Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za eelo leto prodpiačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mosee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta (5 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semoniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/ali. uri popoludne.
&tev. 111.
V Ljubljani, v soboto 21. maja 1887.
Letnik: V
državni zbor.
Z Dunaja, 20. maja. Budgetna razprava.
(Edenindvajseti dan.)
Vlada je popustila nado, da bi bilo mogoče državui proračun v obeh zbornicah dovršiti do kouca tega meseca, ter je danes izročila predlog, da naj se začasno pobiranje davkov v dosedanji meri podaljša še za mesec junij.
Ako pojdo tako naprej, bode budgetna razprava v poslaniški zbornici trajala do binkošti, in se bode gospodska zbornica še le meseca junija pečala ž njim. Ker dasiravno veliko urneje zboruje, kakor poslaniška zbornica iu državni proračun navadno rešuje v eni sami seji, vendar ni pričakovati, da bi to nalogo letos izvršila še pred koncem tega meseca in da bi se zamogel državni proračun z Najvišjim potrjenjem razglasiti pred pričetkom prihodnjega meseca.
V današnji seji se je pričela razprava o trgovinskem ministerstvu. Štajarski poslanec Stadlober je govoril o rumunski pogodbi, Tržaški poslanec Stalitz pa o italijanski, francoski in angleški trgovini itd., samo Avstrije se rii dotikal in je glede Trsta povdarjal, da naj se tamošnje razmere nikar ne rušijo, ampak naj Trst ostane, kakoršen je. Dobro ga je zavrnil poslanec Vošnjak, ki je govoril za dr Roserjem in pojasnoval, ktere irredeute Slovenci v Trstu ne marajo. Tam se nahaja okoli 10.000 vnanjih iz Italije došlih Italijanov, ki vedno rogovilijo in Trst pripravljajo za italijansko kraljestvo. Te irredente Slovenci nočejo in tudi vlada bi je ne smela trpeti, ampak bi jo morala zatreti, kar ne bi bilo ravno težko; nekdo je rekel, da bi se to najlaglje in najhitreje zgodilo, ako bi vlada v Trst poslala šestnajst železuičnih vlakov, omenjene italijanske rogovileže v nje spravila in jih na državne stroške tirala čez italijansko mejo. Tako pa, kakor je sedaj v Trstu, ne sme in ne more ostati. Stalitz je jako debelo gledal, ko je Vošnjak tako govoril, in se jo izgovarjal, da ga niso prav umeli in da je hotel v svojem govoru le reči, da Daj Trst ostane avstrijsk. Pa dobro sta se mu odrezala Tonkli in Poklukar, rekši, da bi bil moral to naravnost povedati, ako je res le to imel pred očmi. Toda Stalitz ve, da se italijanski stranki ne bi posebno prikupil, ko bi povdarjal, da mora Trst avstrijsk biti, zato raje govori v nejasnih stavkih, pri kterih si vsakdo lahko misli, karkoli hoče. Italijanski irredentovci njegove besede lahko tolmačijo v tem smislu, da naj Trst še naprej ostane v rokah progresove stranke, ki jim tako postrežljivo gladi in pripravlja pot, avstrijska strauka pa si naj misli, da je Stalitz govoril o avstrijski vladi v Trstu. Radovedni smo, bo li ta Italijan, čigar oče ali stari oče je iz slovenske Krope prišel v Trst in tam pričel obširno kupčijo s platnom, imel toliko poguma, da bo v dejanskem popravku zbornici pojasnil, kakšen naj bo in naj ostane Trst.
Poslanec Vošnjak jo v svojem govoru omenjal raznih oddelkov trgovinskega ministerstva, govoril o poštah in železnicah, pa o poštnih hranilnicah, ki bi morale z denarjem ua pomoč hiteti tudi pomožnim društvom.
Razun omenjenih je govoril danes tudi minister Bacquoheiu ter poslancem priporočal, da naj glede
novih trgovinskih pogodb ne segajo predaleč iu da naj bodo previdni, ker se dotične razprave ravno sedaj vrše in bi ne bilo njim na korist, ko bi se prezgodaj pretresale iu presojevale.
Za Vošnjakom je bila splošnja razprava sklenjena in sta govorila še glavna govornika Rus na levi in Jaworski na desni, potem so bilo dotične številke sprejete.
O železnicah bode govoril Pfeifer morda danes zvečer ali jutri.
0 smrti poslanca Pavlinoviča
ste že poročali. Vžival je v svoji domači deželi jako veliko zaupanje, ki ga je kot čist in nesebičen rodoljub zaslužil v polui meri. Bil je že prejšnje čase državni poslanec, in je bil izbran tudi leta 1879. Ker je bil pa tedaj dr. Klaič propadel, odložil je Pav-linovič mandat Klaiču na korist, ki je bil po njegovi odpovedi res tudi izvoljen. Po zadnjih volitvah je bival le malo časa na Dunaji ter se je meseca oktobra zarad bolehnosti prav zgodaj podal domu v svoj rojstni kraj Podgoro pri Makarski v Dalmaciji, kjer je pred dvajsetimi leti opravljal službo župnikovo, pozneje pa živel v pokoji. Umrl je za jetiko. Hohenwartov klub, čegar ud je bil ranjki Pavlinovič, je za ponedeljek 23. t. m. ob devetih dopoludne pri minoritih zanj naročil slovesno črno sv. mašo, ktero bode daroval državni poslanec g. Klun, in h kteri je povabljena cela zbornica. Petje bodo preskrbeli hrvatski iu slovenski vseučiliščniki.
Govor poslanca Klima
v državnem zboru 10. t. m.
(Dalje.)
Sedaj pa pomislite, gospoda, kaj bi rekli, ko bi deželni šolski svet na češkem enako odločil glede češkega jezika v nemških občinah? (Klici na desni: Nemci so izvoljeni narod!) Odločno bi-se uprli taki določbi, in po pravici. Zato pa tudi nam milostljivo dovolite, da odločno ugovarjamo takemu početju deželne šolske oblasti. (Dobro! Dobro! Res je! na desnici.)
Pa tudi učiteljem taka učna metoda jako obte-žuje stališče in jim dela krivico. Ali morajo proti svojemu prepričanju in pravemu namenu ljudske šolo nadaljevati brezvspešni poduk, da so všeč šolskim nadzornikom, kar malo-značajni tudi store, ali so pa v nevarnosti, da jih šolske oblasti ua vse načine ova-jajo in preganjajo, če skrbe za umno in etično omiko slovenske mladino in hočejo kaj doseči pri poduku; iu to se pripeti navadno najplemenitejim, najboljšim in najmarljivejim učiteljem. V obeh slučajih trpe moralno silo, kar moramo odločno obsojati. (Prav res! na desnici.)
