A. NtjTciji atorendd dncToik w Združenih državah V«Ua s« rac leto • . . $6.00 Za pol let«.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * The burgest Slovenian O the United Sta tet. List slovenskih delavcev v Ameriki. and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 92. — STEV. 92. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 20, 1935. — SOBOTA, 20. APRILA 1935 VOLUME XLTH. — LETNIK XT.TII. KABINETNA KRIZA NA BOLGARSKEM-KONČANA Hitler očita Angliji izdajstvo dva bivša ministrska predsednika sta aretirana; vodstvo prevzel civilist Bolgarski častniki so razdeljeni v dva tabora. — Novi ministrski predsednik je Andrej Tosev. — Velike demonstracije pred železniško postajo. — Navzlic razpustu vseh strank je Cankov še vedno deloval za narodno socijalistično stranko. SOFIJA, Bolgarsko, I 9. aprila. — V veliki tekmi za bolgarsko ministrstvo predsedstvo je zmagal v splošno začudenje — civilist. Kralj Boris je imenoval za ministrskega predsednika Andreja Toševa ter mu poveril sestav novega kabineta. Tošev je znan zgodovinar ter ga smatrajo za dobrega diplomata. Nadomestil je Petka Zlateva, či jega vojaški kabinet je bil včeraj strmoglavljen. S tem imenovanjem je kralj Boris dokazal, da se še vedno smatra za najvišjega gospodarja v deželi. Tošev ni igral v zadnjih letih v bolgarski politiki nobene pomembne vloge, dasi je bil znan kot odločen nacijonalist. Svoječasno je bil bolgarski poslanik v Beogradu in na Dunaju. Prejšnja brzojavka se je glasila: SOFIJA, Bolgarska, 19. aprila. — Dolgo pričakovana bolgarska ministrska kriza je nastopila, ko sta bila aretirana bivša ministrska predsednika Aleksander Cankov in Kimon Georgijev in je takoj nato odstopilo Zlatevo ministrstvo. s0cijalna predloga sprejeta Za predlogo ki je bilo nato izročena senatu, je bilo oddanih 372, proti nji pa 33 glasov. Washington, D. C., II). apr. Danes je poslanska zbornica sprejela z veliko večino od vlade izdelano in priporočeno predlogo za soeijalno zavarovanje. Da se bodo pokrili stroški, ki so v zvezi s to predogo, bo treba dobiti iz novih davčnih virov 2783 milijonov dolarjev. Predvsem 1k> pomaga no neza-poselnim in ostarelim ter sirotam in vdovam. Demokratska večina je delovala strnjeno. Pri končnem glasovanju je bilo oddanih 37*2 glasov za predlogo, ^roti nji pa komaj 33. Xeki elan republikanske o-pozieije je po glasovanju zanič-ljivo vzkliknil: — Se nikdar nisem videl tako dobro namazane »"»litične »mašine. ! Predlogo je bila izroče- Javni red do sedaj še ni bil kaljen. Kralj Boris sejna senatu, kjer se bodo vršile posvetuje z visokimi častniki in drugimi, ki so na- ° boli burnt> kot klonjeni diktatorstvu in skuša sestaviti kabinet, iz katerega bi bili izključeni vsi prejšnji voditelji strank. Policija je zgodaj zjutraj aretirala Cankova in Georgijeva, bivšega policijskega načelnika Nanče-va in tri druge uradnike, katerim je bilo povedano, da je vlada odredila, da bodo takoj odpeljani na o-tok Santa Nastasia blizu Burgasa v Črnem morju. Dovoljeno jim je bilo le nekaj minut, da se pripravijo, nakar so se odpeljali z železnico iz Sofije. Pred železniško postajo je glasno demonstrirala velika množica njihovih pristašev in prijateljev. — Enake demonstracije so bile tudi v raznih mestih, skozi katera je vozil vlak. Notranji minister Krum Kolev je popoldne objavil naslednje: "V juniju, 1934, je Georgijev prepovedal vse politične stranke. Ta prepoved je še vedno v veljavi. Vlada pa je dobila poročila iz vseh krajev dežele, da Cankov še vedno deluje za narodno socijalistično stranko, ki je razvila zelo živahno agitacijo. "Vlada je zaplenila mnogo listin, iz katerih je razvidno, da se Cankov namenoma ni oziral na vladne odredbe. Zunanjim časopisom je tudi podeft izjave, v katerih je ostro kritiziral sedanjo vlado. . , . . .. l-v ji i i - i mu je prinesla svobodo, kajti Georgijev je slicno deloval, kar je tem znacil-,.