PRED SLOVENSKIM KULTURNIM PRAZNIKOM

NAŠ KULTURNI TRENUTEK
8. februar slavimo še iz let narodnoosvobodilne vojne. France Prešeren in obletnica njegove smrti nam pomenita kulturni praznik v najširšem pomenu, osvoboditev sloven-skega naroda in ponos človekove osvobojene osebnosti. Ob tem dnevu prirejamo proslave, delimo nagrade in priznanja, pišemo govore in članke, v katerih se spominjamo naših veli-kih zgodovinskih osebnosti, pregledujemo uspehe in teiave v danem trenutku. Osrednja misel pri vsem tem pa je kulturni razvoj v naši socialistični samoupravni družbi.
Nesporni uspehi, ki smo jih dosegli, niso prišli sami od sebe, ampak so sad boja, trdega dela vseh naših delovnih Ijudi in občanov na vseh področjih. Črnogledost ob tem tre-nutku ni umestna, čeprav pišemo in govorimo o mnogoterih težavah, ki nam stojijo na poti, da bi dosegli kar najbolj raz-gibano kulturno ozračje tako na delovnih mestih kot v kra-jevnih skupnostih in v druiinah.
Tožimo o pomanjkanju denarja in prostorov ter iščemo vzroke za preskromno aktivnost naših delavcev in občanov na kultumem področju. Dolgoletne naše izkušnje so nas pre-pričale, da v razvoju kulture niso vedno v ospredju mate-rialna sredstva, ampak zavest, da je kultura neločljiva sesta-vina našega vsakdanjega dela in življenja, da je za človeške odriose med Ijudmi, za popolno osvoboditev človeka po-trebno nenehno kulturno osveščanje, sprejemanje in ustvar-janje človeških vrednot. Taka zavest pa ptesega vsakod-nevno pehanje za materialnimi dobrinami in uvršča kulturno bogastvo med osnovne potrebe človekovega življenja. Samo to spoznanjc delovnih Ijudi in občanov daje tudi moinosti za vecja malerialna vlaganja v kulturhe dejavnosti in iivljenje.
V leiih naše zagnanosti zci matehalne dobrinesmo marsik-daj potisnili duhovne in kulturne potrebe na stranski tir. Po-sleiiice bodo še vidne, čeprav narašča število tistih, ki so že spoznali, da smo siromašni, če nismu dejavni na področju kulture, če nam ostajajo vrata v kulturno bogastvo zaprta, če ne zaiivimo kol polne človeške osebnosti.
Plod takega naraščujočega spoznanja je hitra rast kuiturne dejavnosti ludi v naši občini. V zudnjih letih se jepodvojilo število kullurnih društev in skupin v delovnih organizacijah, v KSinšolah. Število obiskov kulturnihprireditevse jcpove-čalo, zahleve po prostorih za kulturno iivljenje so vedno močnejše. Materialne moinosti za vse bolj razgibano kul-turno iivljenje postajajo vedno pomembnejše. Letos in morda še v naslednjih letih ne moremo in ne smemo dppusti-ti, da bi upravičene malerialne zahieve kulturnega področja zaradi gospodarske stabilizaaje potisnili v prihodnosi. S tem lahko več izgubimo kot pridobimo. Sedajjetak čas, da lahko z relativno majhnimi materialnimi sredstvi bitko za duhovno podobo našega človeka zelo uspešno nadaljujemo.
A.V.