Se bolj žalostne pa so šolske razmere v slovenskem delu Koroške. Tii stanuje v 117 čisto slovenskih in 13 mešanih župnijah do 130.000 Slovencev. Ti nimajo, ne rečem, nobene srednje šole, nobene gimnazije, uobeno realke, nobene obrtne, ali kake druge posebno šole — tako visoko niti ne zaidemo no, temveč, čujte, uiti jedue ljudske šole, kjer bi se mogli slovenski otroci (čujte 1 čujte! na desnici) s pomočjo materinega jezika v potrebnih stvareh podučevati. (Poslanec dr. Poklukar: Prečudno!) Z odlokom c. kr. koroškega deželnega šolskega sveta due 24. julija 1874, štev. 1842, bile so ljudske šole
razdeljene v tri vrste, ktere naj kakor tudi pozueje podatke preberem. Glase se (bere): 1. Ljudske šole z nemškim podučnim jezikom; 2. ljudske šole v pri-četku s sloveuskim podučnim jezikom, toda z določbo, da se mora z nemščino pričeti že v prvem šolskem letu, z nemščino se mora nadaljevati tako dolgo, da je podučni jezik, kakor hitro jo učenci lomijo za silo; 3. ljudske šole v pričetku s slovenskim, od druzega leta naprej z nemškim podukom.
Druga iu tretja vrsta ste se spojili v jedno, in po šolskem koledarji za 1. 1886. je na Koroškem izmed 344 ljudskih šol 249 nemških in 95 nemško-slovenskih. Toda zadnje, tako imenovane utrakvistične šole so v resnici nemške, ker slovenski poduk jo lo uekaj tednov v prvem letu; nato pa se prične takoj nemški poduk, in slovenski materini jezik, opusti se popolnem do konca osmega šolskega leta. (Čujte! Cujto! na desnici.) O tem priča prod leti za učitelje na slovenskih šolah izdana knjižica, v kteri stoji na prvi strani z razprtimi črkami ta-le določba: „Poduk v nemškem jeziku naj so prične takoj z otroci, ko pridejo v šolo.-' (Čujte! čujte! na desni.) In na tretji strani najdete ta-lo praktičen vzgled za tak poduk: „On (učitelj) kaže na mizo in reče naravnost nemško, počasi in s povdarkom: Das ist ein Tisch. To naj pa takoj posloveni, da ga razumejo: To je miza. To naj ponavlja več otrok posamezno in potem vsi."
Da izvršuje to nalogo, moral bi učitelj znati slovenski. Na euorazrednicah so sicer nastavljeni učitelji, ki govore slovenščino, toda ne vprašajte, gospoda, kako? Nekoliko o tem nam pove tretje letno poročilo c. kr. učiteljskega izobraževališča v Oelovci leta 1882.; tam najdete na strani 40 in 41: »Posebno čudno je, da je tako malo gojencev slovenske naroduosti. To ne pride od tod, kakor da bi se iz slovenskih krajev ne oglaševalo nič prosilcev — v resnici se jih ne manjka — marveč se nekteri raje oglasijo kot Nemci. Iioje se, da pomnože število predmetov še za jednega, ako priznajo svojo slovensko narodnost."
Pod črto pa je opomba: »Slovenski jezik ni obligaten predmet. Učiteljskim kandidatom, ki naj podučujejo v šolah slovenske otroke, ni se treba učiti slovenskega jezika (čujte, čujte! na desnici), in če se ga uče prostovoljno, ni jim treba delati skušnje." Na omenjenem mestu berem dalje:
»Opomniti še moramo, da se od teh Slovencev niso vsi oglasili za skušnjo iz slovenščine. Ker pa jim je znano koroško slovensko narečje, morejo ložje podučevati slovenske otroke, kakor Nemci."
Če pa pomislimo, da je v § 51. šolskega in podučnega reda dne 20. avgusta 1870 določen namen poduka v jeziku: Prava razumnost, kar govore drugi v materinem jeziku, zmožnost, ustno in pismeuo prav in tekoče povedati itd., moramo priznati, da nikakor ne morejo doseči tega učnega namena oni učitelji, ki ne znajo jezika in razumejo le narečja. Šolska oblast pa večkrat ni toliko prijazna in včasi tudi ne more, da bi slovenskim otrokom dala take učitelje, ki vsaj za silo znajo svoj materin jezik. V slovenskih občiuah so pa tudi učitelji, ki slovenskega kar nič ne znajo, kakor »šolski prijatelji nemškega društva" v neki knjižici sami priznajo. Tam najdete na strani 22: »Izmed 157 v slovenskih občinah na Koroškem delujočih učiteljev zrni 128 za silo slovenščino in kako, to sem že prej povedal — in kar se tiče druzega, uče v gorenjih razredih, kjer se slovenščina lahko opusti, brez
J§S
škode za poduk in vzgojo." (čujte! čujte! na des-uici.) Pri nastavljanji učiteljev ravnajo dotične oblasti po načelu: kjer sta dva učitelja, smd jeden biti trd Nemec. (Čujte! na desnici.)
(Dalje pr h.)
Govor poslanca prof. Šukljeja
v državnem zboru dne 9. maja.
(Dalje.)
Lahko bi o ljudskih šolah še dalje govoril. Prav lahko bi Vam na postavo opiraje se dokazal, da je vse šolstvo po slovenskih pokrajinah v kričečem uasprotji s šolskimi postavami, ktere so še v veljavi, kakor tudi s pravicami, ki jih imamo po ustavi.
Dalje mi ni druzega treba, kakor da Vam v pravi luči pokažem, kako da se z nami postopa po ljudskih šolah ua Štajarskem, v Trstu in po Istri, kako barbaričuo da se dela za razširjanje ponem-čevanja našega naroda po Koroških ljudskih šolah in vspeh uam ne more izostati. (Posl. Ghon: „To pa že ni res, da bi barbarično postopali!")
Gospod poslanec Gbou me moti. Mene tako motenje prav tako malo s koncepta spravi, kakor gosp. poslanca dr. "VVeitlofa. če bi me pa morda g. poslanec Ghon ali kak drug Koroški poslanec zarad tega zavračal, ker se jaz kot kranjski Slovenec potezam za uboge „Vindišarje" na Koroškem, Vas opozorujem le na neke besede, ki se niso na naši strani čule, pač pa jih je izrekel nekdo pred nekterimi tedni v Meranu na Tirolih. Tiste besede so vredne, da si jih vsakdo v srce zapiše. Glase se: „K d o r i m a srce za svojo narodnost, mora ga imeti tudi za one, ki so v nevarnosti, da narodnost z g u b e." (Dobro, dobro na desni.)
Tega, gospoda moja ni nikdo iz naše stranke govoril, temveč mož, ki ondi pri Vas na levi strani sedi iu do kterega se Vi vsi jako spoštljivo obračate, češ, da je Vaš slavni voditelj. Ta mož je poslanec dr. Herbst.
Dovolj naj bo s tem o ljudskem šolstvu. Saj bo tako eden mojih tovarišev pri dotičnem naslovu za besedo poprijel, da razloži vse naše težnje v tem oziru.
Naj toraj preidem na srednje šole. Nj. ekscelenca je v budgetnem odseku zadosti na drobno razložil stališče, na kterem se nahaja glede naših zahtev. Odkritosrčno Vam povem, da me je izjava nj. ekscelence po eni strani zadovoljila, po drugi zopet ne.