^ ^ vse vohune ki so bm nejše in nevarnejše, ker je sam izdal odredbo, po obsojeni na strogo zaporno ka-kateri so bile politične stranke prepovedane/* Nekateri ministri pa so ostro obsojali drastični nastop ministrskega predsednika Petka Zlateva. Zunanji minister Konstantin Battalov, justični minister Ljuban Djekov in minister za gospodarstvo Janki Molov so odstopili, ker niso odobravali interniran ja obeh ministrskih predsednikov. Balattov je rekel, da ne more ostati zunanji minister pod ministrskim predsednikom, ki je privolil v aretacijo Georgijeva, v čegar kabinetu je bil zunanji minister. General Zlatev je takoj sklical najvišji vojni svet in po dolgi konferenci je kralju Borisu naznanil odstop svojega kabineta. Kralj je naprosil Zlateva, da p0narejalci bankovcev aretirani Detektivi so jih iskali dve leti. — Pred dvema letoma je bila odkrita rfcjboljša izdelovalnica ponarejenega denarja. so se v poslanski zbornici. Predloga vsebuje vse torke, ki jih je navedel predsednik Roosevelt v svoji poslanici dne 17. januarja. SWITZ JE BIL RAZOČARAN Pari«, Francija, 19. aprila. Robert Gordon Switz, ki je bil oproščen vohunsstva, ker je kot državna priča izdal druge volume, se nahaja v nekem majhnem hotelu v latinskem okraju, kamor ga je pripeljal njegov tast Albert S. Bani iz New Yorka. Njegova žena Mar jo r i o, ki je bila tudi zpuščena na svobodo, stanuje pri svojih prijateljih. Switz pravi, da je bil prepričan in navdušen komunist in ad je zato stopil v zvezo z ru-! skimi vohuni. Toda kmalu se 1 je prepričal, da ti vohuni ne delujejo iz prepričanja za svojo domovino, temveč samo za svojo korist. Vendar pa je o-stal v zvezi ž njimi, da se natančno pouči o njihovem delovanju ter jih je pozneje hotel izdati francoskim oblastim, kar je tudi storil. In ta (trditev zen. Zasledovanje, ki se je raztezalo po vseh Združenih državah, in ki je trajalo dve leti, je prišlo do uspešnega konca, ko so zvezni detektivi prijeli tii osumljene ponarejevalce denarja. Iskanje se je pričelo 1. septembra 193.'J, ko so zvezni detektivi preiskali neko hišo v Newark, X. J., in so našli najpopolnejšo izdelovalnico denarja v deželi. Dva osumljenca sta bila prijeta v Astoriji po imenu Michael de Angelo in Antonio Maecarone. Detektivi so v njunem avtomobilu našli materi-jal, ki jim je pokazal sled za tretjim ponarejevalcem Leo-nardom Oasterino, ki je bil pozneje tudi aretiran. Ko so detektivi v Newarku vdrli v hišo, so ponarejevalci pobegnili, našli pa so plošče za izdelovanje bankovcev po $."», $10 in $20. Sle«l je vodila dalje v Kast C)range, toda tudi tukaj so zločinci pravočasno odnesli pete. V decembru 19.T* so detektivi našli novo sled, ki je vodila na Franklin iSt.. Astoria, L. I. Tri mesece so detektivi strogo opazovali to hišo. Ponarjevalci so nato v Astoriji najeli drugo hišo, v katero se je kmalu naselil *novoporocen' par, namreč detektivski par, ki je dalje opazoval delovanje osumljencev, medtem ko so o-stali detektivi nadaljevali zasledovanje jo drugih krajih. Ko so detektivi na ta način prodrli v skrivnost teh zločincev, so takoj šli na delo. Prva dva sta bila aretirana, ko sta se z avtomobilom pripeljala do hiše v Astoriji, tretji pa je bil kmalu nato aretiran v Coroni. na smrt obsojeni _govoril. . Na smrt obsojeni je izpod vislic očital tožite-ljici, da ga po krivici spravlja v smrt. Smithland, Kentucky, 19. aprila. — Xa dvorišču tukajšnje jetnišiiice so danes obeli i li 23-letnega Williama de Boe iz Padueab, Kv. O besen ju je prisostvovalo 150tt oseb, med njimi tudi trgovčeva žena Mar-jorie Johnson, zarad i katere je moral De Boe umreti. Pričala je namreč, da je de Boe vlomil v njeno stanovanje ter jo posilil. ^a tak zločin je določena po nekaterih južnih državah smrtna kazen. Stoječ pod vislicami je prosil za besedo in pričel govoriti. Gg^roril je vsega skupaj 45 minut. Med gledalci je bila tudi Mrs. Johnson. Obrnjen proti nji, je vzlik-nil: — ('emu molčiš? Ti si prava morilka. (V bi imel tedaj pri sebi petsto dolarjev, bi ti jih dal in ti bi molčala. Zdaj pa stojiš in gledaš, kako bom moral umreti. Pravzaprav bi morala biti ti na mojem mestu. Mrs. Johnson je vsa tresoča se odvrnila: — Tudi če bi mi ponujal tisoč dolarpev, bi jih ne vzela. Ko je končal svoj govor, v katerem je zmerjal poleg Mrs. Johnson tudi njenega moža in državnega pravdnika, si je mirno pustil oviti zanko okolu vratu. Po enajstih minutah ga je sodnik proglasil za mrtvega. anglija je nemčiji zaprla vrata v ligo narodov LONDON. Anglija, 19. aprila. — Ob svojem povratku iz Ženeve je zunanji minister Sir John Fimon izvedel, da je nemška vlada protestirala proti delovanju Anglije v Stresi in v Ženevi, ker je podpirala sklep sveta Lige narodov, ki je obsodila Nemčijo zaradi kršitve versailleske mirovne pogodbe. STARHF.MBERG ODPOTOVAL V RIM. Dunaj, Avstrija, 19. aprila. Podkancler princ. E. R. Star-liemberg je z aeroplanom od-potovai v Rim, da se posvetuje z Musolrnijem glede no-1 so oropali PONEDOLŽNEM V ZAPORU Raleigh, N. C., 19. aprila. — Trije kaznenci, ki so, pod ob-dolžbo bančnega ropa, kot pravi sodnik Edwin Gill, tri leta bili po nedolžnem v zaporu, so bili izpuščeni iz ječe, za tretjega pa je prišla oprostitev prepozno. Oetrtega, Charlesa Greena je nek