PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 291 (12.616)
Trst, sreda, 10. decembra 19
	TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559	
	Tel. (040) 764832 (4 linije)	
0- -4 Vi O		
O o	Ti > V3 č; C S	1 5723
o	H 5	
	x-r '0	
7-.	[P 5 ? ^ S k-	
O		
Ti	r L.	
m	c	
T	0	2	<i
	5-i	t_	i>
	f_	M m	*'•	>
	z	> 	
	-*■	i—S T	>	
Ob izredni udeležbi na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku
Poziv mladincev z obeh strani meje za sožitje in okrepljeno sodelovanje
Skupni dokument - Izjave predstavnikov mladine iz Slovenije, strank in organizacij
NADJA PERTOT
TRST Včeraj so se v Časnikarskem krožku v Trstu dobili predstavniki mladinskih organizacij z obeh strani meje in odobrili skupno izjavo ob tragični smrti Bruna Zerbina, ki je mladince s te in one strani meje glo-
boko pretresla. Med podpisniki izjave so bile vse mladinske obmejne organizacije in RK ZSMS iz Slovenije. Za Furlanijo-Julijsko krajino so resolucijo podpisale mladinske organizacije komunistov, socialistov, radikalcev, republikancev, liberalcev, SKGZ, SSk in drugih.
Seznam podpisnikov že marsikaj sam po sebi pove, a kljub temu je vredno poudariti vsaj nekaj misli.
Ni prvič, da so se mladi z obeh strani meje srečali in sodelovali, vendar take udeležbe ob tako spornem problemu še nismo doživeli. Do tega je mladince privedlo globoko prepričanje in vera v ideale sožitja in prijateljstva, ki ju vsi bolj ali manj zasledujejo, ne glede na politične in ideološke razlike. Ta misel je predstavnike mladinskih organizacij združevala, ko so sestavljali dokument, seveda poleg splošnih etičnih in moralnih idealov, ki so skupni večini ljudi.
Obsodili so uporabo orožja in nasilja, ko obstajajo drugačne oblike reševanja takih problemov. Zahtevali so, da se italijanski in jugoslovanski vladi čimprej domenita za zakonsko rešitev vprašanja o ribolovu na Jadranskem morju.
Zal jim je bilo, so še poudarili, da je prišlo do prvega srečanja ob tako tragičnem dogodku in ne ob kakšni drugi priliki, kajti njihova pripravljenost do nadaljnjega skupnega sodelovanja je nesporna. Prepričani so, da bodo na temeljih plodnega in konstruktivnega sodelovanja dejansko uresničevali spoštovanje med narodoma, ki ob tej meji živita, da bo ta meja res odprta meja, ki nas bo združevala in ne ločevala.
SZDL obsoja pisanje Vjesnika
LJUBLJANA — Predsedstvo RK SZDL Slovenije je včeraj obsodilo članek Radovana Sti-petiča v zagrebškem Vjesniku, ker je v diametralnem nasprotju z deklariranimi stališči jugoslovanske politike. Za predsedstvo je žaljiv še zlasti stavek, v katerem Radovan Stipe-tič piše, češ da Jugoslavija postavlja ritualne zahteve po določenih ugodnostih in prednostih za Slovence v Italiji... Tako tendenciozno mnenje še najbolj sodi v kontekst teze, češ da Slovenija z zaščito manjšin obremenjuje odnose s sosednjimi državami.Zato bo predsedstvo vložilo protest in se bo o članku pogovorilo z uredništvom Vjesnika.
NA 2. STRANI
Dai i
kon£
MILAN	'e-
gatov v zas	_____ se
bo danes v Milanu začel 10. kongres Vsedržavne zveze partizanov Italije ANPI, ki deluje že več kot 40 let, saj je bila ustanovljena v Firencah takoj po osvoboditvi tega mesta. Kongres, ki bo trajal do sobote, bo odprl predsednik Arrigo Boldrini, eden redkih še živečih (poleg Sandra Pertinija, Gian-carla Pajette, Perma Solarija in Maria Argentovija) voditeljev glavnega poveljstva CVL (Corpo volontari della libertd).
Pričakovanja državljanov, razočaranja ljudi, ki so gradili prehod od vojne k miru, nove potrebe mladih generacij, ki sicer poznajo državo v boljših pogojih, a jih tare brezposelnost: to so točke, na katerih se osredotoča Boldri-nijevo poročilo, ki ga je sam predsednik ANPI v glavnih obrisih predstavil časnikarjem na včerajšnji tiskovni konferenci. Izhodišče tega poročila je ugotovitev, da je bila izbira izpred več kot 40 let pravilna in na tej osnovi Boldrini analizira tudi dogodke zadnjih let. Poročilo je seveda osredotočeno na italijansko stvarnost, dotika pa se tudi perečih mednarodnih problemov ko izraža pripravljenost za sodelovanje pri prizadevanjih za uresničitev »svobodne in demokratič-
ne družbe« v sodelovanju z vsemi evropskimi državami in ko opozarja ne veliko nevarnost kopičenja jedrskega orožja v svetu. Končno pa Boldrini poziva k smotrnejši porazdelitvi bogastva v svetu.
Kongresu so že včeraj naslovili pozdravne poslanice številni predstavniki oblasti, med temi predsednik senata Fanfani in obrambni minister Spadolini.
V Meranu atentat na avtobus iz Matere
MERAN — Eksplozija bombe je včeraj ponoči v meranu povzročila veliko gmotno^ škodo na avtobusu iz Južne Italije. Slo je za avtobus družbe Tito iz Matere, s katerim se je v juž-notirolsko mesto pripeljala na obisk skupina dijakov poklicne šole iz mesta v Južni Italiji za neki izpopolnjevalni tečaj. Po prvih ugotovitvah kaže, da je šlo za kakih 200 gramov razstreliva, katerega vrste še niso ugotovili, ki jih je neznanec namestil pri prednjem kolesu avtobusa in sprožil s timerjem ali z zažigalno vrvico. V trenutku eksplozije je bil avtobus prazen. Škoda je, precejšnja in znaša najmanj deset milijonov lir.
Predsednik zveze hotelirjev Južne Tirolske Rudolf Hoelzl je včeraj odločno obsodil »to kriminalno dejanje, ki nima nič skupnega s krajevno gostoljubnostjo« in je izrazil solidarnost skupini dijakov iz Matere. Krajevne oblasti pa so dale dijakom na razpolago drugi avtobus.
Po mnenju preiskovalcev naj bi bil theranski atentat nekakšno »maščevanje« skupine skrajnežev, ker so običajni fašistični mazači z barvami italijanske trikolore premazali nagrobnike tirolskim atentatorjem iz šestdesetih let.
Osrednja sporna točka ostaja raba jezika na sodišču
o popolnem izvajanju južnotirolskega paketa
SANDOR TENCE
RIM - Poslanska zbornica je sinoči zaključila razpravo o položaju na Južnem Tirolskem, ne da bi odobrila niti ene od predloženih resolucij in torej brez. jasnih stališč glede popolnega izvajanja »paketa« pravic nemške in ladinske narodne skupnosti. Odložitev razprave so predlagale vladne stranke, posebno pa minister za odnose z deželami Vizzini, ki torej verjetno upa, da se bo vlada v kratkem dokončno sporazumela z Južno-tirolsko ljudsko stranko (SVP) za rešitev nekaterih odprtih vprašanj, ki še danes razdvajajo Rim in Bočen. Med te sodi v prvi vrsti raba jezika na sodiščih, ki je že dolgo časa predmet napornih pogajanj med vlado in večinsko stranko Nemcev in Ladincev, medtem ko ne gre zanemarjati tudi ostalih nerešenih aspektov »paketa«, ki npr. zadevajo krajevna imena, pristojnosti bocenskega upravnega sodišča in izvajanje spornega zakona o etnični proporčnosti v javnih upravah. To je bilo vsekakor prvič, da se je parlament po dolgih letih spet ukvarjal z Južno Tirolsko, katere problematika je bila doslej v izključni pristojnosti vlade oziroma njenih teles in komisij.
V včerajšnji razpravi je spet prišla do izraza nujnost, da je treba za pravično rešitev vseh odprtih vprašanj v prvi vrsti popolnoma izolirati ekstremistične sile obeh taborov, ki špekulirajo in demagoško izkoriščajo nezadovoljstvo krajevnih skupnosti. V italijanskem taboru igrajo levji delež seveda fašisti, ki so na zadnjih občinskih volitvah v Bocnu dosegli pomembne uspehe in ki se spričo tega sedaj predstavljajo kot zastavonoše italijanstva in »zatiranih Italijanov«. Med Nemci pa zastopa skrajna stališča tako imenovana domovinska liga (Heimatbund), ki nasprotuje sožitju in se ogreva za odcepitev Južne Tirolske od Italije. MSI in Heimatbund vsak po svoje kvarno vplivata na položaj ter ustvarjata pogoje za napetost in za nezadovoljstvo. Fašisti hočeš nočeš stvarno svarijo italijanske stranke, posebno krščansko demokracijo, naj »odločneje« branijo interese ter zahteve Italijanov, nemški nacionalisti pa z desnice opozarjajo SVP, »naj neha s koncesijami italijansko govoreči skupnosti«. Položaj je kot vidimo zelo zapleten, zato vsaka politična akcija zahteva veliko treznost pri obrav-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Podatki ljudskega štetja
RIM — Uradni demografski podatki, ki izhajajo iz zadnjega ljudskega štetja leta 1981, kažejo, da se je nekaj več kot 279 tisoč prebivalcev bocenske pokrajine opredelilo za nemško narodnost, 123 tisoč za italijansko in nekaj več kot 17 tisoč za ladinsko. Skoraj 10 tisoč Južnih Tirolcev (velika večina iz protesta) pa je bojkotiralo to preštevanje in se ni opredelilo. Nekateri so to zadržanje ocenili kot kršitev zakona, državni svet pa je pred kratkim določil, da državljanov ni mogoče prisiliti, da izpričajo svojo narodno pripadnost.
Pravni položaj Južne Tirolske urejujeta mirovni sporazum in posebni memorandum, ki sta ga leta 1946 podpisala tedanja zunanja ministra Italije in Avstrije, De Gaspari in Gruber. Pravice nemške in ladinske skupnosti pa tako imenovani »paket«, na katerem sloni tudi bocenska pokrajina, ki dejansko uživa status dežel s posebnim statutom. V vsem povojnem času je v bocenski pokrajini daleč najmočnejša politična sila Južnotirolska ljudska stranka (SVP), ki uživa skoraj plebiscitarno podporo Nemcev in Ladincev. SVP že dolgo let vodi Silvius Mag-nago, ki je istočasno tudi predsednik bocenske province. (st)
Položaj pvedsednika Reagana postaja čedalje težji
Poindexter in North molčala o Irangatu
WASHINGTON — Ko molk služi za prikrivanje resnice, je zgovornejši od besed. To je v bistvu ocena za včerajšnje molčanje bivšega svetovalca za nacionalno varnost viceadmirala Poindexterja in njegovega sodelavca podpolkovnika Northa pred zunanjepolitično komisijo predstavniškega doma ameriškega Kongresa. Njen predsednik Dante Fascell je namreč že izjavil, da v aferi »Ira-nian—Contras Connection« vsa pota vodijo k »predsedniškim direktivam«.
Poindexter in North sta se namreč skrila za peti amandma ameriške ustave, ki dovoljuje državljanom, da ne pričajo, če bi lahko njihove izjave rabile za kazenski postopek. Prvi je dejal, da se na to pravico sklicuje z obžalovanjem, a da bo »v primernem času« spregovoril. Drugi pa je pred komisijo prispel v uniformi podpolkovnika mornariških strelcev z vsemi odlikovanji in izjavil, da mu je tako strategijo molka svetoval njegov odvetnik. Takoj pa je dodal, »da ga prisega mornariških strelcev obvezuje delati v korist Združenih držav Amerike«.
Če sta torej Poindexter in North molčala, je bil Poindexterjev predhodnik v svetu za nacionalno varnost McFarlane pred njima zgovornejši. V teoriji je dopuščal možnost, da bi lahko podpolkovnik North na lastno pest nakazal izkupiček od tajne prodaje orožja Iranu na tekoče račune nikaragovskih kontrarevolucionarjev. To naj bi storil v lažnem prepričanju, da taka njegova pobuda odraža želje in hotenje Reaganove administracije. McFarlane pa je takoj pristavil, da bi bilo neverjetno, da se je vse to zgodilo brez vednosti Northovih nadrejenih.
Bivši Reaganov svetovalec je seveda navedel, da ne' ve nič o finansiranju nikaragovskih contra-sov, je pa vztrajal pri trditvah o moralni neoporečnosti Poindexterja in Northa. Prav tako je precej zgovorno dopuščal možnost, da je bil s temi tajnimi nakazili seznanjen šef kabinetnega sveta Bele hiše Donald Regan. Ponovil je tudi svojo staro izjavo, da je prvo pošiljko orožja Iranu avgusta 1985 pooblastil predsednik Reagan. Washingtonska ad-
ministracija je pred dnevi take McFarlanove trditve zanikala.
Danes bi morala zunanjepolitična komisija za zaprtimi vrati zaslišati šefa CIA Williama Caseya, ki pa je že predhodno izjavil, da ni imel nobene vloge v vsej zadevi. To seveda zveni skrajno čudno, saj vse dosedanje ugotovitve navajajajo, kako je CIA nudila vsestransko pomoč tako Poindexter-ju kot Northu.
Da pa bi bila vsa zadeva še bolj zapletena, je zunanjepolitična komisija včeraj za zaprtimi vrati zaslišala upokojenega generala letalstva Richarda Secorda, starega Northovega prijatelja iz vietnamske vojne. Tudi Secord se je zatekel v varstvo petega amandmaja, je pa bil po trditvah ameriškega državnega tajnika Shultza vsestransko vpleten v vso afero. Upokojeni general je po zaslugi svojih poznanstev, pred upokojitvijo je bil namestnik podtajnika v obrambnem ministrstvu zadolžen za bližnje vzhodna vprašanja, v bistvu vodil »zasebno pomoč« nikaragovskim contrasom.
Nogomet: danes v pokalu UEFA
Inter favorit
Danes bodo igrali povratna srečanja osmine finala v pokalu UEFA. V konkurenci so ostale še dve italijanski (Inter in Torino) ter ena jugoslovanska ekipa (Hajduk).
Verjetno pred najlažjo nalogo bo Inter, ki se bo doma spoprijel s praško Duklo. Milančani so že v prvem srečanju v gosteh premagali Čehoslovake z 1:0.
Nedvomno težje pa bo za Torino, ki je v prvem srečanju doma premagal belgijsko moštvo Beveren le z 2:1. Proti Belgijcem bo težko ubraniti to prednost. Domačinom je za uvrstitev v četrtfinale dovolj, da zmagajo z 1:0.
Pred nič lažjo nalogo ne bodo nogometaši splitskega Hajduka, ki bodo danes gostili škotsko ekipo Dundee United. Spličani so v prvem srečanju izgubili z 0:2 in danes jim bo trda predla.
NA 10. STRANI
Po pisanju zagrebškega Vjesnika o zahtevah naše manjšine
SZDL Slovenije obsoja tendenciozno obravnavanje problematike slovenske narodnostne skupnosti
LJUBLJANA - Na včerajšnji seji predsedstva RK SZDL so precej pozornosti namenili članku Radovana Stipetiča »Pogled na drugo obalo«, objavljenem 3. decembra v zagrebškem Vjesniku. Željko Jeglič je dejal, da je članek v diametralnem nasprotju z deklariranimi stališči jugoslovanske politike in da je izzval močan val ogorčenja zlasti med Slovenci v Italiji in prav tako med člani KPI, saj tendenciozno žali dosedanje sodelovanje med Slovenci doma in Slovenci v Italiji. Še zlasti je žaljiv stavek, v katerem Radovan Stipetič piše, da so ritualne zahteve po določenih ugodnostih in prednostih za Slovence v Italiji neumestne... Takšno tendenciozno mnenje še najbolj sodi v kontekst, je dejal Željko Jeglič, teže češ da Slovenija z zaščito manjšin obremenjuje odnose s sosednjimi državami... Predsedstvo se je zato odločilo, da predsednik
RK SZDL Slovenije vloži protest in se o članku pogovori z uredništvom Vjesnika. Zoran Polič je dodal, da »moramo hkrati pomesti tudi pred svojim pragom in obsoditi pisanje delovne skupine mladinskega mirovnega gibanja, ki je poslalo italijanski ambasadi v Beogradu pismo o "odprti meji, ki prerašča v krvavo mejo"«.
»V zadnjem času se nam že drugič dogaja, da se desno-nacionalistični krogi in glasila v sosednji Italiji in Avstriji direktno "opirajo" na javne izpade in članke v Jugoslaviji, ki so v diametralnem nasprotju z našimi sprejetimi in deklariranimi političnimi stališči in škodijo predvsem nam in naši nacionalni skupnosti v tujini. Mislim na primer,« je dejal Jeglič, »na nastop delegata Dodika na 13. kongresu ZKJ, ki ga je izdatno izkoristil koroški Heimatdienst in na naj novejši članek "Pogled na drugo obalo" izpod peresa ured-
nika Radovana Stipetiča v zagrebškem Vjesniku 3. decembra,« je dejal Jeglič.
Predsedstvo je sicer obširnejše razpravljalo o osnutku poročila o delu republiške konference socialistične zveze. Člani so najprej sicer pozdravili zgoščenost dokumenta, nato pa nasuli toliko dodatnih predlogov, da bo poročilo na koncu gotovo precej zajetnejše kot je osnutek. Kritično so med drugim spregovorili o področju ljudske obrambe, pri čemer je Ciril Zlobec menil, da bo treba v Sloveniji poiskati prave vzroke, zakaj so Slovenci vse manj zainteresirani za vojaške poklice. Ob tem bo treba tudi ugotoviti, koliko k temu pripomore jezik in neprivlačen pouk pred-vojaške vzgoje v šolah. Napovedal je tudi točko ene prihodnjih sej predsedstva RK SZDL, ko naj bi obširneje spregovorili o letošnjem plenumu kulturnih delavcev OF. (dd)
»Elektronske volitve« bi stale 850 milijard
RIM - Voditelji elektronskih industrij, zasebne Sweda in javne Enidata, so včeraj v Rimu uradno predstavili načrt za elektronsko glasovanje na volitvah v Italiji. Ta načrt v celoti preprečuje volilne sleparije, z izredno hitrostjo posreduje volilne izide, poleg tega pa se poslužuje elektronike od začetka do konca volilnega postopka.
Dejansko je ta elektronski volilni sistem zelo enostaven: na vsakem volišču bo v kabini nameščen monitor, na katerem se bo volivec s svinčnikom ali s prstom »dotaknil« stranke ali kandidata, za katerega se namerava odločiti. Od tedaj bo začel znak stranke, oziroma ime kandidata, utripati, dokler volivec ne bo pritisnil na tipko za potrditev izbire. Takoj nato se bo na ekranu pokazal napis: »Volil si za ...«. Če volivec potrdi to izbiro, bo glasovanje končano, v nasprotnem primeru pa bo moral glasovati znova.
Izvedba načrta Sweda-Enidata bi stala 850 milijard lir, 150 več kot načrta Olivetti-Finsiel in IBM-Italtel, ki so ju predstavili v prejšnjih dneh. Razlika pa je v tem, da predvideva ta načrt povsem elektronske volitve, medtem ko druga dva predvidevata samo elektronsko preštevanje glasov.
• Poslanska zbornica
Na čelu sprevoda bodo nosili samo sliko ubitega Malika Oussekina
NADALJEVANJE S 1. STRANI navi problematike, ki jo javno mnenje žal še vedno pozna in ocenjuje preveč površno in črnobelo. Na žalost to ne velja samo za povprečnega državljana, ampak tudi za mnoge poslance, ki so med parlamentarno obravnavo pokazali, da so slabo seznanjeni o tem, kaj se pravzaprav dogaja severno od Trenta.
Predstavniki SVP so zavrnili obtožbo, da so zahteve nemške skupnosti, ki je na krajevni ravni večina, pretirane in torej v nasprotju s sporazumom De Gasperi-Gruber ter s statutom avtonomne bocen-ske pokrajine. Zagovarjali so načelo narodne proporčnosti v javnih ustanovah in pozvali osrednjo vlado, naj se vendarle jasno izreče o rabi jezika na sodiščih. SVP je namreč mnenja, da mora biti sodni postopek enojezičen, to se pravi za Nemce v nemščini ter za Italijane v italijanščini, čemur vlada in dejansko vse strake ustavnega loka, čeprav z različnimi motivacijami, nasprotujejo.
Razprava je potekala v kolikor toliko umirjenih tonih, čeprav so jo hoteli mi-sovci in voditelji Heimatbunda, ki so za to priložnost množično prišli v Rim, na vsak način »poživiti«, tudi z javnimi manifestacijami pred poslansko zbornico. Prevladala je vendarle razsodnost v prepričanju, da je pot dialoga in sporazumevanja edina resna pot za reševanje kočljivih vprašanj, s katerimi se soočajo južnotirolske skupnosti.
SANDOR TENCE
Danes manifestacija francoskih študentov Zelo omajan položaj konservativca Chiraca
PARIZ »Kapitulacija«, »Moder izhod«, »Grenka zmaga«, to so samo trije izmed tolikih naslovov vodilnih francoskih časnikov različnih političnih smeri o odločitvi predsednika francoske vlade Chiraca, da umakne zakonski osnutek reforme univerz. Politični opazovalci se sprašujejo, kakšne bodo dolgoročne posledice Chiracovega umika. Eno je gotovo: težavno ravnovesje v »sostanovalstvu« konservativca Chiraca in socialista Mitterranda je načeto. Razen skrajne desnice je ves vodilni sloj naklonjen Chiracovi odločitvi. Socialisti jo proglašajo za »zamudniško« in zahtevajo preiskavo o odgovornosti policijskih sil. Socialistični Le Matin je opozoril vlado, da bo morala previdneje izvajati chiracovski tip liberalizma. Na dlani so tudi razhajanja v sami vladni koaliciji. Konservativni Figaro je zapisal, da je bila oblast nekaj časa na robu krize.
Predsednik države socialist Mitter-rand (izjavo je dal radiu Europa 1) je z zadovoljstvom sprejel »premor«, kot je Chirac imenoval odpoved univerzitetne reforme, in obsodil Chiracov poskus spreminjanja sistema.
Medtem se študentje pripravljajo na današnjo manifestacijo Študentovske nacionalne koordinacije, ki jo podpira samo levičarski sindikat CGT, medtem ko so se ostali umaknili. Manifestacija bo »tiha in mirna«, je napovedala koordinacija. Študentje bodo na čelu sprevoda nosili samo sliko študenta Malika Oussekina, ki je umrl zaradi policijskega nasilja, in žalno zastavo. Na manifestaciji bo dovoljeno eno samo geslo: Plus jamais cela Tega nikoli več. Smisel pohoda je odpoved načrtom, kakršen je bil Deva-guetov, in odpoved policijskemu nasilju, kadar se študentje borijo za boljši jutri.
Sprevod bodo sklenili organizirani starši študentov.
Manifestacije v znamenje solidarnosti s francoskimi študenti so bile posebno bučne v Berlinu	(Telefoto AP)
Delegacija ZKJ v Moskvi
BEOGRAD - Delegacija ZKJ, ki jo vodi predsednik predsedstva CK ZKJ Milanko Renovica, je včeraj iz Beograda odpotovala v Moskvo na uradni in prijateljski obisk v SZ na povabilo CK KP SZ. V delegaciji sta med drugimi tudi član predsedstva CK ZKJ Marko Orlandič ter član CK ZKJ in podpredsednik ZIS Janez Zemljarič.
Hrvaški Sabor o posledicah potresa na območju Knina
ZAGREB Potres 25. in 27. novembra je zajel osem občin SR Hrvaške, od tega šest nerazvitih. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo poškodovanih 9.455 objektov v zasebnem in 549 v družbenem sektorju.
Izvršni svet hrvaškega Sabora je v razpravi o posledicah potresa opozoril, da širša javnost ni dovolj seznanjena z
razmerami po potresu in ukrepi za odpravo posledic.
Med najpomembnejšimi nalogami je zagotovitev nastanitve 163 družinam, od katerih jih je 150 iz občine Knin. Prav tako je nujno potrebno zagotoviti osem do deset avtobusov za prevoz učencev in organiziranje pouka v kninski občini ter obnoviti 27 šol.
■ BEOGRAD V jugoslovanskem glavnem mestu potekajo pogovori med misijo Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki jo vodi podpredsednik banke Willi Wapenhans in jugoslovansko delegacijo na čelu z namestnikom zveznega sekretarja za finance Vukom Ognjenovičem. Osrednja tema pogovorov je finančno sodelovanje Jugoslavije s to mednarodno finančno ustanovo do leta 1990. Pričakovati je, da bo banka s kreditiranjem določenega števila projektov na področju energetike, industrije, prometa, agroindustrije in drugih področjih podprla uresničevanje stabilizacijskega programa jugoslovanskega gospodarstva. Uporaba posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj naj bi olajšala posodabljanje jugoslovanskega gospodarstva, (dd)
Policija zanika, da bi nastopila brutalno
Spopadi med policijo in demonstranti pred jedrsko elektrarno v Montaltu
Včerajšnji prizor pred elektrarno v Montaltu	(AP)
MONTALTO Dl CASTRO (Viterbo) — Včeraj so aretirali deset oseb, ki so sodelovale v izgredih pred jedrsko elektrarno v kraju Montalto di Castro. Devet so jih policija in karabinjerji aretirali, kakor hitro so začeli metati kamenje proti policijskim vozilon, deseto pa je policaj aretiral v bolnišnici, ker je zmerjala enega izmed zdravnikov oddelka hitre pomoči. Dva mladeniča, ki sta na svobodi, so prijavili sodišču.
Policija je v zgodnjih jutranjih urah na izjemno brutalen način s solzilci preprečila demonstrantom, pripadnikom avtonomističnih skupin, da bi preprečili delavcem vstop v jedrsko elektrarno. Bila je še noč, ko je 400 demonstrantov, ki so se v ta kraj pripeljali z avtobusi iz vseh krajev države, skušali prirediti protijedrsko zborovanje in vanj pritegniti tudi zaposlene v JE. Policija je zastražila objekt in razgnala demonstrante, ki so se razkropili po polju. Zasledovala jih je s streljanjem solzilnih bomb. Ena izmedteh je zadela nekega demonstranta iz Milana v prsi in je kakšnih 20 minut ležal na tleh v pričakovanju zdravniške pomoči.
Kasneje so se demonstranti skušali zbrati v mestecu, vendar jih je policija znova napadla in razgnala, ker manifestacija ni bila dovoljena.
Policija je zanikala trditve nekaterih demonstrantov, da bi streljala v višini ljudi in da bi šla v napad, ne da bi ga predhodno napovedala s trobento.