Zadovoljen sem bil pred vsem zato, ker je ekscelenca pred vsem priznal ugodni vspeh pri poduku na slovenskih vsporednicah v Ljubljani in to tudi glede nemščine. To je moralično priznanje, na ktero se nam bo lahko vsak čas sklicevati. S tem so spodbita tla vsem tistim ugovorom, ki na to merijo, da se po slovenskih vsporednicah dijaki ne bodo zadosti nemščine naučili.
Ekscelenca je bil dalje tako prijazen, da je priznal, da imamo pravico zahtevati, kar zahtevamo. Obljubil je tudi, da neče pozabiti naših zadev. Toda gospoda moja in sedaj pride, zarad česar nisem bil zadovoljen; nekaj smo pri izjavah gospoda naučnega ministra pogrešali in sicer, da bi nam bil naznanil, kedaj da stopijo tudi drugod po Slovenskem slovenske vsporeduice v življenje. Če je vspeh podu-čevarija na slovenskih vsporednicah v Ljubljani ugoden, in če imamo pravico priznano, da jih po pravici zahtevamo, vprašam Vas vendar, gospoda mo,a, zakaj pa jih ne dobimo takoj tudi v Celji in v Mariboru, kjer je prilika nemški naučiti se, še tem večja, kakor pa kjer-koli na Kranjskem, da tudi na Kočevskem ni tolikošnje?
Naučni minister mora menda vedeti, da je s to izjavo dal nam Slovencem menjico v roke, ktero smo sicer res hvaležuo sprejeli; toda mi moramo na to delati, da se v to plačilno obljubo tudi tisto vsprejme, brez česar vsa zadeva za nas nima nobene veljave. Mi moramo vedeti, kedaj da ta menjica zapade. Mi moramo vedeti, kedaj da smemo ra-čuniti na te obljube. Samo z obljubo kake meglene bodočnosti nam ui prav nič pomagano. (Tako je! na desni.)
Ker sem že pri srednjih šolah, sili me gospod poslanec dr. \Veitlof. da se podam za njim na polje, kamor je on prvi stopil, če tudi grem silno nerad tjekaj. Jaz sem se do sedaj tukaj vedno držal na-
čela, osobnosti ne se dotikati. V parlamentu mi j& bilo vedno načelo: »Pobijaj ukrep, varuj pa ljudi". Danes pa, ker nas je g. Weitlof napadal, moramo se braniti iu to prav na podlagi tiste prostosti, ktere se je naš nasprotnik pri napadanji na nas posluževal. Napadal je »Ljubljanski Zvon", kterega je razkazoval, kakor nekakošen takozvani »književni produkt" s takim zaničevanjem, da ga Vam ne morem ponoviti. No, kar se tiče »Ljublj. Zvona" — jaz sam sem njegov sotrudnik, na kar sem tudi ponosen — je ta list nekak ogled Slovenstva, ki nam )e čast dela in ki ga po vseh znanstvenih krogih bero. Škoda, da ne morem tudi dr. Weitlofa k tem krogom prištevati. Če pa hoče dr. AVeitlof zvedeti, kako da sodijo o ^Ljubljanskem Zvonu" znanstveni in uče-njaški krogi, potrudi naj se in naj čita »Archiv fflr slavisehe Philologie", ki ga izdaja evropejska cele-briteta profesor Jagič — izhaja v Berolinu pri Weid-mannu, ondi bo našel celo vrsto jako častnih recenzij o »Zvonu".
Dr. Weit!of zgrabil je publikacijo v »Ljubljanskem Zvonu", ob ktero so se uekteri krogi tudi pri nas spodtikali. Tista publikacija so namreč »bajke in povesti o Gorjancih". Toda te bajke niso druzega, nego spisane bajke, kakor nahajate razširjene med Podgorci ob Gorjancih, kjer si jih pripovedujejo.
če dr. AVeitlof »Ljublj. Zvon" z dijaškimi knjižnicami v zvezo spravlja, mož se jako moti. »Ljublj. Zvon" je že več nego enkrat sam izjavil, da ni pisan za mlečno mladino, temveč, da so njegovi čitatelji že doraščeni, zreli ljudje. Gospodu Weitlofu lahko tii zagotovim, da se je ta list prav zarad teh spisov iz šolske knjižnice Novomeške, kjer so mi razmere posebno dobro znane, moral umakniti.*)
Dalje je mož govoril o Grunovem spomeniku in pa o načinu, kako da se je mladina ondi izgredov, ki so vsega obžalovanja vredni, vdeleževala. Zašel je pri tem v misli, kakor jih sicer razodeva izborni poslanec Hebske trgovinske zbornice. Proglasil je kar naravnost voditelje slovenskega naroda za to odgovorne, da je slovensko dijaštvo tako napojeno s sovraštvom do Nemcev. Ker ste me izzivali, ker tako hočete, Vam bom to reč razložil.
Priznavam, da je mladina na Ljubljanski gimnaziji v narodnostnem in političnem oziru res razburjena, kar je škoda, ki jo vsak resno misleči človek obžaluje. Politika v šoli nima prostora, dijaška naloga je, učiti se. Ivako pa je to, da se je ta obžalovanja vredni položaj tako razširil? Iz aktov, gospoda moja, bote to zvedeli. Le dva slučaja Vara bom navedel, iz kterih bote takoj zvedeli, kako da z našo mladino na Ljubljanski gimnaziji nemški profesorji postopajo.
V nekem razredu ondašnje velike realke je 26 dijakov, 11 je Nemcev, 15 pa ne. Profesor hoče dati nalogo in ne ve nič bolj pametnega, kakor da seže po ueko pesem že skoraj pozabljenega pesnika G 1 e i m a, ki se imenuje »An die Lobredner desAuslandes". Iz tiste pesni izpuli stavek, iz kterega skuje naslov nalogi: »Lasst uns deutsch sein und bleiben! (Nemci bodimo in ostanimo!) (čujte! na desni.)
Ta naloga se je potem razložila in osnovala in se je n e n e m c e m, kterih je bila večina v razredu, naročilo, ktere prednosti da morajo Nemcem pred Slovani in Eomani v prvi vrsti priznati. (Klici; Čujte! čujte! To je sramota! na desni.) če se naša mladina na tak način duševno nasiljuje — oprostite mi izraz, jaz ne vem primeruejega — če jo profesor prisili, da mora z največjim gnjevom in škripajo z
*) Tu moramo »Ljublj. Zvonu" in državnemu poslancu pač oporekati. Oba trdita: »Ljubljanski Zvon" je pisan za „do-raščene, zrelo ljudi." Tu jo še prašanje, če je moralično pripuščeno pisati in brati »zrelim ljudem" (čo so sicer zdrav-ništva no uče), tako bajko, ki so med Podgorci razširjene? Naj bi to res bilo, potem je pač ni tako dojanjske grdobo in nesramnosti, ki bi se ne smola popisovati — in to javno v časnikih — »zrelim ljudem"! Sedaj s: pa mislite posledico iz tega!? Dalje pravite: »Zvon" ni pisan za »mlečno mladino." Dobro; dokle pa ta doba pri človeku traja? Čez 17. 18, recimo '20 let starosti, ko so mladi ljudje žo možijo in ženijo, jo saj no bote raztegovali in vendar so ravno takrat strasti naj-inočojne, toraj tudi nevarnost stokrat večja, kakor pri »mlečni mladini." Pa šo nekaj: „Zvon" ne pišo za »mlečno mladino", mar li pa dopošilja svojo spiso lo zrelim udom? No; javno naročbo razpisuje, tor jo razširja po vseli časnikih, kteri jo le hočejo sprejeti. Da no zavržo nobeno naročbo, da ne vpraša nobenega naročnika, so li prišteva »mlečni mladini" ali »zrelim ljudem", to so ume samo ob sebi. — Šo bi lahko marsikaj dostavili, n. pr., da jo slučajno iz Novomeške šolske knjižnico »Ljub. Zvon" moral umakniti se, a večinoma po drugih pa Se tiči itd., a čemu? Napaka in pregreha so dii izgovarjati in zagovarjati, a opravičiti nikakor in nikdar no.	Vrcdn.