kaznenec umoril pred nekaj tedni. Green, Sylvan Palmer, Walter Bridgeman in Victor Daw-ler so bili obsojeni na 15 let ječe, ker so bili obdolženi, da banko v Dentonu, t ran joga položaja v Avstriji. »N. C. ostane na ovojem mestu, dokler ni sestavljen nov kabinet. Častniki so razdeljeni v dva nasprotna si tabora. Ena skupina podpira generala Zlateva, druga pa se poteguje za generala Georgijeva. LITVINSKA POVEČALA ARMADO Kaunas, Litvinska, 18. apr. Litvinska se je pridružila evropski paradi z večjo vojaško sili. Po zgledu Francije je vlada dva nieeca odgodila odpust vojakov, katerih vojaška služba poteče 31. mžfja. Ob istem času pa je vojaško vrhovno poveljstvo v Memelu izdalo dnevno povelje, da se vsi sposobni vojaki, ki so služili lansko leto in oni, ki so bili vpoklicani 1. novembra lanskega leta, pa so bili po dveh mesecih odpuščeni, zglasijo k novim naborom. Vojaški poveljnik v Memelu je tudi naznanil, da' bodo. sprejeti tudi prostovoljci. Neuradno je bilo naznanjeno, da je vlada izdala te odredbe, da se litvinska armada 22,000 mož ne oslabi, ker so neugodne razmere ob nemški vzhodni meji. Hitler je nedavno izjavil, da je pripravljen skleniti z vsako sosedo Nemčije nenapadalno pogodbo, izvzemšil Litvinske. Rekel je, da morajo biti pogajanja odložena toliko časa, da je rešeno vprašanje glede Me-mela. Nemški postajni k zunanjega ministrstva Bernhard V. von Buelow je ustmeno protestiral pri angleškem poslaniku Sir Eric Pliippsu proti Angliji in PhLpps je o tem telefonično obvestil angleški zunanji urad. But low je rekel poslaniku Pliippsu, da je Nemčija pričakovala od Anglije drugačno delovanje v Stresi in Ženevi in da je za resno vzela zatrdilo Sir Johna Simona in ministrskega predsednika Ramsey Muc Donald a, da Anglija želi zapreti vrata Lige. Toda to zagotovilo po mnenju nemške vlade ni bilo odkritosrčno. — Predsednik in kancler Hitler je sedaj prepričan, da Anglija ni samo pomagala zapreti Ligi nih vrat za Nemčijo, temveč je tudi skupno s Francijo zahtevala, e versaillske mirovne po-g«Klhe. tikajte se orožja in oboroževanja. Ze itak precej propereli pogoufhi je zadal s tem usodepolni udarec. Diplomatje, ki so jo zasnovali, so mislili, da ho traj-1 a, da bo verna, pa jim je Hitler prekrižal račune. Njegova izjava je padla kakor mora na Evropo in na ves svet. Komaj so prišli vodilni državniki nekoliko k sapi, s«> soglasno izjavili: — Ne sme se zgodliti! — Pa se ho. — je odvrnil Hitler odloeno. V Stresi so se zbrali angleški, francoski in italijanski diplomati, stisnili glave skupaj in se sporazumeli, kakšno stališče naj vzamejo ua primi Nemčiji. Hrrtler je na razpotju: ali se bo protivil zvezi, ki se je osnovala, ali se bo pa sestal z zastopniki Anglije, Francije in Italije ter razpravljal ž njimi o reviziji toliko oso-vražene versailleske mirovne pogodbe. Ta revizija je ^edaj postala mogoča, toda izvršiti so mora sporazumno. Anglija je pripravljena v gotovi meri ugoditi Nemčiji; pol pogojem seveda, da bo Hitler nehal rožljaftri z orožjem. Pa ne samo Anglija, tudi nekatere^ druge države j: hočejo dati gotove koncesije. Te dni je bil pri ameriškem državnem tajniku Hullu poljski poslanik, ki mu je pojasnil stališče poljske vlade. Poljska je Ibila odločno proti oborožitvi Nemčije, nikakor ji pa ne ugajajo francoski, italijanski in angleški načrti, da bi i>osnalo poljsko ozemlje bojno polje severovzhodno Evrope. Nenapatdalne pogodbe ni podpisala samo s Sovjetsko unijo, ]>ač pa tudi z Nemčijo. Z obema hoče živeti v miru. Taka prilika kot se nudi daaies Hitlerju, se že zdavnaj ni nudila evropskemu državniku. Vse sosede Nemčije zatrjujejo, da nočejo vojne in so celo pripravljene dati važno koncesijo, samo da jo preprečijo. Hitler potemtakem no more ničesar izgubini. ProfL tiral bo, pa naj ukrene tako ali tako. DOLINA GROZE DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Po zadnjih poročilih iz Šang-haja je strašna Bineiia reka v kitajskih provincah Honan in Hupej |w>vzročila strašno ško-ko ter je v njej utonilo 20,000 ljudi. Stotisoči nesrečiiežev pa so izgubili vse svoje premoženje in -s> rešili le golo življenje. Ne ho odveč, če povemo nekaj zgodovine iz st rosnega pusto-senja Rnieiie. reke. Na svojih valovih nosi limona reka plodnost obširnih dežela. Toda človeka je menda zaprisegla večno sovraštvo. K mena je reka in okrog nje Kitajci spletajo čudovito pripovedke in pravljice. Rmena so tla, po katerih že od nekdanjih raso v teče. Rmen je pesek, katerega v te kraje prinaša veter iz bližnjih puščav. Rmena barva te pokrajine je postala Kitajcem simbol. Zato