Proletarska demokracija je v zvezi s temi neredi obsodila policijsko nasilje, ki ima za cilj obrambo jedrskega »lob-byja«, njegove oblasti, dražbe in podkupnine, medtem ko po Černobilu milijoni podpisov, zbranih za referendum, opozarjajo na protijedrsko usmeritev Italijanov.
Vprašanje storitev pomembno v urejanju gospodarskih odnosov
Posebna delovna skupina v okviru G ATT - Splošnega sporazuma o trgovini in carinah - je te dni pričela z delom, s čimer so pravzaprav začeli s pripravami za multilateralna trgovinska pogajanja, ki bodo prihodnje leto v znamenju tako imenovanega »urugvajskega kroga«. Tako so jih namreč imenovali, ker je bila zadnja skupščina G ATT, kot se spominjamo v drugi dekadi septembra letos v urugvajskem mestu Punta del Este.
Ob zaključku skupščine so sprejeli Deklaracijo, ki so jo na primer neuvrščeni ocenili različno, čeprav je res, da je boljša, zlasti pa »perspektivnej-ša«, kot trdi te dni zdajšnji predsedujoči organizacije, Japonec Kacuo Ciba, od sklepnega dokumenta prejšnje ministrske konference. V Punti del Este so med drugim poudarili, da je vprašanje sprostitve trgovine, kar naj bi omogočilo tudi rast slabo razvitih držav, zmeraj bolj »akutno«, dogovorili pa so se tudi, da bo organizacija pričela globlje proučevati problem tako imenovanih »storitev«.
G ATT je organizacija, katere dejavnost je vredno spremljati, saj bo njena vloga v svetovnem gospodarstvu -skozi širitev trgovine - vse bolj po-
membna. Tudi ta ustanova je imela in ima težave, ki jih s političnega stališča predstavljajo bloki, z gospodarskega pa protekcionizem, vendar so njena načela dragocena. Njena poglavitna naloga je, da čedalje bolj sprošča trgovinske vezi kajpak predvsem z odpravljanjem carinskih pregrad.
Položaj pa zaenkrat ne kaže, da je ustanova pred tem, da pogumno obrne stran. Do konca letošnjega leta se bo obseg svetovne trgovine povečal samo za 4 odstotke, kar je manj od letnega povprečja leta 1980 (znašalo je 5,5 odstotka), precej manj pa na primer od povprečja leta 1960, ki je dosegalo kar 8,4 odstotka. Države, ki so članice G ATT, predstavljajo od 70 do 75 odstotkov svetovne trgovine. V zvezi z deželami v razvoju pa moramo le zabeležiti določen napredek,
čeprav je komaj zaznaven: njihov delež v svetovni trgovini bo letos prej ko slej dosegel 12 odstotkov, to pa pomeni blizu pol odstotka več kot, denimo, lani.
Epicenter razprav v bližnjem »urugvajskem krogu« pa bo, kot smo navedli, problem storitev. V storitvah je zapopadenih več področij, na primer bančna dejavnost, zavarovalništvo, prevozi, telekomunikacije in drugo. Strokovnjaki sodijo, da bodo storitve v bodoče najbolj meritoren pokazatelj, kako se razvija in kod v bistvu re nova tehnološka revolucija. Lahko i jim rekli infrastruktura bodočega gospodarskega razvoja; v Punti del Este so opravičeno navajali, »da je to ključni sektor gospodarstva«.
Države v razvoju pa o storitvah nimajo enotnega mnenja. Večina trdi (kar je prišlo do izraza v Punti del
Este), da so razmišljanja o storitvah prezgodna, saj je še ogromno problemov med samimi deželami v razvoju, zlasti pa med njimi in razvitim svetom, ter da bi bilo za GATT bržčas bolje, če bi prej pomagal zapolnjevati te praznine. Nad 50 držav v razvoju je v Urugvaju na primer trdilo, da je razprava o storitvah »odmik od svetovne gospodarske stvarnosti« (predstavnik Gane), saj še ni rešen, denimo, temeljni problem nerazvitih, to je prodaja surovin, katerih cene mednarodni karteli umetno držijo na nivoju izpred 30 let, pa še prej.
Ni dvoma, da nova multilateralna pogajanja GATT ne pomenijo in zanesljivo ne bodo pomenila alternative novi mednarodni gospodarski ureditvi, ki jo naglašajo neuvrščeni in o kateri je bil pogosto govor tudi v uvod-
nem delu letošnjega zasedanja generalne skupščine. Je pa tematika o storitvah pomemben ventil v urejanje svetovnih gospodarskih razmer v bodoče. Storitve so pač dejavnik napredka in jih preprosto ni moč prezreti. Nekateri predstavniki neuvrščenih v skupini, ki te dni pričenja z delom, so zategadelj že napovedali, da se ne nameravajo upreti razpravi o storitvah, pač pa jo bodo skušali naravnati tako, da bi nerazvite dežele imele enakopravnejšo vlogo.
Zadnja študija UNCTAD (Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj) domiselno ugotavlja, da »storitve niso posledica gospodarskega razvoja«, pač pa njegov »pogoj«. V skladu s tem je tudi že slišati, pri nekaterih razvitejših neuvrščenih deželah v GATT, da je osvajanje storitvenih dejavnosti resnično »pogoj za večjo konkurenčnost v svetovni trgovini in da bo ta napor toliko prej kronan z uspehom, kolikor hitreje se bodo nerazvite dežele pričele združevati okrog potrebe, da ob uveljavljanju storitev, povečajo svojo tako rekoč pogajalsko moč.
MIRO KOCJAN
Delegacije F-JK na kongresu ANPI - VZPI v Milanu
TRST — Danes se v Milanu začenja X. vsedržavni kongres ANPI-VZPI, to je združenja, ki vključuje bivše partizanske borce ier udeležence osvobodilnega gibanja in odportništva.
Kongresa se udeležujejo tudi delegacije članov pokrajinskih odborov tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so bili izvoljeni na občnih zborih posameznih sekcij, ali na sejah odborov. Tržaško pokrajino zastopa 12 delegatov.
Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI je za to priložnost pripravil za vse delegate na kongresu posebno prilogo, ki je posvečena problematiki slovenske manjšine v Italiji. Tu je vključen članek, ki ga je v glasilu ANPI »Patria« objavil vsedržavni predsednik Arrigo Boldrini in v katerem poudarja pomembno nalogo združenja pri reševanju problemov, ki zadevajo Slovence v Italiji. Članek je bil v glasilu objavljen tako v slovenščini, kot v italijanščini.
Tržaški pokrajinski odbor je s svoje strani pripravil še posebno poročilo, ki govori o boju Slovencev za njihove pravice in o stališču italijanske borčevske organizacije do tega vprašanja.
V prvih enajstih mesecih
V koprski luki pretovorili več blaga kot so načrtovali
KOPER — V koprski luki so v prvih enajstih mesecih pretovorili 3.534.422 ton raznega blaga, kar je za 51.096 ton več od načrtovanega. V tem obdobju so največ pretovorili v tozd Šipki tovori in sicer 2.506.975 ton, sledijo tozd Generalni tovori s 476.491 pretovorjenimi tonami, tozd Kontejnerski terminal s 359.180 tonami in tozd Tovori lesa, v katerem so v prvih enajstih mesecih pretovorili 191.776 ton. Luški delavci morajo v mesecu decembru pretovoriti 265.564 ton blaga, da bi izpolnili letošnji plan pretovora. Z ozirom, da je sedaj v koprski luki precej dela in da je na sidrišču preko deset ladij, v luki verjamejo, da bodo svoj cilj dosegli.
Besedilo in slika: Zoran Vlajic
Dragocene izdaje biblije bodo razstavili v Vidmu
VIDEM — Prvi prevod svetega pisma v furlanščino je čedajski duhovnik Giuseppe Maria Morani oskrbel že v začetku 18. stoletja. Dva edina danes poznana izvoda te biblije v furlanščini hranijo v občinskih knjižnicah v Vidmu in v Gorici. Videli ju bomo razstavljena v palači Kechler v Vidmu, kjer bo od 13. do 28. decembra razstava z naslovom »La Bibbia in Friuli«. Razstavo, zadnjo v tem letu v središču Furlanije, so včeraj predstavili v nadškofijskem dvorcu v Vidmu. Gre za prireditev, ki sodi v širše zasnovano akcijo ovrednotenja in popularizacije sv. pisma, za katero si v pokoncilskem času katoliška Cerkev veliko prizadeva, je novinarjem dejal videmski nadškof msgr. Alfreda Battisti. V to akcijo je šla katoliška Cerkev tudi z drugimi kristjani, v Furlaniji konkretno z valdežani. Popularizirajo tudi ljudsko napisano knjigo sv. pisma, ki so jo skupno oskrbeli katoličani in nekatere druge krščanske skupine.
Tiskovna konferenca je bila seveda posvečena predvsem razstavi. O tej je podrobeneje govoril duhovnik Rinaldo Fabris, ki je razstavo pripravil. Knjige, ki bodo razstavljene so vzeli iz nadškofijske knjižnice v Vidmu, iz knjižnic v
Čedadu in San Danielu, ter iz občinskih knjižnic v Gorici in Vidmu. Poudarek so dali knjigam, ki jih hranijo te knjižnice kot tudi publikacijam, ki so bile tiskane v Furlaniji. Na ogled bodo hebrejsko pisana sv. pisma, potem pa latinska, italijanska in furlanska. Na naše izrecno vprašanje je bilo rečeno, da niso upoštevali slovensko pisane Dalmatinove Biblije in niti nemško pisanih tovrstnih knjig, ki jih hranijo v Gorici, ker so hoteli dati poudarek delom v romanskih jezikih, oziroma delom, ki so izhajala na ozemlju Furlanije, ne pa v deželah, ki so sodile pod avstrijsko oblast.
Gre seveda za zelo pomembno razstavo, ki bo širši javnosti prvič odkrila dragocenosti, ki jih hranijo v knjižnicah v Furlaniji. Nadškof Battisti je še dejal, da so že pred leti imeli v načrtu odpreti izredno bogato in dragoceno nadškofijsko knjižnico učenjakom ter študentom, še posebej v sodelovanju z univerzo. Potres pa je to začasno preprečil. Nadškofijski dvorec je bil namreč poškodovan in je še vedno v popravilu.
Razstavo je pripravil Centra inizia-tive per 1'Arte e la Cultura v Vidmu, ob podpori tamkajšnjih občinske ter pokrajinske uprave.
MARKO VVALTRITSCH
LJUBLJANA Delovanje Zveze socialistične mladine Slovenije, predvsem pa uresničevanje njenih programskih ciljev v luči sedanjega družbenopolitičnega momenta, je bila srž pogovora, ki smo ga imeli z republiškim tajnikom te organizacije Danijelom Božičem. Z intervjuvancem, ki je med drugim dober poznavalec zamejske stvarnosti, saj je iz Gorjanskega pri Komnu in je več let bil eden izmed glavnih voditeljev mladinske organizacije Obalno-kraške regije, smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih vprašanjih, mimogrede pa tudi o nedavnem incidentu ob istrski obali.
Politično si zadnja leta, vsaj do izvolitve na tajniško mesto, deloval v koprski mladinski organizaciji, ki je veljala in še velja za avantgardno. Mnoga izmed stališč, ki ste jih zagovarjali, so skupno s številnimi drugimi - tudi tabuiziranimi temami - prodrla na 12. republiškem kongresu, ki je bil spomladi v Krškem in ki je v marsičem pomenil prelomnico...
Če začnem s Koprom bi povedal, da smo se kot mladinska organizacija ukvarjali predvsem z vprašanji, ki zadevajo družbeno ekonomske odnose. V okviru tega smo veliko pozornosti namenili vprašanjem prenove in dolgoročnega razvoja gospodarstva in zaščite naravnega okolja, ki ima pri razvoju območja, velik pomen. Poleg tega pa smo se intenzivno ukvarjali tudi z vprašanji kot so npr. šolsko izobraževanje oz. reforma šolstva, problem stanovanj mladih družin, vprašanji splošne ljudske ob-
Tajnik ZSMS Danijel Božič o vrsti aktualnih vprašanj
rumbe in družbene samozaščite in seveda z množičnimi mladinskimi pobudami.
Kar se pa tiče kongresa v Krškem menim, da je nedvomno bil prelomen. Vendar pa moram hkrati reči, da je mladinska organizacija že pred tem ugotovila, da ni opravljala svoje prave funkcije in to predvsem zaradi tega, ker se je ukvarjala z vprašanji, ki niso bili več ključnega pomena za mlade. Prvi zasuk v smislu, da bi mladinska organizacija postala samostojna in enakopravna drugim organizacijam, poleg tega pa, da bi res zastopala in uresničevala interese mladih, je bil storjen na kongresu v Novem mestu leta 1982. Proces spreminjanja je privedel do tega, da se nismo več ukvarjali samo s štafeto mladosti, MDA in prirejanjem proslav, marveč tudi z resnimi in eksistenčnimi vprašanji mlade generacije. Ta proces se je najbolj skristaliziral v pripravah na zadnji kongres, krona te spremembe pa je bil sam potek kongresa. Ideje iz Krškega so v marsičem radikalne in pomenijo bistveno nov pristop do številnih aktualnih vprašanj.
Med glavne pobude ZSMS spada prav gotovo razprava o civilnem služenju vojaškega roka. Stališče mladinske organizacije do tega vprašanja je pred kratkim deloma podprla pristojna komisija pri republiški SZDL, o njej pa so razpravljali tudi v ZKS. Toda izven Slovenije, in celo pri zvezni mladinski organizaciji, je pobuda naletela na neodobravanje...
Omenjena pobuda je samo ena izmed številnih pobud, sklepov in zaključkov kongresa, ki jih uresničujemo. Zavzemamo se še za celo vrsto drugih pobud, ki so vsekakor manj sporna; omenil bi npr. zahtevo po dostopu do arhivov iz novejšega obdob-ja jugoslovanske zgodovine, zahtevo po spremembi devizne zakonodaje, reformi šolstva, reduciranju velikih investicij v korist malih proizvodnih enot, nadalje pobudo zoper izgradnjo jedrskih elektrarn, pa druge konkretne pobude kot npr. akciji proti investiranju v jeseniški železarni in Kidričevem. Seveda pa so tu še tisti kongresni sklepi - npr. odprava 133. člena iz kazenskega zakona (po katerem lahko nekoga obtožijo zaradi lastnega prepričanja), pobuda o razpravi v zvezi z legalizacijo stavk - ki so vzbudili največ hude krvi, o štafeti mladosti itd.
...Mar bi to pomenilo, da so te pobude še nezrele za jugoslovanske razmere?
Menim, da ne moremo obravnavati pobud z vidika, če so zrele ali pa ne. Lahko so te pobude tudi prerane, vendar, če bi čakali kdaj bo napočil čas za
to, bi to bilo vedno prepozno. Edina prava pot je zato ta, da ustvarimo pogoje za diskusijo okrog teh vprašanj, da predočimo tehtne argumente in da šele potem postopoma izpeljujemo naše sklepe. Zato tudi mislim, da pobuda o civilnem služenju vojaškega roka ni prerana. Te probleme lahko rešimo v družbeno in osebno korist posameznika. V tem smislu moram poudariti tudi, da se kot mladinska organizacija zavzemamo za vsakega mladega človeka, saj smo množična in frontna organizacija v kateri vlada pluralizem različnih interesov.
Glede odnosov z »zvezno« Zvezo socialistične mladine naj povem tole: pred nekaj dnevi smo kot predsedstvo republiške ZSMS izdali sporočilo za javnost v katerem smo skušali opredeliti odnos med našo mladinsko organizacijo in konferenco ZSMJ. Povod za to je bilo ravno prej omenjeno vprašanje zaradi katerega nas je »zvezna« konferenca skušala poriniti na obrobje. Pojavilo se je namreč mnenje, da odpiramo vprašanja, ki niso primerna za današnji čas, in to povrhu še brez njihovega pristanka. S tem se nikakor ne moremo strinjati, saj so ideje, ki smo jih zagovarjali na zveznem, še pred tem pa na republiškem kongresu, bile sprejete. Od kongresnih sklepov nikakor ne bomo odstopali in to kljub dejstvu, da nekateri na politikantski način spreminjajo sprejete odločitve.
Poleg funkcij v okviru ZSMS si tudi član družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. V tem organu si zadnje dni novembra postavil delegatsko vprašanje v zvezi z incidentom ob istrski obali. Kakšno je tvoje mnenje o tej zadevi?
V skupščini sem povedal, da se ne strinjam s takšnim načinom reševanja problemov, podobno stališče pa sem izrazil še pred tem in sicer na skupščinski komisiji za mednarodne odnose. Menim namreč, da je Jugoslavija dosegla tako stopnjo razvoja v mednarodnih odnosih in da je toliko odprta, da ne bi bilo potrebno proti ribičem tako ostro ukrepati. Še posebno ne, ko vemo, da ne gre za vprašanje agresije ali terorizma. V primeru, kot je bil ta, ko je šlo za navadne ljudi, ki so storili prekršek, ne pa huda in kazniva dejanja, je bila uporaba strelnega orožja neopravičljiva. In žalostno je, da bomo sporazum o ribolovu podpisali šele potem, ko je bila prelita kri; ukrepati bi bilo treba vsekakor pred incidentom. Sem proti temu, da na tej meji, ki velja za odprto, padajo žrtve. Obe državi bi morali storiti vse, da se takšni tragični dogodki ne bi več ponovili in kalili tesnih vezi in sožitja med državama. ~ Pogovor zapisal L VOGRIČ
25-letnica KUD Karol Pahor iz Pirana
PORTOROŽ — Istra v plesu, pesmi, glasbi in običajih, včeraj in danes: s to zanimivo zamislijo, ki je tvorila dobršen del programa, je folklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana prejšnjo soboto proslavila 25-letnico svojega delovanja. Na odru portoroškega Avditorija so seveda nastopili člani, ki se ponazarjanju ljudskega plesnega izročila še aktivno posvečajo, v dvorani pa je ob gostih sedel dobršen del nekdanjih plesalcev in godcev, saj je skozi vrste piranskega ansambla do sedaj šlo že približno 400 godcev in plesalcev.
Na sobotni prireditvi so se seveda spomnili pobudnikov folklorne dejavnosti v Piranu in med njimi posebej omenili neutrudno Tončko Marolt ter domačina Angelco Ravnik in Davorina Ferligoja. Med še aktivnimi člani folklorne skupine KUD Karol Pahor pa sta posebno priznanje Zveze folklornih skupin Slovenije ob tej slavnostni priložnosti prejela Fanči Kuhar in Walter Surina.
Sobotni program je piranska skupina začela s prikazom istrske "šagre", nekdanje veselice, na kateri se je ob spremljavi "bande" plesalo ter tudi zapelo. Plesalce je tokrat spremljala mala godba, ki so jo osnovali v sodelovanju z glasbeno šolo. V drugi "istrski" točki so nastopile "šavrinke" iz vasi Raven: gre za ženski pevski sestav, ki je izredno prisrčno podal vrsto ljudskih pesmi domačega kraja. Z istrskim spletom se je predstavila tudi mlada folklorna skupina iz vasi Raven, Padna in Nova vas, ki vadi le nekaj let. Zadnji poustvarjalec istrskega ljudskega izročila na sobotni prireditvi je bila znana glasbena skupina Istra Nova, ki je na stara ljudska glasbila izvedla nekaj istrskih pesmi, ki jih imajo za svoje tako hrvaško, slovensko in italijansko govoreči domačini.
V drugem delu programa pa so nastopili samo člani folklorne skupine KUD Karol Pahor in sicer starejši ter tudi novinci.	(bip)
V sodelovanju z domačimi komunisti so osnovali federalni odbor KPI za južno Furlanijo, ki so ga sestavljali:
AngeloComar - Mario, brivec iz Ronk, Italijan, sekretar; Vincenzo Vrech, delavec, Italijan, odgovoren za Tržič in okolico;
Silvio Marega, krojač, Italijan, odgovoren za Faro;
— Srečko Colja - Cesare, kamnosek, Slovenec, odgovoren za Kras;
Gian Battista Padoan, železokrivec, Italijan, odgovoren za Krmin;
GiordanoFratta, težak, Italijan, odgovoren za Oglej Ec[one Calligaris, sedlar, Italijan, odgovoren za Zagraj.
Aristide Papazzi je sodeloval in pomagal mladinskemu komunističnemu gibanju. Leta 1933 so osnovali tudi mladinski federalni odbor. Tega so sestavljali:
OstelioModesti, pek iz Ronk, Italijan, sekretar;
Giuseppe Sponton - Pino, ladjedelniški delavec iz Tržiča, Italijan, član;
Antonio Fumis, Italijan, član;
Renato Apostoli, kovač v Tržiču, rojen v Miljah, Italijan, član.
Ta skrbno premišljena komunistična federacija za južno Furlanijo je, na narodnostno mešanem ozemlju (Italijani, Furlani, Slovenci), obsegala naslednje cone, tako oštevilčene:
1.	Ladjedelnica v Tržiču (Monfalcone), tržiška okolica, Ron-ke in okolica
2.	Sagrado (Zagraj), Gradišča (Gradišče) in okolica
3.	Cormons (Krmin), Capriva (Koprivno) in okolica, goriško območje
4.	Križ, Nabrežina, Opčine, Komen in Škrbina
5.	Aguileia (Oglej), Terzo, Paiudi, Cervignano. (181
Leta 1933 se je potemtakem oblikovala nova politična linija v ilegalni komunistični dejavnosti. Njeno bistvo je bilo v tem, da bi prebijali preozko delovanje zgolj med majhnim številom organiziranih članov in njihovih simpatizerjev. Potrebno je bilo seči globlje v vrste delavskega razreda, med kmete in mladino, prodreti med obstoječe sindikalne in druge fašistične organizacije in jih znotraj razkrajati, pridobivati nove simpatizerje in jih odtegniti fašističnemu vplivu.
Vodstvo KPI je naročilo, naj ne vzdržujejo neposrednih zvez s Trstom in drugimi mesti zaradi delovanja policijskih vohunov, ki so povzročili že veliko škodo delavskemu gibanju. Aretirali so drugega za drugim štiri tukajšnje in inozemske vodilne strankine funkcionarje.
Nova politična linija je obrodila uspehe. V nabrežin-skem kamnolomu so na pobudo komunistov organizirali belo stavko zaposlenih delavcev, ker so lastniki zaostajali z izplačilom že tako bedne mezde.
Med fašističnimi sindikati so uveljavljali zahteve po izboljšanju delovnih razmer, prav tako so med mladince, ki so obiskovali predvojaško vzgojo (premilitare), prodrli s svojim delovanjem.
Razmahnila se je obsežna politična in propagandna dejavnost v južni Furlaniji, v Tržiču in okolici ter na Krasu. Na predvečer 1. maja 1934 so izvedli v raznih krajih številne napisne akcije proti fašizmu. Razširjali so komunistični tisk, ki so ga v dobro organizirani razpečevalni mreži uspeli dostavljati na območju celotne federacije. (19l
(17)	Angelo Comar, Contributo dei comunisti ronchigini sul rafforzamento ed espansione del Partito ne basso Friuli (Prispevek komunistov iz Ronk o krepitvi in razvoju stranke v južni Furlaniji), rokopis, Srečko Colja, izjava pri piscu
(18)	G. Fogar, Lantifascismo operaio monfalconese fra le due guerre, Milan 1982 str. 169
(19)	Glej opomba št. 17; življenjepis Ferda Rukina in drugih
Mladinci z obeh strani meje so odločno obsodili zlorabo umora gradeškega ribiča na morski meji
Predstavniki mladinskih organizacij iz Slovenije in naše dežele so včeraj sklicali tiskovno konferenco, da bi predstavili resolucijo in pojasnili svoja stališča v zvezi s tragičnim dogodkom na morski meji. Pobudo za srečanje je dala Zveza socialistične mladine Slo-
Dokument
mladincev
Obsojamo kakršnokoli uporabo orožja in nasilja v vseh primerih ko so pri urejanju obmejnih vprašanj na voljo druga sredstva.
Obžalujemo tragični dogodek, v katerem je izgubil življenje ribič Bruno Zerbin.
Predlagamo, da jugoslovanske in italijanske oblasti objavijo skupno izjavo o poteku in razčiščevanju dogodka ob upoštevanju mednarodnih norm in sporazumov.
Družini ubitega ribiča Bruna Zerbina izražamo naše globoko sožalje. Sožalje izrekamo tudi ribičem iz Gradeža ob izgubi njihovega tovariša.
Obsojamo izkoriščanje tragičnega dogodka in smrti ribiča Bruna Zerbina za rušenje dobrih odnosov med ljudmi, narodi in narodnostmi z obeh strani meje z namenom, da se ustvarja klima globokega razkola, nerazumevanja in sovraštva.
Pozivamo vladi republike Italije in SFRJ, da čimprej sprejmeta bilateralni sporazum o ribolovu med državama in posebno natančno in pazljivo definirata dogovor o ribolovnih področjih v Severnem Jadranu in Tržaškem zalivu.
Prav tako zahtevamo, da obe strani celovito in vzajemno sprejmeta ukrepe za izvajanje obstoječih in novih sporazumov s tega področja v skladu s pozitivnim pravom in upoštevata tudi globoki humanizem in spoštovanje, ki vlada med ljudmi, narodi in narodnostmi z obeh strani meje. K temu bo pripomoglo tudi obojestransko objektivno in sprotno poročanje o problemih.
Zahtevamo skrb vlad obeh držav za ekološko problematiko področja Jadranskega morja.
Pozivamo vse državljane Italije in Jugoslavije, vladi držav, stranke, družbenopolitične organizacije, zveze in združenja, predstavnike sodelujočih prijateljskih krajev in mest, še posebno ob meji, mladinske in študentske organizacije, ekološka, mirovna in druga gibanja, pripadnike narodov in narodnosti, k nadaljevanju aktivnosti za mir, sožitje, prijateljstvo, razumevanje in enakopravno sodelovanje med ljudmi, narodi in narodnostmi, kar naj zagotovi prosperiteto vseh.
venije, udeležile pa so se ga naslednje mladinske organizacije, ki so tudipod-pisale resolucijo: Mladinski odbor SKGZ, Mladinska sekcija SSk, taborniki Rodu Modrega vala, tržaško združenje radikalcev "Giustizia e Liberta", tržaška Azione nonviolenta / Lista verde - alternativa, tržaški študijski krožek "Ercole Miani", tržaška federacija Proletarske Demokracije, ZKMI, Federacija republikanske mladine, Federacija socialistične mladine, Liberalna mladinska organizacija, Republiška konferenca ZSMS, Medobčinski svet ZSMS obalno-kraške regije Koper, Medobčinski svet ZSMS severnoprimorske regije, Občinske konference ZSMS Ajdovščina, Idrija, Tolmin,Ilirska Bistrica, Postojna, Nova Gorica, Piran, Izola, Koper, Sežana.
