je s februarjem končala. Bila je hladna, kar potrjujejo tudi izmerjeni podatki na postaji Novo mesto. S povprečjem 0,1 °C je bila pod primerjalno vrednostjo, a nad povprečjem 1961-1990 (slika 6). Med razpoložljivimi podatki je bila najhladnejša zima 1962/63, s povprečjem -5,0 °C, najtoplejša pa 2006/07, ko je bilo ravno toliko stopinj nad ničlo. 6 u t-l /") cö ■O cö a 1800 1500 1200 900 600 300 in m fli mm\ K ■J. ill M\ o o m -et in 999 69 55 25 66 9999 8 6 o o o o 9999 o m \o o\ 8888 9999 9 9 9 0 0 0 1 1 1 999000000 Slika 13. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1947-2016 ter primerjalno povprečje (1981-2010 zelena črta in 1961-1990 siva črta ) v Novem mestu Figure 13. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1947-2016 and mean reference values (1981-2010 green line and 1961-1990 grey line) in Novo mesto 1200 i pomlad spring i jesen autumn poletje summer i zima winter cö cö a 1000 -800 -600 -400 -200 0 183 195 318 353 374 267 357 261 1961-1990 1981-2010 1961-1990 "1981-2010 "2016 400 cö cö a 300 - 200 - 100 - 0 I I I II Slika 14. Povprečna višina padavin po obdobjih in letnih časih v Novem mestu, zima 2016/17 Figure 14. Mean seasonal precipitation per periods in Novo mesto; Winter 2016/17 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter Slika 15. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter izmerjena leta 2016 v Novem mestu; zima 2016/17 Figure 15. Mean seasonal precipitation per periods and precipitation in 2016 in Novo mesto, Winter 2016/17 0 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Novem mestu pade v primerjalnem povprečju največ padavin poleti, 357 mm, le za štiri milimetre v povprečju zaostaja jesen.; najmanj padavin pade pozimi, 195 mm. Tudi v povprečju 1961-1990 pade največ padavin poleti, najmanj pa pozimi, vendar je poletno povprečje višje od primerjalnega, zimsko pa nižje (sliki 14 in 15). Pozimi 2016/17 smo namerili 110 mm padavin, kar j e pod primerj alno povprečno vrednostj o (slika 16). V obravnavanem obdobju 1946/47-2016/17 smo največ zimskih padavin namerili v sezoni 2012/13, 391 mm, najmanj pa v sezoni 1974/75, 57 mm, le en milimeter več je padlo v zimi 1989/90. 400 \o ^ in \o o\ o\ o\ o (N O (N Slika 16. Zimska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1946/47-2016/17 ter primerjalno povprečje (1981/82-2010/11 zelena črta in 1961/62-1990/91 siva črta ) v Novem mestu Figure 16. Winter precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1946/47-2016/17 and mean reference values (1981/82-2010/11 green line and 1961/62-1990/91 grey line) in Novo mesto Mesec z najvišjim primerjalnim povprečjem padavin v Novem mestu je junij s 131 mm, avgustovsko in septembrsko povprečji sta nižji za tri oz. dva milimetra (sliki 9 in 17). Najnižje povprečje padavin v obdobju 1981-2010 ima januar, 54 mm, februarsko pa je za pet milimetrov višje. Ob primerjavi mesečnih povprečij obdobja 1981-2010 s povprečji obdobja 1961-1990, so povprečja zadnjega tridesetletja višja januarja, februarja, maja, junij, avgusta, septembra, oktobra in decembra. Slika 17. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2017 v Novem mestu Figure 17. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2017 in Novo mesto 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Po suhem decembru 2016 je sledil tudi podpovprečno namočen januar s 43 mm padavin. Februarja 2017 smo v Novem mestu namerili 66 mm padavin, kar je 112 % primerjalnega povprečja. V obdobju 19472017 sta bila najbolj suha februarja 1993 in 1998, ko smo namerili le en milimeter padavin, največ februarskih padavin pa smo namerili leta 1947, 217 mm (slika 18). 240 200 25 °C 112 2003 37 1984 letno število vročih dni annual number of days with max. temperature > 30 °C 58 2003 2 1975, 1977, 1978, 1997 letno število toplih noči annual number of days with min. temperature > 20 °C 5 2015 0 52 let od 68-ih 52 years out of 68 letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 1662 1948 827 2000 pomladna višina padavin (mm) precipitation in Spring (mm) 398 1965 92 1952 poletna višina padavin (mm) precipitation in Summer (mm) 560 1948 139 2013 jesenska višina padavin (mm) precipitation in Autumn (mm) 564 1960 130 1947 zimska višina padavin (mm) precipitation in Winter (mm) 391 2012/13 57 1974/75 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 347 okt. 1992 0 jan. 1964, mar. 2012, okt. 1965, dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 109 21. jun. 1952 — — letno trajanje sončnega sevanja (ure) annual bright sunshine duration (hours) 2315 2000 1482 1972 najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) 103 17. feb. 1969 4 23. nov. 1989 najvišja snežna obtežba (kg/m2) maximum snow load (kg/m2) 150 feb. 1969 — — najvišja sveža snežna odeja (cm) maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 112 1969 7 1989 SUMMARY In Novo mesto is synoptic weather station. It is located in south eastern Slovenia, on elevation of 220 m. Station was established in January 1858, but digitised data are available from 1948 on. Automatic meteorological station has been operating since January 1993. Andrej Lah and Iztok Mazovec are meteorological observer on the station. 60 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Ob koncu februarja se je meteorološka zima poslovila z nenavadno toplim vremenom, ki zdramilo zgodnje spomladansko rastje, zlasti na Primorskem. V Goriških Brdih so že v prvi dekadi februarja zacveteli mali zvončki, leska in spomladanski žafran, do konca februarja pa še jelša in rumeni dren, mlade poganjke in cvetove je pognal tudi rožmarin. Drugod po državi prvi znanilci pomladi niso prehitevali v razvoju, večinoma smo njihove prve cvetove lahko opazili v zadnji tretjini februarja. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, februar 2017 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, February 2017 Postaja I. dekada I .dekada II .dekada mesec(M) pov. max. S pov. max. S pov. max. E pov. max. E Portorož-letališče 1,0 1,8 10 1,1 1,4 11 1,5 3,1 12 1,2 3,1 34 Bilje 1,2 2,1 12 1,4 2,3 14 1,2 2,4 9 1,3 2,4 35 Vojsko 0,3 0,4 3 0,4 0,6 4 0,5 0,6 4 0,4 0,6 11 Rateče-Planica 0,3 0,4 3 0,5 0,7 5 0,9 1,7 7 0,6 1,7 15 Bohinjska Češnjica 0,3 0,4 3 0,4 0,5 4 0,9 1,5 7 0,5 1,5 14 Lesce 0,4 0,5 4 0,6 0,9 6 1,0 1,9 8 0,7 1,9 18 Brnik-letališče 0,4 0,5 4 0,7 1,2 7 1,0 1,7 8 0,7 1,7 20 Topol pri Medvodah 0,5 0,6 5 0,8 1,6 8 0,9 1,8 8 0,7 1,8 20 Ljubljana 0,5 0,7 5 0,7 1,3 7 1,2 1,9 9 0,8 1,9 22 Nova vas-Bloke 0,4 0,6 4 0,5 0,7 5 0,8 1,5 6 0,6 1,5 16 Babno polje 0,4 0,5 4 0,6 0,8 6 0,7 1,0 6 0,6 1,0 16 Postojna 0,7 1,0 7 1,3 2,3 13 1,5 2,4 12 1,2 2,4 32 Kočevje 0,6 1,1 6 0,5 0,8 5 1,0 1,6 8 0,7 1,6 18 Novo mesto 0,6 1,1 6 0,9 1,7 9 1,7 2,2 14 1,1 2,2 28 Malkovec 0,5 0,9 5 0,7 1,5 7 1,5 2,2 12 0,9 2,2 25 Bizeljsko 0,5 0,7 5 0,6 0,8 6 1,2 2,1 10 0,8 2,1 21 Dobliče-črnomelj 0,5 0,7 5 0,5 0,7 5 1,5 2,4 12 0,8 2,4 22 Metlika 0,4 0,6 4 0,6 1,0 6 1,1 1,5 9 0,7 1,5 19 Šmartno 0,5 1,0 5 0,6 1,1 6 1,2 1,8 10 0,8 1,8 20 Celje 0,6 1,0 6 0,8 1,1 8 1,6 2,6 13 1,0 2,6 27 Slovenske Konjice 0,6 1,0 6 0,7 1,0 7 1,5 2,4 12 0,9 2,4 25 Maribor-letališče 0,7 1,4 7 0,9 1,2 9 2,1 3,6 17 1,2 3,6 33 Starše 0,5 0,8 5 0,6 1,1 6 1,7 2,5 14 0,9 2,5 25 Polički vrh 0,4 0,7 4 0,5 0,7 5 0,9 1,4 7 0,6 1,4 17 Ivanjkovci 0,4 0,8 4 0,5 0,6 5 1,0 1,7 8 0,6 1,7 17 Murska Sobota 0,6 1,2 6 0,7 0,9 7 1,6 2,8 13 1,0 2,8 26 Veliki Dolenci 0,5 0,7 5 0,8 1,1 8 1,5 2,2 12 0,9 2,2 25 Lendava 0,6 0,9 6 0,7 1,0 7 1,5 2,5 12 0,9 2,5 25 Cvetovi malega zvončka, leske, spomladanskega žafrana in črne jelše naznanijo obdobje fenološke predpomladi. Ta se je v večjem delu Slovenije pričela ob skoraj povprečnem času v zadnji tretjini februarj a, v primerj avi s predhodnim 2016 letom pa dva do tri tedne poznej e. Na Goriškem in v Vipavski dolini ter na obalnem območju je v drugi dekadi februarja, le dan ali dva prej kot povprečno, zacvetel tudi mandelj. Cvetni brsti drugih zgodnjih koščičarjev so se do konca meseca toliko napeli, da so postali primerni za izvajanje zaščitnih ukrepov proti breskovi kodravosti in listni luknjičavosti. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za februar 2017 in obdobje mirovanja (od 1. oktobra 2016 do 28. februarja 2017) Table 2.Ten days and monthly water balance in February 2017 and for the dormancy period (from October 1, 2016 to February 28, 2017) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v februarju 2017 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10. 2016-28. 2. 2017) Bilje 139,3 -11,0 28,7 157,0 523,5 Ljubljana 69,4 -3,0 25,8 92,2 396,4 Novo mesto 27,8 1,6 8,4 37,8 265,3 Celje 28,1 -3,5 10,3 34,9 243,4 Maribor, letališče 27,2 -6,0 -5,8 15,4 177,3 Murska Sobota 31,7 -4,9 -8,8 18,0 136,7 Portorož, letališče 99,1 -5,4 9,1 102,8 329,8 Slika 1. Vodna bilanca v februarju 2017 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povprečja 1981-2010 (desno) Figure 1. Water balance in February 2017 (left) and anomalies from the long term average 1981-2010 (right) V povprečju je v februarju izhlapelo manj kot liter vode na dan, v posameznih toplih dneh pa nekaj nad 2 mm, v dneh z burjo na Primorskem celo nekoliko nad 3 mm. Skupna mesečna količina izhlapele vode je bila med 20 in 30 mm, na prevetrenih območjih celo nad 30 mm, le v hribovitih predelih nekoliko manj, okoli 10 mm (preglednica 1). Mesečna vodna bilanca je bila povsod po državi pozitivna z največjimi presežki na Goriškem in na Obali, k čemur so v veliki meri doprinesle obilnejše padavine v prvi dekadi februarja. V drugi polovici februarja pa so bili presežki vodne bilance manjši oziroma je ponekod v zahodni polovici države količina izhlapele vode celo presegla količino padavin. Mesečni presežki vodne balance so povsod po državi presegli dolgoletne povprečne vrednosti (slika 1, desno). Tudi vodna bilanca za obdobje mirovanja je povsod po državi pokazala presežke, z največjimi vrednostmi čez 500 mm na zahodu države (preglednica 2). Na Primorskem je bila temperatura tal v setveni globini ves februar nad ničlo, drugod so se minimalne temperature tal povzpele nad ničlo v drugi polovici meseca, na severovzhodu pa v zadnjih dneh februarja (slika 2). Povprečne mesečne temperature tal v setveni globini so se gibale med 2 in 3 °C na severo- 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, februar 2017 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, February 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 6,6 6,5 11,0 10,4 0,4 1,2 5,3 5,5 13,6 12,0 -0,4 0,6 7,5 7,0 15,6 13,4 0,4 1,4 6,4 6,3 Bilje 5,3 5,1 9,4 8,8 1,5 1,8 4,4 4,5 11,3 10,4 -0,5 0,4 6,1 6,0 11,8 10,6 1,4 2,1 5,2 5,1 Lesce 0,2 0,1 2,0 2,0 -0,4 -0,2 0,4 0,3 5,6 5,4 -0,1 -0,1 3,4 3,1 9,7 8,0 0,0 0,0 1,2 1,0 Slovenj Gradec 0,0 0,0 0,1 0,0 -0,8 -0,7 0,0 0,0 1,4 0,2 -0,3 -0,2 0,6 0,5 3,6 2,7 -0,2 -0,2 0,2 0,1 Ljubljana 0,0 0,0 2,3 0,9 -0,7 -0,9 1,2 1,0 7,5 6,1 -0,3 -0,5 4,1 3,9 8,5 7,1 0,7 1,3 1,6 1,5 Novo mesto 1,0 1,2 5,0 4,8 -0,3 -0,3 2,9 2,9 10,6 8,6 -0,3 0,3 5,5 5,5 10,4 9,1 0,8 1,9 3,0 3,0 Celje 0,8 0,6 5,4 3,6 -1,0 -1,0 2,5 2,6 9,1 7,6 -0,2 0,4 5,4 5,1 10,4 9,0 0,9 2,2 2,7 2,6 Murska Sobota 0,8 0,8 6,8 6,2 -2,5 -2,4 1,2 1,1 9,8 9,1 -1,6 -1,1 5,5 5,4 11,5 10,9 -0,2 0,3 2,3 2,2 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka — 15 ■ o 3 £ a S L £ 10- 5- Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) —"isti M io-£ a t 1 5£ p- 0- -6 i ■ A y\ A f\ / aV Aj — -—--" ta I (5 cm) max ■Ttalf5cm) min Portorož ■Ttal(5cm) max ■ TtalfScm) min Ljubljana tal(5cm) max ■Ttaif5cm) min Murska Sobota Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, februar 2017 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, February 2017 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2017 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2017 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2017 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 80 52 65 197 53 