je 1*1110-na barva bila tudi slavnostna barva kitajske cesarsko rodo-vine. In kitajski cesar je med drugimi naslovi imel tudi naslov: Gospodar rmene zemlje. Rmena reka se izliva v Rnieuo •morje, ter tam odlaga silne množino zemlje, katero je prinesla s seboj. Na ta način počasi zasipljo Rmono morje. Že danes je pred njenim izlivom 150 km dolg in 40 km širok obljuden otok, o katerem prod j K* t sto leti še ni bilo sledu. Tz visokih gora na zahodu pridivja Rmena reka v ravnino, po kateri toče 4000. km daleč. preden se v zalivu Čili združi z morskim vodami. Ko si jo v neštevilnih vijugali v globokih soteskah izgrizla pot skozi sicer neprehodna gorovja, se zadere v mehko in ravno kitajsko ravnino. Spočetka se obrne naravnost na sever, potem pa se obrne proti jugu ter v vzhodnem delu odprte ravnine odlaga, kar je prinesla s seboj. Tako nastajajo oh reki velike naplavine. Ker so to naplavine tako ogromne, zato je tako gosta i 11 polna blaga, katero se počasi vse«Ja na dno, da se prvotna struga kmalu do roba napolni z 1>1 atom, vsled česar si mora potem voda poiskati pot drugje. Zato tudi ni čudno, da morajo nasipi oh Rmeni reki biti d«) 15 111 visoki. Vkljub temu, da Kitajci že izza mnogih stoletij znajo dobro uravnavati reko, so vendar še danes ni posrečilo, da bi bili mogli Rmono reko tako u-ravnati, da ne bi.več s smrtno nevarnostjo ogrožala milijonov "111 milijonov pridnih ljudi, kateri prebivajo v njenem porečju. Samo v teku prejšnjega stoletja je sila Rmene reke kar petkrat pre«lrla visoke nasipe, kater<» je trajno popravljalo in vzdrževalo skoro (>5,000 delavcev. Rmena reka predira nasipe skoro samo v pokrajinah Honan 11a sveru in Hupej na ju- gu, torej v tisti raVnini. ki tvori mogočen trikot med gorovjem in morjem Iz tega trikota se dviga Santung, kakor kak otok. Santung je Kitajcem svet. Tukaj je bil doma Konfucij. Tu imajo tudi trdno rešilno zemljo, kadar drugam pri-hrmne strašil«1 vode od Rmene reke, kater«* uuičujejo življenje. ' Od <>. stoletja po Kr. je Rmena reka že «l«*vetkrat spremenila svojo strugo. Včasih si je poiskala svoj izliv severno od Šauntuiiga. včasih pa južno. Do leta (i02 pr. Kr. rojstvom je Kmena reka tekla precej bolj proti severovzhodu ter se j«* izlivala v morje de Pekinom in Ticnchiom blizu ustja današnji' Lvangha. Potem s«- je pa vedno bolj obračala proti vzhodu. dokler leta 12H0 ni zapustila seveniovzhodnega rokava ter je južnovzhodno oh San-tungn dosegla morje. Skoro (»00 let kasneje pa se je 1. 1K52 zopet vrnila na sever«»vzh<»«L a se je že leta ISlis in H>S7 skušala vrniti nazaj proti jugu. Dnlira stoletja Kitajci vzdržujejo nevami reki velike nasipe. Ti nasipi imajo dvojen sistem. So narejeni po dolgem in tudi počez. Co so povprečno po 15 m visoki, so ponekod visoki tudi do 22 m. Danes se tehnika bori s silami narave. Mnogo bisterga je izumil člov«'ški razum Toda vode Rmene rke se ne vdajo go-^otlstvu človeka, ampak se roga jo vsemu njegovimi prizadevanju. Rmena reka pazbi-ja človeške nasipe, kateri naj bi jo vezali. Tudi sedaj pri tej nesreči je reka zmagala nad človekovim delom in njegovo tehniko ter je v svojih r meni h in penečih se valovih odnesla 50 tisoč človeških trupel v Vzhodno morje. Za V JUGOSLAVIJO $ 2.75 ................... Din. 100 * 5.25 ______________ Din. 200 S 7.30 .................... Din. »00 $11,75 .................... Din. 500 *23£0 .................. Din. 1000 «47.00 Din. 2000 Za V 1TALUO $ S1AJ25 $44.40 .. $88.20 $170.— $203.— Lir 100 Mr 200 Lir 500 Ur 1000 Ur 2040 Ur 3(M$ KMB 8E CENE SEDAJ HITRO MBNJAJQ 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PBEMBMBI POBI ALI VOU Za izplačilo večjih meakOT t/cA, utoni navedeno. bodUt v 4tmJU> all Urah do* olju Jamo le boljo xxwojt- $15— ..........$ 5.7l ••• o®^ .....-..... • • a • $ttJ8§ too.— - - ...... Prejemnik dobi t starem kraja l*pla«lo ▼ SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY HGU$ N»rodtM mmmaummmEm mm mm. m. % DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilc KNGLISH SLOVENE READEB 8TANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th 8TREE* New York City. SPEAKER POSLANSKE ZBORNICE Joseph Byrnes podpisuje reliefno predlogo, ki določa 4880 ; ^milijonov dolarjev za nabavo dela in pomoč nezaposlenim. Huda tihotapska bitka. Iz sreza Pod gorice se je odpravilo v Albanijo 11 tihotapcev. Ponesli so preko mej«' precej soli, d jugoslovanske strani je uvedena strogji |ireiskava. Velika ljubavna drama se je te he. Sodijo, da j«' bila skupna smrt dogovorjena. Umorili so ga in odrli. (Jrozovit zločin so inlkrili v nek«-m