Tiskovni konferenci so predsedovali predsednik Krožka Miani Maurizio Fogar, predsednica Mladinskega odbora SKGZ Nadja Pertot, predstavnik medobčinskega sveta obalno-kraške regije Mitja Butul in predstavnik Republiške konference ZSMS Miloš Kuret, prisostvovali pa so ji gradeški župan Fabio Zanetti, pisatelj Fulvio To-mizza in drugi. V uvodu je Maurizio Fogar izrekel zadovoljstvo nad številno udeležbo političnih mladinskih or-
ganizacij in prepričanje, da je to zgodovinski trenutek v medsebojnem sodelovanju. Nato je spregovoril Mitja Butul, kije izrazil upanje, da umor gradeškega ribiča ne bo pogojeval medsebojnih odnosov, a da bi prav s tega srečanja izšle smernice za sodelovanje tudi na drugih področjih. Miloš Kuret je poudaril, da je kljub morebitnim razlikam v italijanski ali slovenski verziji resolucije pomemben duh, s katerim so jo sestavili in ki izraža željo, da bi ohranili prijateljske stike. Nato je posegel gradeški župan Fabio Zanetti, ki je poudaril, kako si gradeški občinski svet prizadeva, da bi premagal malodušje ljudi in da se iz žalosti ne rodi sovraštvo do sosedne države. Gradeški občinski svet bi rad pripomogel k uravnovešeni preiskavi dogodkov, ki bi omogočila pravično presojanje odgovornosti jugoslovanske milice in gradeških ribičev. Nato je Zanetti poudaril, da je vprašanju ribolova na Jadranu treba najti primerne rešitve ne le s širšega političnega vidika, pač pa tudi z ekonomskega in pravnega vidika. Upoštevati pa je treba tudi ekološko ravnovesje Jadranskega morja in ukrepati na deželnem nivoju. Zanetti se je nato javno zahvalil županu dolinske občine Edvinu
Švabu, ki je posredoval srečanje s Jco-prskim županom. Za Zanettijem je spregovoril Edvin Švab in dejal, da se prepogosto sliši znana gesla o odprti meji, ne da bi za tem obstajala resnična politična volja, da bi bila meja res odprta. Radikalni predstavnik Paolo Angiolini je izrazil svoje nezadovoljstvo nad netenjem sovraštva med Italijani in zamejskimi Slovenci. Po njegovem mnenju pa ti odnosi ne predstavljajo nikakršnega problema, oči-vidno pa streže sovraštvo med tukajži-večima narodoma določenim političnim silam, ki ga zlorabljajo v svoje namene. Maurizio Bekar, predstavnik zelene liste, je opozoril, da so mladinske organizacije že v preteklosti sodelovale, vendar v preteklosti niso nikoli utegnile pritegniti tolikšne pozornosti, v kolikor se o odnosih med Jugoslavijo in Italijo odloča samo v višjih političnih krogih. Po navadi pa se le malo naredi, da bi ljudi v pravi luči osveščali o resničnih značilnostih geografskega zaledja, v katerem živimo, o njegovi zgodovini in nacionalni sestavi. Nato se je spomnil umora Pi-etra Greca, ki ga je italijanska policija ustrelila v zagonetnejših okoliščinah, nihče pa se, razen avtonomistov, ni spomnil, da bi se zaradi tega zgražal,
Nadja Pertot je v imenu mladinskega odbora SKGZ obsodila ravnanje jugoslovanske milice rekoč, da se taki incidenti ne bi smeli pojavljati na meji, ki naj bi bila med najbolj odprtimi v Evropi. Ne glede na odgovornosti pa je treba najti primerne pravne rešitve za ribolov v Jadranu. Fabio Vallone, predstavnik FGCI, je odločno obsodil uporabo orožja, tudi ko gre za zaščito svoboščin nekega naroda, in poudaril, da odnosi z mladinskimi organizacijami iz Slovenije ne smejo biti le formalnega značaja. Liberalec Ales-sandro Stricca je dodal, da ima resolucija širši politični pomen v okviru gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Tudi republikanec Gianfranco Turco je izrazil željo po sodelovanju. Nazadnje je posegel še Valter Figer iz medobčinskega sveta ZSMS severno-primorske regije, ki je še poudaril, da so bile informacije na obeh straneh meje zelo različne in obsodil določene tiskovne kroge, ki so zlorabili incident. Figer je izrazil strah, da bi tudi prvo točko resolucije slabo tolmačili in da bi časopisje pisalo le, da so se mladinci izrekli proti uporabi orožja v tem primeru, medtem ko so vsi enotni v obsojanju orožja v vseh primerih.
Urbanistična komisija ni izrekla mnenja
O lokaciji sinhrotrona bo odločila skupščina
Svetovalska komisija tržaškega občinskega sveta za urbanistiko ni včeraj izrekla nobenega mnenja o negativnem odgovoru občinskega odbora na 22 ugovorov, ki so jih vložile razne organizacije in posamezniki proti namestitvi sinhrotrona v Bazovici, a je prepustila odločitev skupščini. Stališče občinskega odbora je obrazložil pristojni odbornik za urbanistiko Vat-tovani, ki je zagovarjal zavrnitev velike večine ugovorov, člani urbanistične svetovalske komisije pa niso hoteli izraziti posebnega mnenja, tako da bo o vsem sklepal občinski svet, po vseh predvidevanjih že v petek, 12. t. m.
Kot je znano, je bilo ugovore že poleti, takoj po sklepu občinskega odbora, ki mu je tedaj načeloval župan Ric-hetti, vložilo več organizacij in ustanov, od Kraške gorske skupnosti do Kmečke zveze, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krajevnih političnih, športnih in kulturnihorganizacij ter naturalističnih združenj, poleg seveda nekaj neposredno prizadetih posameznikov.
Novi občinski odbor, kljub nasprotovanju in pomislekom obeh slovenskih članov, vseh teh utemeljenih ugovorov ni upošteval in vozi stvari trmasto po svoje. Malo verjetno je tudi, da se bo odbornik Vattovani dal pregovoriti krajevnemu rajonskemu sosvetu, s ka-
Kulturno sodelovanje društev od Domja in iz Rovt - Kolonkovca
V ponedeljek popoldne so imeli v društveni dvorani na Kolonkovcu uspelo prireditev, ki so jo organizirali domači prosvetni delavci KD Rovte - Kolonkovec. Prostor je bil skorajda pretesen za številno občinstvo, ki je prišlo na prireditev, na kateri so kot gostje nastopili otroški pevski zbor in harmonikaši KD Fran Venturini od Domja.
Goste je najprej pozdravila Jolanda Guštinčič, program pa sta v slovenščini in italijanščini povezovali Michela Žerjal in Mirjam Ota. Do izraza je prišla tudi želja, da bi se tovrstno meddruštveno sodelovanje v prihodnje še okrepilo.
Pester spored so, kot rečeno, izvedli mali pevci otroškega zbora, ki ga vodi Suzana Žerjal in gojenca glasbene šole KD Venturini Denis Novato in Marko Pintarelli. Nastopili so tudi izvajalci diatoničnih harmonik, svoj delež pa so prispevali še mladi David Danieli in brata Tiberio in Mirko Maver z venčkom narodnih pesmi in veselih koračnic.
Popoldan je potekel v veselem vzdušju, zaključil pa se je z željo, da bi se člani društev Rovte - Kolonkovec in KD F. Venturini še srečevali na podobnih predstavah, (mm)
terim se bo sestal, kot poročamo posebej, drevi v Bazovici. Žato je pričakovati vneto razpravo na petkovi seji tržaškega občinskega sveta, ki bo izrekel o tem vprašanju dokončno stališče tržaške Občine.
iVa pobudo vihodnokruškega rajonskega sveta
Danes seja o sinhrotronu v Slomškovem domu
Rajonski svet za Vzhodni Kras se bo danes, ob 20. uri sestal v Slomškovem domu v Bazovici. Obravnaval bo vprašanje namestitve sinhrot-ronskega svetlobnega generatorja. Seje se bo udeležil tržaški občinski odbornik za urbanistiko Lucio Vattovani, nanjo pa so vabljeni predstavniki Koordinacijskega združenja kraških vasi, Kraške gorske skupnosti, Kmečke zveze, Svetovnega sklada za naravo (WWF), Italie nos-tre, Območja za znanstvene in tehnološke raziskave. Tržaške pokrajine, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krajevnih jusarskih odborov, Združenja za zaščito Opčin in Koordinacijskega združenja slovenskih kulturnih društev.
Novi prispevki deželnega odbora za kulturne dejavnosti in šolstvo
Deželni odbor je odobril več prispevkov v skupnem znesku skoraj 400 milijonov lir za izdelavo inventarja kulturnih dobrin, za usmerjeno izobraževanje, za nedržavne otroške vrtce, za najpomembnejše gledališke ustanove in za opremo deželne kinoteke.
76 milijonov lir je Dežela namenila za objavo informativnih snopičev in didaktičnih preglednic v italijanskem in slovenskem jeziku. V njih bodo informacije o različnih šolskih usmeritvah, medtem ko se bodo preglednice nanašale na proizvodne sektorje in tako nudile možnost izbire poklicne usmeritve.
Nedržavnim otroškim vrtcem bo za olajšanje njihove dejavnosti šlo 50 milijonov lir, medtem ko bodo gledališča, ki jim je priznan status primarnih deželnih ustanov na področju spektakla, prejela skupno 70 milijonov lir. Največji prispevek, v znesku 168 milijonov lir, pa je namenjen izdelavi inventarja umetniških, etnografskih, knjižnih, numizmatičnih in spomeniških dobrin v deželi.
Uspešen izlet Dijaškega doma v Celju
Kakih 70 gojencev, vzgojiteljev, sodelavcev in prijateljev Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel« se je predsinočnjim vrnilo s tridnevnega izleta vCelje. Bili so gostje tamkajšnjega Dijaškega doma, izlet pa jim je nudil priložnost ne samo za to, da so navezali osebne stike z dijaki in vzgojitelji te sorodne celjske ustanove, marveč tudi za spoznavanje zgodovinskih zanimivosti posavskega središča in za prikaz lastnih kulturnih prizadevanj.
Obisku spomenikov, muzejev in raznih ustanov v Celju in v Velenju je bil namenjen ves nedeljski dan. Predvčerajšnjim pa se je skupina tržaških učencev predstavila svojim vrstnikom z igro Sneguljčica in sedem palčkov. Igro so dvakrat izvedli v novem Kulturnem domu v Žalcu, ogledalo pa si jo je skoraj tisoč učencev.
Med predstavama so ostali izletniki obiskali Pionirski dom v Celju, v kate-remJe se<^e^ šolskega središča s celodnevno dejavnostjo. Delegacija tržaškega dijaškega doma z ravnateljem Edvinom Švabom na čelu, v kateri so bili tudi predstavniki nekaterih tržaških italijanskih šol (to so šole Vasari, Saba in Duca d Aosta, ki sodelujejo pri igri Sneguljčica in sedem palčkov), je obiskala celjskega župana, popoldne pa so si izletniki ogledali moderno šolsko središče v Žalcu. Sprejem je bil nadvse prisrčen in topel ter poln vzajemnih vabil po še plodnejših nadaljnjih stikih in prijateljskem sodelovanju. V tem okviru je celjski Pionirski dom sprejel vabilo za gostovanje pri nas in bo že v petek, 19. decembra, gost tržaškega Dijaškega doma Srečko Kosovel, kjer se bodo celjski gojenci predstavili z otroško igro.
F nedeljo, 14. t. m., na pobudo Odbora za jamstvo mesta
Pohod po Osapski dolini v znak protesta proti termoelektrarni
Odbor za jamstvo mesta priredi v nedeljo, 14. decembra, pohod po Osapski dolini. Organizatorji želijo s tem netekmovalnim pohodom razkazati prisotnim naravno lepoto krajev, ki bi jih načrtovana termoelektrarna družbe ENEL popolnoma uničila.
Udeleženci se bodo ob 9. uri sestali na križišču ceste, ki pelje proti Osapski dolini, in pokrajinske ceste pri Farnedih. Odhod bo ob 10. uri. Udeleženci bodo v približno dve uri trajajočem pohodu prehodili Osapsko dolino, Mačkolje, Dolgo krono in Stramar.
Čeprav je ta pohod, ki so ga prireditelji imenovali »pohod čaplje«, netek-movalnega značaja, bo Odbor za jamstvo mesta podelil prvim 500 udeležencem poslikano majico. 10 udeležencev, ki bodo prvi prispeli na cilj, prvih 5 žensk in vse skupine z najmanj 15 osebami pa bodo nagrajene s posebnim pokalom.
Kdor se želi pohoda udeležiti, se lahko prijavi pri Agenciji Ouadrifog-lio (Ul. S. Caterina 5), pri organizacijah Italia Nostra (Ul. Palmanova 5/a) in WWF (UL Venezian 27), ali pa kar na kraju srečanja. Vpisnina stane 3.000 lir.
Plačevanje davka na reklamne napise
Dne 31. decembra zapade rok za plačevanje davka za reklamne lepake in napise. Davek za leto 1987 je treba plačati pri okencih občinskega urada za reklamne napise AGIAP na Nabrežju Nazario Sauro 10/E ali pa s po-
štnim tekočim računom št. 162347, naslovljenim na isti naslov. Zamudniki bodo po koristnem roku plačali 100 odstotni dodatek, oziroma 70 odst. dodatek, v primeru da plačilo poravnajo do 30. januarja 1987.
Izlet slavistov po glagoljaški Istri
Slavistični društvi iz Kopra in Trsta prirejata v soboto, 13. decembra, zelo zanimiv izlet po glagoljaški Istri. Društvi krijeta stroške za strokovno vodstvo in deloma za avtobus.
Tržaški udeleženci se bomo z osebnimi avtomobili peljali do Kopra, kjer je zbiranje ob 9. uri na stari avtobusni postaji. Nadaljevali bomo vožnjo z avtobusom skozi najpomembnejše postojanke te naše preteklosti. Postanek za kosilo bo v Humu, povratek v Koper pa je predviden za 17. uro.
Izlet ni namenjen samo slavistom, ampak vsem, ki jih zanima tako zgodovina kot arhitektura te naše manj znane preteklosti. Vabljeni so tudi ravnatelji, saj bi bilo zelo primerno prirediti tak strokovni izlet tudi za študente.
Prijaviti se je treba danes ali jutri na telefonsko številko ZSKD 767303.
Štipendije za obiskovanje Zavoda združenega sveta
Vsedržavna komisija Zavodov združenega sveta je razpisala štipendijski natečaj za dijake iz Italije, ki bi radi obiskovali omenjeni zavod. Gre za skupnih 39 štipendij, 30 od teh pa je namenjenih zavodu v Devinu. Z ozirom na državni prispevek za tovrstne štipendije pa je njihovo število spremenljivo.
Štipendijski natečaj je namenjen dijakom tretjega letnika višjih šol, katerih starost se suče med 16. in 17. letom in pol. Edini pogoj za vpis na natečaj je zadovoljivo znanje angleškega jezika. Statut Zavodov združenega sveta predvideva dveletni študij, po katerem dijaki dobijo diplomo, ki je veljavna za vpis na katerokoli univerzo v državah, ki priznavajo veljavo Zavodov združenega sveta.
Posebna meddeželna komisija bo opravila selekcijo vseh prijavljenih dijakov, nakar se bo podobna selekcija odvijala v Rimu. Prošnje je treba poslati na sedež Vsedržavne komisije v Rimu, (Piazza Borghese, 3), najkasneje do 15. marca prihodnjega leta. Izid natečaja bo objavljen po 15. juniju 1987.
Drevi v Saležu občni zbor KD Rdeča zvezda
V telovadnici osnovne šole Lojze Kokoravec-Gorazd v Saležu bo drevi ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor KD Rdeča zvezda. Pregledali bodo in ocenili dveletno dejavnost mladega odbora, ki mu predseduje Rado Milič ter bodo začrtali smernice delovanja novega odbora.
Ravnatelj ENEA Pistella sinoči sklenil prvi del konference »Znanost v Evropi«
EUREKA - tehnološki vlak za 21. stoletje
»Eureka!« (po slovensko pravzaprav »hevreka«), je vzklikal znameniti antični matematik, fizik in izumitelj Arhimed, ko je kaj posebnega doumel, odkril ali izumil. Govoril je pač staro grščino, ki je v njegovem času bila približno to, kar je danes angleščina, se pravi mednarodni jezik izobražencev. V stari grščini »eureka« namreč pomeni isto kot »našel sem«. Toda »eureka« (pravzaprav EUREKA) pomeni danes tudi nekaj drugega, saj je kratica za »European rese-arch coordinating agency«, po naše »Evropska koordinacijska agencija za raziskave«. Gre za najnovejšo in najdrznejšo pobudo, s katero Zahodna Evropa skuša odgovoriti svojima največjima tekmecema v znanstvenem in tehnološkem raziskovanju, Japonski in predvsem ZDA.
O tej pobudi je bil sinoči govor na mednarodni konferenci »Znanost v Evropi«, ki poteka od ponedeljka v tujski hiši miramarskega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Grljanu. Tako rekoč obvezno je bilo, da se je z obravnavanjem te teme zaključil prvi del posveta, v katerem so izvedenci svetovnega slovesa skušali ugotoviti, kakšno je »zdravstveno stanje« zahodnoevropske znanosti in tehnologije, kajpak v primerjavi z dosežki tekmecev. Predavatelj je bil ravnatelj Italijanske komisije za jedrsko in alternativne energije (ENEA) prof. Fabio Pistella, ki sicer zastopa Italijo v Svetu visokih predstavnikov pri EUREKA, se pravi v najpomembnejšem strokovno-upravnem organu te ustanove.
EUREKA je še v povojih, saj se je rodila lanskega julija v Parizu. Za njeno ustanovitev se je prva zavzela Francija, k njej pa so do danes pristopile poleg vsehdržav članic EGS še Švica, Avstrija, Švedska, Norveška, Finska, Turčija in Islandija, medtem ko se Jugoslavija in Kanada (doslej) brez uspeha poteguje-
ta za vstop. Kot je rečeno v hannoverski deklaraciji iz lanskega novembra, njen cilj je, da »z okrepljenim sodelovanjem med podjetji in znanstvenimi ustanovami na področju visokih tehnologij omogoči večjo produktivnost in konkurenčnost evropskim industrijam in gospodarstvom na svetovnem trgu«. Nosilci sodelovanja naj bi bila podjetja iz različnih držav, ki naj bi ob podpori vlad združila svoje napore v izpeljavi konkretnih projektov, in sicer na naslednjih področjih: informacijska in komunikacijska tehnologija, robotika, novi materiali, proizvodna tehnika, biotehnologija, morska in laserska tehnika ter tehnike za varstvo okolja in promet.
EUREKA je nastala kot odgovor na ameriško Strateško obrambno pobudo (SDI), se pravi na Reaganov »vesoljski ščit«, čeprav za razliko od slednjega naj bi se ne spuščala na vojaško področje. Pozdravili so jo kot »tehnološki vlak za 21. stoletje«, s katerim naj bi Evropa zmanjšala tehnološki zaostanek za ZDA in Japonsko in s tem tudi nevarnost naraščajoče tehnološke odvisnosti. Gre za pretiravanje? Prof. Pistella meni, da so prvi rezultati spodbudni. V okviru EUREKA je že steklo 72 projektov, katerih uresničitev bo zahtevala naložbe za 4 tisoč milijard lir v petih letih. V kratkem (na četrti ministrski konferenci za EUREKA, ki bo 17. t. m. v Stockholmu) bodo odobrili še 40 do 50 novih projektov, za kar bo naloženih nadaljnjih 1.500 milijard lir (vedno v petih letih). Po mnenju prof. Pistelle program vzdrži primerjavo z ameriškim SDI, seveda če ostanemo v mejah izkoriščanja znanstvenega in tehnološkega raziskovanja v miroljubne namene. Res je, da so v raziskave za izdelavo »vesoljskega ščita« ZDA investirale nekaj desetkrat večje vsote, toda SDI bi
se naposled lahko izkazala kot manj perspektivna in učinkovita.
V nevezanem pogovoru smo prof. Pistello povprašali, ali Jugoslavije res ne pripuste k EUREKA iz političnih razlogov, kot bi se dalo sklepati npr. iz izjave, ki jo je novembra 1985 dal zahodnonemški zunanji minister Genscher. Po njegovem to ni pravilna razlaga. Jugoslavija naj bi bila izključena predvsem zato, ker ni razvila zadovoljivih in dovolj kakovostnih oblik tehnološkega sodelovanja z nobeno zahodnoevropsko državo. Povedal je, da bi kljub temu lahko bilo kako jugoslovansko podjetje soudeleženo pri posameznih projektih EUREKA, in pristavil, da je Italija vsekakor naklonjena sprejemu Jugoslavije vanjo.
Včeraj je na grljanski konferenci tekla beseda tudi o drugih področjih znanstvenega in tehnološkega raziskovanja. Prof. Bonnet iz Evropske vesoljske agencije je povedal, kako si Evropa prizadeva, da bi dohitela ŠZ in ZDA v raziskovanju vesolja. Prof. Set-ti je govoril o astronomiji s prizemskimi sredstvi. Dejal je, da je Evropa dokaj uspešna na področju optičnih teleskopov, medtem ko zaskrbljujoče zaostaja v radioastronomiji. Ravnatelj Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) prof. Shopper je potrdil, da evropska jedrska fizika in tehnologija ohranjata svetovno prvenstvo.
Danes se bo pričel drugi dvodnevni del posveta, v katerem bodo govorili o izraziteje političnih vprašanjih, predvsem o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vzhodom in Zahodom ter Severom in Jugom. Sodelovali bodo tudi predsedniki nacionalnih komisij za UNESCO vseh evropskih držav, vključno vzhodnih.
MARTIN BRECELJ
Protest staršev zaradi prehrane v vrtcih in šolah
Koordinacijski odbor staršev otrok, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole v tržaški občini, je te dni izdalo tiskovno sporočilo v zvezi s šolsko prehrano in posledicah jedrskega sevanja po černobilski nesreči. Svoj čas je isti odbor naslovil na pristojne urade vprašanje, ali so pri šolski refekciji upoštevali vsa navodila za pripravljanje neoporečne hrane, namenjene otrokom.
Tiskovno sporočilo se nanaša na srečanje, ki ga je koordinacijski odbor staršev imel te dni z občinskim odbornikom za šolstvo Tomizzo. Po mesecu dni, odkar je Odbor za informiranje o radioaktivnosti izdal prve uradne podatke o posledicah sevanja na nekatera živila, pa občinsko šolsko od-borništvo sploh ne razpolaga z konkretnimi podatki o prehrani, ki jo dobivajo otroci v vrtcih in šolah.
Koordinacijski odbor staršev zato zahteva, da občinska uprava poskrbi za redno nadzorovanje hrane namenjene šolskim ustanovam in da sestavi poseben odbor, ki naj bi v prihodnjih 3-5 letih sledil, v sodelovanju s KZE, raziskovalnimi instituti in Občino, poteku radioaktivnega onesnaževanja. Na podlagi podatkov pa naj bi v šolah in vrtcih primerno spreminjali in prilagajali jedilnik. Odbornik Tomizza je s svoje strani izrazil pripravljenost do takega sodelovanja; Koordinacijski odbor staršev pričakuje zato v kratkem prve otipljive rezultate.
Predsedstvo deželnega odbora o pogajanjih za nakup Aquile
Drevi se bodo za 24 ur ustavili vlaki
Val stavk v zdravstvu in prometu Pred bančnimi okenci še težave
Val stavk bo v prihodnjih dneh povzročil veliko težav na različnih področjih družbenega in gospodarskega življenja ter italijanskim državljanom skalil predbožično praznično vzdušje. Včeraj je po vsej Italiji stavkalo zdravstveno osebje KZE, vpisano v zvezni sindikat CGIL, CISL, UIL. V Trstu je bila stavka uspešna predvsem na ravni pomožnega osebja. Največ uslužbencev je prekrižalo roke v bolnišnicah na Katinari in pod Obeliskom, manj odziva pa je bilo v glavni bolnišnici. Njihovi ■ sindikalni predstavniki so za 18. december napovedali nov stavkovni dan, za tisti datum tudi napovedujejo ostrejše oblike boja. Včeraj so začeli s posebno obliko stavke tudi splošni zdravniki, ki bodo še v naslednjih devetih dneh zahtevali plačilo za preglede: 20 tisoč lir za pregled v ordinaciji, 30 tisoč lir za pregled na domu. V zvezi z njihovo obliko boja je že nastala polemika, saj je minister za zdravstvo napovedal, da bodo zdravniki morali vrniti denar, ki so ga na tak način zaslužili. Včeraj in danes stavkajo tudi biologi, kemiki, fiziki in živi-nozdravniki, ki so zaposleni v KZE. Ob pomanjkanju živinozdravniške službe je tudi v Trstu ostalo včeraj več ribarnic zaprtih, zaenkrat pa ni vesti, da bi jih oblasti mislile nasilno vpoklicati na delo. Na področju zdravstva pa še ni vse: za jutri in v petek so napo-
vedali stavko še avtonomni sindikati zdravnikov.
Danes se ob 21. uri prične 24-urna stavka železničarjev, ki jo je po vsej državi oklicala federacija CGIL, CISL, UIL. Vodstvo Železnic svetuje potnikom le nujna potovanja in pa pozornost na oglase, ki jih bo z vsemi pojasnili o alternativnih vožnjah z avtobusi nalepilo na vidnih mestih železniških postaj. V Trstu bodo avtubusi za Benetke in druge bližnje kraje odpotovali iz Ulice Flavio Gioia, več vlakov, med katerimi onega za Pariz, pa so ukinili. Težave so danes v Italiji tudi z
letali, na katerih so prekrižali roke stevardi, vpisani v vsedržavne sindikate. Računajo, da bodo letališča v Rimu in Neaplju povsem ohromljena.
Za 19. december so napovedali stavko državni uslužbenci, 22. decembra pa bo stavkalo osebje poldržavnih ustanov. Še vsaj do petka se bodo nadaljevale razčlenjene stavke bančnih uslužbencev, tudi na šolah se bodo posledice razčlejene stavke poznale še dva dni. Za prihodnji teden je napovedana tudi ostra stavka avtoprevoznikov, kar bi v predprazničnih dneh lahko povzročilo velike težave v oskrbi s svežo hrano.