zobmi pisati, kar se naravnemu čutu ustavlja, potem, gospoda, se nikar ne čudite, da kdor veter seje, vihar žanje. (Res je tako! dobro! na desni.) Pa še nekaj druzega.
Na Ljubljanskem učiteljišči je profesor, ki se v pesništvu poskuša, in reči moram, da ima mož talent za to. Ni še davno, kar so izišle njegove pesmi v javnost. Se ve, da se je tudi med šolsko mladino za nje propaganda delala. Privijili so jih na vse načine, da bi jih le več pokupili. Tu imam pa odlok c. kr. deželnega šolskega sveta v rokah, ki ima št. 376 dne 25. februvarija 1887. Tu se bere od besede do besede: »C. kr. deželni šolski svet skleuil je v svoji seji dne 29. januvarija 1887 N. N.-jeve pesmi, ki so nedavno izišle — imena ne povem, pač pa je imenovan založnik — zarad njihove vsebine, ktera na več mestih žali avstrijsko domoljubje, versko in nravno čut (čujte, čujte ! na desni), iu ktere so zarad tega dobri šolski vzgoji silno silno škodljive, iz vseh dijaških knjižnic, iz vseh učiteljskih knjižnic ljudskih in srednjih šol, kakor tudi iz obeh učiteljišč in vseh okrajuih učiteljskih knjižnic v pokrajini izključiti, (čujte, čujte! na desni.)
No, gospoda moja, če so že pesmi tega profesorja tako spodtakljive, da jim niti v gimuazijalui učiteljski knjižnici ui prostora, moram Vas veudar le vprašati — pri vsem spoštovanji, ki ga imam do znanstvene spretnosti in nadarjenosti tega moža: Ali je on v Ljubljani pač na svojem mestu kot profesor in ali bi ne bilo umestno, da bi tii naučno ministerstvo zinilo možko besedo ter bi iz Ljub-ljaue iztrebilo gospode, ki ondi niso ua svojem mestu, ter naj bi jih nadomestilo z objektivuo-raislečimi profesorji. (Res je tako! na desni. — Poslanec Tiirk: Kaj pa da, Šuklje naj pa na Dunaji ostane, kaj no da! — Veselost na levi.)
Kar se mene tiče, gosp. poslancu Tiirku lahko vsako uro zagotovim, in to se mi bo tudi na kom-petentnem mestu potrdilo, da jaz, prestopivši prag šolske sobe v tistem trenutku odložim vse narodne in verske simpatije in antipatije in nisem nič druzega, kakor učitelj. (Priznauje na desni.)
(Dalje prih.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 21. maja.
Notranje dežele.
Vodja češkega, kluba v državnem zboru, dr. Rieger, razposlal je vsem češkim državnim poslancem okrožnico: »P. n. Vsled klubovega sklepa dnč 16. t. in., s kterim se mi je naložila dolžnost, da popolnem prenovim češki klub, naznanim Vam, da z današnjim dnem preneha v sedanji sestavi češki klub. Dunaj, 18. maja 1887. Dr. Fr. L. Rieger." — V četrtek so se sešli češki poslanci, da se na novo sestavi češki klub. Dr. Rieger je ob kratkem ponovil, zakaj seje klub razšel; nato je prebral izjavo, ktero so poslali poslanci Vesely, Kaunic, Engel in Adilmek. Ti obžalujejo, da se je kršila tajnost klubovih razgovorov in izrazijo dr. Riegru svoje zaupanje. Dr. Rieger je predložil nove klubove štatute, ktere so navzoči poslanci potrdili in podpisali. Vršila se je potem volitev klubovega odbora. Izvoljeni so: Dr. Rieger, načelnik; Rihard Clam-Martiuic, prvi podpredsednik; Mežnik, drugi podpredsednik. V parlamentarno komisijo so izvoljeni: Rieger, Clam - Martiuic, Mežnik, Trojan in Zeit-hammer. Poslanec Vesel/ se je oglasil kot član, kterega je klub vsprejel. — Liberalni časniki so bili jako veseli, ko so čuli, da se razide češki klub. Dr. Rieger in tovariši pa so pokazali, da je češki klub v ogromni večini še vedno jedin in zvest svojemu programu. — Povod prepiru je bil ta-le: »Narodni Listy" so pisali nedavno, da je dr. Rieger govoril v češkem klubu te-le besede: »če sečehom ni posrečilo, s pasivnim uporom pridobiti si z enim mahljejem svoje pravice, morajo sedaj pobirati drobtinico, tudi če leže pod mizo". Večina češkega kluba pa trdi, da Rieger ni govoril onih besed v enaki obliki iu enakem smislu. Unel se je prepir med časniki; staro-češki časniki očitali so dr. Gregru, da je on poslal dotični razgovor »Narodnim Listom" in krušil klubovo tajnost.
Šolski odsek državnega zbora je potrdil sklep gospodske zbornice glede potrebno starosti za vsprejem v gimnazijo.
Na Ogerskem so volitvo v državni zbor prod durmi. Vladna stranka upa, da si pridobi več novih volilnih okrajev. Posebno v čisto madjarskih krajih se volilci nagibljejo na vladno stran. Antisemiti imajo največji vspeh med slovanskim prebivalstvom.
V nanje države.
Srbska kraljica Natalija in kraljevič Aleksauder bota stanovala v carskem gradu v Livadiji. — Kakor se poroča, snide se srbska skupščina v avgustu. Vlada je razpisala dopolnilne volitve v treh krajih: Zlatibor, Kraljevo in v mestih Semendriji in Šabac-i. Do sedaj so tukaj vedno zmagali opozicijalui zastopniki. Vlada se bo potrudila, da sedaj zmagajo njeni kandidati. — Ministerstvo Garašaninovo ostane na krmilu. Kako dolgo, o tem ne moremo ničesa gotovega trditi. Ristič je zaostal, in le posebni dogodki v srbski državi morejo mu ugladiti pot do ministerskega stola. Tudi dogovori z nekdanjim ministerskim predsednikom, Ivrističem, so se razbili. Pravi vzroki ministerske krize ostali so isti. Vsak dan more se ponoviti ministerska kriza. Finančno vprašanje je pravi vzrok, in tega dosedanje vlade niso mogle rešiti. Več ali manj je pa tudi vnauja politika vplivala na ministersko krizo. Gotovo ni le slučaj, da je Ristič ravno sedaj skušal strmoglaviti Garašaninovo ministerstvo, ko je kraljica odhajala v Krim. Ko se vrne, razjasnil se bo politični položaj.