gozdu blizu Bosanske Krlipo. Našli so ostanke trupla. s katerega je bila koža povsem odrta. Preiskava, ki je trajala tri dni. je ugotovila, «la j«' neki Ilija D j upi č s svojo družbo iz maščevanja v gozdu umoril kmetovalca Doniča. — Razklal mu jo glavo s sekiro. Potem so mrliču sneli kožo in ga razmesarili. kakor da so Doniča raztrgali volkovi. To-tla dve pa štiri e i sta grozovito početje natanko opazovali in tako je prišlo vse na dan. Polog mrliča so še našli konja, ki jo navzlic gladovanjn štiri dni zvesto ostal poleg razmesarjenega gospodarja in je orožnikom divje branil pristop k delom trupla. Zaradi svinj se je obesil na mostu. Josip Kegljevič. trgovec s svinjami iz Koprivnice, jo zadnji čas nakupil več svinj, ki jih pa ni mogel plačati. Vzel jo vrv, se spravil pod most preko Glo-govnice in se obesil. Ker pa ni prav visel, je že obešen vzel iz žepa nož, prereza I vrv, padel v vodo in utonil. V eni uri trikrat poskusil samomor. Mesarski pomočnik Tjeb Za 1 ec v Zagrebu j«1 v oni uri trikrat poskusil končati si življenje. Uslužbon jo bil pri mesarju Dragotinu Jazbecu, pa je izgubil službo. Rano zjutraj se je napil in najprej se., je hotel zaklal z mesarskim nožem, ki mu ga je pa prijatelj iztrgal iz rok. Potem je liotel skočiti skozi okno, pa ga je v zadnjem hipu prijel za noge sosed. Videč da no gre drugoče, je hotel skočiti pod vlakv pa jo v zadnjem hipu prihitel progovni Peter Zgaga čuvaj in tako se mu je tudi tr«»-tji poskus samomora izjalovil. Svojo ljubico ustrelil. V vasi ('ikovači blizu Dani-lovgrada se je odigrala krvava ljubavna tragedija. Stanko 1'lič je imel ljuhavno razmerje s Peko Kot nič, ki ni ostalo brez posledic. I)ekl% je rodilo nezakonskega otroka in prosilo fanta, naj se poroči z njo. Fant pa o tem ni hotel ničesar slišati. Te «lui mu je Peka znova očitala, da jo je zapeljal in da jo hoe«* pustiti na ce«lihi. V jezi je fant pograbil revolver in jo ustreli! v prsi. da j«- v bolnici kmalu izdihnila. Potrjena smrtna obsodba. Kasaeijsko sodišče v Novem Sadu j«* potrdilo smrtno obsodbo Svetislava Drakst-ina, ki je lani Hi. avgusta v Mramorku umoril in oropal Kakilo in /o-rieo Ankič. ()b«» je pohil s kla-• livom, potem je pohral iz onia-j-e 50,000 Din. ter nekaj zlatnine in drugih dragocenosti. Siromašna vasica obsojena na 750,000 Din globe. Vasica Budžice blizu Foče, ki šteje m hiš ill 120 prebivalcev, j«* ol »sojena za rail i tihotapstva tobaka na 750.000 Din globe.. Vrednost vseh premičnin in nepremičnin pa znaša samo 60,000 Din. Zato bi morali biti prebivalci vasic«' obsojeni na večletno ječo, ker globe n«* bodo mogli plačati. Veliko tihotapstvo meša v Beogradu. Občinskega svetnika Krsto (iMioviča v Beogradu so prijeli zaradi tihotapstva mesa v mesto brez občinske .trošarine. Oinovič je dobavljal meso vojaštvu. V mesto je vtihotapil nad 1,000,000 kg mesa in oškodoval mestno občino za okoli 1,211,685 l>in. Ker se v .takih primerih plača petkratni znesek, bi moral (1 i no vie plačati občini 7.270,111 Din. Namesto vešal 20 let ječe. Pri zagrebškem okrajnem sodišču je bila obsojena na smrt Ana Trull, ki je v Karlovem ubila lastnega sina Viljema. Njena hči A«lela, ki je pri umoru sodelovala, pa je bila obsojena na 15 l«*t težke je-ee. Stol sedi norice j«' obsodbo An«' Trullove znižal na 20 let težko joče, obsodba Adolo Trull pa je bila razveljavljena t«ir je odrejena ponovna obravnava. Žrtve razjarjenega bika. V Rum i sta dva mladeniča gnala bika na železniško postajo. Nenadoma jima je podivjal. Pričela se jo gonja, v kateri jo bilo udeleženih okrog 2000 ljudi. Mladeniča, ki sta bika gnala, sta smrtno nevarno poškodovana. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v «tori kraj ali dobiti koga od top, je potrebno, da je poqeen v veh etvarek. T sled naie dolgoletne ekuinje Tam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vee potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato te eaupno obrnite na na* ta vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vrne, bodtii prošnje ta povratna dovoljenja, potne li*te, viteje in »ploh vse, kar je ta potovanje potrebno v »ajMtrej!