31 6 25 62 25 2 0 2 5 2 268 65 5 Bilje 71 49 56 177 68 22 5 18 44 24 1 0 0 1 0 219 44 1 Postojna 40 27 44 111 53 8 0 9 16 10 0 0 0 0 0 122 16 0 Kočevje 34 11 43 89 37 8 0 13 21 14 0 0 0 0 0 98 21 0 Rateče 10 4 25 39 20 0 0 2 2 1 0 0 0 0 0 39 2 0 Lesce 28 19 40 87 48 2 0 7 9 6 0 0 0 0 0 89 9 0 Slovenj Gradec 26 14 40 79 42 3 0 9 12 8 0 0 0 0 0 80 12 0 Brnik 23 14 37 73 30 0 0 8 8 5 0 0 0 0 0 74 8 0 Ljubljana 38 34 55 127 51 5 3 17 26 13 0 0 1 1 1 132 26 1 Novo mesto 35 27 62 125 49 6 0 25 31 15 0 0 4 4 3 128 31 4 Črnomelj 40 29 70 138 58 7 2 33 42 22 0 0 8 8 6 145 42 8 Bizeljsko 34 24 58 116 43 4 0 22 26 13 0 0 2 2 1 121 26 2 Celje 36 22 55 113 48 8 0 21 29 17 0 0 4 4 3 116 29 4 Starše 34 23 61 118 46 7 0 24 32 17 0 0 3 3 3 122 32 3 Maribor 33 26 58 117 38 7 0 21 28 11 0 0 2 2 2 119 28 2 Maribor-letališče 33 22 59 114 35 7 0 22 29 12 0 0 3 3 2 116 29 3 Murska Sobota 32 16 60 108 42 7 0 25 32 19 0 0 4 4 4 111 32 4 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec Vm - odstopanje od mesečnega povprečja (1981-2010) - ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C ■ vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja vzhodu in jugozahodu države in med 5 in 6 °C na Primorskem, v osrednji Sloveniji in na Koroškem pa so se gibale me 0 in 2 °C (preglednica 3). Samo za primerjavo, v januarju so bila tla ves čas zamrznjena, povprečne temperature tal pa so bile za okoli 5 do 6 °C nižje. Akumulacija efektivne temperature zraka je bila v februarju nadpovprečna, nad pragom 0 °C so se presežki gibali med 30 in 50 °C, na Primorskem pa med 50 in 70 °C. Do 25 °C so bile presežene tudi vsote temperature zraka nad pragom 5 °C. Nad temperaturnim pragom 10 °C so bili presežki minimalni (preglednica 4). razlaga pojmov TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21 h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp) Td - average daily air temperature; Tp - temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C abbreviations Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1 . 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY The accumulation of effective air temperature in February exceeded the long-term average, (thresholds 0 and 5 °C). Monthly water balance resulted positive throughout the country, the largest surpluses were recorded in western and central Slovenia due to excessive precipitation recorded at the beginning of February. Water balance resulted positive also in the period of quiescence. In Primorska region the soil temperature was positive throughout the month, while in most other agriculture regions the sowing soil layer warmed above the 0 °C in the second half of the month. The early spring flowers - harbingers of spring, started to bloom nearly at the average time. 65 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v februarju 2017 Discharges of Slovenian rivers in February 2017 Igor Strojan Februarja je bila vodnatost večja kot navadno v tem mesecu. Po rekah je preteklo v povprečju 49 odstotkov več vode kot običajno v tem času. Nekoliko manj vodnat kot drugje je bil vzhodni in severni del države, kjer je bila vodnatost podpovprečna (slika 1). Vodnatost je bila največja od 1. do 9. februarja, ko so reke poplavljale na območjih pogostih poplav. Reke so prve dni februarja prestopale bregove najprej na zahodu države, kasneje tudi drugje po državi. dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the February 2017 mean discharges of Slovenian rivers compared to the February mean discharges of the long-term period SUMMARY February was hydrologically dry month. The discharges of rivers were 49 percent higher if compared to the long term period. In the beginning of the months rivers also flooded on the often flooded areas. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 11 13 15 17 19 21 23 25 RADOVLJICA ŠENTJAKOB 13 15 17 19 21 23 25 27 —1—1— 13 —1—1—1—1—1— 579 —1—i—1—i—1—i— 11 13 15 1 —i—1—i—1—i—1—i—1—i—1— 7 19 21 23 25 27 SUHA — PODBOČJE ■ - CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v februarju 2017 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in February 2017 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 5,0 § 3,0 -- h < 2,0 1,0 -- 0,0 ill JE m Jfl uj / / / / / / ✓ d? // //// S s S/ ////s / * / / ? ** f * # / / □ Qnp februar 2017 □ Qnp februar 1971 - 2000 4,0 ^ 3,0 8 ' 2,0 1,0 -- 0,0 / / d?s 'p f J> J- / V^/// /v J*^ J*/ / / // f f * / / □ Qsr februar 2017 □ Qsr februar 1971 - 2000 6,0 5,0 3 | 4,0 ti 3,0 2,0 1,0 00 ,rHll,lllll,IUII,IUII,IUII,rrlll,rHII,IHII,IHII,IUII,IUII,IUII,IUII,IUIII,IUII,l // s/ //// ^ s/ //// ^ / J? ' / / ^ * # /si nI JU I □ Qvk februar 2017 _ □ Qvk februar 1971 - 2000 Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki februarja 2017 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in February 2017 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki februarja 2017 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 3. Discharges in February 2017 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Februar 2017 Februar 1971- 2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 60,0 3 47,9 71,2 106 DRAVA BORL+FORMIN 97,5 22 65,4 116 223 DRAVINJA VIDEM 2,5 1 2,7 5,5 11,2 SAVINJA VELIKO SIRJE 12 22 7,5 17,5 40,4 SOTLA RAKOVEC 1,50 1 1,3 3,5 8,2 SAVA RADOVLJICA 9,2 15 5,5 10,1 19,7 SAVA ŠENTJAKOB 33,0 23 20,7 35,9 89,3 SAVA HRASTNIK 94 24 51,2 79,4 104 SAVA ČATEŽ 92,0 1 51,9 132 366 SORA SUHA 7,40 22 3,1 8,0 24,4 KRKA PODBOČJE 13,0 2 7,0 21,4 45,7 KOLPA RADENCI 25,1 17 4,4 15,2 33,8 LJUBLJANICA MOSTE 36 24 5,0 25,2 105 SOČA SOLKAN 21 15 12,1 28,6 75,0 VIPAVA DOLENJE 4,60 22 2,0 3,8 7,2 IDRIJCA PODROTEJA 3,40 17 1,0 2,1 3,3 REKA C. MLIN 4,0 3 0,9 2,4 5,7 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 80,8 63,9 91,1 161 DRAVA BORL+FORMIN 131 132 167 270 DRAVINJA VIDEM 10,5 3,5 11,8 26,2 SAVINJA VELIKO SIRJE 31,4 11,7 37,3 87,5 SOTLA RAKOVEC 9,6 2,0 10,6 33,3 SAVA RADOVLJICA 14,8 8,8 21,7 72,9 SAVA