Morda že danes zjutraj bodo rešene osrednje težave z upepeljevalnikom. Minister za ekologijo De Lorenzo, ki se je mudil včeraj v naših krajih, je županu Staffieriju izrazil svojo popolno razpoložljivost, da podaljša rok, ki ga predvideva vsedržavni protiones-naževalni zakon za preureditev podobnih naprav. Prav pred nevarnostjo, da bi upepeljevalnik na griču Sv. Pantalejmuna moral z novim letom ukiniti obratovanje, je družba Saspi, ki upravlja obrat, poslala 23 uslužbencem obvestilo o odpustu. Obvestilu je sledila tridnevna stavka in za Tržačane so se začele velike težave s smetmi. Položaj se je v noči od petka na soboto še poslabšal, saj so morali upepeljevanje za več ur prekiniti zaradi tehnične okvare. Za konec tedna je upepeljevalnik deloval neprekinjeno, včeraj zjutraj pa so ga izključili zaradi skupščine uslužbencev, ki je trajala od 10. ure do 14.30. V tem času se je na odlagališčih zbralo več tisoč stotov smeti, tako da so imeliobčinski smetarji spet težave z odlagajanjem. Popoldne sploh niso delali, ker so imeli na svojem parkirišču 22 polnih tovornjakov.
Toda težave (vsaj tiste izhodiščne) se bodo predvidoma rešile še danes. Deželna tehnična komisija je namreč včeraj odobrila sklep tržaškega občinskega sveta, da najame 2 milijardi lir posojila za posodobitev upepeljevalni-
Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine se je med pogajanji za prodajo žaveljske čistilnice Aguila zavzemal predvsem zato, da bi ohranil to proizvodno strukturo, ki je pomembna ne le za Trst, pač pa za vso deželo. Tako piše v sporočilu, ki ga je včeraj izdalo predsedstvo deželnega odbora z jasnim namenom, da bi odgovorilo na nekatere kritike v zvezi s pogajanji za prodajo Aguile.
Deželni odbor je podprl izbire ministrstva za industrijo v okviru vsedržavnega načrta v tem sektorju. Izjave družbe Transoil, po katerih naj bi Dežela izbrala novega lastnika čistilnice pred junijskim sporazumom s sindikati, so zato brez vsake podlage, poudarja sporočilo. Izvedenci ministrstva so ugotovili, da sta družbi Sasea in CEI-Sud najbolj primerni za nakup čistilnice; družba Transoil in še neko drugo podjetje sta izpadla iz "boja" za nakup Aguile že po prvem krogu preverjanj. Šele nato je bila izbrana za bodočega lastnika čistilnice družba CEI-Sud. Deželni odbor je torej vedno deloval v skladu z usmeritvami ministrstva za industrijo in v tem pogledu tudi prevzel svoje obveznosti, zaključuje nota predsedstva deželnega odbora.
Protest študentov pred francoskim konzulatom
Tržaški študenti in dijaki bodo danes s tiho manifestacijo pred sedežem francoskega konzulata v Trstu (v Ul.
ka, tako da bo družba Saspi lahko čimprej začela z deli. Minister De Lorenzo se je ugodno izrekel za podaljšanje roka, kaže torej, da večjih težav ni. Manjka le uradni podpis ministra oziroma deželnega odbornika Bombena pod odredbo o podaljšanju dovoljenega roka. Dokler ga družba Saspi nima črnega na belem, ne prekliče odpustov, uslužbenci pa se bodo zato ponovno zbrali danes zjutraj na skupščini. Po zagotovilih občinskega odbornika Orlanda naj bi do tega uradnega dokumenta prišlo že sinoči, najkasneje pa danes zjutraj. Nanj težko čakajo prizadeti uslužbenci kot tudi vsi Tržačani.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu KONCERT TRIA STEFANATO, BARTON, PETRACCHI - violina, klavir, kontrabas.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
- Openski glasbeni večeri v petek, 12. t. m., ob 20.30 koncert "Prečna flavta v glasbi današnjega časa". Izvaja duo POGGI- PADOVA - flavta in klavir.
Moški pevski zbor TABOR prireja v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT POBRATENIH ZBOROV. Sodelujejo pevci iz Branika, Trbovelj, Prevalj in iz Pliberka.
Einaudi 3) počastili spomin francoskega študenta Malika Oussekinea, ki je bil žrtev policijskega nasilja v Parizu, in obenem izrazili svojo solidarnost francoskim študentom. Univerzitetni študenti in višješolci se bodo zbrali pred konzulatom ob 16. uri, prisoten pa bo tudi pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli. V spomin na ubitega študenta bodo položili ob poslopje konzulata spominski venec. Tiho manifestacijo prirejata Liga študentov in Liga višje-šolcev, ki sta pozvali univerzitetne docente in profesorje slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol naj se udeležijo protesta.
■ Deželni šolski urad obvešča, da sta od 3. decembra dalje na oglasni deski Urada razobešena prednostna lestvica in seznam habilitiranih rednega natečaja za profesorje telesne vzgoje na slovenskih višjih srednjih šolah (razred XXXV).
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Giustina Bisin vd. Bogateč
Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 12. uri s pokopališča v Nabrežini in ob 12.15 pred vaškim spomenikom v Križu.
Žalostno vest sporočajo hči Pieri-na, sin Nino z ženo Ude, vnuki Luci-ano z Ondino, Milena z Zdenkom, Tanja z Nereom, pravnuki Andrej, Alex, Daniela, Kristina, Marco in Cristian.
Trst, 10. decembra 1986
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Dne 7. decembra, nas je zapustila
Angela Cante vd. Longhena
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Zgoniku.
Žalostno vest sporočajo hčerki Li-liana in Carmen, vnuki Alessandro in Rossana, brat Giuseppe in drugo sorodstvo.
Trst, 10. decembra 1986.
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
Učno in neučno- osebje osnovne šole Oton Župančič izreka globoko sožalje prof. Klavdiju Grbcu ob težki izgubi očeta.
Ena tatvina uspela, druga ne
V Trstu so tatvine skoraj na dnevnem redu domače črne kronike. Policijski agenti so včeraj zabeležili dve: ena je uspela, druga pa ne.
Malo pred opoldanskim zaprtjem draguljarne Preziosita v Ul. Roma 7 je lastnica 57-letna Itala Melis iz Ul. Franca 16 opazila, da je iz enega od številnih predalčkov, v katerih ima spravljene prstane, zmanjkalo sedem prstanov z dragimi kamni. Njihova vrednost presega poldrugi milijon lir. Policistom, ki jih je priklicala na kraj, je povedala, da je ukradene jrstane v soboto pokazala ženski, ki se je zanimala za nakup teh predmetov. Zenska si jih je ogledala in nato zapustila trgovino ne da bi karkoli kupila. Lastnica domneva, da je prav ta ženska zmaknila dragocenosti.
Osebje veleblagovnice Coin je včeraj pri izhodu zaustavilo 48-letno jugoslovansko državljanko Enido Harbaš. Harbaševo je izdal alarmni zvonec ob izhodu, ki je začel nenadoma zvoniti, ko je hotela Jugoslovanka zapustiti trgovino. Med pregledom je osebje ugotovilo, da je Harbaševa nagrabila vrsto blaga (za skupno 362 tisoč lir vrednosti) ne da bi ga plačala.
Obisk ministra za okolje De Lorenza k izviru Timave
Minister za okolje Francesco De Lorenzo je bil včeraj na obisku v naši Pokrajini. Zjutraj si je ogledal območje izvira Timave, kjer so mu orisali načrt za valorizacijo tega predela. Arh. Berni, avtor načrta, je poudaril, da gre za pomembno območje, in to ne samo zaradi izredne naravne lepote. Tu naj bi uredili Park, namenjen prostemu času, sprehodom, naturalističnim opazovanjem, kasneje pa bi lahko tudi izkopali del območja, ki da je iz arheološkega vidika nadvse Pomemben. Po mnenju izvedencev naj bi samo nekaj metrov pod zemljo utegnili najti ruševine rimskih vil in celo nekega samostana. Govor je bil seveda tudi o finančnih sredstvih za realizacijo načrta, za katera so bile ustrezne prošnje že naslovljene na deželno upravo in na ministra za okolje v prejšnji vladi posl. Zanoneja.
Minister De Lorenzo je obljubil svoje zavzemanje za realizacijo načrta tudi glede na dejstvo, da je bilo leto 1987 proglašeno za evropsko leto okolja, opozoril Pa je tudi na možne težave zaradi pomanjkanja zakonskih instrumentov in ker je bilo zajrrobleme okolja doslej namenjenih premalo sredstev.
V	Stivanu je ministra pričakal nabrežinski župan Brezigar, ki je med drugim omenil vprašanje onesnaževanja Timave in v tej zvezi obžaloval, da ni bilo mogoče organizirati srečanja z ministrom za okolje SR Slovenije, da bi se tega Problema skupno lotili.
V	popoldanskih urah je minister De Lorenzo obiskal še Laboratorij za morsko biologijo in Miramarski morski park.
Na sliki minister De Lorenzo s predstavniki oblasti med ogledom območja pri izviru Timave.
Minister De Lorenzo zagotovil svoje posredovanje
V Trstu verjetno še nekaj dni težave z odvažanjem smeti
Ob Miklavžu so v KD Vigred pripravili igrico o ribicah
Miklavž je konec preteklega tedna z zadnjimi obiski končal svoje popotovanje po naših krajih. S knjigami, igračami, slaščicami in drugimi predmeti je obdaril najmlajše. Po otroških vrtcih, osnovnih šolah in v številnih naših društvih so mu pripravili lepe sprejeme, na katerih so prišli na svoj račun ne le otroci, pač pa tudi starši, babice in dedki.
V Šempolaju je pripravilo miklavževanje domače kulturno društvo Vigred. Pred Miklavževim prihodom so otroci uprizorili igrico o ribicah, ki so hotele tako bleščeče obleke, kot zvezde na nebu. V pljuskanju valov jim je lepa vila izpolnila željo: ribe so postale res bleščeče, a so se morale pri tem odreči govoru.
Na sliki: prizorček iz igrice o ribicah v ŠD Vigred v Šempolaju.
Miklavžev obisk tudi v Rojanu
Miklavž je obdaril tudi učence osnovne šole »Bazoviški junaki« V Rojanu, ki so ga sprejeli z velikim veseljem. Njemu in staršem na čast so zapeli več pesmi in zaigrali igrico V razredu. Na koncu pa so se z radodarnim gostom postavili pred fotografa.
Srečanje 30-letnikov v Repna
Tridesetletniki in njihove vrstnice so se v soboto zbrali v rastavraciji Volnik v Repnu, da bi spomine na skupna mlada leta povezali z načrti za prihodnost. Takole so se nastavili pred objektiv, nato pa ob pesmi in plesu vztrajali vse do zgodnjih jutranjih ur.
razne prireditve
GUBČEVI DNEVI ob 20-letnici smrti Ivana Grbca: DOM JAKOB UKMAR
priredi v soboto, 13. t. m., ob 18. uri OTVORITEV RAZSTAVE O ŽIVLJENJU IN DELU I. GRBCA; KD IVAN GRBEC priredi v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri SLAVNOSTNO PROSLAVO. Vabljeni!
KD F. Prešeren - Boljunec vabi v petek, 12. t. m., ob 20.30 v društveno dvorano gledališča F. Prešeren na VEČER DIAPOZITIVOV Sonje GREGORI na temo OD SEVILLE DO BARCELONE PO SONČNI ŠPANIJI.
KD F. Venturini vabi v nedeljo, 14. t. m., ob 17. uri v Kulturni dom F. Prešeren v Boljuncu na novo predstavo FOLLIES 87 s čarodejem VIKVJEM. Pomagala mu bosta čarodeja VAN VEOS in ROSINI.
V nedeljo, 14. t. m., bo predstavila v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto, 12 svojo diplomsko nalogo, ki nosi naslov FAMIGLIE E TERREN1 Dl BARCOLA FRA IL '700 e 1'800, dr. Elisabetta NAVARRA. Predavanju bo sledila diskusija. Začetek ob 18. uri.
čestitke
Mamici Kseniji in očku Sandiju čestitamo in voščimo vso srečo za malega TADEJA, študijske prijateljice.
šolske vesti
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih danes, 10. t. m., ob 18. uri za: 1. A, 3. B, 4. v. g. in 5. A; ob 19.30 za: 1. B, 3. A, 4. B, 1. ki. 1.; 12. t. m. ob 18. uri za: 2. A, 5. B, 1. C in 2. ki. L; ob 19.30 za: 2. B, 4. A, 3. ki. 1. in 5. v. g.
Obvestilo IRRSAE tečajnikom načrta vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju. V petek, 12. t. m„ ob 16.30 bo na sedežu IRRSAE, Ul. Cantu 10 sestanek delovne skupine, ki obravnava govorne motnje in težave dvojezičnih otrok z mentorjem prof. Leljo Rehar - Sancin.
Potovalni urad AURORA
vabi na prijetno
SILVESTROVANJE
v ZAGREB
HOTEL INTERCONTINENTAL
od 29. decembra 1986 do 1. januarja 1987.
Cena 265.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
FRANKO VECCHIETj MARKO KRAVOS in MATJAŽ KMECL
dajejo v teh dneh na svetlo likovno-literarno knjigo SREDOZEMLJE.
Ker bi radi avtorji čimprej zvedeli, s kakšnim uspehom so se trudili, Vas prisrčno vabimo na srečanje z njimi in na priložnostni kozarec rujnega.
Nasvidenje v naših prostorih jutri, 11. t. m., ob 18. uri.
Tržaška knjigarna in TK galerija
Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu
kino
.^SSKO
"GLEDALIŠČE V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič
danes, 10. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v RICMANJIH
v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v BORŠTU
KD RDEČA ZVEZDA
vabi na
REDNI
OBČNI ZBOR
ki bo danes, 10. t. m., ob 20. uri v osnovni šoli v Saležu.
gledališča
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča vse tiste, ki bi se odzvali na literarni natečaj Pokrajine, naj pošljejo svoje prispevke na naslov: Provincia di Trieste, Tajništvo predsedstva pokrajinske uprave, Natečaj "Božič: praznik za vse?", Trst - Ul. Geppa 21. Rok za dostavo prispevkov zapade 13. decembra.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo jutri, 10. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Podporno društvo v Rojanu prireja 13. t. m., ob 18. uri v Ul. Apiari 31 družabno srečanje. Vabljeni člani in prijatelji.
Krožek mladih komunistov vabi na ples z ansamblom LADY KILLER, ki bo v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Draga Tršarja - skulpture, bron in keramika.
V	galeriji Cartesius bo do 12. decembra odprta razstava tržaškega slikarja LOJZETA SPACALA.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo do 17. t. m. razstavljal svoja dela tržaški slikar RENATO ARIOS1. Otvoritev danes ob 18. uri.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - razstavlja do 13. t. m. svoja dela slikar ARMANDO SCHILLANI.
Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vid-
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
SKLICUJE
na podlagi 6. člena pravil
12. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 11. decembra 1986, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v GREGORČIČEVI DVORANI V TRSTU, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora,
2.	obračun in proračun,
3.	poročilo nadzornega odbora,
4.	razno.
včeraj-danes
VERDI
Danes ob 20. uri (red E/H) sedma predstava Bellinijeve opere NORMA.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Teatro Regionale Toscano predstavil delo S. Becketta FINALE Dl PARTITA z R. Rascelom in W. Chiarijem. Režija G. Di Leva. V abonmaju odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406).
Od 12. do 14. t. m. bo na sporedu delo G. B, Shawa NON SI PUO' MAI SAPE-RE. Nastopajo Ernesto Calindri, Olga Villi, Luigi Pistilli, Antonio Fattorini, Patrizia Milani. Režija - Lamberto Pug-gelli. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Od jutri, 11. do 21. t. m. bo na sporedu J. Topolovo delo UN'ORA D'AMORE. Režija - Francesco Macedonio. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti ali uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 11. t. m., ob 19.30 in v petek, 12. t. m„ ob 20. uri: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Stanislav Wislocki.
Mala dvorana
Danes, 10. t. m. ob 10. in 12. uri: GLEDALIŠKI KULTURNI DAN.
Danes, lO. t. m., ob 19. in 21. uri: OD RIA DO LA PAZA - PredavanjeEmila Zavadlava.
Srednja dvorana
V Srednji dvorani in Mali dvorani bodo jutri, 11. in 12. decembra predvajali celovečerne filme GEORGA WILHEL-MA PABSTA (Zahodna fronta 1918, Pandorina skrinjica 1930, Tovarištvo 1931, Skrivnost neke duše 1926).
Okrogla dvorana
Jutri, 11. in v petek, 12. t. m., ob 20. uri: SVETLOBA MATERNICE - Akcija v polju znakovnih sistemov.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul delllstria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ARISTON - 16.30, 21.30 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 127'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Luna di mlele stregata, kom., ZDA 1986, 110'; r. Gene Wilder; i. Gene Wilder, GUI Rad-ner.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Misslon, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
PENICE - 17.00, 22.15 II ragazzo del pony express, kom., It.1986; r. Carlo Cotti, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Per favore ammazzatemi mia moglie, kom., ZDA 1986, 94'; r. Jim Abrahams, David in Jerry Zucker; i. Bette Midler, Danny De Vito.D
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 I sognl ol-tragiosi dl Daniel, por. □ □
NAZIONALE II- 16.00, 22.15 The Hit-cher - La Lunga strada della paura,
dram., ZDA 1986, 97'; r. Robert Har-man; i. Rutger Hauer, Jennifer Jason Leigh, □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Accade-mia militare, kom., ZDA 1985, 100'; r. B. Convy; i. Chris Lemmon, Lloyd Bridges.
EDEN - 15.30, 22.00 Fantasex per curve sconvolgenti, □□
Danes, SREDA, 10. decembra
SMILJAN
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 13.21 in zatone ob 1.30.
Jiitri, ČETRTEK, 11. decembra
DANIJEL
PLIMOVANJE DANES: Ob 5.25 najvišja 39 cm, ob 12.37 najnižja -25 cm, ob 18.09 najvišja 3 cm, ob 23.11 najnižja -19 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 8,9 stopinje, zračni tlak 1026,6 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Dorligo, Alberto Dorligo, Francesca Bottai, Deborah Giacomini, Carolina Del Mistro, Gabriele Ulcigrai, Matteo Dibiaggio, Walter VVidmann, Nicole Benussi, Claudio Asca-ni, Martina Richiardi.
UMRLI SO: 81-letna Palmira Valle, 85-letni Daniele Grbec, 87-letni Francesco Vozza, 88-letni Fortunato Cavi, 64-letni Fedele Berardengo, 89-letna Teodora Li-biani, 78-letna Leonilda Tosgues, 81-let-na Maria Penzo, 65-letni Rodolfo Harej, 68-letna Maria Bertini, 54-letni Renato Collini, 62-letna Adele lugovaz, 74-letni Cornelio Paulin, 93-letna Giuditta Ga-bas, 84-letni Antonio Lesica, 86-letna Valena Vascotto, 71-letni Federico Colja, 68-letni Giuseppe Lavarone, 73-letni Gi-netto Farci, 79-letna Olga Potocco, 51-letna Gemma Tremuli, 65-letna Gigliola Gentilomo, 82-letni Giuseppe Calz, 70-letni Mario Milani, 64-letni Giovanni Moratto, 78-letna Vittoria Polese, 67-let-na Giovanna Runcio.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120’; prod. Walt Disney.
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 16.00, 21.40 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
LUMIERE FICE -16.30, 22.00 Antarctika, pust., Jap. 1985, 97'; r. Koreyoshi Kura-hara; i. Ken Takakura, Tsuneiuko Wa-tase.
VITTORIO VENETO - 15.15, 22.15 Ali-ens scontro finale, fant., ZDA 1986, 120’; r. James Cameron; i. Sigourney Weawer, M. Biehn.
RADIO - 15.30, 21.30 Orgasmic Love,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za 3-dnevni izlet na Krško in v okolico, ki bo 31. t. m. ter 1. in 2. januarja 1987. Za informacije tel. 827528.
mali oglasi
NUDIM LEKCIJE iz latinščine. Tel. v večernih urah na št. 231914.
OTROŠKE SMUČI rossignol, 160 cm z vezmi tyrolia 80, prodam za 90.000 lir. Tel. na št. 52277 v večernih urah.
DRUŠTVO išče v centru ali okolici Trsta prostor za sedež, tudi potreben obnovitvenih del. Tel. 040/763856 v jutranjih urah.
V DOLINI na št. 232 je odprl osmico Cunjo. Toči belo in črno vino.
PRODAM akacijeva drva in kole za trte. Marko Žniderčič, števerjan, Valerišče 19. Tel. v jutranjih ali večernih urah na št. 0481/884161.
OSMICO je odprl Slavko Novak, Mač-kolje - Križpot. Toči belo in črno vino.
IŠČEM V NAJEM hišo ali stanovanje na Opčinah ali v okolici Opčin, ne glede na ceno. Tel. 228390.
OBRTNIŠKO PODJETJE išče vajenko, staro 15/16 let za takojšnjo zaposlitev. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vajenka".
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
PRODAM dve nezazidljivi zemljišči v okolici Bazovice. Cena po dogovom. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nezazidljivo zemljišče ".
PRODAM fiat 500. Interesenti naj tel. na št. 212988.
NA NEDELJSKI tekmi Jadrana sem v ženskem WC izgubila prstan - drag spomin. Najditelja prosim, naj telefonira na št. 229495. Nagrada.
RAD SMUCAS?
Pohiti imamo še nekaj mest za zimo vanj e
Tel. 744249
menjalnica			9. 12. 1986
Ameriški dolar		1377,—	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		690.75 .	Švicarski frank 			 824.—
Francoski frank		209.50	Avstrijski šiling			 97.90
Holandski florint		610.50	Norveška krona 			 180.50
Belgijski frank		32.50	Švedska krona			 197.—
Funt šterling		..	1960,—	Portugalski eskudo ..		 8.60
Irski šterling		.. 1860.—	Španska peseta			 9.70
Danska krona		180.50	Avstralski dolar 			 850.—
Grška drahma 		9.30	Debeli dinar			 2.60
Kanadski dolar 		990.—	Drobni dinar			 2.50
			
			
			
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
ti in morje
vojko colja
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Določitev stanja na morju z Douglasovo lestvico valov
Pri našem obravnavanju varnostne problematike v pomorskem turizmu ne moremo mimo dejstva, da je pravilno razumevanje vremenske napovedi bistvene važnosti pred odhodom na morje in med križarjenjem. V glavnem lahko trdimo, da so našim starim dopustniškim kapitanom radijske vremenske napovedi jasne, saj so si z leti pridobili izkušenj, da jih znajo razvozlati. Težje je z nedeljskimi kapitani, ki se jim zdi odveč poslušanje vremenskih napovedi, in s tistimi, ki se prvič podajajo na nekoliko daljša križarjenja. Meteorološka napoved za pomorce se jim zdi skrajno zapletena, saj se srečujejo s termini, kot je jakostna stopnja vetra po Beaufortovi lestvici in s številkami ali s pridevniki izraženo stanje morja po Douglasovi lestvici. Večina zamenja ti lestvici, v glavnem so bile tudi napovedi krive za marsikatero zmedo. V zadnjem času pa tako italijanske kot jugoslovanske meteorološke napovedi skrbno pazijo, da ne bi bilo več te zmede. Jakost vetra navajajo tako v številkah po Beaufortovi lestvici, stanje morja pa opisujejo.
Tokrat bomo spregovorili o lestvici, ki jo je pred 60 leti sestavil kapetan britanske mornarice Douglas. Pri tem bomo v oklepaju navajali tudi italijanske izraze.
Podobno kot pred njim Beaufort je tudi Douglas začel svojo lestvico z 0 za mirno morje (calmo). Pri takem stanju ni treba dodajati ničesar, saj je lahko vsakomur jasno, da je morje gladko kot ogledalo in si takega želijo vsi lastniki malih gliserjev.
1.	stopnja - skoraj mirno morje (qu-asi calmo) nam prikazuje rahlo nakodrano morje z valovi do 10 centimetrov višine, kar je značilno za anti-ciklonalno vreme ob vetru s kopnega. Tako stanje je kot nalašč za male lahke jadrnice in za nedeljske kapitane.
2.	stopnja - malo valovito morje ( poco mosso) je prav tako značilno za anticiklonalno vreme z valovi do 50 centimetrov. To je v bistvu naš jadranski maestral, ko se vrhovi valov že lomijo in se penijo na dobršnem delu morske gladine. V takih pogojih manj-
ši motorni čolni raje ostajajo ob privezu, prav tako manjši gliserji in športne odkrite jadrnice z neveščimi jadralci. Za jadralce je pa to morje najidealnejše. Pol metra visoki valovi ob stabilizacijskem učinku jader kajutnim jadrnicam ne povzročajo nobenih težav.
3.	stopnja - valovito morje (mosso) je že značilno pri poslabšanju vremena. Valovi so visoki od 0,50 metra do
1,25	metra in se vsi penijo, veter nosi razpršeno peno v obliki dima z manjših površin. Kajutne jadrnice krajšajo jadra in skušajo doseči varni pristan, saj je nevarnost nadaljnjega poslabšanja. V še večjih težavah so kajutni gliserji, ki so razen redkih izjem primorani znižati hitrost in pluti kot izrivni čolni.
4.	stopnja - močno valovito morje (molto mosso) je že nevihtno morje z volovi od 1,25 metra do 2,50 metra, ki povzročajo težave tudi težkim ribiškim izrivnim čolnom. Manjše kajutne jadrnice bi že morale biti v pristanih, večje pa se lahko še upirajo morju, a ne morejo pluti po predvidenem kur-
5.	stopnja - razburkano morje (agi-tato) je za Jadran že ekstremna stopnja ob najhujših nevihtah južnega kvadranta, ko so zaradi dolge vodne poti valovi visoki od 2,50 metra do 4 metrov. V takih pogojih so v težavah tudi linijske ladje in trajekti, da sploh ne govorimo o turističnih plovilih.
6.	stopnja - močno razburkano morje (molto agitato) je v bistvu ekstremna stopnja za Sredozemlje. Tako morje občasno zabeležijo tudi na Jadranu. Valovi so visoki od 4 do 6 metrov, na morju so v bistvu le večje ladje, vse druge morajo poiskati varni pristan.
7.	stopnja - kipeče morje (grosso) je značilno za ogromne oceanske površine, kjer imata veter in morje dovolj vodne poti.
8.	stopnja - močno kipeče morje (molto grosso) z valovi od 9 do 14 metrov.
9.	stopnja - orkansko morje (tem-pestoso) je skrajna jakostna meja ob tropskih orkanih, ko so valovi visoki nad 14 metrov.
zu.
6. stopnja morja po Douglasovi lestvici je skrajna meja za Jadran in Sredozemlje
Voščilnica za Sklad
Z velikimi koraki se bližajo božični prazniki in vsi se želimo takrat spomniti naših dragih, znancev in prijateljev z napisanimi voščili.
Že tretje leto se v začetku decembra nabere na didaktičnih ravnateljstvih naših šol cela vrsta lepih voščilnic, ki jih za naš Sklad izdelajo pretežno osnovnošolci. To so voščilnice, ki v najrazličnejših tehnikah izražajo otroško dušo v odblesku bližajočih se praznikov.