Prebivalci v Novem Cerkasku so slovesno vspre-jeli rusko carsko družino. Na kolodvoru so jo čakali veliki knez Nikolaj, generali in uradi. Car in carica šla sta v katedralo, kjer je Kijevski metropolit z duhovščino pozdravil cara. Prestolonaslednik je bil slovesno umeščen kot ataman kozakov. Po slovesnosti je car izdal milostno pismo na vse danske kozake. V pismu so car zahvaljuje kozaški armadi za slovesen vsprejcm in več kot tristoletno zvestobo kozaškega rodu. Car se jim je osebno hotel zahvaliti in pri tej priliki jim potrditi vse pravice, ktere so jim dovolili prejšnji ruski vladarji. Deputacija donskih kozakov prinesla je caru pri vhodu v mesto po stari navadi soli in kruha in krasen, srebrn ključ. Car je vsprejel še mnogo drugih deputacij. Mesto je bilo lepo razsvetljeno. — V Kavkazu so vnanji agenti pokupili mnogo žita, zato je poskočila cena pšenice in ječmena. Rothschildova tvrdka jo pokupila v Kavkazu mnogo petroleja in tovarn za čiščenje petroleja. To jo vzbudilo močno gibanje med prebivalci, ker mnoge privatne osebe kupile so tovarne, da jih pozneje prodado Rothschildom.
Iz Varšave se poroča, da bo general Gurko ogledal si trdujave ob Visli in po deželi. V Podoliji in Volhiuiji polnijo Rusi vojaška založišča z žitom. Meseca aprila so pripeljali v založišča 150.000 korcev ovsa in nedavno 400.000 četvrt moke.
Prepir med ruskimi iu nemškimi časniki je vedno ognjeviteji. Nemška „Kreuz-Ztg." je prinesla 4. maja članek: Zakaj vojska? ..Moskovskija Vjedomosti" ji odgovore 11. maja: Glej, kam zaide pruski plemič. Pozabil je, da so polki v ruski armadi, ki imajo na bojnih rogovih napis „za Berlin", kterega so osvojili za časa včlikega Friderika II. Vprašanje je, za koga je „Kreuz-Ztg." pisala oni članek? Kaj naj pomeni? Ali hoče pretiti nekterim lahkovernim državnikom, ali se ponaša z močjo, ki že peša? Nobeden ne preti Nemčiji z vojsko; tirjamo le, da se preveč ne povzdiguje. iNe Francija ne Nemčija nočete povzročiti vojske. Če je sploh kdo nevaren evropejskemu miru, je v prvi vrsti Nemčija, ki se oborožuje, vedno zadeva ob Francijo in je proti meduarodnemu pravu zaprla francoskega uradnika. Nemčija čuti, da je kriva proti svojim sosedom. Sluti, kakor volk v basni, da bodo njene žrtve pale po nji. Nemčija je odtrgala Franciji dve deželi, ki niso nikoli želeli priti k Nemčiji in se še sedaj branite Nemčije. Nemčija sama prizmi, da so nemški državniki vedno ovirali razvoj ruske države. Evropejska zveza proti Rusiji in Franciji je le v domišljiji naših sosedov. Gotovo pa je, da nobeden ne želi pruske hegemonije in tudi ne koristi nobenemu. Do leta 1866 in 1870 se je Evropa dobro sporazumela. Če je pa mogoča taka zveza, kakor trdijo gospodje v Berolinu, in je mogoča tudi zmaga, ni treba tega obešati na veliki zvon, marveč molče naj iu — delajo. Res, zapeljiva prihodnost! Rusija se bo skrčila na Moskvo, Francija bo uničena in oskubena, mejne dežele pa dobe Italija, Belgija in Nemčija. Ali od besede do dejanja je dolga pot. Politični krogi v Peterburgu kaj takega niso pričakovali od Nemčije.
Nemški listi jako pazljivo zasledujejo francosko ministersko krizo. Za Nemce je najvažneje vprašanje, ostane li Boulanger, ali ne. Skoraj nam ni treba pripomniti, da si Nemci ne žele Boulangera kot vojnega francoskega ministra. Nemci si želd tako francosko ministerstvo, ki se bo držalo programa miru v deželi in s sosednimi državami. Ce Boulanger ne pride v novo ministerstvo, odložena bo morda francoska razstava do 1. 1890.
„Nemzet" piše, da je bavarski regent, princ Luitpold, prišel na Dunaj z namenom, da se na dvoru dogovori o svojem kronanji. V Berolinu je že dobil dovoljenje. Naslednik bi mu bil princ Leopold, soprog priucesinje Gizele.
Francosko ministerstvo se je zrušilo. Proti njemu je glasovalo 164 monarhistov, 86 oportu-nistov in 25 poslancev skrajne levice. Gobletovo ministerstvo je že bolehno stopilo v politično življenje. Malo nasprotje z budgetno komisijo ga je uničilo, ker ministri so imeli sploh malo zaslombe v zbornici. Vprašanje je, kdo sestavi novo ministerstvo ? V prvi vrsti imenujojo časniki Freycinota. Prodsodnik republike posvetoval so je že z mnogimi državniki. Časniki oportuuistov ne imenujejo nobe-
nega naslednika Gobletu; le to tirjajo, da vlado prevzame ueodvisen in značajen državnik. Med kandidati je Clemenceau. Nekteri časniki svetujejo, naj Gr^vy njemu izroči vlado, da pokaže, kaj znd. Rochefort želi, da se sestavi ministerstvo Clemenceau-Boulanger. To ministerstvo bi se po njegovih mislih obdržalo. Leon Say je prišel v zbornico in rekel nekterim poslancem: „Prišel sem iz Italije; če ostane Boulanger, imamo vojsko". Iz teh in drugih izjav smemo sklepati, da so stranke glede Boulanger-a jako razcepljene. „Presse" poroča, da se je Grevy posvetoval z Floquet-om. Ta je svetoval predsedniku, naj sestavi novo ministerstvo iz budgetne komisije, ki je v prvi vrsti vrgla ministerstvo. Če pa hoče spravljivo ministerstvo, izvoli naj druge osebe. Freycinet bi dobil najbrž gotovo večino v zbornici. Nato je Grevy poklical Freycineta in mu ponudil ministerstvo. Freycinet se bo še premislil.
Skoraj po vsi Belgiji so delavci ustavili delo. V Lacroyeru je nad tisoč delavcev neslo rudečo zastavo in pelo „marseljezo". Zasmehovali so žandar-merijo z žvižganjem in sikanjem in metali ua-njo kamenje. Žandarmerija je na konjih razgnala delavce; dva sta smrtno, več pa lahko ranjenih. Vlada od vseh strani pošilja vojake, da zatro vstaje.