*«! ia*%, in k»r je fliotmo,. M najmam}|o stroge. _ Sedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ket predno se dobi it Washing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea brezplodna navodila in taaotav^ja-mo Vam, da boste poceni m udobno. potopa SLOVENK PUBLISHING TRAVEL BUREAU 21« West 18th Street New York, N. Y CO. Zdaj, k«> j«' minil čas premišljevanja in pokore, s«, pa že sine kakšno bolj posvetno povedati. Precej značilna jo tista o igralki May West, ki je pred kratkim obiskala inesto Chica-g«>. •Saj ste ž«' slišali o May West, kaj n«-? To je dekle in pol, to s«* pravi, «1» je j«* na vseh koncili in krajih jmi| v«*č nego povprečne žensk,. Na svoje čare je zelo ponosna, pa tudi moškemu svetu je priljubljena, kajti moški so se v zadnjih Irtih že naveličali žensk, ki so "spredaj dila, zadaj ploh". Ko je torej prišla May West v Chicago, jo je župan Kollv svečano sprejel in pozdravil. Ona se mu je pa pomenljivo nasm«'hnila rekoč: — Whv dont you come op ami s«*e m«-som«' t i m«*/ Predstavljena je bila tudi drugim čikaškim odličnjakom, in vsak j«' I »i I deležen njenega prijaznega vabila: — Why dont yon «*om«' up and see me some time.' Baš -te«laj, ko jo bila ona v Oliicagu, sta tam gostovala tudi kanadska zakonca Dionne, stariša svetovno znanih pe-torčk. Tudi Mr. Dionne je bil predstavljen May W«»st. Podjetna zapeljivka pa je s pogledom premerila slabotnega možica od vrha do tal, in namestil da bi ga povabita k sebi kakor druge, ga j«* zvedavo pozdravila: — Ah, Mr. Dionne. how do you do? * Ko host«' to čitali, bo Velika-noč še za nami. Pirhov jo bilo bolj malo, kakor sploh zadnja lota. Je bilo pa regrata toliko več. "Za regratom bo kmalu kukavica zap«da, na vrtu ho pa mladči solata pognala. Dan se ho podaljšal, sobice bo grelo, in zimske suknje bomo odložili. Kaj hočeš, še več. duša krščanska v tej mizerii" Tako pravijo, tolažijo : vprašujejo kapitalisti — no jaz. V Downtownu ni nič novega. Pravzaprav novega jo «lo-sti, pa to s«) privatne zadeve, v katere se no velja spuščati in razpravljati «» njih. Tistim, ki me naganjajo, naj raztrobim to ali ono stvar po vsej ameriški Sloveniji, prijateljsko priporočam, naj najprej pred svojim pragom temeljito pomete jo. * Dve vrsti sta dobrih ljudi: tisti, ki so umrli, in tisti, ki se še niso ro«lili. * — Igrajva se ata in mamo. Ti boš ata, jaz bom igrala pa mamo, — j<> rekla sestrica. — Za kaj takega si veliko preneumna. Ti bi lahko igrala le ata, — jo jo zavrnil bratec. * Potnik v letalu: — Ne ču«li-to se, «la se malo bojim, saj 1«'-tim danes prvič. Pilot: — Bežite no, gospod. Poglejte mene. Tudi jaz lotim danes prvič, pa se vendar n«* bojim. « Prihodnjo soboto in nedeljo bodo v New Yorkn kar štiri slovenske prireditve. V soboto se bosta postavila Slovenija'* in "Slovan" Bled' m nedeljo popoldne pa "Domovina". Pri "Sloveniji" se bodo sestali rojaki, ki se vidijo le vsake sveto trašne poganske raz- ^ tet. Bil je vdovec. Doma je BOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČI SLOVENSKE NOVICE 12 NASELBINE. Frank Grdadolnik je pre- Bogataš Me« lani svojim otrokom za je kupil ! hrbet. \"se je lezlo ni/.dol. Tojiulil Meilard Ln igračo 1 ' i ' ua je begalo in bolelo. Sicer ni ) najbližjo živalico. bele niišk<*. so bile enak'-.lbil -prazmiveren, toda če se je J t hležahi .pred njim vsa majline, ljubke, v. rožnatimi opomnil, da seje prav tedaj, ko j ča in ga plašno gledala, smrčki. Z rdečimi očmi >o str-! j«« prinesel tiste živaliee, sreča Hitel je k ženi: mele iz nizke bakrene kletke (>i>niila. se mu je vendar pri-iii zvedavo ogledovali1 ot rok", | čela vsiljevati misel, da mora >etlale na zadnje noge in se iz-i vmes tirati neki vzrok, da J«* \rstno počutile. * S tu neka zveza, ki ,fe ne mor* Otroci so jih prvi dan obože- j dognati. udaril prvo »la je takoj Irhte- vidi, jim pošiljali z rokami |n> Ijubčke i t t sami niso vedeli, kaj bi jim dali. Drugi »lan so pri njih jih veselo opazovali, jim Iciina-ii in jih krmili. Tretji dan so ž" niso več kaj prida brigali /a i«o, če bi o^lal nje, I«' včasi je kateri še pritekel in >e nasmehnil njihovemu smešnemu ponašanju. Četrti dan "O jih že -k* »raj poza-I ili. in tako >»» ostale miške me, deeji ni ve»" brigala Nekega večerji je lu>l»*l miške kar napoditi. A ko je obsedel in jih opazoval, j" poznal, da hi se brez njih iclgočasil, da bi bilo kar plazim. Medard je 44 Srečko seju zadel, pa so jo miši zgrizle. Kako, da nisi o-mare dobro zaprla ? Zdaj smo \ade in poganske misetnosti. VRATA AMKRTKK SO VEDNO ODPRTA. SE bil iz Horjuta pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko j leta 1907. miičoui, srečka bi nas lah k o re- Medar.l •i! nesrečen. Žena ga je vara-a vsako leto z drugim. I>ila je hči bogatega bankirja, živeli i« razkošno in vrnala še bolj za pravi jat i denar, kakor ga njen Žena se je zasmejala: 44Msfr mi je tvoja -srečka in tvoje miši! Jutri se vrnem k staršem. Ti mi ne moreš več nuditi ugodja, ki si mi ljubil, — konec!" 44A kam z otroki?" 