Do takega sodelovanja osnovnošolskih otrok z našim Skladom pa lahko pride le, ko se z otroki trudijo njihovi mentorji-učitelji. Ponekod tisti za dodatne dejavnosti, drugod razredni učitelji. Letos se je tako mentorstvo pokazalo za še dragocenejše kot druga leta. Odborniki Sklada smo si nedavno na delovnem sestanku priznali, da smo mogoče letos, zaradi preobremenjenosti, nekoliko zanemarili po šolah propagando za naše voščilnice. Pa vendar! Prijetno nas je presenetilo, da smo jih tudi letos prejeli kar v velikem številu.
Približno tisoč voščilnic so za naš Sklad izdelali najmlajši. To nas je še posebej opogumilo, da ne bomo tako kmalu odnehali od svojih namenov.
Voščilnice so prišle od vsepovsod, celo z Goriškega. Če ne naštevamo vseh šol, je le zato, da bi katere ne pozabili. Vse, prav vse voščilnice pa so izbrano izdelane in opremljene z ovojnico in našim žigom.
Kdor želi, jih lahko dobi v Trstu v Tržaški knjigarni in pri Fortunatu, na Opčinah v trafiki pri cerkvi in v prodajalni časopisov Chessa, v Nabrežini v papirnici Terčon, v Bazovici v trafiki in v Gorici v Katoliški knjigarni in v knjigarni GISS.
V bitki proti avtizmu
O avtizmu, o tej najbolj čudni in zapleteni motnji otroštva, smo že pisali. Vendar ne bo odveč, če napišemo še povzetek o tem, kar je pred časom objavila angleška revija Newsweek.
Brian Pingree je bil lep otrok, a njegova mati je vedela, da je nekaj pri njem hudo narobe. Kot tri leta star otrok je sedel in se brezciljno gugal naprej in nazaj, nemeneč se za brate in sestre, ki so se igrali poleg njega. Ko je Carmen Pingree objela in poljubila svojega sina, je otrpnil in obrnil glavo stran. Zelo poredkoma je govoril, in ko je to storil, je bil njegov glas podoben robotovemu iz znanstvenofantastične zgodbe. Čeprav je znal odpirati zapahe in ključavnice z izredno lahkoto, je imel težave pri uporabi vilic.
Gospa Pingree je kasneje izvedela, da je Brian avtističen, žrtev najbolj čudne in zapletene motnje v otroštvu. Take otroške motnje, ki so si jo do nedavnega najbolj napačno razlagali tako zdravniki kot psihologi. V soglasju s klasičnim freudianstvom so avtizem razlagali kot težko čustveno bolezen, ki naj bi jo povzročilo materino podzavestno odklanjanje otroka. Nekateri izvedenci so menili, da so avtistični otroci nepopravljivo zaostali in so svetovali, naj bi bili oddani v kako ustanovo, medtem ko so drugi predlagali, naj bi na njih opravili lobotomijo, saj so bili po njihovem mnenju shizofreniki. Danes pa se večina specialistov strinja, da je avtizem nevrološka bolezen. In ker jo morajo šele popolnoma razumeti, razvijajo boljše - in bolj humane - načine obravnavanja avtizma, ki vključujejo tudi uporabo farmacevtskih preparatov.
(se nadaljuje)
današnji televizijski in radijski sporedi
X ram ____________________________
10.30	Nadaljevanka: Melissa (r. F. Durbridge, zadnji del)
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Dokumentarec o tkaninah
15.30	Inf. odd.: Biseri in divjaki
16.00	Film: Sogni d'oro (kom., It. 1981; r. Nanni Moretti, i. Miranda Čampa, Nanni Moretti)
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Sogni d'oro (2. del)
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Opera: Carmen (Georges Bizet, r. Lina Wertmuller i. Lucia Valentini Terrani, Luis Lima, Boris Martinovič, iz gledališčla San Carlo v Neaplju)
0.05 Filmske novosti
0.15 Športna sreda in dnevnik
f# RAI 2________________________J
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Mi in atom
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.05	Rubrika: Konformizem in sodobna kultura
18.20	Dnevnik - Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - La doppia vita di Ingrid
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nogomet: Inter - Dukla Praga
22.15	Dnevnik
22.25	TV serija: Atelier (3. epizoda)
23.30	Dnevnik
23.40	Film: La domenica della buona gente (dram., It. 1953, r. Anton Giulio Majano, i. Maria Fiore, Sophia Loren, Renato Salvatori)
[	RAI 3	j
13.00	Nadaljevanka: I miserabili (2. del)
14.00	Tečaj ruščine
14.25	Informativna oddaja: Jaz in številke
14.55	Simfonični koncert: skladbe Ma-urica Ravela z dirigentom Danielom Orenom
15.30	Variete: Speciale Dadaumpa
15.55	Izobraževalna oddaja o zgodovini
16.25	Podelitev Nobelovih nagrad (neposredni prenos iz Stockholma)
18.00	Podelitev nagrad Pirandello (neposredni prenos iz Normanske palače v Palermu)
19.00	Dnevnik
19.35	Rubrika: Rekordne ženske
20.05	Izobraževalna oddaja
20.30	Film iz niza Drobci prihodnosti: Poltergeist - Demoniache pre-senze (ZDA 1982, r. Tobe Hoo-per, i. Craig T. Nelson, Joberth Williams)
22.20	Znanstvena oddaja: Un pianeta ritrovato
23.25	Dnevnik
RTV Ljubljana_____________
9.00	TV Drama: Sedem ponudb (Franček Rudolf, rež. Franc Uršič, i. Marko Okorn, Nevenka Sedlar, Majda Potokar, Marjan Hlastac in drugi; posneto 1. 1976 v barvah)
16.50	TV mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroški program: Slovenske ljudske pravljice - Hudi muc pri Piršmanu
17.55	Otroška nad.: Zlata ribica (M. Dedakovič - A. Vajevec)
18.20	Znanstveno-tehnični film: Bogastvo in porušenje obalnega eko sistema
18.45	Risanka
19.00	Danes. Koroški obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film: MASH (ZDA 1970, r. Robert Altman, i. Donald Suther-land, Elliot Guld; oskar za scenarij prejel R. Larder Jr.)
22.05	Slavnostna podelitev Nobelove nagrade za mir
22.50	Dnevnik
j (*P) ~ TV Koper____	____
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program, vmes risanke
17.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST - Simpozij o letalskih prevozih v deželah Alpe Adria TRST - Mladi z obeh strani meje o incidentu v Tržaškem zalivu TRST - Podatki o boju proti Aidsu TRST - V Slovenskem klubu o zgodovini jazza
TRST - Razstavna dejavnost Društva slovenskih izobražencev
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Glasbena oddaja: Hamburger Serenade (r. Pupi Avati)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Knjižne novosti
22.35	Šport: Nogomet - EP
23.50	Nanizanka: I cavalieri del cielo
Jj CANALES
8.40	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tutti in famig-lia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Znan. odd.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Webster,
18.30	Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Buon Anno Musiča
23.90 Znanstvena oddaja: Big Bang, vodi Jas Gawronsky
23.45	Inf.odd.: Cadillac, vodi Cesare Cadeo
0.35 Nanizanka: L'ora di Hitchcock - Le formic-he del futuro
[	RETEOUATTRO |
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Špara forte, piti forte... non capisco (kom., It. 1966, r. E. De Filippo, i. M. Mastroi-anni, R. Welch)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, Mimi, Mas-ters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: La ragazza della salina (dram., It.-Nem. 1957, r. Franz Cap, i. Marcello Mastroianni, Isabelle Corey)
17.30	Nan.: Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie,
18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Matt Houston
23.20 Film: Un grande amo-re da 50 dollari (dram., ZDA 1974, r. Mark Ry-dell, i. James Caan, Marsha Mason)
1.35 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1________j
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder VVoman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La sfrana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Love mie Licia
20.30	Nagradna igra: OK! II prezzo e giusto
22.35	Rubrika: Controcot-rente
23.25	Nanizanke: La citta degli angeli, 0.25 Ser-pico, 1.20 Simon And Simon
(kujbM telepadova
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanki: Pagine della vita, 15.00 Seno-rita Andrea
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Foxfire
20.30	Film: Tenderly (kom., 1968, r. Franco Brusati, i. Virna Lisi, George Segal)
22.30	Film: Il giorno delLAs-sunta (kom., It. 1978, r. N. Russo, i. Tino Schi-rinzi, Leopolde Tries-te)
24.00	Film: La vedova alleg-ra (kom., 1934, r. E. Lu-bitsch, i. Maurice Che-valier, Jeanette Mac Donald)
L % TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glas. odd.: GTX Musič
17.45 Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Inf. oddaji: Sanita oggi, 20.40 Le associa-zioni dello shopping
21.40 Nan.: The Corruptors
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il šalotto di Franca
I teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Almanah: Raziskovanje in gibalne dejavnosti; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernegta repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek, Glasbeni mozaik; 13.20 Ce-cilijanka 1986; 13.40 Glasbene skice;
14.10	Čas in prostor: Gospodarska problematika; 14.40 Mladinski pas: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina; 16.30 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: flavtist Cveto Kobal in harfistka Jasna Corrado-Merlak; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za...; 10.40 Lokalne postaje; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Zbori; 18.30 S knjižnega trga;
19.00	Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Medigra; 19.50 Likovni odmevi;
20.00	Ura z Manuelom de Fallo; 21.05 Iz opere Figarova svatba; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Glasba;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.1'5, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 -
12.00	Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba;
16.15	Edig Galletti; 17.10 Bubbling; 18.33 Iz klasičnega repertoarja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jesensko dopoldne; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; vmes, podnevi in ponoči, glasba.
Normalna pobuda dveh goriških društev
Goriški zbor Seghizzi pel v Izoli pešaki GMG pa so šli v Novo Gorico
Kaj še čakajo na Občini in Pokrajini?
Goriški pevski zbor Cesare Augusto Seghizzi je v ponedeljek zvečer imel koncert v Izoli. V glavnem so prepevali pesmi skladatelja po katerem je zbor poimenovan. Zbor je vodil pevovodja prof. Montiglio. Z goriškim zborom je v ponedeljek zvečer v Izoli nastopil tudi en zbor italijanske narodnostne skupnosti z Reke. Gre za prvega serije skupnih nastopov goriških, istrskih in reških zborov, ki se bodo zvrstili v prihodnjih tednih in mesecih na obeh straneh meje. Goriški zbor Seghizzi namerava peti tudi v Pulju in na Reki.
Goriški pešaki, člani društva Grup-po Marciatori Goriziani, so v nedeljo v Novi Gorici sodelovali na pohodu, ki so ga priredili tamkajšnji športniki. Normalno nadaljujejo sodelovanje, ki so ga uvedli čez mejo.
Gre za dva čisto normalna obiska kul-turnikov in športnikov čez mejo. Za taka obiska kakršnih naša kronika beleži skoro vsak dan kar precej, oziroma ob skoro vsakem koncu tedna ter ob praznikih. Ker je teh obiskov čez mejo še in še, marsikdaj jih niti ne zabeležimo. Saj so postali nekaj običajnega v našem vsakdanu ob meji.
In vendar, v tem trenutku, gre za dogodka, ki presegata meje običajnega vsakdana.
Za goriške kulturnike zbora Seghizzi in športnike društva GMG sta bila obiska nekaj normalnega. Niti najmanj niso oboji pomislili, da je treba prekiniti stike s kulturniki in športniki z druge strani meje samo zaradi tega ker je v Tržaškem zalivu prišlo do tragičnega dogodka z gradeškim ribičem, ki je šel ribarit čez mejo.
Niti najmanj ni tem ljudem prišlo na misel, da bi v zasedi, v temnih ulicah, pod drevesi, pred mejnimi prehodi, počakali na posameznike, jugoslovanske državljane, ki so se prišli v Gorico pozabavat ob Andrejevanju, da bi jih pretepli. Seveda s premočjo, pobalinsko, v temi. Šli so na že dogovorjene obveze kulturnega in športnega značaja čez mejo, dobro vedoč, da se le tako ustvarja sožitje. Le z dogovori med navadnimi ljudmi, še bolj kot z dogovori na vrhu.
Zaradi tega postaja, tri tedne po dogodku, ki je sprožil val protestov in ogorčenja, že čisto nerealno, da Goriška občina ter Goriška pokrajinska uprava vztrajata, najbrž tudi zato ker vodilni v teh dveh organih ne vedo kako izvleči se iz zagate, pri prekinitvi odnosov s sosedno občino Novo Gorico ter republiko Slovenijo. Bolj realistični so bili pri Trgovinski zbornici, ko so povabili zastopnike Novo-
goriške gospodarske zbornice na otvoritev kmečkega sejma, ter tudi zastopniki Združenja čebelarjev, ki so povabili jugoslovanskega strokovnjaka na njihov posvet.
Kako pa s Trubarjevo razstavo? To so vendarle pripravljale tukajšnje slovenske ustanove, s strokovno pomočjo ljubljanskih znanstvenih ustanov. Odbornik za kulturne dobrine, ki je sicer obljubil odgovor na prihodnji seji Pokrajinskega sveta, je že na prejšnji seji dejal, da Pokrajinska uprava nerada daje pokroviteljstvo pobudam drugih ustanov. Odbornik pa se je zarekel, saj je konec prejšnjega tedna prav v palači Attems predstavil, prav s pokroviteljstvom Pokrajinske uprave, knjigo povedk v goriškem prostoru, ki ga je izdala zasebna go-riška založba. Sicer je odbornik dejal, da gre za izjemno pokroviteljstvo. Ta »izjemnost« pa velja samo za nekega skoro neznanega zbiralca starožitnos-ti Antona von Maillyja, ali pa bi veljala tudi za »nekega« bolj znanega Primoža Trubarja, ki ga častijo znanstveniki v jugoslovanskem, nemškem in italijanskem prostoru?
Prav bi bilo, da bi se nekateri pri nas zbudili in otresli nekakih nagnjenj odetih v plašč novodobnih križarjev.
Ob predvajanju v Kulturnem domu
Film, ki daje veliko misliti o vprašanju pomoči prizadetim
V sklopu niza filmov, ki jih predvaja goriški Kinoatelje v Kulturnem domu, smo prejšnji četrtek gledali nizozemsko delo Okus po vodi. Sam naslov seveda ne more povedati vsebine; največ si je lahko kdo predstavljal, da gre za turistični film v posezonski izvedbi. Šlo pa je za veliko bolj zapleteno vprašanje sprejemanja ali odklanjanja, vključevanja ali odrivanja prizadetih v družbeno skupnost ali vsaj v okvir ožje soseske. V času trajanja Ulma, nam je režiser prikazal metamorfozo — včasih sicer nekoliko prenaglo in neverodostojno — glavnega akterja pripovedi, ki se iz dobro organiziranega (a neprizadetega do okolja) socialnega delavca, spremeni v globoko čutečega, vztrajnega in predanega terapevta. Oviram vkljub, ki jih postavlja birokratska miselnost, kateri je tudi sam pripadal, razreši s prizadevnim odnosom obupen primer osemindvajsetletnega dekleta, ki je umsko, čustveno in telesno ostala pri dveh letih starosti.
Med razpravo, ki je sledila predvajanju filma, so prišli do izraza najrazličnejši vidiki prizadetih oseb in njihovih družin, skrb in odsotnost javnih ustanov, ki smo si jih izmislili in izoblikovali, da bi tem vprašanjem sledile in jih tudi razreševale; pod drobnogled so bile postavljene izbire, ki so bile opravljene na politični in upravni ravni zlasti na ravni dežele. Spodbudno je bilo spoznanje, da obstajajo tudi v našem okolju terapevti in tera-pevtkinje različnih smeri, ki k vprašanjem pristopajo kot junak filma. Zaprepadenost pa je vzbudilo spoznanje,
Okrogli jubilej esperanta
Esperantisti iz naše dežele in sosednjega Veneta nameravajo primerno obeležiti 100-letnico esperantskega jezika. Ob jubileju, ki bo prihodnje leto, pripravljajo potujočo razstavo, nameravajo pa tudi razpisati štipendijo za diplomska dela s področja esperanta. O tem so razpravljali pred kratkim, na organizacijskem srečanju v Benetkah, med predstavniki združenj esperantistov iz naše dežele in Veneta. Poleg specifičnih pobud, ki jih bodo uresničili ob stoletnici, je bil govor tudi o nekaterih drugih vprašanjih, predvsem pa o tem, kako razširiti zanimanje za mednarodni jezik in za espe-rantsko gibanje nasploh.
Ob tem velja posebej opozoriti, da je Furlanija-Julijska krajina med italijanskimi deželami na prvem mestu glede zanimanja za esperanto. Lani je bil prav v Gradežu 56. vsedržavni kongres esperantistov.
Dr. Božo Gruntar mestni tajnik PSDI
Dr. Božo Gruntar je bil izvoljen za tajnika mestnega koordinacijskega odbora socialdemokratskih sekcij. V goriški občini je namreč več sekcij PSDI. Najmočnejša je tista okrog katere se zbirajo stari člani te stranke, ki jim nekako botruje poslanec Lanfran-co Zucalli. Dr. Gruntar, ki je že bil tajnik mestne sekcije, pripada tej skupini.
Korak naprej do mednarodnega centra za ekologijo
Minister De Lorenzo zagotovil podporo za uresničitev načrta
"Mednarodni center za ekološke raziskave je ustanova, ki jo danes v Italiji še ni, čeprav tako ustanovo nujno potrebujemo. Moja prisotnost tu je dokaz, da vam hočemo pomagati pri uresničitvi tega načrta." Tako spodbudno izjavo je na sinočnem srečanju v deželnem avditoriju v Gorici dal minister za ekologijo Franco De Lorenzo. Po teh izjavah sodeč, je pobuda goriške občinske uprave in goriške sekcije združenja SID (Society for internatio-nale development), ki se je porodila pred kakšnim letom, korak bliže k uresničitvi, čeprav je najbrž pot do končnega cilja, do ustanovitve mednarodnega centra za ekološke raziskave in praktično aplikacijo , še zelo dolga.
Minister De Lorenzo je v krajšem posegu pohvalil zamisel o ustanovitvi mednarodnega centra po vzgledu podobnih institucij, ki že delujejo v Trstu, saj bi taka ustanova lahko edina pomagala pri razreševanju zelo perečih ekoloških problemov v Italiji in drugod po svetu, ki jih je nemogoče reševati brez ustrezne znanstvene raziskave.
Minister, ki je sicer precej obširno govoril o nalogah in o načrtih v svojem resorju, med drugim o skorajšnji umestitvi Vsedržavnega sveta za okolje, je skušal nakazati najkrajšo pot iz faze razpravljanja do dejanske operativnosti centra. Prvi cilj glede izbire sedeža v Gorici je bil dosežen, zdaj si je treba prizadevati da bi ustanova postala tudi dejansko mednarodna, tretja faza pa predvideva konkreten poseg Ministrstva za ekologijo, prvenstveno v obliki financiranja posameznih znanstvenih raziskav na tem področju. Kakor je bilo razumeti iz besed ministra, financiranje finaliziranih raziskav v prvem obdobju ne bi smelo predstavljati posebnega problema.
Sinočnje srečanje v deželnem avditoriju, ki so se ga udeležili tudi slušatelji mednarodnega strokovnega tečaja, ki ga je v Trstu priredil Mednarodni center za teoretsko fiziko, je služilo pravzaprav kot obširnejša predstavitev pobude o kateri je sicer govor že dalj časa. O nujnosti drugačnega pristopa k razreševanju ekoloških vprašanj ter o smotrnosti uresničitve med-
narodnega centra v Gorici sta govorila prof. Giuseppe Furlan in prof. Enri-co Feoli s Tržaške univerze, prof. Thomas Hallam in Simon Lewin iz ZDA ter ing. Laura Musso, sodelavka družbe Daneco spa. To podjetje si v zadnjih letih uspešno utira pot v tako imenovanem ekološkem sektorju in zelo ugodno ocenjuje možnost odprtja mednarodne znanstvene ustanove v Gorici.
Med krajšo razpravo je bil govor tudi o finančnih zadevah. In prav tu je še precej nedorečenosti. Za prostore in redno poslovanje ustanove bi morala poskrbeti občina, medtem ko bi za financiranje raznih razislkovalnih projektov, tako ali drugače že poskrbeli. Vsekakor, tako je bilo slišati, finančna plat ni nepremostljiva.
Omeniti velja še, da je udeležence srečanja pozdravil goriški župan dr. Scarano, ki je imel pred tem še krajši razgovor z ministrom De Lorenzom na županstvu.
Udeležence srečanja so pred avditorijem pričakali predstavniki gibanja zelenih ter jim delili letake z dokaj polemično vsebino.
Tudi na Goriškem novi odnosi v PSI
Razhajanja med socialisti podtajnik Medeot odstopil
Tudi v socialističnih vrstah na Goriškem je prišlo do različic, potem ko je v deželnem merilu prišel na dan spor med poslancem De Carlijem in podpredsednikom deželne vlade Ren-zullijem. Tudi v Gorici se je osnovala tako imenovana »Area Craxi«, ki ima večino v goriški mestni sekciji, dobila pa je privržence tudi v drugih krajih na Goriškem. Že v kratkem bodo pripravili sestanek, na katerega pride sam Renzulli.
Tako kot v Vidmu in v deželnem merilu je tudi na Goriškem prišlo do povezave med levico v socialistični stranki in med pristaši nove skupine, ki se ogreva za Renzullija. Prvi rezultat te povezave so bile volitve za nov odbor goriške mestne sekcije, o čemer smo že poročali.
Prav tako je do povezave med skupinama prišlo na zadnji seji pokrajinskega odbora stranke, kjer so razpravljali o dogovoru z drugimi strankami koalicije za vodenje Krajevne zdravstvene enote in Tržiške občine. Po dolgi in, kot pravijo, mestoma zelo polemični razpravi, je bil predlog potrditve dogovorov sprejet z malenkostno večino štirinajstih glasov. Deset članov pokrajinskega odbora PSI pa ni odobrilo sporazuma.
Prišlo je celo do odstopa podtajnika federacije Sergia Medeota, ki pripada levici (to v deželnem merilu vodi sen. Castiglione). Levičarska struja je v zvezi s tem izdala tiskovno poročilo, v katerem obtožuje večinsko skupino v
PSI na Goriškem, da ji ne gre za enotno vodenje stranke.
Levica se je namreč zavzemala za to, da bi socialisti spet pridobili župana v Tržiču. Večinska skupina v PSI pa je raje dosegla tri odbornike v Tržiču in predsedniško mesto v KZE. Levica in nekateri drugi pa so menili, da župan v Tržiču veliko več pomeni kot predsednik KZE. Vrh tega so zahtevali, da prideta v upravni odbor KZE dva socialista, eden iz tržiškega, drugi pa iz goriškega območja.
V socialistični stranki sta se torej ustvarila dva tabora, medtem ko je bilo precej časa vodenje stranke enotno. Spomladi bo kongres. Takrat bo moč ugotoviti, koliko kdo velja v tej stranki.
Dodatna dopolnilna blagajna za delavce v podjetju OMG
Nekajmesečno težavno obdobje se obeta v goriški tovarni OMG. Od prihodnjega tedna bodo vpisali v dopolnilno blagajno dodatnih 50 delavcev in bo tako v tem položaju že okrog 100 delavcev, ali dve tretjini vseh v podjetju zaposlenih. Tako stanje bo predvidoma trajalo do konca januarja ali začetka februarja, nakar naj bi se delavci pričeli postopoma vračati na delo. Dopolnilna blagajna, čeprav v omejenem obsegu, pa bo v podjetju trajala predvidoma še celo prihodnje leto, ko bodo izvajali potrebno res-trukturizacijo proizvodnje.
Kakor znano, je podjetje, kupila družba Carraro, v kateri ima precejšnji delež Fiat.
Preurejanje in posodabljanje proizvodnje v tem goriškem podjetju, naj bi trajalo še celo prihodnje leto, medtem ko naj bi v letu 1988 že pričeli
Po Edvardu Rusjanu naj bi imenovali socialni center v Štandrežu
Socialni center v Štandrežu, kjer ima svoje prostore rajonski svet in kjer naj bi v bližnji prihodnosti uredili tudi zdravniško ambulanto, naj bi poimenovali po Edvardu Rusjanu. Predlog je bil dan na zadnji seji rajonskega sveta, na eni prihodnjih sej pa ga bodo po vsej verjetnosti tudi dokončno potrdili in posredovali občini. Letos poteka stoletnica rojstva Edvarda Rusjana in 75-letnica njegove smrti. Štandrež ima za poimenovanje po pionirju slovenskega in jugoslovanskega letalstva še razlog več: Rusjan je poskusne polete opravljal najprej na vežbališču na Rojcah in nato na Rojah. Oba kraja pa sta bila takrat v sklopu štandreške občine.
koncerti
da se v preštevilnih primerih postavlja vprašanje nekaj sto tisoč lir ali kakšnega miliona, ko so tehnične rešitve za prizadete na dlani, a jih ni mogoče rešiti brez gmotnih sredstev. Tu bi bila lahko razprava zdrknila na upravičeno a običajno polemiko o izdatkih za orožje in o revščini za socialno zavarovanje, a film je gledalce preveč pretresel, da bi se spuščali v vsakodnevno ponavljanje običajnih fraz. Vprašanje prizadetih je prekruto, da bi dovoljevali primerjave in poceni izjave. Reševati ga je treba z dejavnim pristopom na ravni družine, soseske, mesta, dežele in države; če govorimo o zdravstvu in tehničnih pripomočkih pa tudi na mednarodni ravni. Zato pa so potrebna sredstva, kajti tudi za pridobivanje znanja, ki bi tem nesrečnežem pomagalo, so potrebna sredstva. Naša dežela je za letošnje leto ukinila prispevke za premoščanje arhitektonskih ovir, ki ne dopuščajo težko prizadetim, da bi se premikali po stanovanju ali po pločnikih, vežah in hodnikih javnih stavb. Za vse ostale potrebe raznih konzorcijev, združenj, središč za rehabilitacijo, socialnih operaterjev itd. pa so sredstva zamrznjena na istem obsegu za naslednja tri leta. Potrebe pa prav gotovo naraščajo in se ne nižajo. Morda bo tudi kdo izmed bralcev v naslednjih treh letih prešel iz tabora normalnih v skupnost prizadetih, v nasprotni smeri skoraj da ne poznamo primerov.
R. A.
»Donna piu«
Trg XXVII. marec 9 GORICA
obutve in usnjena galanterija
postopoma zaposlovati novo delovno silo.
Na dodatni ukrep dopolnilne blagajne pa je, poleg restrukturizacije, vplivalo tudi precejšnje zmanjšanje naročil v zadnjem obdobju. Pojav, ki je sicer precej splošen v kovinsko predelovalni industriji v tem letnem obdobju.
Kakšen je dejanski položaj, bo mogoče določneje ugotavljati čez nekaj tednov.