Angleška dolenja zbornica je vsprejela s 171 proti 79 glasovom prvi člen irske kazenske postave.
Grška zbornica je vsprejela v tretjem branji trgovinsko pogodbo z Avstrijo. — Poročila s Krete javljajo, da je položaj na otoku jako nevaren.
V Sudanu se je obrnilo na bolje. Guverner v Suakimu je naznanil, da so Egipčanom prijazni rodovi Hadendova in Homrau premagali Mahdijevo armado, zapodili jo iz Kasale in si osvojili Tokar; celo poveljnika Ozmana so neki vjeli. V zadnjem boji pri Sarasi so Egipčani izgubili 3 častnike in 40 mož, Sudanci pa okoli 190.
Izvirni dopisi.
S Pivke, 18. maja. (Kalistrove ustanove.) Na dan godu sv. Janeza Nep. je bila v Shlvini vsakoletna delitev premij za najlepše junice vsled ustauove ranjcega Shlvinskega rojaka in velicega dobrotnika, gosp. Janeza Kalistra. Ta slavni možak, čegar ime je njega> dni slovelo po vsi slovenski zemlji zarad silnega bogastva njegovega, se je rodil v priprosti kmetski hiši vasi Shivina, nobenih šol ni obiskoval, toda s pomočjo bistrega uma, nevtrud-Ijive delavnosti iu nenavadne sreče pri raznih svojih podjetjih si je nagrabil skoraj v pravem pomenu besedo — velikansko premoženje — denarja na milijoue. Akoravno velik gospod in bogatin prvega reda, vendar je ves čas ohranil svojo navadno pri-prostost in vljuduost, rad je občeval s kmeti, zlasti s svojimi rojaki na Pivki in marsikomu z denarji pomagal. Vseh vrst in kolen sorodniki so se pri njem oglašali in mu svojo revščino razkladali. Seveda Kalistrov denar v tujih rokah ni bil tako srečen, kakor v njegovih. Marsikteri je denar, ki ga je brez truda dobil, hitro zapravil, delo opuščal in v dolgove zabredel.
Tudi gospsl Kalistrova je bila dobrih rok in je ljudem veliko darovala. Neprenehoma so romali k njej v Trst bližnji in daljni sorodniki in nesorodniki. Nek šaljivec je dejal, da romajo v Trst k Mariji pomagaj. Vsak je dobil kako podporo, ako več ne, vsaj petak ali desetak, da se mu je pot izplačala. Največjo dobroto pa je učinil g. Kalister s svojimi lepimi ustanovami in zarad njih bode spomin njegov pri nas na Pivki nepozabljen. Odločil je v svoji oporoki dne 20. nov. 1864 kapital za 12 dijaških ustanov po 240 gld. Druga ustanova je za obdarovanje pridnih živinorejcev. Razdeli se vsako leto 16. maja, na dan godu ranjcega g. Kalistra, deset premij v srebru za najlepše junice. Prvo darilo je 30. gld., drugo 15 gld., osem pa jih je po 7'/8 gld. Gospodarji iz fare Shlvinsko prifenejo (ua Notranjskem m. priženejo) omenjeni dan telice v Sliiviuo, presojevalci: dva župana in duhovniki živino pregledajo in darila odločijo. — Tretja Kalistrova ustanova so premije za marljive sadjerejce. Daril je deset, kakor pri telicah, dobijo jih gospodarji, ki so tisto leto največ drevja pocepili. Te dve ustanovi ste posebno koristni, ker kmetovalce spodbujajo k pridnosti in napredovanju v dveh prvih strokah kmetijstva. — Četrta ustanova je miloščina na hišne številke. Doli jo gosp. okrajni glavar Postojnski v zuesku okoli 5 gld. V prihodnje bode tega denarja precoj več, ker je tudi blaga gospa Kalistrova nekoliko v isti namen volila. — Peta ustanova je za uboge. Razdeli se vsako leto v obeh župnijah: Slii-vina in Št. Peter blizo 200 gld. Reveži so razdeljeni
v tri razrede in dobivajo po 20 gld., 10 gld. in 5 gld. podpore na leto. Mala svota se pušča v bla-gajnici kot rezervni zaklad za izredne podpore med letom, ako bi n. pr. kdo zbolel ali neprevidoma prišel v veliko stisko. Tudi štiri šole v fari dobivajo nekoliko denarjev za nakup šolskih knjig in drugih potrebščin.
Neprecenljivo dobroto je skazal g. Kalister s temi ustanovami, kakoršnih gotovo nima nobena fara v škofiji, in preblagi ranjki si je ž njimi postavil spomenik, ki bode še stoletja delal čast njegovemu imenu. Zaslužil je, da bi se ga ljudje vsak dan spominjali in molili za njegovo dušo. Godi se pa najrajše — narobe. Skušnja uči slehernega, kedor ima s takimi rečmi opraviti, da nikjer ni toliko jeze, nevošljivosti in nezadovoljnosti, kakor pri delitvi raznih podpor in milodarov.
Naj tu pristavim še imena gospodarjev, ki so 16. t. m. dobili premije za junice: Anton Zitko iz Selca h. št. 25 prvo premijo (30 gld.), J. Smrdel iz Selca h. št. 54 drugo premijo (15 gld.), navadno premijo po 7 gld. 50 kr. so prejeli: Fr. Avcin iz Trnja h. št. 38, Jožefa Zadnik iz Koč h. št. 6, A. Adam iz Petelin h. št. 13, Matevž Krnel iz Mate-njevasi h. št. 19, Marija Fajdiga iz Koč h. št. 13, Andrej Kristan iz Gradca h. št. 2, Luka Zorman iz Žej h. št. 16 in Janez Bole iz Žej h. št. 7.
Domače novice.
(Premil. gosp. knezoškof) obiskali so danes kaznilnico na Ljubljanskem Gradu. Obširneje poročilo prihodnjič.
(Imenovanje.) Velečast. gosp. Janez Flis, špi-ritual v tukajšnjem semenišči, imenovan je dopiso-valnim članom c. k. osrednje komisije za umetnost in zgodovinske spominke na Dunaji.
(Prestavljena) sta gg. kaplana: Franc Cizej s Sladke gore v Laški trg, Vid Janžekovič od sv. Štefana na Sladko goro.
(V poslanstvn družbe sv. Cirila in Metoda) sta se 18. t. m. poklonila Njega ekscelenci Goriškemu nadškofu dr. Z o r n u, prvomestnik Tomo Zupan in odbornik Ivan Hribar s prvomestnikom Goriške podružine dr. Anton Gregorčičem ter 19. majnika potem Prevzvišenemu Tržaškemu škofu dr. G I a v i n i zopet oba Ljubljanska mandatarja, prvomestnica Tržaške ženske podružine Vekoslava Valenčičeva, tajnica Justina Mi obeli i, prvomestnik moške podružine Viktor D o 1 e n e c, denarničar Anton Ž e 1 e z n i k in odbornik Lovro Ž v a b.