4,S Nebo j jih vzamem!" Za klecala so mu kolena in za koichal je iz spalnice. Ill spet je sedel pri miškah Vsaka oseba, ki je pripustlji-va v Združene države, dobi lahko in bres čakanja izselni ški vizej pod obstoječo kvoto. — V (ilenville bolnišnici v Clevelandu je preminul rojak Peter Jartz. Pokojni je bil 62 let star in doma iz (v,eme vasi, far a Trnovo, Ljubljana, odkoder je prišel leta 1902. ____— Prve dni marca sta bila Izborna služba za bodoče pri-'v Bvu',los Aires aretirana Dra-seljence in obiskovalce. ,^otin Koščak in Milan Savič. ______j ki sta prodala nekemu rojaku Xaziranje splošne ameriške ""»»»n« za delanje denarja" i ga ob j javnosti, da je Amerika napra |za lo>im »>ezov-to ban- j ketirale ob določeni uri v svo j ji jih podružnicah. Vsi >o*imeli'j isti meun, v okrašenih pro>i«. j rib pa so bili povsod zvorniiki. ! ki ^o na kratkih valovih repro in delavcem družb«* v Ameriki ducirali govore direktorjev in kakor na ostalih celinah. !)•* drugih visokih funkcionarjev'! jal je med drugim, da je da koncema v centrali. Tudi bivši m-s radio premostil že vse da državni predsednik lloover, ki ljave in je spo-oben v bodo" zavzema odločilno mesto v kon-j nosi i ustvariti ljudem -e «lolg«> cernu, si ni mogel kaj. da bs • vrsto pni v tako ]>rijetnib ka -m spregovoril nameščencem | kor dragocenih presenečenj. za | da r« mož kupičiti. A kadar je M"- Tista, ki jo je udaril, se je spin zvečer vstopil v 11 je, dekla jim je vsako jutro prinesla hrane in votle in šla, ne tla bi -se ozrla na nje. . mu je takoj pokazala hrbet, t 'nt i I je njen prezir in odtava! .nazaj v sobo k miškam, kje'-j« leuel kar u<-i divan in za>pa<. Medartlu se je nasmehnila -reča. Neko noč je kar pritekel v l»o, jim prinesel kako poslasti j < ni sapi domov - časopisom eo in se pričel z njimi pogo- i roki. Bil je zelo razburjen, saj varjati. Ln miške -.o <»• ya kina-! je bila izžrebana njegova sreč-lu tako privadile, da jim j" j ka. Rešen je bil, ker mu je lahko kiir odprl kletko. Pleza-• srečksi »»betala visoko vsoto delt stt p<» njem. mu sedale na ra-j liarja, ki naj bi »a spet za tllje me in glavo ter zadovoljno cvi-J časa rešila vseli umotnih ški lile. _ . bL Metla rti je vedel, tla njegovo! Ko pa j«' vstopil v sobo k bogastvo gine, tla >e tresejo te- \ miškam, je pazil, kako so hite-J --- inelji njegove sreče. Prav te-] h: nekaj grizli. Skočil je k njim' daj, ko je domneval, da je najin videl majhen košček papir- j Kam je Medard izginil s svo-\ išku, je prine>e| otrokom be i,M. ki je bil že ves zgrizeu in le jimi miškami, še danes nihč-le miške, a že drugi dan je zv«*-] po barvi je sklepal, da je mo- ut ve. Listi so pač poročali o del, «lil je Z nesrečnimi špekll lacijami izgubil tI bedakov in potem izginila, a zdaj se vrnila, da ponovno poskusita srečo, tenia ni šlo. Savič, ki je star .'{i? let, je 5SS Infll'S JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIM- Amerik«'. SKEM ČASU JIH BOSTE CITALI Z UŽITKOM — Poročili so se: Ernest <*n-| ____, PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG ren in Angela Brumat iz Mir- i rala biti kaka listina ali k«?j različnih samomorilcih, a nili-sličnega. Pt>gletlal je v pripv- če ne more trditi da je bil meti svojcjjja p 1***111 oženja. Ker gujtt. omaro, v kateri je bila shra- njimi tutli nekdanji bogataš -reča doslej ni pustila na cedi-j njena srečka. Ni je bilo več. I Me«lani. *n, je še vedno upal ui špeku-J Žena je pred kratkim brskala] ^ekoČ sem srečal v podežel area z belimi mi-Ijwletn dvigale lil, Jt* >e \t'tlllt> H|»i»l Lil >|H-mi- , ^-IIO I'ir.i Miunim ui ^imu ■ Nekoč sem S Ural dalje, tla bi sjwt pridobil.) v nji in jt> samo na p«»l zaprla, ^ mestu sta kai je šlo po zlu. Toda. »nikar | da so spuščtHHMiiiške lahko pri-' j^j so >o bile V hiši b«'le lllisl, se je sreča obrnila in mu p«>kazala Me tlo nje "Srečko ste zgrizle!'1 je ZA- PRAVIJO, DA SO SAMO "MANEVRI" listke iz ri Maks Bizjak iz in zadnji dve leti neprestano' K»hemberga m Polda Mučič ,z veča število postavnih prise- j Sv. Petra pri Oorici. ljencev in obiskovalcev iz vseh j delov sveta. j Komisar za priseljevanje in • natnralizjicijo v VVasliigton, IX [ C., je ponovno poudaril, da za-j more vsaka oseba dobiti prise-1 Ijeniški vizej pod obstoječo | , kvoto brez odloga, ako more l jo prosilci za vizej prepričati' prod okrožnim sodiščem v ameriške konzule onkraj ocea- Sremski Mitrovici je bila te dni na. da ne bodo listali breme 7auimiva obravnava proti šti- . javne dobrodehiosti. Take ose- rjm mladim, a prebrisanim » i- j be so v vseh ozirih pripustile. «ankam, ki so kruto osleparile j Ameriški