ŠENTJAKOB 43,9 27,3 59,7 193 SAVA HRASTNIK 158 61,4 119 198 SAVA ČATEŽ 272 90,4 237 596 SORA SUHA 22,6 4,6 16,9 56,9 KRKA PODBOČJE 60,4 10,6 50,2 123 KOLPA RADENCI 96,9 8,9 48,6 128 LJUBLJANICA MOSTE 96,1 10,3 54,2 154 SOČA SOLKAN 122 24,1 64,5 218 VIPAVA DOLENJE 33,1 3,0 9,4 28,2 IDRIJCA PODROTEJA 22,5 1,8 7,0 22,4 REKA C. MLIN 21,5 1,0 9,6 28,2 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 120 8 85 170 438 DRAVA BORL+FORMIN 177 9 171 273 533 DRAVINJA VIDEM 58 7 4,8 45,7 149 SAVINJA VELIKO SIRJE 115 7 12,8 154 446 SOTLA RAKOVEC 36,0 7 2,2 45,7 197 SAVA RADOVLJICA 27,0 25 24,1 72,2 372 SAVA ŠENTJAKOB 77,1 25 51,1 199 900 SAVA HRASTNIK 269 9 90,8 275 595 SAVA ČATEŽ 689 7 116 601 1685 SORA SUHA 127 6 5,3 72,3 294 KRKA PODBOČJE 181 7 16,6 127 295 KOLPA RADENCI 291 7 12,6 252 742 LJUBLJANICA MOSTE 191 6 15,7 139 242 SOČA SOLKAN 351 6 50,0 341 1419 VIPAVA DOLENJE 157 2 3,6 41,0 113 IDRIJCA PODROTEJA 114 3 2,2 44,1 151 REKA C. MLIN 80,0 6 1,7 67,2 174 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu -opazovana konica Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu -srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge -daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu - srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 69 Temperature rek in jezer v februarju 2017 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2017 Mojca Sušnik Temperatura opazovanih rek februarja 2017 je bila 0,9 stopinje Celzija višja, kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 0,8 stopinje Celzija, Blejsko pa 0,2 stopinje Celzija nižjo februarsko temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Vendar pa je povprečna mesečna temperatura Bohinjskega jezera izračunana brez podatkov zadnjih petih dni, ko se je jezero vsak dan bolj segrevalo. Najnižje povprečne dnevne temperature je imela večina opazovanih rek 1. februarja. Najvišje povprečne dnevne temperature so imele opazovane reke ob koncu meseca. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo povprečno dnevno temperaturo rek v februarju je bila 4,2 °C. Povprečna dnevna temperatura Blejskega jezera se do 14. februarja ni dosti spreminjala, nato pa je začela naraščati in 22. februarja dosegla najvišjo temperaturo 4,5 °C, kar je bila srednja dnevna temperatura še nekajkrat do konca februarja. Temperatura Bohinjskega jezera je od ledišča ob začetku meseca po 7. februarju narasla in med 8. in 23. februarjem bila med 1 in 2 °C. Ob koncu meseca pa se je Bohinjsko jezero še nekoliko segrelo. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v februarju 2017 in v obdobju 1981-2010 Table 1. Average February 2017 and long term 1981-2010 temperature in °C postaja / location FEBRUAR 2017 obdobje / period 1981-2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona 4,7 3,5 1,2 Velika Krka - Hodoš * 2,4 2,2 0,2 Drava - Ptuj * 2,5 2,7 -0,2 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 3,9 3,9 0,0 Sava - Radovljica 5,4 3,6 1,8 Sava - Šentjakob 5,5 4,6 0,9 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 7,5 6,3 1,2 Kolpa - Metlika 7,3 6,5 0,8 Ljubljanica - Moste 6,2 6,0 0,2 Savinja - Laško 5,2 3,1 2,1 Krka - Podbočje 7,4 5,8 1,6 Soča - Solkan 6,6 5,7 0,9 Vipava - Dolenje * 8,3 7,9 0,4 Nadiža - Potoki * 4,4 4,4 0,0 Reka - Cerkvenikov mlin 5,8 3,9 1,9 Bohinjsko jezero 1,6 2,0 -0,4 Blejsko jezero 3,8 4,0 -0,2 *obdobje krajše od 1981-2010/period shorter than 1981-2010 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 8 7 6 p" V 5 3 5 4 cu a g 3 2 1 0 -i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1— 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. februar Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj 10 9 8 P" 7 2 6 3 Ü 5 177 ■ ¡176 |175 Mursko polje - Zgornje Krapje 100 200 300, onnco^^^^LnLnLOLO^iitDtnNN 400"; 500 600 145 Čateško polje - Čatež 0 100 Ü 3 o < o o. =i o < ~~> o Vipavska dolina - Šempeter Sp. Savinska dolina - Levec AMP COncOCO't't't^LnLnLOLOCDtDCDtDNN 247 245 E 243 241' Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 276 - 275 274 273 □ P90-maks □ P25-P7B IZZI PI0-P25 m P75-P90 — PSO czimln-PIÜ Padavine - mes povprečje ] Padavine - zabeležene Mediana mesečnih gladin 0 Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2013 in 2017 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2013 and 2017 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2006 SUMMARY Groundwater levels in alluvial aquifers renewed compared to January. Still on some measuring stations groundwater level remained below longterm average. Discharges of karstic springs with lower catchment areas increased above longterm average in first third of the month during precipitation and decreased afterwards. Karstic springs with catchment areas in higher mountains were below longerm average in February. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Maribor ^obo Kranj Kamniška Bistrica T Celje Nova Gorica Ljubljana Krško Postojna c Novo mesto Koper Veliki Obrh ▼ Bilpa P 100 P 90 P 75 P 25 P 10 P 0 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) Bilpa merilno mesto za spremljanje kolčin podzemne vode v v kraško razpoklinskih vodonosnikih P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (N,h percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu februarju 2017 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in February 2017 in important alluvial aquifers Klanci BR-4 82 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v februarju 2017 Air pollution in February 2017 Tanja Koleša Za februar so bila značilna obdobja s padavinami in boljšo kakovostjo zraka. V sredini meseca pa je bilo jasno vreme, s šibkimi vetrovi in plitvo inverzijo v nižinah, ki je onemogočala mešanje in zato je bila onesnaženost v tem obdobju zraka visoka. Koncentracije delcev PM10 so v februarju skoraj na vseh merilnih mestih presegle mejno dnevno vrednost. Število preseganj je bilo na vseh merilnih mestih nižje kot v januarju, so