V Gorici in v Trstu sta sprejela deputaciji škofa slovesno in v resnici prijazno. Določno sta izrekla oba cerkvena dostojanstvenika, da sta po svojem vzvišenem poklici skrbeča za vse podane si narodnosti, samoumevno tudi za našo družbo; da naj je po njih priporočena vsem njima podložnim duhovnikom in vsemu vernemu ljudstvu pristavljajoč, da po njunem mnenji sploh ne more nasprotovati nobeden škof taki družbi, ki je zidana na katoliško in na narodno podlago. — Odlični Slovenci v Gorici in v Trstu so prijazno med-se sprejeli Ljubljanska poslanca te velevažne šolske družbe.
Prav posebuo pa je še v Trstu slovenski bogataš, veletržec Šabec, hotel počastiti zastopnika družbe sv. Cirila in Metoda sklicavši krog nju mnogoštevilnega slovenskega razumuištva v svoje gostoljubno domovanje.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Brdski sodni okraj ima svoj občni zbor v četrtek 2. j u-uija t. 1. ob 4. uri popoludno v Slaparjevi gostilni v Lukovici.
(Letni zbor) kranjskih članov I. uradniškega društva v Avstriji vršil se je 3. aprila t. 1. Med drugimi nasveti stavil se je tudi ta, da so v Ljubljani ustanovi društvo, ki bo preskrbovalo svojim članom dober in zdrav živež po nizki ceni. Odbor so je že sestavil in razposlal oklic, kterega objavimo prihodnjič.
(Po dveh kolesih.) Jako zanimiva dirka bila .je predvčeranjem popoludne ob polu petih med Prevojami iu Virom. Zbralo se je mnogo byciklistov iz cele Kranjske v Domžalah; ti so priredili dirko, ktere se je vdeležilo 28 tekmecev. Točno ob '/s uri so dirjali po dveh iz Prevoj in jo ubrali proti Bistriškemu mostu. Zlato kolajno je dobil gosp. P. Majdič, kteri je prvi dospel do mosta v 01/* mi-
mutah. Srebrne kolajne so dobili gg.: Vičič, Lindeuberger, Oberwalder iu Dr. B i n d e r. Bronasto si je privozil g. G r a š e k. Mesto sodnika prevzel je iz prijaznosti g. grof Leo A u e r s p e r g. 0. kr. orožniki so čuvali teh par minut cesto, da se tekmecem ni nihče uasproti pripeljal. Dohitel bi jih tako nihče ne bil. Po dirki je bila jako živahna zabava v Domžalah pri gosp. Wenzel-u. — Ta uovi „sportu res zasluži po vsem in povsod zanimanja. Ni samo zabava, temveč tudi v vsakdanjem življenji jako prilična stvar. Koliko dolgih potov si človek lahko z byciklora prikrajša! Seveda, truda je treba, učiti se mora, a trud je obilo poplačan. Žalibog, da se ljudje tega ne poprimejo bolje!	|
(V Savo skočil) je ponoči 16. t. m. pri Zidanem mostu ondašnji podučitelj A. K o c e 1 i iz broda iu je takoj v valovih zginil. Do sedaj ga še niso dobili.
(Žalosten izid šale.) V P t u j i peljal se je neki kočijaž 11. t. m. ua kolodvor. Pred kavarno »Evropa" je nekoliko obstal. Ko hoče zopet pognati in v ta nameu s konja odejo vzame, skoči natakarica Her-mina G r o s s 1 na voz in požene. Kouj zdirja kar more iu zavozi s tako silo ob vogelni kamen, da je šel voz pri tej priči na drobne kosce, natakarica od- ; letela je pa tako nesrečno na tla, da je ua mestu j mrtva obležala. — Naj vendar vsak ostane, za kar ■ ga j« Bog vstvaril!
(Pri občinskih volitvah) je v eni največih | občin na Štajarskem, pri sv. Krištofu pri Laškem namreč, narodno-konservativna stranka sijajno zmagala. V prvem razredu izvoljeni so bili narodnjaki euoglasno, v drugem in tretjem pa z ogromno ve- ] čino glasov. Disciplina bila je čez vse izvrstna.
(»Slovanska čitalnica" v Trstu) je imela zadnjo 1 nedeljo letni občni zbor. Iz poročila posnamemo, j da je imela v pretekli upravni dobi enega leta do- j hodkov 5424 29 gold., stroškov 5299 60 gold., ostalo I je v blagajnici 124 69 gold. Čitalnica se preseli iz i važnih vzrokov v nove prostore. V novem odboru : so ti-legg.: Polič Mate, predsednik; Truden Anton, j podpredsednik; Macher Ivau, tajnik; Ivan Mankoč, j blagajnik; odboruiki so gg.: Bunc Ivan, dr. Glaser Karol, Kavčič Josip, dr. Stanger Andrej, Žvab Lovro; namestniki gg.: Pekic A., dr. Vitezič Matej, Žbona A.
(Vabilo) k rednemu občnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico, kteri se bode vršil v sredo dne 25. maja t. I. v hiši katoliških rokodelskih pomočnikov z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav navzočih. 2. Tajnikovo sporočilo. 3. Blagajnikovo sporočilo. 4. Voiitev odbora. 5. Nasveti posameznih društve-nikov. Po zborovanji: Govori in veselica s petjem slovenskih pesnij. K temu zborovanju vabi najuljud-neje vse čč. gg. društvenike, prijatelje društva iu goste	odbor.
(Umrl je) v Zagrebu 17. t. m. po dolgi bolezni kr. šolski nadzornik, umirovljeni ravnatelj kr. preparandije, Fr. Klaič v 68. letu starosti. Odlikovan je bil za zasluge zlatim križcem skrono in imenovan častnim meščanom mesta Varaždiua. Pokojnik je marljivo deloval za hrvatsko šolstvo ter si pridobil mnogo zaslug na polji ljudske šole. Napisal in sestavil je prve šolske knjige v hrvatskem jeziku ter bil reden sotrudnik hrvatskih pedagogičnih strokovnih listov. Vsi, ki so ga poznali, spoštovali so ga visoko. Rodil se je leta 1819. v Garčinu, v brodski pokrajini. Njegov oče Ferdinand bil je učitelj. Služboval je najprvo v Garčinu kot brezplačni »pomočnik". Leta 1835 je postal oudi „na-tionallehrer", kakor so jih tedaj imenovali. Leto pozneje „ Aerarialschulgehilfe" v Otečecu, leta 1845. učitelj v Kapeli. Tačas je dobil dovoljenje, da je šel na Dunaj nadaljevat bvoje nauke. Leta 1848. se je vrnil z Dunaja ter bil uameščeu kot učitelj v Stari Pazni; od tu pride v Garčin. Leta 1849. pride na glavuo šolo v Vinkovcih; leta 1852. je v Varaždinu ustanovil malo realko, prvo v Hrvatski, kteri je bil vodja do leta 1860. Istega leta pride kot vodja možke preparandije v Zagreb ter je vodil šolo do leta 1876. Klaič je spisal mnogo sestavkov narodnemu šolstvu ter vredoval šest let »Školskega prijatelja". — Umrl je preteklo sredo v Podgori pri Makarski dalmatinski deželni in državni poslanec in pisatelj Mihajl Pavlinovič v 57. letu svoje starosti. Rodil se je leta 1830 v Makarski, gimnazijo dovršil v Spljetu, bogoslovje v Zadru in bil posvečen v mašnika lota 1854. Od leta 1861 je bil marljiv zastopnik svojega naroda v dalmatinskem
deželnem zboru, leta 1873 in 1879 so ga občini Sinj - Makarska izvolili v državni zbor, leta 1879 je odložil svoj mandat, leta 1885 je bil zopet voljen v državni zbor. Pozual je dobro hrvatsko zgodovino in slovstvo in goreč zagovoruik jugoslovanske ideje in plemenitega značaja.