Z avtom trčil v drog ob cesti
Dva tedna bo na zdravljenju 21-let-ni Francesco Marcolin iz Moša, Ul. Zorutti 11 zaradi poškodb, ki jih je za-dobil v prometni nesreči, v ponedeljek ponoči, na državni cesti št. 56 v Mošu. Z avtom je silovito trčil v železobeton-ski drog javne razsvetljave, na desni strani ceste. Nesreča se je zgodila nekaj pred drugo uro zjutraj, v bližini cestnega podvoza, ki se odcepi od glavne ceste. Menda je bil Marcolin z avtom namenjen proti domu.
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Dol - Jamlje vabi na silvestrovanje v gostilni Pri srnjaku. Prijave do 17. decembra pri Ettoru Moru in Mariu Semoliču. Število mest je omejeno.
KD Oton Župančič In ŠD Juventina
priredita silvestrovanje v Domu Andreja Budala. Vpisovanje pri Marti Zorn (tel. 21407), Sari Hoban (tel. 21317 - po 16. uri) in v Domu A. Budal ob torkih in petkih od 20. ure dalje.
Slovensko deželno gospodarsko združenje priredi v soboto, 13. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah, vsakoletni Gospodarski praznik. Vabila je moč dobiti na sedežu SDGZ v Gorici, Ul. Morelli 14, tel. 32844, v motelu Nanut na Tržaški cesti 118, tel. 20595, pri Dragu in Zlatki Tomšič v Sovodnjah, tel. 822032.
SLOVENSKO
• rasen stalno.
JM
:^GLEDAL^ČE
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič
Jutri, 11. t. m.,_ ob 20.30 v Domu Andrej Budal v ŠTANDREŽU,
v petek, 12. L m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v GORICI
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 17.30 - 22.00 »II caso Moro«. VITTORIA Zaprto.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Lov na človeka«, ob 20. uri »Surova odiseja«.
DESKLE 19.30 »St. Elmo's fire«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, na Travniku 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
V deželnem avditoriju v Gorici bo danes ob 11.30 koncert dua Enrico Massi-mino in Elisabette Jorio. Koncert je namenjen predvsem dijakom srednješolskih zavodov. Massimino in Joriova sta v avditoriju že nastopila v nedeljo dopoldne v okviru glasbene matineje.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30 Vito Kumar iz hiše št. 174 v Ul. Vittorio Veneto na glavno pokopališče, ob 11. uri, Raimondo Prinčič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi, ob 12.30 Maria Brandolin vdova Ervini iz bolnišnice San Giusto v cerkev in na pokopališče v Lečniku.
Kot osnovo pisanja o skupnem slovenskem kulturnem prostoru smo poslali raznim kulturnim delavcem tri vprašanja in sicer: a) Kako bi opredelili skupni slovenski kulturni prostor? b) Ali mislite, da se načelo skupnega slovenskega kulturnega prostora danes zares uresničuje in zakaj je šele sedaj prišlo do poudarjanja tega pojma? Ali ni bilo to v preteklosti nekaj čisto normalnega ? c) Koliko pomeni pri uveljavljanju SSKP odprta meja in do koliko lahko škodujejo omejevalni ukrepi?
»Ta ideja njegove (Prešernove) kulturne sinteze bi morala danes, ko smo Slovenci razčetverjeni, živeti liki luč v vsakem človeku, liki odsev one kulturne sinteze, s katero zahtevamo mi v imenu človečanstva vse človeške pravice za Slovence pri nas in onkraj meja«.
Srečko Kosovel 1926. leta
I.
Najpoprej o obrazcu.
To, kar danes oznamujemo s sintagmo »slovenski skupni kulturni prostor«, je Kosovelova slovenska kulturna sinteza, kakor binom sam podčrtuje pred šestimi desetletji. A po drugi svetovni vojski smo, ko smo za to začutili potrebo, uporabljali različna gesla. Ze spomladi 1953. leta je podpisani poudarjal, da ideologija ne more reševati narodnega osebka; potem je bil govor o vsenarodnem odboru; o narodni samobitnosti (Pahor); o enotnem kulturnem prostoru; o slovenskem duhovnem parlamentu (Štih), o Zedinjeni Sloveniji v duhovnem smislu (Štih, Vasilij Melik). Uveljavil pa se je obrazec, ki je zdaj v rabi, čeprav je pomanjkljiv in bi bil Kosovelov boljši, to pa zato, ker s kulturno »sintezo« laže združimo v enovit osebek slovensko diasporo (Štih), ki živi po raznih celinah, kot pa s kulturnim »prostorom«.
S tem smo že dobili tudi odgovor, koga vse naj zajame skupni kulturni prostor. Usoda slovenske identitete mora biti vprašanje vseh slovenskih ljudi, ker pri majhnem narodu je od vsakega posameznika odvisen njegov obstoj (Kafka). Seveda ima pri tem po-
BORIS PAHOR
Skupni slovenski kulturni prostor
glavitno vlogo matica, ki se zato mora rešiti ideoloških premis; prav tako so poklicani, da skrbijo za narodovo bit tisti njegovi deli, ki jih od matice ločujejo meje, in tisti slovenski živelj, ki je odšel v svet. Vendar; življenjska spodbuda bi morala priti od matice, kot prihaja kri iz srca v oddaljene kapilare.
II.
Na vprašanje, »zakaj je šele sedaj prišlo do poudarjanja tega pojma«, to je skupnega slovenskega kulturnega prostora, bi odgovoril, da je sedaj prišlo do uradne uveljavitve tega gesla. V resnici pa se je o tem razpravljalo že poprej. 1968. leta sem na filozofski fakulteti v Ljubljani govoril o skupnem slovenskem občestvu, 1969. leta so organizirali mariborski študentje javno tribuno, kjer smo uvodoma sprožili vprašanje o »enotnem kulturnem prostoru«. O tej tribuni so študenti izdali brošuro; ustanovili so tudi »Društvo prijateljev zamejstva«, ki pa ni bilo po volji oblasti. Za potrditev slovenske samobitnosti se je vsa leta za-
vzemal Zaliv, se nanjo sklicevali študijski dnevi v »Dragi«, se zanjo zavzemali slovenski ljudje po svetu. Zato ne drži, kar trdi Bogo Samsa v »Primorskem dnevniku« 27. 9. 1986, da enotni slovenski kulturni prostor ne pomeni nič drugega kot sankcioniranje že več kot petnajst let dejanskega stanja. Če bi bilo to res, potem je sestajanje plenumov (Nova Gorica, Bled) teater in demagogija. Nasprotno pa je potrebno podčrtati, da gre za zgodovinski premik; kako in koliko se bodo odgovorni držali načel dokumenta »Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije«,, pa bo seveda sodila prihodnost.
Zakaj se »načelo skupnega slovenskega prostora danes zares uresničuje« oziroma »ali ni bilo to v preteklosti nekaj čisto normalnega«?
Tukaj je srž problema.
Ko smo namreč nekateri trdili, da vprašanja slovenske identitete ne moremo dati ad acta, so nas uradni matični krogi imeli za nacionaliste in iredentiste, obenem pa nam očitali, da se vtikamo v matične zadeve. Avantgardni esejisti pa so nas imeli za paranoi-
ke, nekateri tržaški literati so jim pri tem sekundirali. Vse skupaj se je zavrtelo, ko so prišla na dan zloglasna »jedra« in še bolj zloglasni »pologi«, ki so ponižali slovensko republiko in pokvarili ozračje tokraj meje. Slovenija se je takrat zavedela, da je v nevarnosti, da se spremeni v največjo sicer, a vendar v eno od slovenskih manjšin. In takrat je formula o slovenskem skupnem kulturnem prostoru postala sestavni del nove zavesti, novega preporoda. Pomembno, skoraj bistveno, vlogo so pri tem odigrali slovenski pesniki in pisatelji. Prvi izmed njih vsekakor Janez Menart, na katerega se zdaj pozablja, odkar je gibanje dobilo uradni žig. A nedvomno bi brez Štiha in Partljiča in tribune v Cankarjevem domu skupni kulturni prostor še medlel nekje v ozadju.
III.
Katere so naloge slovenske renesanse?
Ob prepričanju, da je narodna skupnost prvobitna kategorija in da je njena samobitnost osnoven element mednarodnega sožitja, je naloga sloven
skega člpveka, v matici in zunaj nje, da gradi prihodnost s pomočjo zgodovinskega spomina.
V bistvu gre za tisti pluralizem, ki ga omenja tudi dokument »Socialistične zveze«. Vendar brez sprejetja pravega pluralizma v tradicionalnem smislu, bo vse skupaj eno samo papirnato izzivanje in sprenevedanje. Zgodovinski trenutek pa terja od nas prosto izmenjavo misli in pogledov; poznanje tiska ne glede na nazore; srečanja, ki ne bodo vodena, teme, ki naj nehajo biti tabuji. Storjene napake je potrebno pretresti zato, da se v prihodnosti ne ponovijo; človeka ali publikacijo, ki zgrešena početja prikažeta, zdravo vodstvo ne more imeti za sovražnika; če pa ga za sovražnika ima, potem je ali zaverovano v svoj ideološki prav ali pa je v strahu za svojo monovalentno vlogo. Kar je v praksi isto.
Seveda pa matična Slovenija ne bo mogla v »skupnem slovenskem kulturnem prostoru« imeti mesto, ki ji pripada, če ne bo bolj konkretno kot doslej uveljavila suverenosti svoje republike, »...moramo v SR Sloveniji in s tem v Jugoslaviji spremeniti marsikatera ravnanja, pa tudi predpise« (Vasilij Melik, Delo 8. 2. 1986). Odprta meja, avtonomni računi, slovenski enotni kulturni prostor - to so predvsem vprašpanja in naloge slovenske republike. Prav tako je njena naloga, da se slovenski človek na jugoslovanskih konzulatih in veleposlaništvih neha čutiti manjšinca. Mogoče bo kdo menil, da take naloge ne spadajo v območje gesla o »kulturnem prostoru«; a spadajo, ker nobenega slovenskega preporoda ne more biti brez pokončne zavesti.'
In še nekaj.
Matični Sloveniji prepuščamo skrb, da uresniči, kar je napovedala, hkrati pa bomo kot svobodni ljudje vseslovensko sodelovanje tudi sami pluralistično potrjevali. In samo v korist slovenski identiteti bo, če bo med slovenskimi komponentami prišlo do rodovitnega, odrešenega dialoga, do Kosovelove Slovenske kulturne sinteze.
pismo uredništvu
Ob zbirki »Duh po apnencu«
»Leteči Holandec« v Verdiju
Denis Poniž takole začenja svojo recenzijo o Pregarčevi zadnji pesniški zbirki DUH PO APNENCU, ki je izšla letos v Trstu pri ZTT (glej Primorski dnevnik z dne 27/11/86);
»Pesniška pot Aleksija Pregarca je zaznamovana s štirimi knjigami: v začetku sedemdesetih let sta izšli MOJA POT DO TEBE (1972) in dvojezična zbirka POEZIJE/POESIE (1974), TEMELJI MOJEGA VRTA (1985) in DUH PO APNENCU (1986) pa v marsičem odkrivata »novega« pesnika... Svet Pregarčeve poezije po obeh omenjenih zbirkah doživi čas svojega molka, o katerem bo kaj več verjetno lahko povedal sam pesnik, da bi se znova izrekel skozi verze v zbirki TEMELJI MOJEGA VRTA. Če je bilo prej značilno »angažiranje navzven«, se zdaj pojavi, v vseh različicah »angažiranje navznoter«.
Na ljubo resnice je treba nujno popraviti nekaj drobnih netočnih podatkov, in sicer: leta 1974 so Pregarcu Italijani objavili prvo dvojezično zbirko Poezije/Poesie, potem ko mu je Uredništvo Založništva tržaškega tiska v Trstu ZAVRNILO iste pesmi, le v izvirniku, češ da niso na taki ravni, da bi zaslužile knjižno objavo, oz. da bi se iz njih dalo sestaviti smrkav (oprostite, zareklo se mi je, spodoben!) pesniški list - (takrat so še izhajali!). Mimogrede povedano, kar pa ni Poniž niti opazil (morda niti bral ni in piše kar tako, na pamet iz lufta?!): pesmi Sožitje in Ozemlje ob meji sta v letošnji zbirki le ponatisa iz Poezij/Poesie. Tri pesmi iz ciklusa Iz predilnice (Prijatelja, Jutranja molitev tkalke in Sindikalno zborovanje) pa so prav tako (osem let stari) ponatisi (iz že omenje-he prve »italijanske« dvojezične zbirke) v , ki je izšla leta 1982, ne pa 1972, kot piše naš recenzent.
Zamejski pesnik je torej moral čakati celih osem let, preden mu je sloven-ska založba končno le objavila drugo ^birko, to pa ni storila tržaška založba, kar bi bilo najbolj »normalno«, pač pa 2a pesnike nekoč (še vedno?) najbolj 9ostoljubna založniška hiša in sicer mariborska založba Obzorja.
. Sele pri četrti zbirki (tretja - alias -I® izšla v Ljubljani pri Državni založbi Slovenije) so se mu vrata v Trstu pri '-TT navsezadnje le odprla, tista vrata Oamreč, ki bi se morala odpreti prva
in na stežaj vsem nadpovprečno »pismenim« in nadarjenim »zamejcem«, zlasti in najprej njim, šele nato vsem drugim, vsaj po mojem trdnem in neomajnem prepričanju!
Ker ni Pregare osamljen primer, ki zgovorno priča o ne vedno... tankočutnem pesniškem posluhu tržaške založbe, da o njeni malce ozkosrčni (da ne rečem klanovski) in presamovoljni uredniški politiki niti ne govorimo, le kaže prav potihcema, in sordina, opozoriti na nekdanje storjene »krivice« ali »napake«, z upanjem seveda, da so že stvar preteklosti in da se ne bodo ponovile več.
Vse tisto pa, kar je Denis Poniž povedal v svoji recenziji, ker mu je kakšen prav posebno šaljivi škrat ali hudič - potegon nemarno zamešal letnice knjižnih izdaj, in sicer... o svetu Pregarčeve poezije, ki da je doživel po izidu prvih dveh zbirk... čas svojega molka, pa o odkrivanju »novega« pesnika ter o angažiranju navzven v začetku sedemdesetih let in o angažiranju navznoter v osemdesetih letih, bo kajpak treba spet nanovo in bolj stu-diozno premisliti, skratka popraviti prenagle in prepovršne zaključke.
Kakšen smisel (in ceno!) imata zelo lepo govorjenje in pohvalno pisanje, vendar tja v tri dni, kadar zijajo - če bolj pozorno vso reč preberemo -same luknje in vrzele vsepovsod?
JOLKA MILIČ
* * *
32 sodobnih slovenskih pesnikov je naše ZTT izdalo v Pesniških listih in poleg šestih »tržaških« tudi Jolko Milič. V zbirki Leposlovje je v enajstih letih izšlo 30 del slovenskih pisateljev iz Italije in iz avstrijske Koroške. Izven teh dveh knjižnih zbirk je naša založba v zadnjih petnajstih letih izdala še najmanj 20 knjig leposlovne, esejistične in spominske vsebine domačih primorskih avtorjev - poleg vsega drugega seveda.
Ko bo Jolka Milič opravljeno delo ZTT preštudirala tako nadrobno, kot to očitno počne s Pregarčevim opusom, bo morda prišla do drugačne sodbe. Na voljo ima tudi Bibliografijo ZTT 1945-48, kjer so poleg preglednega popisa izdaj in avtorjev razložene tudi vsebinske osnove naše založniške politike.
Če pa ne, tudi prav: ne odrekamo ji pravice do drugačnega literarnega in kulturnega občutka; in tudi o njeni nadpovprečni dlakocepski strasti nimamo prigovora, saj se včasih kar duhovito razpiše. Vendar se bomo za strokovna mnenja, s katerimi »podložimo« vsako delo, preden ga izdamo, še naprej obračali na druge. Na ljudi, ki tej stvari strežejo z znanjem in poklicem, pa čeprav jim kdaj uide kaka zgrešena letnica. Tudi založniški delavci imajo pravico in dolžnost ravnati po svoji glavi. Kar menimo, da ni samovolja.
Najvišji razsodnik za založbo pa je beroče občinstvo: če bi pod vplivom polemičnega žela Jolke Milič vsaj še pet novih Slovencev kupilo in prebralo Pregarčevo zbirko, se ji bomo za njen knjigotržni prispevek najtopleje zahvalili. In ji naročili še kaj takega!
MARKO KRAVOS
Redko se dogaja, da je dirigent kakega opernega dela obenem tudi njegov režiser. Tržaška izvedba VJagner-jevega »Letečega Holandca« z dirigentom Gustavom Kuhnom v dvojni vlogi je pokazala, da je tak eksperiment lahko zelo uspešen, če se ga seveda loti mojster, ki zna celovito zajeti in prodreti v vse pore poetične razsežnosti čudovite Wagnerjeve romantične muzikalne fantazije. Doživeli smo namreč uprizoritev, ki je mimo odlik izvajalcev samih, prav zaradi skladnosti muzikalnega in scenskega prednašanja, poustvarila tisto pristno romantično občutje, ki je v času prvih pariških duševnih in eksistenčnih stisk, pogojevalo VJagnerjevo razpoloženje in v njem sprostilo muzikalno fantazijo, v kateri so meje med realnim in fantastičnim presežene v brezmejni kozmičnosti njegove poetike.
Tako smo skozi vsa tri dejanja te muzikalne drame z vso silovitostjo VJagnerjeve muzikalne izraznosti mogli spremljati blodnje nesrečnega Letečega Holandca, ki mu je bilo usojeno stopiti z njegove skrivnostne ladje le vsakih sedem let na kopno, kjer bi ga demonske usodnosti blodnika -
brezdomca lahko rešilo le srečanje z žensko, ki bi mu dala ljubezen in zaobljubila rešilno zvestobo do smrti.
V tej zgodbi - norveški sagi - in ob prebiranju Heinejevih »Spominov gospoda Schnebalev/opskega« je Wagner dobil v že omenjenem duševnem razpoloženju mladostnih pariških muk in osamljenosti navdih, v katerem se je njegova muzikalna fantazija intimno spojila z osebnim doživetjem med plovbo po razburkanem morju iz baltiške Rige mimo Londona v Pariz in njegovo pogojenostjo v nemški romantični kulturi; toda ne spojila v nekem glasbeno opisnem slikanju situacij, pač pa v smislu notranjih čustvenih vzgibov ob usodnosti glavnega junaka v njegovem brezupnem blodenju in iskanju osvobajajoče ljubezni in zvestobe, kar bo kasneje sicer osrednji motiv v mnogih Wagnerjevih delih.
Gustav Kuhn je glasbeno in scensko postavitev gradil prav na teh izrazitih romantičnih predpostavkah VJagnerjeve muzike. Orkester je kljub nekaterim manj čistim mestom zlasti trobil v uverturi in še kje, v silovitosti interpretacijskega zagona muziciral z močnimi čustvenimi poudarki in lepo notranjo dinamiko in je, kar v Verdiju ni tako pogosto, ustvarjal z odrom skladno muzikalno celoto, ki se je odražala tako v prizorih z zborom kot s solisti.
Solistična zasedba je nudila demonstracijo visoke nemške pevske šole in izrazito skrb za interpretiranje VJagnerjeve muzike. Ob glasovno sicer nekoliko ostrem in morda za nianso manj izrazitem tenoristu Heinzu Jurgenu Demitzu, ki pa je vendarle ustvaril sugestiven lik Holandca, sta predvsem glasovno izstopala sopranistka Elizabeth Connell kot Senta s silovito prodornostjo in obenem izredno delikatno nežnostjo oblikovanega glasu, in basist Kurt Rydel v vlogi Da-landa z mogočno glasovno izraznostjo in barvitostjo, s katero je od začetka do konca oplemenitil svojo vlogo.
Glasovno prijeten je bil baritonist Michael Pabst kot Sentin zaročenec Erik. Giuseppe Botta in Nucci Condo sta kot Dalandov pilot in Sentina dojilja Mary več kot dostojno zaokrožila solistične zasedbe nemških kolegov.
Sproščen režiserski pristop s skrbno zadržano scensko razgibanostjo, in nekatere scenske rešitve Klausa Petra Pabsta, so bile učinkovite v ustvarjanju prizoriščnega okvira in ob dirigentu, solistih in zboru prispevale, da smo bili deležni uprizoritve, ki dela čast tržaškemu opernemu gledališču.
(j. k.)
Španija v tridesetih letih
Tržaška univerza, Filozofska fakulteta, Institut za filologijo in Institut za srednjeveško in sodobno zgodovino jrrirejajo dvodnevno mednarodno srečanje na temo: Kultura in družba v Španiji tridesetih let. Na srečanju bodo predavali številni zgodovinarji in kulturniki iz raznih italijanskih in španskih vseučilišč. Do 20. decembra bo v prostorih Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 7 odprta razstava fotografij in dokumentov iz časa španske državljanske vojne, v petek, 12. decembra, pa bodo v dvorani Ariston predvajali filmske posnetke iz istega obdobja.
Srečanje bo pričelo jutri, 11. decembra, ob 9.30 v dvorani Ferrero v Ul. Universita 7, predavanja pa se bodo vrstila tudi v prostorih Tržaške trgovinske zbornice, Ul. S. Nicolo 5.
V Tommaseu za bibliofile
V Galeriji Tommaseo bodo danes ob 18.30 predstavili milansko založniško hišo Stamperia darte Severgnini, ki se že vrsto let ukvarja z dragocenimi in umetniškimi knjižnimi izdajami. Na današnji predstavitvi bodo na ogled nekatere od najizjemnejših publikacij, med temi tudi "ex-librisi" ter redkosti s področja tiskane besede. V zbirki Fogli di studio (Študijski listi) bo razstavljenih deset grafik, med temi tudi Spacalove, s katerimi je milanski založnik Severgnini opremil prvo izdajo knjižne zbirke Nobelovci. Razstava bo odprta do 18. decembra od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
Nogomet: danes v povratnih srečanjih osmine finala pokala UEFA
Inter favorit, težje za Torino in Hajduka
Danes bodo igrali povratna srečanja osmine finala v pokalu UEFA. V konkurenci so še dve italijanski ekipi (Inter in Torino) in ena jugoslovanska (Hajduk).
Največ močnosti od treh, da se uvrsti v nadaljnje kolo, ima seveda Inter, ki je v prvem srečanju v Pragi že premagal Duklo z 1:0. Praški nogometaši so v tistem srečanju zelo razočarali! tako da bi lahko Milančani slavili zmago še z večjim izkupičkom.
Trener Trapattoni je trezno ocenil današnje srečanje: »Izredno nevarno bi bilo, če bi moji igralci mislili, da so se že uvrstili v četrtfinale. Nogometašev Dukle ne gre podcenjevati. Zato bomo morali že od vsega začetka igrati tako, da dosežemo vsaj en zadetek in gostom preprečimo vsako nevarno pobudo.«
Naj omenimo, da se bo v Interjeve vrste spet vrnil »libero« Passarella.
Nedvomno pred težjo nalogo bodo drevi nogometaši Torina, ki so v prvi tekmi doma premagali belgijsko moš-
tvo Beverna le z 2:1, čeprav so imeli očitno premoč in veliko število priložnosti za zadetek. Turinčani pa tega niso znali izkoristiti in bodo morali zato drevi v Belgiji proti močnemu Bevernu braniti le gol razlike. V belgijskem taboru ne skrivajo optimističnega razpoloženja. Bevernu je namreč dovolj zmaga z 1:0, da se uvrsti v nadaljnje kolo.
Splitski Hajduk bo danes na Polju-du verjetno igral svojo tekmo sezone. Moštvo je doslej v prvenstvu bridko razočaralo in zato postavlja vse svoje adute v ta pokal. Uvrstitev v četrtfinale pa bo izjemno težka, saj so Spličani v prvi tekmi v gosteh izgubili z 0:2.
Trener Krešič je pred današnjim srečanjem z ekipo Dundee United izjavil: »Igralci so mi obljubili, da bodo
dali vse do sebe. Moramo pa igrati oprezno in čakati na priložnost za zadetek. Ko bi se namreč preveč odkrili v obrambi, bi bilo za nas usodno.«
Trener Krešič tokrat ne bo imel težav s postavo. V moštvo se bosta vrnila Vulič in Andrijaševič. Nared za igro pa je tudi Asanovič. V dvomu je le še nastop Tipuriča (poškodba).
Škotski nogometaši so dopotovali v Split v ponedeljek in niso skrivali optimizma, da imajo kvalifikacijo že v žepu.
POKALNE TEKME DANES PO TV
Italijanska televizija bo po 1. sporedu ob 17.30 prenašala tekmo Severen - Torino in ob 20.30 po 2. sporedu Inter - Dukla.
Po koprski televiziji pa bo ob
22.00	posredni prenos srečanja Hajduk - Dundee United.
Na ženskem SP v rokometu
Tesna zmaga Jugoslovank
HOORN (Nizozemska) — Jugoslavija je uspešno startala v prvi polfinalni skupini svetovnega rokometnega ženskega prvenstva: tesno, a povsem zasluženo je namreč premagala Madžarsko. Srečanje je bilo zelo podobnotis-temu s Sovjetsko zvezo, z razliko, da so Jugoslovanke tokrat imele tudi nekaj sreče.
Prvi del tekme je bil dokaj poprečen in izenačen. Madžarke so se morda preveč bale Jugoslovank, ki pa tega niso znale izkoristiti. V nadaljevanju so »modre« z agresivnejšo igro povedle s tremi zadetki razlike, vendar so jih Madžarke dohitele. Na koncu pa so Jugoslovanke le pokazale večjo koncentracijo in z zadetkom Svetlane Kitič zmagale.
IZIDI 1. POLFINALNE SKUPINE: Jugoslavija - Madžarska 19:18 (9:8), Avstrija - NDR 20:25 (9:14), SZ - Nizozemska 27:17. LESTVICA: SZ, NDR in Jugoslavija 5, Madžarska 3, Nizozemska in Avstrija 0.
I
Osmina finala pokala UEFA
Osmina finala	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Hajduk Split (Jug.) - Dundee United (Šk.)	0:2	danes		
IFK Goteborg (Švedska) - Gand (Belgija)	1:0	danes	—
Vitoria Guim. (Port.) - Groningen (Niz.)	0:1	danes	—
Inter (Italija) - Dukla Praga (ČSSR)	1:0	danes	—
Tirol Innsbr. (Av.) - Spartak Moskva (SZ)	0:1	danes	—
Barcelona (Šp.) - Bayer Urdingen (ZRN)	2:0	danes	—
Beveren (Belgija) - Torino (Italija)	1:2	danes	—
Borussia Mdnchen. (ZRN) - Rangers (Šk.)	1:1	danes	—
Tenis: masters turnir v New Yorku
Lendl brez težav
Košarka: v drugem četrtfinalnem kolu pokala pokalnih prvakov
Gibona ne popušča, Scavolini razočaral
Maes Pils - Gibona	90:121
NEW YORK Čehoslovak Ivan Lendl je že četrtič in drugič zaporedoma osvojil teniško tekmovanje masters. V finalu je zasluženo in brez težav premagal Zahodnega Nemca Borisa Beckerja s 6:4, 6:4, 6:4.