bile pa maksimalne koncentracije višje. Največ 14 preseganj je bilo izmerjenih v Murski Soboti, najvišja dnevna koncentracija pa je bila izmerjena v Novem mestu (195 ^g/m3). Na merilnem mestu Celje Mariborska je od začetka leta 2017 do konca februarja vsota preseganj mejne dnevne vrednosti 37 kar pomeni, da je že preseženo število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Koncentracije delcev PM2.5 so na vseh treh urbanih merilnih mestih presegle dovoljeno povprečno letno koncentracijo. Koncentracije dušikovih oksidov so bile pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi povsod razen na merilnem mestu Ljubljana Center, ki je pod neposrednim vplivom prometa in na katerem je bila v februarju enkrat presežena urna mejna vrednost 200 ^g/m3 za NO2. Zaradi toplega vremena, povprečne mesečne temperature so bile od 2 do 3 stopinje nad dolgoletnim povprečjem, so bile koncentracije ozona višje kot bi pričakovali za februar. Na Krvavcu je bila 26. februarja presežena 8-urna ciljna vrednost. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mej. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj 83 Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Medvode, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V februarju so koncentracije delcev presegale mejne vrednosti manj dni kot v preteklem mesecu. V obdobjih prekomernega onesnaženja pa so bile te koncentracije višje kot v januarju. Najvišja dnevna koncentracija 195 ^g/m3 je bila 1. februarja izmerjena v Novem mestu. Mejna dnevna koncentracija delcev PM10 50 ^g/m3 je bila v februarju presežena skoraj na vseh merilnih mestih, največkrat, 14-krat, na merilnem mestu Murska Sobota. Vsota prekoračitev od začetka leta je na merilnem mestu Celje Mariborska 37 in je že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Več kot 30 preseganj od začetka leta 2017 do konca februarja, pa je že na merilnih mestih Celje pri bolnici, v Murski Soboti, Mariboru Center, v Ljubljani Center, Novem mestu, Zagorju in na Ptuju. Iz slike 3 je razvidno, da so bile najvišje koncentracije delcev PM10 1. februarja, med 8. in 16. februarjem ter med 20. in 23. februarjem. Vmes so se koncentracije delcev znižale zaradi padavin in vetra, ki je premešal ozračje. Visoke koncentracije sredi meseca so posledica temperaturne inverzije. Prevladovali so šibki vetrovi, zato ni bilo izrazitejšega mešanja v nižjih plasteh ozračja. Tako je nastala nekoliko bolj izrazita inverzija, ki je bila na vzhodu države še malo bolj izražena in zato so bile tam koncentracije delcev višje kot v osrednji in zahodni Sloveniji. Saharski prah je 22. in 23. februarja oplazil zahodni in južni del Slovenije, zato so bile v teh dneh izmerjene visoke koncentracije delcev PM10 v Kopru in Novi Gorici. Povprečna mesečna koncentracija delcev PM2,5 je bila v mesecu februarju najvišja na merilnem mestu Maribor Center (40 ^g/m3). Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila v februarju za ta letni čas kar visoka. Na Krvavcu je bila zaradi visokih temperatur v višjih legah enkrat celo presežena 8-urna ciljna vrednost 120 ^g/m3. Najvišje urne koncentracije pa so na skoraj vseh merilnih mestih presegle 100 ^g/m3. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na merilnem mestu Ljubljana Center, ki je pod neposrednim vplivom prometa, je bila v februarju enkrat presežena urna mejna vrednost 200 ^g/m3 za NO2. Prav tako je bila na tem merilnem mestu izmerjena najvišja povprečna mesečna koncentracija tega onesnaževala. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila v februarju na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna koncentracija 64 ^g/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Vnajnarje (vplivno območje TE-TO Ljubljana). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Najvišja 8-urna vrednost je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad in je dosegla manj kot tretjino mejne vrednosti. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Koncentracije benzena so bile februarja na vseh merilnih mestih manjše od predpisane mejne letne vrednosti 5 |g/m3. Najvišja povprečna mesečna koncentracija je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (3,4 |g/m3). Povprečne mesečne koncentracije so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v februarju 2017 Table 1. Concentrations of PM10 in pg/m3 in February 2017 MERILNA Postaja Podr Mesec Dan / 24 hours MREŽA >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1 .jan. LJ Bežigrad UB 96 36 92 5 19 MB Center UT 100 49 127 13 33 Celje UB 100 46 121 12 34 Murska Sobota RB 100 51 161 14 33 Nova Gorica UB 100 32 81 5 11 Trbovlje SB 100 41 95 9 24 Zagorje UT 100 48 97 12 33 Hrastnik UB 100 35 92 6 18 DMKZ Koper UB 100 29 88 4 8 Iskrba RB 93 15 44 0 3 Žerjav RI 96 28 44 0 9 LJ Biotehniška UB 96 37 88 8 23 Kranj UB 100 36 67 5 20 Novo mesto UB 79 51 195 9 31 Velenje UB 100 31 73 5 18 LJ Gospodarsko raz. UT 100 42 106 10 27 NG Grčna UT 50 29 59 1 8 CE Mariborska UT 100 49 122 12 37 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 49 113 12 32 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 77 26 51 1 7 EIS TEŠ Pesje Škale SB SB 100 94 37 22 70 53 6 1 15 9 Šoštanj SI 100 30 63 3 13 EIS TET Prapretno RI 76 24 59 1 7 MO Celje AMP Gaji UB 100 39 106 8 29 MO Maribor Vrbanski plato UB 100 35 120 6 20 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž na Dravskem Polju TB 100 48 141 11 29 MO Ptuj Ptuj UB 100 45 165 11 31 Občina Ruše Ruše RB 100 38 180 6 17 Salonit Morsko RB 100 25 47 0 4 Gorenje Polje RB 96 25 49 0 3 Preglednica 2. Koncentracije delcev PM2,5 v pg/m3 v februarju 2017 Table 2. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in February 2017 MERILNA Cmax MREŽA Postaja Podr. % pod Cp 24 ur MB Center UT 100 40 110 DKMZ Iskrba RB 100 14 41 LJ Biotehniška UB 96 34 81 Vrbanski plato UB 100 35 108 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Koncentracije O3 v pg/m3 v februarju 2017 Table 3. Concentrations of O3 in pg/m3 in February 2017 MERILNA MREŽA Postaja Podr. Mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. LJ Bežigrad UB 100 35 101 0 0 96 0 0 Celje UB 91 35 105 0 0 102 0 0 Murska Sobota RB 99 45 101 0 0 98 0 0 Nova Gorica UB 100 31 98 0 0 91 0 0 Trbovlje SB 100 35 98 0 0 94 0 0 DKMZ Zagorje UT 100 31 96 0 0 92 0 0 Hrastnik UB 100 44 101 0 0 98 0 0 Koper UB 99 51 106 0 0 104 0 0 Otlica RB 100 65 99 0 0 93 0 0 Krvavec RB 100 88 128 0 0 121 1 1 Iskrba RB 99 63 120 0 0 113 0 0 Vrbanski plato UB 99 39 98 0 0 96 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 92 57 93 0 0 88 0 0 EIS TEŠ Zavodnje Velenje RI UB 99 98 54 38 97 104 0 0 0 0 95 100 0 0 0 0 EIS TET Kovk RI 94 70 113 0 0 109 0 0 EIS TEB Sv. Mohor RB 100 56 99 0 0 86 0 0 MO Maribor Pohorje RB 95 62 103 0 0 100 0 0 Preglednica 4. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v februarju 2017 Table 4. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in February 2017 Podr NO2 NOx MERILNA MREŽA Postaja Mesec / Month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Mesec / Month >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1. jan. >AV Cp LJ Bežigrad UB 100 40 172 0 0 0 90 MB Center UT 100 35 90 0 0 0 80 Celje UB 100 34 105 0 0 0 65 DMKZ Murska Sobota RB 100 16 68 0 0 0 21 Nova Gorica UB 100 42 110 0 0 0 68 Trbovlje SB 99 23 71 0 0 0 43 Zagorje UT 100 33 81 0 0 0 57 Koper UB 90 22 85 0 0 0 30 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 58 202 1 1 0 170 TE-TOL Ljubljana Vnajnarje RI 81 16 66 0 0 0 16 Šoštanj SI 100 15 61 0 0 0 18 EIS TEŠ Zavodnje RI 99 11 66 0 0 0 17 Skale SB 97 16 93 0 0 0 19 EIS TET Kovk RI 48 4 37 0 0 0 4 EIS TEB Sv. Mohor RB 98 10 43 0 0 0 10 MO Celje AMP Gaji UB 100 28 78 0 0 0 57 MO Maribor Vrbanski plato UB 95 24 91 0 0 0 30 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 5. Koncentracije SO2 v ng/m3 v februarju 2017 Table 5. Concentrations of SO2 in ng/m3 in February 2017 Mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja Month 1 ura / 1 hour 3 hours Dan / 24 hours po >MV >MV dr % pod Cp Cmax >MV £od 1. ¡an. >AV Cmax >MV £od 1. jan. LJ Bežigrad UB 100 9 23 0 0 0 11 0 0 Celje UB 100 9 25 0 0 0 13 0 0 DMKZ Trbovlje SB 100 11 17 0 0 0 14 0 0 Zagorje UT 100 5 11 0 0 0 8 0 0 Hrastnik UB 100 6 17 0 0 0 11 0 0 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 2 10 0 0 0 6 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 92 7 64 0 0 0 11 0 0 Šoštanj SI 98 4 47 0 0 0 16 0 0 Topolšica SB 99 3 27 0 0 0 5 0 0 EIS TES Zavodnje RI 100 2 32 0 0 0 8 0 0 Veliki vrh RI 96 2 43 0 0 0 10 0 0 Graška gora RI 100 8 32 0 0 0 16 0 0 Velenje UB 100 4 8 0 0 0 6 0 0 Pesje SB 99 7 14 0 0 0 10 0 0 Skale SB 99 8 23 0 0 0 13 0 0 Kovk RI 94 9 28 0 0 0 16 0 0 EIS TET Dobovec RI 99 10 18 0 0 0 16 0 0 Kum RB 95 7 26 0 0 0 17 0 0 Ravenska vas RI 77 9 14 0 0 0 12 0 0 EIS TEB Sv. Mohor RB 100 5 25 0 0 0 13 0 0 MO Celje AMP Gaji UB 100 6 19 0 0 0 12 0 0 Preglednica 6. Koncentracije CO v mg/m3 v februarju 2017 Table 6. Concentrations of CO (mg/m3) in February 2017 MERILNA MREŽA Postaja Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV LJ Bežigrad UB 100 0,6 3,1 0 DMKZ MB Center UT 99 0,8 1,9 0 Trbovlje SB 100 0,8 2,9 0 Krvavec RB 100 0,2 0,4 0 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ng/m3 v februarju 2017 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in ng/m3 in February 2017 MERILNA MREŽA Podr %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen DKMZ Ljubljana Maribor UB UT 100 100 2,2 1,5 2.3 1.4 0,5 0,4 1,3 1,1 0,4 0,3 OMS Ljubljana LJ Center UT 98 3,4 5,2 0,6 4,3 0,5 MO Celje AMP Gaji UB 100 0,2 0,2 — 0,3 — Občina Medvode* Medvode SB — — — — — — * Glavni remont postaje 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v februarju 2017 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2017 Figure 1. Mean PM10 concentrations in February 2017 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2017 Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (mg/m3) v februarju 2017 Figure 2. Mean daily concentration of PM2,5 (mg/m3) in February 2017 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 3. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (mg/m3) in padavine v februarju 2017 Figure 3. Mean daily concentration of PM10 (mg/m3) and precipitation in February 2017 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije v februarju 2017 in število prekoračitev ciljne osemurne koncentracije O3 od začetka leta 2017 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in February 2017 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 concentrations from the beginning of 2017 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v februarju 2017 Figure 5. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in February 2017 with the number of 1-hr limit value exceedences 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v februarju 2017 Figure 6. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1 -hour maximums in February 2017 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations Cp povprečna mesečna koncentracija v mg/m3 / average monthly concentration in mg/m3 Cmax maksimalna koncentracija v mg/m3 / maximal concentration in mg/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [mg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 mg/m3 in vrednostjo 80 mg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 mg/m3.h. podr področje: U-mestno, S-primestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, S- suburban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v ng/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in ng/m3: Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 5 (MV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) Delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) Delci PM25 25 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences of limit value. SUMMARY High air pollution with PM10 and PM2,5 