Telegrami.
Dunaj, 21. maja. V večerni seji državnega zbora je trgovinski minister na opazko poslanca Richter j a odločno ugovarjal, češ, da zasebno dovoljenje škodnjo telefonskemu podjetju ali koristim države; v tem oziru so no more očitati prejšnjemu trgovinskemu ministru. V prvem trenutku ne more biti jasno, more li država sama novo iznajdbo prevzeti na izgubo ali dobiček.
Pariz, 22. maja. Mestni zbori mnogih mest so potrdili resolucije, da Grevy obdrži generala Boulangera v novem ministerstvu.
—	Grevy se jo posvetoval z Ferry-jem in Raynal-om. — „Ropub. Fran^aise" je ostro obsodila ravnanje Clemenceau-a, ker je kriv, da Freycinet ni prevzel sestavo novega ministerstva; mogočo pa je, da se bo Frey-cinet še premislil.
London, 22. maja. Na včerajšnjem shodu so pooblastili liberalni unijonisti Hartingtona, naj naznani vladi, da so liberalni unijonisti odločno proti členu irske kazenske postave, po kterem bi so neko irske obravnave moglo vršiti na Angleškem.
T u j e 1.
19. maja.
fr. MaUiu: Karol Sprenger, trgovec, iz Italije. — J. Sehulz, trgovec, iz Monaka. — Dr. Alojz JI llanich, zasebnik, z Dunaja. — Brauinann, Perstl, Knecht, Preund, Mraulag, Spira in Hausner, trgovci, z Dunaja. — Jožef Ohme, tovarnar, iz Češkega. — Hopstcin, trgovoe, iz Siseka. — Sigin. Klug, e. k. major, s soprogo, iz Ljubljane. — Hofbauer, kupec, iz Tržiča. — Ogoek, e. k. okrajni pristav, iz Iga. — Janez Neu-maier, trgovec, iz Trsta. — Gorup, zasebnik, iz Reke. — Grof Duiničie, zasebnik, iz Dalmacije.
Pri Slonu: Troll, Mendl in Tvanoevič, trgovci, z Dunaja.
—	Lazar Fiseher, potovalec, iz Budapešta. — Janez Aulmutb, potovalec, iz Gradca. — Srečko Hoimer, potovalec, iz Zagreba.
—	G. Morelli, posestnik, iz Beljaka. — Seolari in Deute, inženirja, iz Verone. — Hauser, inženir, iz Trsta. — Edvard Printz, inženir, iz Pnlja.
Pri Južnem kolodvoru: Hartlieb, uradnik, iz Norim-borka. — Hartlieb, sodnik, iz Trtina. — Ludovik Taussig, potovalec, z Dunaja. — Oskar Polle.v, zasebnik, iz Trsta. — Janez Wicssl, skladbar, iz Divače.
Vremensko sporočilo.
Čas
Stanje
opazovanja
zrukomeru v mm
20.
7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvec.
73458 73243 73024
toplomera
l>o Celziju
Veter
+ 1TT 4-17 0 + 12 2
brezv. si. jzp. si. jzp.
Vreme
.£ 5 a
■is Š
S £
megla jasno del. jasno
o-oo
Zjutraj megla, čoz dan deloma oblačno in nekaj kapelj dežja, popoludne so je zjasnilo. Srednja temperatura 14 0° C., za 0 9° pod normalom.
UuiiinjHkn Uorsst.
(Telegratično poročilo, i 21. maja.
Papirna renta 5% po J00 gl. (s 10% davku)	81 gl. 10 kr.
Sleherna „ r>% „ 100 (s 16% davka)	82	. 25 „
4* avstr. zlata renta, davna prosta	112 40
Papirna renta, davka prosta	96 90
Akcije avstr.-ogersko banke	830	„ —
Kreditne akcije .	281	„ 30 „
London.......127	„ 10 „
Srebro........ .
Francoski napoleond......10	„ 08 "
Cos. cekini.......5	„ 98 "„
Nemške marke , .	62	„ 37'/j

Naznanilo in gtriporočilo!
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini naznanjam s tem, da so nahaja moja
podobarska delavnica i
v lio/.nili ulicah, wt. 13.
Prizadeval si bodein vsestransko vstreči željam svojih naročnikov. Izdelujem vsa eerkvona in druga k podobarstvu spadajoča dela, in sicer kolikor bo mogoče po nizki coni in natančno po naročilu. Prosim toraj, da mo slavno občinstvo blagovoli obilno počastiti. V Ljubljani, 20. maja 1887.
L. Drnovšek,
(1)	podobarski in pozlatarski mojster.

Pristni
Dovski poljski mavc
(Lengonfeldcr Feldgjps)
pripoznan najboljše vrste dobiva se najceneje pri tvrdki
Jakob Neltrep,
Ljubljana, mestni trg 10. (i)
Št. 7630.
Razpis natečaja.
je iz-
Pri Ljubljanskem mestnem magistratu praznjena služba
nies 111 e g- » i"i Kika
z letno plačo 1200 goldinarjev in pravico do dveh v mirovino vštevnih 10°/onih petletnic.
Proš nje z dokazili o splošnji sposobnosti, starosti, zdravji, popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika v pismu in besedi, pa s spričevalom o vspešno prebitem izpitu, kterega po ministerski naredbi z 21. marca 1873 štev. 37. drž. zak. treba za stalno nameščenje v javni sanitetni službi pri političnih gospodskah, vložiti je
do 15. junija 1887
pri podpisanem magistratu, in sicer tistim prosilcem, kteri so že v kaki javni službi, potom njihovih predstojništev.	(2)
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 12. maja 1887.
Župan : G ras sel 1 i.
avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam
na Dunaji.
Društveni delniški kapital znaša 6 milijonov frankov (2,400.000 gld.).
»AZIENDA" zavaruje proti
škoili ini toči
po najugodnejših pogojih iu za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje še doplačevati. Premije se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati ne more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije.
Oglasila za zavarovanje sprejemajo se pri
glavnem zastopn ..AZIIVIH/' v Ljubljani,
Slonove ulice štev. 52.
JOSIP PR0SEM€f
(2)	glavni zastopnik.
XIII