26-letni Čehoslovak, ki pa že stalno biva v ZDA, je opravil s svojim trenutno najtežjim tekmecem v 2 urah in 20 minutah. Becker je bil proti razpoloženemu Lendlu brez moči in ni mogel uveljaviti niti svojega močnega servisa, s katerim je spravil v velike težave Čehoslovaka na turnirjih v Chicagu, Wimbledonu in Sydneyu.
Lendl je v New Yorku dokazal, da je trenutno nesporno številka ena svetovnega tenisa. Na tem tutnirju namreč ni izgubil niti seta. Becker pa si bo moral nabrati še nekaj izkušenj, da bo posegel v sam vrh.
Naj omenimo, da je to že osmi finale mastersa, na katerem nastopa Lendl. Izidi: 1980: Borg - Lendl 6:4, 6:2, 6:2;1981: Lendl - Gerulaitis 6:7, 2:6, 7:6, 6:2, 6:4. 1982: Lendl - McEnroe 6:4, 6:4, 6:2; 1983: McEnroe - Lendl 6:3, 6:4, 6:4.
1984: McEnroe - Lendl 7:5, 6:0, 6:4. 1985: Lendl - Becker 6:2, 7:6, 6:3. 1986: Lendl - Becker 6:4, 6:4, 6:4.
Jadranje: na America’s Cup Italia zmagala brez boja
FREMANTLE Na sedmi regati tretjega kroga Americas Cup je včeraj Italia zmagala brez boja proti jadrnici Challenge France, ker je le-ta odstopila. Azzurra pa je po pričakovanju izgubila z vodilno posadko New Zea-land.
IZIDI 7. REGATE: New Zealand -Azzurra za 6'08"; America II - White Crusader za T47"; Italia - Challenge France zaradi odstopa; USA - Canada II za 5'39"; Eagle - Starš and Stripes za 1011"; French Kiss - Heart of America za 10T0".
LESTVICA: New Zealand 150; French Kiss 117; Starš and Stripes 106; America II 104; USA 103; White Crusader 91; Canada II 67; Italia 63; Heart of America 61; Eagle 36; Azzurra 11; Challenge France je odstopil.
(53:57)
GIBONA: Nakič 14, A. Petrovič 11, Bečič, Čutura, Pavličevič, D. Petrovič 46, Knego 10, Vukičevič 4, Ušič 11, Cvijetičanin 25.
MECHELEN — Tudi v drugi četrtfinalni tekmi skupine A (v tej skupini igra tudi Scavolini) pokala pokalnih prvakov je zagrebška Gibona zlahka zmagala. V prvem polčasu so se domačini, pri katerih sta bila na koncu najboljša Hartshorne s 36 točkami in Rai-vio s 27, sicer dobro držali, izvajali so učinkovite protinapade in se izkazali v skokih pod košema, v drugem polčasu pa je bila Cibona izredno natančna pri metu, od 26. do 29. minute si je nabrala 11 točk prednosti in tedaj je bilo tekme praktično konec.
Efes Pilsen - Scavolini 87:64 (43:24)
SCAVOLINI: Fredrick 12, Gracis 5, Davis 17, Magnifico 4, Costa 6, Zam-
polini 7, Sonaglia 13, Natali, Franco, Merlitti.
ISTAMBUL — Kaže, da s Scavolini-jem v pokalnih tekmovanjih letos ne bo nič. Po katastrofalnem nastopu v prvem kolu proti Ciboni so si v Pesaru obetali, da se bodo svojim navijačem oddolžili vsaj v Turčiji, kjer pa so doživeli nov polom. Na koncu tekme je bila razlika sicer visoka, a po prvem polčasu so se bali, da bo še huje. V vrstah domačih sta bila najboljša Roth (35) in Pace (16).
LESTVICA PO 2. KOLIH: Cibona 4, Maes Pils in Efes Pilsen 2, Scavolini 0.
PRIHODNJE KOLO (6. 1.): Efes Pilsen - Cibona, Scavolini - Maes Pils.
KORAČEV POKAL Šibenka - Limoges 104:108 (55:53)
ŠIBENIK — Po porazu proti Are-xonsu v prvem četrtfinalnem srečanju skupine A je Šibenka znova ostala
praznih rok, tokrat proti svojemu staremu znancu, francoskemu Limogesu. Najboljša v domačih vrstah sta bila Zorkič (32) in Slavica, pri gostih pa Kea (39) in Thomson (23).
Jugoplastika - Barcelona 77:86 (43:41)
SPLIT — V drugi četrtfinalni tekmi skupine B je bila Barcelona pretrd oreh za Jugoplastiko, ki je v prvi tekmi, prav tako doma, premagala Diva-rese. Najboljša v splitskih vrstah sta bila Kukoč (16) in Poljak (14), pri gostih Sibilio (25) in San Epifanio (20).
Mariembourg - Partizan 92:99 (39:51)
ANDENNE — V drugi četrtfinalni teknji skupine C je Partizan pospravil drugi par točk. Pri Beograjčanih so bili najuspešnejši Djordjevič (20) ter Divac in Grbovič (19), pri domačih pa Aceres in Richards (26).
Odbojka: drevi v Nabrežini s pričetkom ob 20. uri
Pokalni nastop Mebla z Moglianom

kratke vesti - kratke vesti

Drevi s pričetkom ob 20. uri bo v Nabrežini prvo od dveh pokalnih srečanj med združeno ekipo Meblo in Moglianom za uvrstitev v šestnajstino finala tekmovanja. Nasprotnik je jamstvo za odlično odbojkarsko predstavo, saj je v prvenstvu B lige zdaj na odličnem drugem mestu z enim samim porazom proti vodilnemu Tregarofani-ju iz Padove.
Dekleta združene ekipe imajo po grenkem porazu v Fiessu odlično priložnost, da se oddolžijo svojim navijačem in z zmago, ki naj bi bila pred povratnim srečanjem v Moglianu po možnosti čimbolj gladka, nekoliko pridobijo na samozavesti. V prvenstvu se je prvo medsebojno srečanje v Moglianu končalo z zmago gostiteljic s 3:2.
V rokometni D ligi
Krašovci uspešni
Kras Trimac - Inter 17:16 (9:8)
KRAS TRIMAC: Marko Sardoč 3, Klinc, Predonzani, Košuta, Sandro Grilanc, Janežič, Kozlovič, Mitja Grilanc
4, Simoneta, Milič 2, Skupek 4, Mirko Sardo 4.
Do prve zmage so v soboto prišli Krasovi rokometaši v drugem kolu D lige na račun Interja iz Nabrežine. To srečanje so kraševci nestrpno pričakovali, saj je šlo za derbi, ki je bil ponavadi zmeraj napet in razburljiv zaradi obojestranskega antagonizma. Krašovci so igrali brez Pasculina in Rasenija, ki se je dan prej rahlo poškodoval na treningu. Morda prav zato so gostitelji igrali še z večjo zagrizenostjo in borbenostjo, kar se jim je na koncu tudi primerno obrestovalo. Tekma je bila stalno izenačena, naj večjo prednost so imeli Nabrežinci v 14. minuti, ko je bilo 6:3. Potem ko so jih dohiteli, so krasovci v prvi tretjini drugega polčasa spet popustili in Inter je z delnim izidom 4:1 ponovno povedel 12:10. Kras Trimac je hvalevredno reagiral in s srčno igro, ko je na obeh straneh prišla na dan utrujenost, zmagal. Za zmago imata največ zaslug Krasova vratarja. Klinc je proti koncu srečanja nekajkrat odlično posredoval, Sardoč pa je bil zelo natančen pri izvajanju 7-metrovk. (Z. S.)
Pohod po Panovcu
NOVA GORICA Sekcija rekreativnih tekačev Utrip Nova Gorica in ZTKO sta tokrat imela več sreče z vremenom pri izvedbi prvega pohodnega teka po Panovcu. Prireditve se je udeležilo kar 321 ljubiteljev rekreacije iz Slovenije in Italije, bili so celo iz Torina in to kljub vsem neprijetnim dogodkom ob meji zadnje čase. Udeleženci so lahko izbirali med krajšo in daljšo progo, dolgi sta bili 11 oziroma 17 kilometrov, ki sta potekali po ulicah Nove Gorice, večji del pa po razgibanih gozdnih poteh Panovca. Zmagovalci so bili vsi, ki so pretekli ali pa tudi samo prehodili eno ali drugo progo vsaj v treh urah. Najštevilčnejša skupina je bila iz Tržiča in Ronk iz Italije, najstarejši udeleženec je bil 70-letni Rivo Natale, najmlajši pa komaj 4-letni Grega Breščak iz Nove Gorice. Najhitrejši pa so bili, na krajši progi Valter Mervič iz Gorice in Majda Lovše iz Domžal, na daljši pa Albin Semolič iz Nove Gorice in Terezija Filipič (Utrip Nova Gorica). (E. Čurlič)
Šah: prvenstvo Jugoslavije
BUDVA - V Budvi se danes prične 42. prvenstvo Jugoslavije v šahu. Na prvenstvu, ki bo trajalo do 30. t. m., ne bo najboljših jugoslovanskih šahistov, svoj nastop pa so odpovedali tudi vsi člani olimpijske ekipe.
Steaua v Tokiu
TOKIO - Enajsterica Steaue iz Bukarešte, evropski prvak 1986, je dopotovala v Tokio, kjer se bo v nedeljo srečala z argentinskim River Platejem. Srečanje velja za medcelinski nogometni pokal.
Romuni so precej optimisti in tega ob prihodu niso najmanj skrivali. Ekipo sedaj vodi lordanescu, ki je opustil aktivno igranje. Romuni bodo brez »seviljskega heroja«, vratarja Ducada-ma, ki je v finalu proti Barceloni branil vse enajstmetrovke. Ducadam je poškodovan, kot je poškodovan tudi Boloni, ki pa bo morda do nedelje le okreval.
Košarka: mednarodna ekipa
SAN MARINO — Luciano Capic-chioni, menežer ekip, ki so nekakšna »izložba« za ameriške igralce, ki bi radi nastopali v Evropi, je sestavil novo moštvo, »Winston Ali Starš«. Eki-
pa naj bi bila aktivna kar 11 mesecev na leto in naj bi igrala v glavnem v tujini. Zgleda, da je med italijanskimi ekipami precej zanimanja za trening tekme s tem novim moštvom.
Fossati pred sodiščem
GENOVA — V Genovi se je včeraj nadaljeval proces proti bivšemu predsedniku Genoe, Renzu Fossatiju, ki je obtožen, da je davčni upravi utajil okrog milijardo lir prispevkov (v letih 1982 in 1983).
ŠD MLADINA
obvešča, da za letošnje tradicionalno zimovanje, ki se bo odvijalo na Pohorju od 20. do 27. decembra 1986, se interesenti lahko vpišejo in dobijo vse podrobne informacije do nedelje, 14. t.m., od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu.
ŠD BREG — SMUČARSKI ODSEK priredi od 22. do 28. t.m. zimovanje v Domu Mangart v Žabnicah. Vpisovanje do 12. t.m. od 20.30 do 21.30 na sedežu društva. Nadaljuje pa se tudi sejem rabljene smučarske opreme na društvenem sedežu in sicer od
20.30	do 21.30.
spodbudni rezultati Krasovih deklet v Terniju
Košarka: drevi v prijateljski tekmi
Jadran - Stefanel (ml.)
Jadranovi košarkarji bodo v okviru priprav na nedeljsko prvenstveno tekmo v Oderzu igrali drevi ob 19.30 v telovadnici Poggipaese prijateljsko srečanje proti mladinskemu moštvu Stefanela.
Na prireditvi »Vesel športni božič«
Tudi Bor in Polet
»Vesel športni božič« (Buon Natale Šport) je prireditev, na kateri bo tudi letos več kot 20 tržaških športnih društev pripravilo prijeten spored, katerega si bo mogoče ogledati jutri ob 18. uri v tržaški športni palači.
Videti bo mogoče orodne telovadce, akrobate, športno ritmično gimnastiko, kotalkanje, košarko, judo, moderne plese, ameriški nogomet, alpinizem in drugo.
Ob tej priložnosti bodo tudi nagradili 80 najboljših tržaških športnikov. Na prireditvi, ki jo skupno prirejajo tržaška občina, CONI in Tržaška hranilnica, bosta sodelovali tudi slovenski društvi Polet in Bor. (boj)
Namizni tenis:
Konec tedna je bil za Krasove namiznoteniške igralke izredno uspešen. Z zadnjega (tretjega) mladinskega državnega turnirja v Terniju se pet Krasovih deklet vrača z nadvse spodbudnimi rezultati. V prihodnjih dneh bo izdelana skupna lestvica prvih 16 mladink in deklic, ki so se na treh državnih turnirjih najbolje odrezale in si bodo tako avtomatično priborile pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Za vsako igralko prideta v poštev dve najboljši uvrstitvi in potemtakem so si krasovke Alenka Obad in Tanja Ukmar med mladinkami ter Biserka Simoneta med deklicami že zagotovile pravico, da se bodo ob koncu sezone lahko potegovale za naslov državne prvakinje v svoji kategoriji.
Tudi tokrat se je do najvišje stopničke prebila Simonetova. V osmini finala je krasovka pokazala vse svoje vrline: čeprav je v odločilnem setu proti Granellovi zgubljala s 16:19, je stisnila zobe in s petimi zaporednimi točkami preobrnila stanje v svojo korist. V finalu se je srečala z odlično Merendovo in kljub temu da se ji je trdoživo upirala in trenerju Šerceju
zapustila odličen vtis, je bila zanjo zmaga vendarle nedosegljiva. Tudi Obadova je prijetno presenetila s tretjim mestom. V osmini finala si je pri-
voščila visoko kotirano Semenzovo. Njena zmagovita pot pa se je pretrgala šele v polfinalu, ko je klonila proti Degli Espositi, ki je na prejšnjem tur-
nirju premagala tudi Ukmarjevo. Slednja je skupaj z Guštinovo pristala med šestnajsterico najboljših, a iz dneva v dan se ji vse bolj pozna pomanjkanje treninga. Kar pa se tiče Damjane, ki je v tretjem setu vodila s 13:12, a nato neverjetno popustila in do konca zbrala le še točko, treba povedati, da je v zadnjih časih veliko napredovala. Ksenija Marušič pa je bila v Terniju pred najtežjo nalogo in prav ta obremenitev pred čimboljšim dosežkom jo je izdala v krstnem nastopu. Odlično sta se odrezali tudi obe Krasovi dvojici (Ukmar-Obad in Guštin-Marušič), ki sta si na koncu delili tretje mesto.
V Zgoniku je bil v nedeljo deželni turnir. Največji uspeh je Kras žel med članicami, kjer je Sedmakova vendarle ugnala neukrotljivo Miličevo z 2:1 (21:19, 15:21, 21:16). Na tretjem mestu je pristala Doljakova, ki je zgubila proti kasnejši zmagovalki.
Podoben uspeh so Krasove predstavnice zabeležile med mladinkami-Tanja Ravbar je v finalu gladko premagala sestro Martino, uspeh Krasove vrste pa je dopolnila Čokova s tretjim mestom. (Z. S.)
Odbojka under 18: slogašicam pokrajinski naslov
SLOGA SKLAD MITJA ČUK - BOR 3:1 (15:10, 15:10, 13:15, 15:5)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Drnovšček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Maver, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Sosič, Susič, Vidah.
BOR: Foraus, Bandi, D'Ambrogio, Knez, Vidah, Vitez, Dal Piero, Superina, Viler, Bandelj, Grbec.
Do konca prvenstva sicer manjka še eno kolo, a Sloga Sklad Mitja Čuk je že letošnji pokrajinski prvak v tej kategoriji. Slogašice tako potrjujejo svojo vlogo najboljše pokrajinske ženske mladinske ekipe, saj so igralke v prejšnjih dveh sezonah tudi dvakrat zapored osvojile naslov prvakinj v kategoriji Under 16. Po tekmi sta nam trenerja povedala naslednje.
IGOR MOŽE (Bor): »Sloga Sklad Mitja Čuk je povsem zasluženo osvojila srečanje, saj gre za objektivno boljšo ekipo. Končni izid 3:1 je po mojem mnenju tudi povsem pravičen in odraža realno razmerje sil na igrišču, saj je bil naš gladki poraz 3:0 v prvem kolu morda le prehuda kazen za našo ekipo.«
IVAN PETERLIN (Sloga Sklad Mitja Čuk): »S to zmago sem seveda nadvse zadovoljen, saj je tako ista ekipa osvojila tretji zaporedni pokrajinski naslov v mladinski konkurenci in je že tretjo sezono v pokrajinskem merilu nepremagana. Pohvalil bi prav vse igralke, ki skozi vsa ta leta redno in vestno trenirajo in si ta uspeh tudi resnično zaslužijo.« (Inka)
naše Seštevke	v mia	dinsk	ih prvemu	'ih
Kopica gladkih zmag
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih	\
Kontovelcem derbi kadetov za vrh
UNDER 18 MOŠKI
INTREPIDA - NAŠ PRAPOR VAL 0:3
(4:15, 6:15, 8:15)
NAŠ PRAPOR: Vogrič, Lutman, Su-perga, Boškin, Tomšič, Štekar, Zavad-lal, Princi.
Intrepida iz Mariana je igrala zelo povprečno, da zmaga ni bila nikoli v dvomu. Trener Jelavič je izkoristil vse možne menjave tako, da so se vsi naši igralci izkazali. Sedaj čaka naše tekma proti Torriani iz Gradišča, ki bo v petek v Štandrežu s pričetkom ob 18. uri.
(M. V.)
BOR - LIBERTAS ROZZOL	3:1
15:13, 15:9, 6:15, 15:12)
BOR: D. in E. Starc, Sedmak, elemente, Marega, Jercog, Hmeljak, Švab, Balbi, Biber.
Borovci so se morali potruditi več kot je bilo pričakovati, treba pa je reči, da zmaga ni bila nikdar v dvomu. Igrali so vsi, izkazal pa se je elemente. (A. S.)
UNDER18 ŽENSKE
LE VOLPI - SOKOL INDULES 0:3 (0:15, 6:15, 14:16)
SOKOL INDULES: Rudež, Vižintin, L. in T. Masten, Škerk, Žbogar in Bru-mat.
Zadnjeuvrščeni Le Volpi ni bil dorasel Sokolu Indules. Le v zadnjem nizu je imel pri 14:13 set žogo, a Nabrežin-ke so se tedaj zbrale in kot v prvih dveh nizih uveljavile svojo premoč.
(A. P.)
UNDER 16 ŽENSKE Skupina A
SLOGA B - RICREATORI	3:0
(15:1, 15:7, 15^13)
SLOGA B: Čebulec, Drasič, Fabi, Gregoretti, Grgič, Dunja in Sava Jogan, Križmančič, Micah, Milič, Škerk.
Sloga B je v soboto osvojila tretjo zaporedno gladko zmago. Nasprotnice našim igralkam niso bile dorasle in uspeh Sloge ni bil nikoli v dvomu. Na igrišče so stopile vse igralke, ki so tudi povsem izpolnile trenerjeva pričakovanja. (Inka)
BOR - VOLLEV CLUB	3:0
(15:10, 15:3, 17:15)
BOR: Grbec, Vesel, Bandelj, Superi-na, Colja, Viler, Vidah, Mauri, Rojc, Gulič.
Čeprav so nastopile v okrnjeni postavi, so borovke prepričljivo premagale tudi Volley club. Zmaga borovk je bila še celo bolj gladka kot kažejo izidi posameznih nizov. Od posameznic se je še posebej izkazala Nataša Grbec, ki je dobro nadomestila poškodovano podajačico Knezovo.
Skupina B
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
SLOGA A KOIMPEK 0:3 (3:15,
3:15, 8:15)
KONTOVEL: Sardo, Košuta, Sedmak, Regent, Danieli, Rebula, Gruden, Janežič.
SLOGA: Kocman, Lupine, Škrk, Ci-occhi, Fabrizi, Foschini, Gregori, Rebula, Kufar, Citter, Černe.
Tekma se je kot pričajo že izidi odvijala enosmerno, na Kontovelovi strani ni bilo igre, ker je slab sprejem onemogočil igralkam, da bi lahko gradile in zaključevale akcije. V delno opravičilo gre šteti dejstvo, da jih trener ni smel voditi zaradi pomanjkanja dokumentov, same pa niso zmogle urediti lastnih vrst. Tako so slogašice popolnoma zasluženo zmagale.
(M. Štoka)
JULIA - BREG AGRAR	0:3
(1:15, 0:15, 3:15)
BREG AGRAR: Sancin, Pečar, Kocjančič, T. in E. Žerjal, Kraljič, Glavina, Canziani in Koren.
Kot je razvidno iz izidov posameznih nizov, so Brežanke dosegle prelahko zamgo. Veliko večino točk so izbojevale neposredno s servisi, ko pa je nasprotnicam kdaj pa kdaj uspelo poslati žogo onstran mreže, so naše igralke tudi izpeljale kako dobro akcijo.
FARRA - DOM AGOREST	3:0
(15:7, 15:6, 15:7)
DOM AGOREST: Bassini, Magda in Maša Braini, Gaetta, Hvalič, Makuc, Paulin.
Berdonovo igralke so na domačem parketu nerodno izgubile proti solidni ekip iz Fare. Igra je bila enakovredna v vseh setih. V ključnih trenutkih pa so domovke popustile. Trener je poskusil razne variante, a brez uspeha. Poudariti je treba, da bodo dekleta le z igranjem dosegle zaželene rezultate.
(D. D.)
KADETI
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
BOR ADRIAIMPEK 80:77 (33:41)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 15 (3:12), Kocman 21 (8:12), Ruper, A. Sterni, Stanissa 6, Gruden 8, P. Šterni 26 (4:7), Birsa 4, Panjek.
BOR ADRIAIMPEK: Lippolis 2, Sim-nonič, Krasna 12, B. Pertot 3 (0:2), Škrk 17 (3:6), Race, Zupin 9 (1:4), Bajc 9, M. Pertot, Smotlak 25 (5:11).
TRI TOČKE: Kocman 3, Cingerla 2, B. Pertot 1, Bajc 1.
Slovenski derbi med ekipama, ki sta doslej bili še nepremagani, se je končal v korist Kontovelcev. Gostitelji so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, odsotna sta bila Dolhar in Bogateč, prav zaradi tega se je prvi polčas končal v korist razigranih borovcev. V tem delu sta pri gostih dobro igrala Smotlak in Krasna, medtem ko se je v vrstah Kontovelcev izkazal Cingerla. V nadaljevanju pa so Okretičev! varovanci zaigrali kot prerojeni. Nadoknadili so zaostanek, saj so borovci vodih v 29. min. igre 59:46, v 37. minuti pa so Kontovelci prvič prišli v vodstvo s 74:72. Glavna junaka tega podviga sta bila Kocman in Sterni, ki je odlično zadeval, kljub poškodbi na nogi. Pri borovcih pa se je ob Smotlaku izkazal
tudi Škrk, ki je med tednom utrpel poškodbo na gležnju. Omeniti bi veljalo, da je derbi spremljalo precej navijačev, nekoliko glasnejši in seveda bolj zadovoljni ob koncu so bili domačini, saj je bila to za ekipo Kontovela peta zaporedna zmaga. (M. R.)
LESTVICA: Don Bosco in Kontovel Electronic shop 10, Bor Adriaimpex in Ferroviario A 8, Ricreatori 6, Santos, Alabarda in St. Azzurra 4, Servo-lana, CGI in Sokol 2, Ferroviario 0. SOKOL - ALABARDA 71:51 (37:22)
SOKOL: Gerli, Golemac, Šuligoj 4, Škrk 12, Stanissa 6, Paulina 11 (1:2), Bogateč, Pertot, Lesica 12 (1:4), Sosič 6.
V nedeljo je Sokol izgubil v gosteh proti ekipi Alabarde, ki je po lestvici zgledala povsem enakovredna soko-lovcem. V prvih desetih minutah so sokolovci vodili z 18:16, odtlej pa kar celih sedem minut naši niso več dah koša. Poleg tega so še popustih v obrambi, tako da je bila katastrofa neizogibna. V drugem polčasu so bili naši bolj zagrizeni. Znižali so zaostanek le na 9 točk, nato so zopet popustili v obrambi, visoki igralci pa so tudi odpovedali, tako da se je razlika spet povečala na kar 23 točk. Sokolovci so v zadnjih minutah skušah zmanjšati razliko s tremi zaporednimi meti od treh
točk Lesice ter z zagrizeno obrambo Gerlija in Sosiča. (Ivan Lesica)
________NARAŠČAJNIKI___________
BOR ADRIAIMPEK - SERVOLANA
115:58 (64:25)
BOR: Daneu 13 (3:5), Berdon 12, Mi-lone 3 (1:2), Arena 12, Oberdan 11 (1:2), Sterni 8, Preši 2 (0:2), Bajc 19 (1:1), Ažman 12 (4:4), Pavlica 23 (1:2).
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva naraščajnikov je Bor gladko premagal Servolano. Naši so takoj povedli, nasprotniki pa so jim nudili odpor le v prvih petih minutah igre. Plavi so s presingom popolnoma zmedli nasprotnika in so v prvem polčasu vodih s 40 točkami razlike. V drugem delu se je razigrala druga peterka naših, ki je prednost še povečala. Pohvalo zaslužijo Pavlica, Milone, Berdon in Preši za požrtvovalnost in dobro igro v napadu. Dodati moramo še, da bodo borovci v naslednjem kolu počivali, prvenstvo pa se bo nadaljevalo šele januarja. (L. Furlan)
LESTVICA: Bor Adriaimpex 14, Don Bosco in Stefanel 12, Tecnoluce 8, Libertas 6, Servolana in St. Azzurra 4, RCT 2, Inter 1904 0.
______________DEČKI_______________
BOR INDULES - SABA 94:57 (58:24)
BOR: Debeljuh 37 (2:4), Starec (0:2), Barini 2 (0:2), Pavlica 32, Martini 5, D. Umer 10 (0:5), Rudeš 4 (0:7), Korošic, Schiulaz 4 (2:4).
3 TOČKE: Pavlica 2, Debeljuh 1, Martini 1.
V	prvem kolu so lanski deželni prvaki »propaganda« Bora prepričljivo premagali Sabo. Tekma se je odločila že v prvih dveh četrtinah, v katerih so borovci odlično igrah, tako v obrambi kot v napadu, (34:7 v 10. min., 54:17 v 17. min.). Zadnji koš v prvem delu tekme je Pavlica dosegel od polovice igrišča.