particles has continued into February 2017. The limit daily concentration of PM10 was exceeded at almost all monitoring sites. At locations Murska Sobota, Maribor Center, Ljubljana Center, Ljubljana Gospodarsko razstavišče, Zagorje, Miklavž na Dravskem polju, Ptuj and Celje (both monitoring sites) the number of exseedances was equal or more than 10. PM2,5 concentrations were above the annual limit value in February at all urban monitoring sites. At the traffic station of Celje Mariborska there were already more than 35 exceedances (annual limit) till the end of February. Ozone in February was higher than in previous month but its real season will start in April when air temperature and sunshine will increase. The 8-hour target value was exceeded once in Krvavec. NO2 concentration has exceeded 1-hour limit value once at monitoring site Ljubljana Center (urban traffic). Concentrations of SO2, CO and benzene were below the limit values. 92 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji v februarju 2017 Earthquakes in Slovenia in February 2017 Tamara Jesenko, Ina Cede Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2017 zapisali 108 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 33 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. Ml je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v februarju 2017 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. 46 30' 45 30' h VSTR1J A f o « y m h* \ i z i © ■ ^ ¡Aaribor o WCrlji i___J • ( ° W S T* nv s % ■1 p .WjireJhrfotna -j •š, \ • — lAbiu Gorica < I- ^ \\ c4 i \ T 1 -i-i-1 (S. 0 \m o -sr- r \ F* /H* m -«cr o * co 200 0 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu februarja 2017 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, February 2017 Na celini se je začela sezona pojavljanja cvetnega prahu z lesko in jelšo, v Ljubljani 14. februarja in 20. februarja v Mariboru. V Ljubljani je leska zaostajala za slaba dva tedna glede na povprečje obdobja 2002-2016, sledila ji je jelša z začetkom 14. februarja, kar je 2 dni kasneje kot v dolgoletnem povprečju. Izola Lendava ■ Ljubljana Maribor f L1 1 __L-_t_L_1__l_ ta l_ I__L 1__Irl_' w W_1 _J _J B-íTLJ J J I 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Primorju se je sezona začela 1. februarja s cvetnim prahom cipresovk, leske 6. februarja in jelše 15. februarja. Leska je glede na dolgoletno povprečje zaostajala za 14 dni, jelša za 7 dni in cipresovke za 10 dni. V aerobioloških analizah je cvetni prah cipresovk in tisovk, ki je po morfoloških znakih zelo podoben, obravnavan kot ena kategorija. Cvetni prah obeh skupin rastlin se razlikuje v alergenem potencialu. Pri cipresah je potencial visok, pri tisah nizek in le redko povzroča zdravstvene težave. V februarju je po parkih cvetel tujerodni srebrnolistni javor. V zraku je bil zaznan še cvetni prah jesena, topola in bresta, ki so manjšega alergološkega pomena. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, februar 2017 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, Lendava and Maribor in %, February 2017 javor jelša leska cipresovke tisovke jesen topol brest Izola 0,0 4,0 6,6 85,0 1,4 0,9 0,8 Ljubljana 2,3 55,1 33,6 7,1 0,2 0,5 0,0 Maribor 1,0 37,0 38,0 19,3 1,0 1,6 0,2 Lendava 0,1 54,3 39,6 4,7 0,0 0,2 0,0 Po neobičajno mrzlem januarju so februarja prevladovali dnevi toplejši od dolgoletnega povprečja in mesec je bil nadpovprečno topel. Padavine so presegle dolgoletno povprečje, sončnega vremena pa je bilo opazno manj kot običajno. Za drugo polovico meseca so bile značilne precejšnje razlike med jutranjo in popoldansko temperaturo. Pomembnejša ohladitev je bila proti koncu prve in v začetku druge tretjine meseca. Temperature v toplem delu dneva so omogočale razvoj cvetov in zorenje cvetnega prahu v prašnikih po zimskem počitku dreves. 30 25 20 f 15 | 10 >w Izola Lendava Ljubljana Maribor JAVOR _j__i__i__l _J__II_I_I_l ■ l M l 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja februarja 2017 Figure 2. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, February 2017 Na Obali je bilo prvih šest dni oblačno s pogostim dežjem. Sezona cvetnega prahu cipres se je začela s prvim februarjem, po parkih je prva zacvetela visoko alergena arizonska cipresa. Drugi dan mesca je 5 0 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja pihal jugozahodnik, naslednji dan se je obremenitev zraka nekoliko povečala, 6. dne pa je zapihala burja, ki je nato pihala tudi od 8. do 10. februarja. Nato je bilo vse do vključno 11. februarja suho, vendar po večini oblačno vreme z le krajšimi občasnimi sončnimi obdobji. V zraku je bil v manjših količinah cvetni prah leske, cipresovk in jesena. Lokalno je cvetela leska, ki je na Obali redka in predstavlja skromen vir cvetnega prahu. 12. februar je bil sončen s šibko burjo, sledil pa mu je ponovno večinoma oblačen dan. Od 14. do 16. je bilo sončno, cvetenju cipres so se pridružile še tise, v sončnem vremenu se je obremenitev zraka s cvetnim prahom povečala. Začel se je pojavljati cvetni prah jelše in bresta. 17. pa je bilo ponovno bolj oblačno z nekaj dežja, sledil je sončen dan, pa spet bolj oblačen; 20. februarja je bilo sončno, od 21. do vključno 24. februarja je bilo povsem oblačno, zadnji dan tudi z nekaj dežja, zapihala je burja, ki je prinesla večjo obremenitev s cvetnim prahom. Od 25. do 27. februarja je bilo sončno, zadnji dan meseca pa spet večinoma oblačno. Zadnja dva dneva meseca je pihala burja. Cvetele so vednozelene ciprese, značilna sredozemska drevesa. V zrak so sproščale velike količine cvetnega prahu. Obremenitev zraka se je na dneve z burjo še povečala. Čeprav so leske in jelše na Obali že odcvetele, je bil še vedno v zraku njun cvetni prah, prinašal ga je veter iz zaledja. Cveteli so topoli, jeseni in bresti, njihovega cvetnega prahu je bilo v zraku malo. 600 500 400 1 300 N _o | 200 XD 100 0 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše februarja 2017 Figure 3. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, February 2017 V Ljubljani je bilo oblačno od začetka mesca pa vse do vključno 12. februarja, drugi dan je pihal jugozahodni veter, 6. dne pa severovzhodnik. Prvih šest dni meseca je občasno tudi deževalo. Med 14. in 20. dnem je bilo deloma sončno. V začetku tega obdobja se je v manjših količinah začel pojavljati cvetni prah leske in jelše. Na koncu druge tretjine meseca se jima je pridružil še cvetni prah cipresovk in tisovk, cvetni prah so sproščale predvsem tise. Od 21. do 24. februarja je bilo oblačno, pihal je jugozahodni veter, obremenitev zraka je postopoma naraščala. Ob koncu tega obdobja je kar obilno deževalo in na koncu se je veter obrnil v severovzhodnik. Šele naslednjega dne, 25. februarja se je obremenjenost zraka občutno zmanjšala. Sledili so trije sončni dnevi, zadnji februarski dan pa je bil oblačen. Zadnja dva dneva meseca je pihal jugozahodnik, obremenjenost zraka se je povečala, v zraku je bilo največ cvetnega prahu jelše, tise in leske, občutno manj pa topola, javorja, bresta in velikega jesena. Njihova sezona se je šele začenjala. Izola Lendava Ljubljana Maribor JELŠA 1 . l i__i__i. i. i__i__i. i__i__i__i. l - i__i* ' 1 ur hu ki Ji Ji . . 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 250 200 150 m E > iS >w 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske februarja 2017 Figure 4. Average daily concentration of hazel (Corylus) pollen, February 2017 Izola Lendava Ljubljana Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE m E >w 600 400 200 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 0 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk februarja 2017 Figure 5. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, February 2017 V Mariboru in Prekmurju je bilo prva dva dneva februarja oblačno, naslednje tri dni pa je za krajši čas posijalo sonce. Zadnji dan so bile tudi padavine, ki so se nato pojavljale še naslednja dva dneva. 7. februarja je bilo sončnega vremena le za vzorec, sledilo pa je oblačno obdobje, ki je v Murski Soboti trajalo do vključno 12. februarja, v Mariboru pa še dan dlje. V Murski Soboti so sledili štirje deloma sončni dnevi, nato pa dva dokaj oblačna. V Mariboru je bilo od 14. do 16. februarja precej sončno. 17. dne pa le na pol sončno z manjšimi padavinami. Od začetka meseca smo v zraku opazili le posamezna zrna cvetnega prahu. Oblačno vreme je prevladovalo 18. dne, 19. in 20. februarja je bilo v Mariboru in Murski Soboti dokaj sončno. Blagodejna vlaga in sonce sta prinesla tudi začetek sproščanja cvetnega leske in 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja jelše. Sledil je oblačen dan, pa dva na pol oblačna dneva, obremenitev zraka je hitro naraščala, začel se je pojavljati tudi cvetni prah cipresovk in tisovk, večino cvetnega prahu so prispevale tise. 24. februar je bil v obeh mestih oblačen z manjšimi padavinami, 25. in 26. februar sta bila sončna. 25. februarja se je obremenitev zraka nekoliko zmanjšala zaradi padavin tekom prejšnjega dneva. Zadnja dva dneva meseca pa je spet prevladovalo oblačno vreme. Jugozahodni veter je zaznamoval 21., 22., 23., 27. in 28. februar. Jugozahodnik je prinašal visoko obremenitev zraka s cvetnim prahom. 24. februarja se je veter iz jugozahodnika obrnil v severovzhodnik. Cvetni prah vrbe se je pojavil le v Mariboru proti koncu meseca, samo 27. februarja je bila njegova koncentracija omembe vredna. Tako kot lani bomo v mesečnem biltenu poleg prikaza obremenjenosti zraka s cvetnim prahom na osnovi meritev dodali še nekaj izgledov za obremenjenost zraka s cvetnim prahom v mesecu, ko bilten izide. Izgledi so sestavljeni na osnovi dosedanjega poteka sezone in dolgoletnih nizov podatkov, s katerimi razpolagamo. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v aprilu 2017 V marcu so odcvetela najzgodnejša drevesa jelša, leska, topoli in brest, sezona jesena se je prevesila v drugo polovico in se bo nadaljevala v aprilu. April je s cvetnim prahom najbolj obremenjen mesec. Cveti veliko število različnih vrst domorodnih vetrocvetnih dreves, v urbanem okolju se jim pridružijo še tujerodne vrste. Sezona breze se je začela v nižinah že v marcu in se bo nadaljevala v aprilu, obremenitve zraka bodo visoke predvsem v prvi polovici meseca. Cvetenje se bo tudi pomaknilo višje v hribe. V zraku bo poleg breze tudi cvetni prah gabra, ki bo dodatna obremenitev za alergike preobčutljive na cvetni prah breze. V drugi polovici meseca bodo v zraku večje količine cvetnega prahu hrasta in bukve, ki vsebujejo brezi sorodne alergene. V začetku aprila bodo v zraku še manjša količina cvetnega prahu topola. Cvetele bodo žužkocvetne vrbe, v Pomurju pričakujemo večje obremenitve zraka zaradi velike razširjenosti rastline. V naseljih, kjer so sajene platane, bo v prvi polovici aprila predvsem v bližini dreves visoka obremenitev zraka. V Primorju bodo platane zacvetele že v začetku aprila, na celini teden dni kasneje. V Primorju bo obremenitev zraka s cvetnim prahom trav nizka, povečala se bo v zadnjem tednu meseca. Takrat se bo začela tudi sezona cvetenja malega jesena. V celinski Sloveniji bodo prva zrna trav v zraku v drugi tretjini meseca. Ves mesec bo v Primorju in na celini prisoten cvetni prah cipresovk (brin, tuja, pacipresa, cipresa). V Primorju bodo v zraku večje količine cvetnega prahu bora in drugih iglavcev, začel se bo pojavljati cvetni prah krišine, obremenitev zraka bo nizka. SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in Lendava in Prekmurje, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana and on the Adriatic coast in Izola. This year an outlook for the current month will be included in the article on the regular basis. 100 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001-2016 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. NASE OKOLJE Mesečni bilten Agencije RS za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.