V	ostalih dveh četrtinah je bila tekma izenačena, sodnik je dovolil, da so gostje igrah zelo grobo v obrambi, tako da je bila tekma bolj podobna rugbyju kot pa košarki. Odlično sta tokrat igrala Pavlica in Debeljuh, Peter Rudeš pa se je izkazal v obrambi. Borovci bodo naslednjo tekmo igrah že danes proti skromnem ANCIFAP.
(Vanja)
Borovi dečki so v uvodnem kolu prvenstva gladko premagali Sabo
II
nam
nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih


Uspehi začetnikov Mladosti in Primorja ter Bregovih cicibanov
___________UNDER 18____________
Skupina H
KRAS - RONCHI	1:1 (0:1)
STRELEC ZA KRAS: Alan Škabar v 86. min.
KRAS: Purič, Švab, Grgič, Černe, Leban, Leone, Kavalič (Lucijan Škabar), Žagar, Šuc, Ferluga, Kalc (Alan Škabar), 15 Umek.
Krašovci so v izenačeni, zanimivi, toda nekoliko grobi tekmi osvojili dragoceno točko. Gostje so bili na papirju favoriti, toda naši fantje so jim prekrižali račune nekaj minut pred koncem. Gol pa so prejeli zaradi neodločnosti in nesporazuma med Kava-ličem in vratarjem Puričem. Gostujoči napadalec je podarjeno žogo poslal v nezavarovano mrežo. (R. B.)
Skupina I
EDILE ADRIATICA - BREG 6:0 (4:0)
BREG: Petronio, P. Tamaro, Bevk, Jerman, Diminich, Steržaj, M. Tamaro, Kerstich, Giuressi, Hervat, Švara, (Cot-tar, Boneta, Paiano, Slavec).
Edile Adriatica je nedvomno ekipa, ki v tem prvenstvu nima enakopravnega nasprotnika. Brežani so na tihem upali le v časten poraz. Že po sedmih minutah je gostitelj vodil z 2:0, kar je dalo misliti na hud poraz. Bregovi mladinci so stisnili vrste in s trudom zaustavljali napade nasprotnika. Kljub temu je Edile dosegel še dva zadetka. V drugem polčasu so se Brežani zbrali. Nevarno so se približali nasprotnikovim vratom, zadeli so prečko. Kljub vidni premoči gostitelja, ki je zadel še dvakrat Petroniova vrata, je mlada ekipa Brega odigrala eno doslej najboljših tekem. Za prikazano igro in borbenost bi tokrat pohvalili vso ekipo, posebno pa Kersticha, P. Tamara in stebra obrambe Steržaja. (Diego)
LESTVICA: Edile Adriatica 18, S. Sergio 14, Roianese in Chiarbola 13, S. Luigi 12, S. Andrea 11, Ponziana, Opicina in S. Vito 9, Olimpia in Cos-talunga 8, Campanelle in Montebel-•o 6, Breg 2.
^ NARAŠČAJNIKI
PRIMORJE - OPICINA	2:2 (1:1)
STRELCI ZA PRIMORJE: Gruden in Crissani.
PRIMORJE: Štolfa (Blason), Sullini (Digovich), Princival, Mesar, Tence, Prasselli, Frassinelli, Gruden, Zorzut (Crissani), Žagar, Štefančič.
Že v prvi minuti je imel Zorzut veliko priložnost. Po nesporazumu med branilcem in vratarjem se je znašel pred praznimi vrati, toda ni mu uspelo zadeti. Takoj zatem so gostje prešli v vodstvo s sumljivo 11-metrovko. Rde-čerumeni so reagirali in je nato Gruden iz prostega strela izenačil. Gostje so v začetku drugega polčasa prešli spet v vodstvo po krivdi Primorjeve obrambe, ki je nato zopet omogočila trem nasprotnikovim napadalcem, da so se sami znašli pred Blažonom.ki je na srečo zaustavil sicer šibek strel napadalca. Rdečerumeni so izenačili v zadnjih minutah v protinapadu s Cris-sanijem. V zadnji minuti je imel Fras-sinelli še priložnost, vendar je s petih metrov streljal čez prečko.. (M. Š.)
LESTVICA: Muggesana 25, Portua-le 23, CGS in Fortitudo 21, Monte-bello 18, S. Luigi 16, Giarizzole 15, Campanelle, Zaule, S. Andrea in Do-mio 12, Costalunga in Olimpia 11, Junior 10, Primorje 9, Opicina 5, Čampi Elisi 1, Don Bosco 0.
NAJMLAJŠI
BREG - TRIESTINA	0:2 (0:0)
BREG: Giglifalo, Buzzi, Ota, M. Gombač, Švab, K. DAzzara, Mauri, R. Gombač, Švara^ P. D Azzara, Strain ,(v d. p. namesto Švare Grilanc, namesto Straina Pelizzari, v rezervi Degrassi).
Bregovi najmlajši so nepričakovano klonih pred enajsterico Triestine. Igrali so pod svojimi sposobnostmi, neorganizirano in zato je poraz zaslužen. Da ne bo prišlo več do takih spodrsljajev, bodo morah Brežani resneje trenirati in pokazati na igrišču večjo borbenost in skromnost. Tekma se je za Brežane zelo slabo začela in samo netočnosti nasprotnikovih igralcev se je treba zahvaliti, da se je prvi polčas končal z neodločenim rezultatom. V drugem polčasu so naši nastopih bolj samozavestno in si pripravili nekaj priložnosti. Tekma bi se lahko končala z neodločenim izidom, če ne bi sodnik dosodil dvomljivih prostih strelov. (R. G.)
PRIMORJE - OPICINA	0:4 (0:0)
PRIMORJE: Franza, Decarli, Pahor, Miriam Trampuž, Škabar, Lukša, Savi (Puntar), Štoka, Battigelli (Husu), Moreno Trampuž in Riolino.
Rdečerumeni so nerodno izgubili proti zadnjeuvrščenim igralcem Opici-ne. Imeli so tudi nekaj priložnosti, vendar so v obrambi povsem odpove-
dali. Po izenačenem prvem polčasu so naši v drugem popustih. Gostje so takoj dosegli prvi zadetek, nato pa so izkoristili protinapad in kaznovali gostitelje, ki so igrah zelo slabo, predvsem pa niso znali ponoviti medte-denske tekme, v kateri so pokazali zelo dobro igro, čeprav so izgubili proti dosti boljšemu nasprotniku.
(M. Š.)
LESTVICA: Olimpia 21, Montebel-lo in S. Giovanni 20, S. Sergio 19, CGS 18, Breg 17, Portuale in Triesti-na 14, Zaule in Čampi Elisi 13, Fortitudo 12, S. Luigi 11, Don Bosco 10, Giarizzole 8, S. Vito 7, Primorje 4, Opicina 2, S. Andrea 1.
ZAČETNIKI
FANI OLIMPIA - BREG	2:0 (2:0)
BREG: Rapotec, Bajec, Matkovič, Grilanc, Poretti, Lavrica, Bandi, Punis, Vrše, Kalc, Grbec, v rezervi Čuk in Kermac.
Proti prvouvrščeni ekipi Fani Olim-pia so Bregovi začetniki kljub dobri igri zgubili. Da so se Dolinčani borih do zadnjega je dokaz, da so v drugem polčasu z Bandijem zadeli drog. Pohvalo si tokrat zaslužita vratar Rapotec in branilec Bajec. (R. G.)
PRIMORJE - CAMPANELLE 5:0 (2:0)
STRELCI: Manuel Trampuž 2 gola, Divovich 2 in Vodopivec 1.
PRIMORJE: Franza, Osi, Doglia, Pahor, Miriam Trampuž, Kante, Vodopivec, Manuel Trampuž, Divovich, Sardoč, Husu (Gherbassi).
Prosečani so igrah boljše od Tržačanov in pokazali zelo dobro igro. Gostje niso bili nikoli nevarni. Prvi zadetek je dosegel Manuel Trampuž s strelom iz 20 metrov, drugega pa je dal Digovich, ki je izrabil predložek sam pred vrati. V drugem polčasu so naši imeli še lepše priložnosti. Vodopivec je dosegel tretji gol. Zelo lep pa je bil drugi osebni zadetek Trampuža, ki je zelo pametno preigral pred vratmi še vratarja. Lep je bil še zadnji zadetek Digovicha. (M. Š.)
LESTVICA: Costalunga in Fani 18, S. Luigi in Chiarbola 15, Breg 12, CGS 10, Primorje 9, Altura 4, Campanelle in Portuale 3.
MLADOST - ARIS S. POLO 4:2 (2:2)
STRELCI ZA MLADOST: Marko Devetak (2), P. Gergolet in Dario.
MLADOŠT: Ferfolja, Petean, Zam-par, Marušič, Peršolja, M. Petean, Ger-
golet, Kobal, Devetak, D. Gergolet, Dario Lakovič, Narduzzi.
Začetek je bil dokaj slab za gostitelje, saj so gostje vodili že z 2:0. Odtlej so Doberdobci igrah odločneje in prisilili goste, da so igrali obrambno. Kraševci so najprej zmanjšali razliko v golih, ob izteku polčasa pa izenačili. V drugem delu srečanja je prišla na dan premoč naših, ki so še dvakrat zatresli mrežo Arisa. (M. P.)
____________CICIBANI____________
Skupina A
PRIMORJE - SONCINI A 0:4 (0:1)
PRIMORJE: Sandri, Guštin (Škabar), Purič, Sardoč, Nadlišek, Širca, Kuk (Emili).
Proti zelo solidnemu nasprotniku je Primorje kljub neugodnemu rezultatu zadovoljilo. Fantje so se borih za vsako žogo, lahko bi tudi dvakrat realizirali. V začetku drugega polčasa so gostje dosegli dva lepa zadetka, ki sta potrla gostitelje. Proti koncu tekme so naši imeli še dobro priložnost. Tržačani pa so v zadnji minuti dah še četrti zadetek. (M. G.)
LESTVICA: Soncini 24, Ponziana in Fani 19, Chiarbola 15, Opicina 12, S. Luigi 11, Zaule in Servola 10, Primorje 9, Costalunga 7, Montebello 6, Fortitudo 0.
Skupina B
CAMPANELLE - BREG	1:6 (1:4)
STRELEC ZA BREG: Krmac 3, Grbec 2, Rapotec.
BREG: Argenti, Rapotec, Corbatti, Grbec, Sancin, Kermac, Paoletti, Čuk.
Bregovi cicibani so z lahkoto premagali zadnjeuvrščeno ekipo Campanelle. Prikazali so velik napredek in zelo dobre obete za prihodnost. Pozna se, da strelca Brega Kermac in Grbec igrata tudi v višji ligi. Pohvaliti je treba celotno ekipo. (R. G.)
ZARJA B - S. LUIGI	0:7
ZARJA: Maksi in Luka Urdih, Kristjan in Denis Pusini, Grgič, Tence, Lipovec, Jurinčič, Sancin, Ban in Glavina.
Zarjani so proti premočni ekipi S. Luigija zaigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo. V začetku prvega polčasa so sicer začeli s preveliko bojaznijo, kar jim je bilo tudi usodno, saj so v petih minutah prejeli kar tri gole. V nadaljevanju pa so se otresli treme in bili do konca tekme enakovreden tekmec bolj renomiranemu moštvu od Sv.
Alojzija. Rezultat naj ne vara, kajti igralci S. Luigija so vsi brez izjeme letnik 1976 in to je torej zadnje leto, ko lahko igrajo v kategoriji cicibanov. Vsi pa vemo kako odločilno vpliva starost na rezultate v mladinskih kategorijah.
LESTVICA: Giarizzole 24, S. Luigi 22, Chiarbola 20, Fortitudo 15, Soncini 13, Zarja in Altura 11, Esperia 9, Breg 8, Ponziana 5, Zaule 4, Campanelle 0.
Skupina C
ZARJA A - DOMJO	1:2
STRELEC: Devan Grgič
ZARJA: Bellafontana, Posega, Kočevar, Križmančič, Doljak, Devan in Da-njel Grgič, Družina.
Kljub mnogim odsotnostim je Zarja proti Domju zaigrala kar solidno. Gostitelji so se res potrudili in vse je kazalo, da bodo zlahka spravili nasprotnika na kolena. Dva hitra protinapada sta pokopala upe Bazovcev, ki so sicer dobro reagirali ter tudi enkrat z Deva-nom Grgičem zatresli nasprotnikovo mrežo, vendar bilo je premalo, da bi dosegli pozitiven rezultat.
LESTVICA: Fulgor 22, Fani 21, Inter S. Sergio 16, Portuale 15, S. Giovanni 14, Supercafle in S. Andrea 13, CGS 10, Domio 9, Zarja 5, Muggesana 4, S. Vito 0.
FINCANTIERI - MLADOST	8:0
MLADOST: Farra, Pahor, Peric, Scarpa, Lavrenčič, A. Gergolet, P. Gergolet, Dario, Lorenzut, P. Pahor.
Cicibani Mladosti so na gostovanju v Tržiču doživeli pekoč poraz. Že od vsega začetka je bilo razvidno, da so bili gostitelji boljši in da zmaga ni bila nikoli v dvomu. (A. G.)
PRVENSTVO CSI
Najmlajši
PONZIANA - ZARJA	6:2
STRELEC: Robert Renčelj
ZARJA: Malalan, Berzi, Kralj, Hrvatin, Moris, Gunter, Ferluga, Jurinčič, Ražem in Renčelj.
Zarja je pokazala tudi proti Ponziani mnogo dobre volje in požrtvovalnosti, vendar proti tako močnemu nasprotniku ni mogla prav nič. Zarjani so celo prvi povedli, a to je samo razdražilo nasprotnike, ki so se še bolj zagrizeno vrgli v napad in kar 6-krat zatresli Malalanovo mrežo. Prepričani smo, da bo v bodoče Zarja imela več sreče tudi kar se tiče postave, saj morajo že nekaj tekem zelo okrnjeni na igrišče.
(M. Žagar)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul fšir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
alijanst
isopisn
zveze časopisni založnikov FIEG
10. decembra 1986
Posvet predstavnikov jugoslovanskega turizma v inozemstvu
Kaj najbolj moti tuje turiste ki so na dopustu v Jugoslaviji
BEOGRAD — Tuji turisti radi prihajajo na počitnice v Jugoslavijo, toda v zadnjih nekaj letih imajo vedno več pripomb zaradi neprofesionalnega odnosa turističnih in gostinskih delavcev in trgovcev, zaradi higiene, dolgega čakanja v vrstah na mejnih prehodih in na postajah avtomobilskih cest, nezadovoljni so zaradi PTT uslug in neprijaznosti hotelskega osebja. Zamerijo, da je v trgovinah slab izbor blaga široke potrošnje. To je v glavnem vsebina poročil predstavnikov Turistične zveze Jugoslavije v inozemstvu, ki so se včeraj srečali v Centru Sava.
Kakšnih 20 predstavnikov TZJ v Evropi sodi, da je zanimanje tujih turistov za preživljanje počitnic v Jugoslaviji znatno večje od turistične ponudbe.
Selim Selim iz Londona napoveduje za prihodnje leto 5 do 6 odstotkov več britanskih turistov. Na podlagi te ocene so turistične agencije prvič sklenile, da bodo turistom iz Velike Britanije ponudile zasebne sobe. Zato so se s turistično zvezo dogovorile, da bodo v prihodnjem letu 6.000 postelj v zasebnih hišah ponudili na tem turističnem tržišču.
Krešo Piškulič, ki vodi jugoslovansko predstavništvo v Zvezni republiki Nemčiji, je predlagal, da bi morali prihodnje leto tujim gostom ponuditi večji izbor in boljšo kakovost blaga široke potrošnje. Po njegovih besedah Zahodni Nemci že sporočajo, da bodo prihodnje leto v vetjem številu prišli preživljat svoje dopuste na jadransko obalo. Da bi se ta napoved uresničila, je potrebno izboljšati prodajo in zamenjavo dinarskih čekov in bencinskih bonov.
Jugoslovanski predstavnik na Danskem Mihajlo Hurčič pa je povedal, da se tujci pritožujejo nad namestitvijo in cestnim prometom. Največ pripomb pa imajo Danci, ker dinarskih čekov, ki jih v Jugoslaviji niso porabili, ne morejo izterjati na mejnih prehodih, ko zapuščajo državo. Po njegovih trditvah se bo letošnje število danskih turistov (200.000) povečalo za 10 odstotkov.
Na sestanku predstavnikov TZJ so ugotovili, da bodo v naslednji sezoni imeli 30.000 novih turističnih postelj. Zlasti pa so poudarili, da tujim turistom jamčijo varnost.
»Nikoli več Bhopal«
Indijski deček je obesil hudiča, ki mu je ime Union^Carbide. Gre^ za prizor z bilo žfvlfenje 2.500 ljudi.1110 6 ° °	6 a as ro e v °Pa u- v ajgleJ®t‘: ^p)
Bugatti za kralja picerij
George Crocker (levo), lastnik picerij Domino v vseh ZDA, ob svojem novem nakupu, bugattiju royal iz leta 1931. Odkupil ga je od Jerryja Moora (desno) za 8 milijonov dolarjev. Avtomobil je dobro ohranjen in seveda vozen, porabi pa galon bencina za šest milj — po naše približno 4,5 litra za deset kilometrov	(Telefoto AP)
V Venezueli zaplenili 3.100 kilogramov kokaina
LA GUAIRA (VENEZUELA) - V venezuelskem pristanišču La Guaira so pripadniki protinarkotičnega oddelka ZDA ob podpori policije iz Caracasa zaplenili 3.100 kilogramov kokaina. Pri prevozu te do sedaj največje zaplenjene pošiljke mamil je vpletenih 200 oseb. Kokain so rafinirali v Kolumbiji, namenjen pa je bil na ameriško tržišče.
Po trditvah šefa oddelka za boj proti mamilom caracaš-ke policije Bajaresa se je po uspešnih akcijah v Boliviji in Peruju os trgovine s kokainom premaknila na relacijo Kolumbija - Venezuela - ZDA. Američani pa so prepričani, da je temu botrovala predvsem težka gospodarska kriza v Venezueli.
Streli zaradi prehitevanja
VIBO VALENTIA (CATANZARO) - Zaradi pomanjkanja cestne kulture, ki že prehaja v odkrit kriminal, sta jo včeraj skupila dva delavca iz obrata Italsider v Tarantu, ker je vanju iz pištole streljal objesten neznanec. Po pričevanju obeh delavcev, ki se bosta zaradi rane v nogo in roko zdravila deset in pet dni, ju je na severnem voznem pasu avtoceste Salerno - Reggio Calabria z utripajočimi visokimi lučmi prehitel avto.
Nekaj kilometrov kasneje sta ga delavca s svojo giuli-etto prehitela, nato ju je on ponovno prehitel. To se je ponovilo nekajkrat, dokler ni neznanec pričel streljati s pištolo in ju dokončno prehitel. Obema ranjencema so nudili prvo pomoč mornariški častniki, ki so ju tudi odpeljali v bolnišnico v Vibo Valentio.
Zaradi pištole aretirali dva Italijana v Londonu
LONDON — Na londonskem letališču Heathrow so včeraj zaradi posesti orožja aretirali dva Italijana, ki sta bila namenjena v Amsterdam. Njuni imeni nista znani, izvedelo se je samo, da so pri pregledu ročne prtljage agenti odkrili pištolo.
Glasnik Scotland yarda je le sporočil, da so Italijana aretirali zaradi vsebine njune prtljage. Več glasnik ni hotel povedati, da je tudi trditev o odkritju pištole neuradna. Prav tako je glasnik dosledno molčal na vprašanje, ali je dogodek v zvezi s teroristi ali s poskusom preusmeritve potniškega letala. Vsekakor pa prevladuje mnenje, da nista Italijana terorista, temveč predvsem naivneža, ki sta mislila, da bosta lahko pretihotapila pištolo mimo letališke kontrole.
Varnostni sistemi na londonskem letališču Heat-hrow so med najsodobnejšimi v svetu. Po spodletelem atentatu na letalo El Al, ki so ga v bistvu preprečili izraelski agenti in ne britanska varnostna služba, so namreč nadzorstvo pri mednarodnih terminalih še okrepili.
Oba Italijana sta bila namenjena v Amsterdam s poslovnim poletom družbe KLM nekaj pred deveto uro zjutraj. Usodo obeh bo sedaj pogojevala preiskava balističnih izvedencev. Bržkone se bo vse končalo brez hujših zapletov z zasoljeno denarno kaznijo, ki naj bi oba dobro podučila. Nedvomno pa je ta dogodek zgovoren dokaz, da na Heathrowu ne nadzorujejo samo potnikov iz bližnjevzhodnih in arabskih držav temveč tudi iz držav EGS, kjer je vsaj v teoriji kontrola precej bolj omejena.
Film o Stalinovi dobi buri duhove v Gruziji
MOSKVA - »Prosim vas, da si film ogledate, ker vam ne bom nič povedal.« S temi besedami je gruzijski režiser Tengiz Abuladze prejšnjo soboto opravičeval svoj molk v prepolni dvorani Doma književnikov. Njegov film Pokajanje (Kesanje) predvajajo že nekaj dni za zaprte kroge moskovskih klubov, kjer se sestajajo intelektualci. Do vstopnic je težko priti, ne samo, ker gruzijski filmi karaterizirajo sedanjo sovjetsko filmsko produkcijo, temveč predvsem, ker je film Kesanje svojevrstno delo.
Prvič je na filmskem platnu padel zastor z obdobja kulta osebnosti in Stalinovih časov. Pri tem je značilno, da so ta poskus izvršili v Gruziji, od koder je bil Josip Visarjonovič Džu-gašvili - Stalin doma. Nekateri so v glavnem junaku prepoznali Lavrenti-ja Berijo, osovraženega šefa KGB, drugi so v njem videli poteze Mussolinija, Hitlerja in celo Stalina.
Stalinizem in fašizem se medsebojno prepletata, kar se ni še zgodilo v nobenem sovjetskem filmskem delu. Vsekakor pa to ni film ne o Beriji in ne o Stalinu, je pričevanje iz obdobja kulta osebnosti, iz surovih, krvavih in tragičnih časov. Neki filmski kritik je po projekciji izjavil, da gledalci v treh urah »doživijo nekakšno katarzo«. Navedel je misel Leva Nikolajeviča Tolstoja, da ozdravljeni bolnik z
nekim posebnim zadovoljstvom govori o svojem trpljenju, če pa se bolezni ne spominja, ni še ozdravel.
Kljub vsemu temu pa so nekateri zapuščali projekcijo filma pred koncem, ker niso razumeli filmske simbolike ali pa v znak protesta, morda celo zaradi enega in drugega. Kesanje ni namreč enostavno delo, saj zahteva estetsko in kulturno-politično podlago. To je film, v katerem se prepletajo značilnosti bajke s surovostjo realnega življenja, film filozofskega razmišljevanja o času, ki je bil pretra-gičen, da bi ga lahko pozabili.
Vse to veje iz vsebine in konfekcije filma, ki prikazuje sedanjost v nekem provincialnem mestu. Ko svojci objokujejo komaj pokopanega župana, nekdo medtem odkoplje županovo truplo in ga ponese pod drevo na rodno dvorišče. Prijatelji in svojci so zaprepadeni in ponovno pokopljejo župana. Drugo noč se vse ponovi. V mesečini
prijatelji in svdjci ponovno zagledajo županovo truplo pod drevesom. Družina se končno odloči, da pride vsej zadevi do dna in na pokopališču postavi zasedo. Županov vnuk ponoči strelja na nekoga, ki se mota pri dedovemu grobu. Sum za skrunitve pade na neko mlado žensko, ki se tako znajde pred sodniki.
Na sodišču se ženska obnaša drzno, skoraj napadalno. Sodnike prisili da poslušajo njeno zgodbo. Ona je hčerka priznanega slikarja. Z očetom je srečno živela, dokler ni župan postal človek, čigar truplo jo je dovedlo pred sodnike. Z njegovim prihodom je nastopilo obdobje samodrštva, aretacij, nočnih mor, zasledovanj... Po mestu zavijajo sirene, ljudje v dolgih usnjenih plaščih iščejo žrtve, dekletov oče je ena od teh nedolžnih žrtev. Med zasliševanjem prizna vse, kar od njega zahtevajo. Da je z vohunsko skupino načrtoval gradnjo prekopa pod Tihim oceanom in ga skušal zastrupiti...
Fantastične obtožbe in brezsmiselna priznanja, kar pa je dovolj za prisilno delo v Sibiriji. Vzporedno s tem se na filmu menjujejo prizori iz življenjske realnosti: prepolni zapori, materi z otroki, koncentracijska taborišča, tragične usode, ki jih še ni na filmskem platnu zrlo sovjetsko oko.
Mlada ženska pred sodiščem brani svoje stališče. Prepričana je, da zločinec ne sme niti mrtev ležati poleg svojih nedolžnih žrtev. Zato je truplo odkopala in ga znesla na domače dvorišče. Med sodno razpravo se pričnejo mnenja deliti. Županov sin se prepriča, da je oče grešil, a da je obenem storil marsikaj pozitivnega. Vnuk pa je razpet med uradno verzijo in pričevanjem mlade ženske, da pri iskanju resnice napravi samomor. Film konča z dilemami županovega sina, ki očeta končno odkoplje, truplo pa vrže v prepad.
Film Kesanje so posneli v Tbilisu leta 1984, a so ga takoj »zamrznili«. Tak je čakal Gorbačova in spremembe v sovjetskih vrhovih, šele pred kratkim mu je bila dana »zelena luč«. Trenutno ga sinhronizirajo za ruščino, prosto pa ga predvajajo v tbiliških kinodvoranah. Pred njimi je nepopisna gneča in neskončne hrupne vrste. Po projekciji pa se gledalci tihi in zamišljeni podajajo na svoje domove.
Uspehi gverile v Afganistanu
ISLAMABAD — Zahodni diplomatski krogi so v Islamabadu potrdili trditve afganistanske gverile o uspehih v boju proti sovjetskim okupacijskim silam in njihovim afganistanskim zaveznikom. V zadnjih desetih dneh so tako mudžahedini v zasedi ubili 40 tajnih agentov kabulskega režima, sestrelili pa so šest letal in helikopterjev. Do zasede, v kateri so jo skupili tajni agenti, je prišlo v pokrajini Kandahar, ko so gverilci z novim sodobnim orožjem streljali na dva tovornjaka. V istem obdobju so na območju Kandaharja v rutinskih spopadih ubili 82 afganistanskih in sovjetskih vojakov.
Pravi kakovostni skok pa je bil storjen 30. novembra pri Kabulu, ko so s prenosno raketo zemlja-zrak sestrelili sovjetsko transportno letalo in tako ubili 40 vojakov. Z enakimi raketami so vzhodno od Kabula sestrelili dve letali suhoj 25 in tri helikopterje^ Nedaleč od Kabula so v kraju Pule Čarhi po napadu izpraznili skladišče orožja.