konzuli so bili po- kia(.ta Ivaaia Jungerta in nje ' oblaščenL ke tako prefrigano otlgovar-jale, kakor so te ciganke, ('e-j jjrav imajo vse štiri izvenzakonske može, kakor je pri ciganih navada, so ponosno odgovarjale : "Nismo žene, smo Še dekleta.Obdložeue so bile, ri pregledovanju prošenj za vizeje ter naj vpoštevajo razmere, v katerih se nahaja prosilec iu vse človečanske ozire, ki so v prilog njihovemu pripustil. Trditev, »la je naša obal št> vedno odprta postavnim priseljencem, se da podpreti z zadnjimi statistikami. Naprimer: | so,najprej k njima v hi-jugoslovanska kvota za leto. ki Ao in 1>n,si|t. za Vodo, nato pa se konča z »lnem .'Ki. junija i 1935 določa !S45 priseljencev, ( t»Mla tekom polovice leta. r> je samo f>9 Jugoslovanov prosilo za vizej ter so bili pripu- 5ft€ . 35« 35c :ir»t 20r 4"»e . 30c . 2.1c . 50r 40f . 3T,c . -'.(k .23 . 4 Or Da se nemški letalci vežhajo za navo vojno, v katero bo zapletena vsa Evropa, je jasno razvidno iz slike. Tekom zadnjih manevrov nad Berlinom se metali resnične bombe. ZgO-ra je vdolbina, ki jo je napravila bomba, spodaj pa dva vojaka pomagata navideznemu "ranjencu". Vsem je znana stara bind tiska verska navada, da -so vdovo, ki je uje>n mož umrl, z moževim truplom vred živo sežgali na grmali. To je vsekakor izviralo iz čisto poganskih nazorov, češ, da ženska na sve t«; brej moža nič ne pomeni in da ni več potrebna; potem pa je v tem najbrž tudi posledica miselnosti, da bo žena za moža toliko bolj skrbela, kolikor bolj se bo sama bala smrti. Tako je vsaka žena, ki ji je i.jen mož umri, bila obsojena na strašno smrt, da bo živa sežgana na-grmadi. Ko je Indijo zasedla Anglija, je to nečloveško navado hotela odpraviti« A minila so dolga desetlet ja, preden je angleška oblast končno s hudimi kaznimi zatrla to.. ]>ogansko razvado. Sedaj pa poročaj^ iz Alalm-hada, da je meseca februarja v kraju Moradabad umrl neki advokat, torej šolan in izobražen človek, kajpada " pristaš liinduske vere. Dne 27. februarja so njegovo mrtvo telo sežgali. Žalujoča vdva je vsekakor tudi hotela umreti s svojim stavnega prihoda. kom prejšnjega leta je prišlo sem HI Jugoslovanov, dasi je j prišeljiiiška postava nudila ! Jugoslovanom priliko, da se naselijo v tej deželi. Poštenim obiskovalcem niso stavljen** na p»>t posebne »»vire. Dobrodošli so, in oblasti jim gredo v vseh ozirih na roko pri nabavi tozadevnih dovoljenj. Hamburg-American in North German Lloyd sta vedno na razpolago potujočemu občinstvu ne samo tekom prijetne iu popolnoma vame vožnje na prvovrstnih parnikih, pač pa tudi pri nabavi potrebnih listin. f'e imate kakšen dvom glede možnosti o postavnem prihodu v Združene države in če potrebujete strokovnjaške-ga nasveta in zanesljive pomoči, se brez obotavljanja obrnite na North German Lloyd ali so začele z vzvišenim glasom peti in govoriti ter se izdajati za vil*', ki prihajajo iz Jeruzalema. Ju nge rtov a sta jim v nepojmljivi lahkovernosti t»» ver . jela. Ciganke so lagale, tla zna- j jr. čara ti, ena izmed njih je dejala na primer: 44Ako trikrat ploskuem, izginejo vse hiše, vasi, siploh vsf. Izjavile so. da morejo sploh vse napraviti, kar hočejo. Jungertu so obljubile, »la mu bodo preskrbele tri milijone frankov, tako da bo mogel kupiti kar več vasi sku paj. Ena se je izdajala za ad-jutiwita kraljice vil. Obljubile so jima, da bosta mogla videti vilinaki ples. Izvabile so od Jungertovih okoli 5000 Din. — i Neke noči -sta Jungertova res videla na dvorišču vilinski ples. Videla sta, kako vile plešejo, rajajo, pojejo iu se goste. Bil*1 m) to preoblečene ciganke same. Iz hiše so ciganke odnosa le denar, obleko, živež, vino iu končno pohištvo kos za kosom. Končno sta Jungertova videla, da sta reveža, o njunih treh milijonov frankov pa ni bilo od nikoder. Prijavila sta to orož- 30e 2.H! HV .................. 2.IC ....................40c .....................:>»«• .....................25c ....................35c .................. 23c .................:i«c ....................Xic .....................3ft«- .....................:i0c 4 Or 25e :wc na Hamburg-American ' Line, ,,ikon\in 80 vse »tiri ciganke ujeli. Se celo pred sodiščem so ciganke zatrjevale, da so res pomagali rešiti" probleme va poslane od duhov, da pomagj. oziroma na kateregakoli njijn agenta. Z veseljem vam bodo šega potovanja ali potovanja vaših sorodnikov in prijateljev, ki še vedmo hrepene, da bi se naselili v Združenih državah. Ta npanja se lahko uresničijo, kajti vrata so še vedno odprta stoterim Jugoslovanom, ki zadoste zahtevam po- jo ljudem na zemlji. Sodišče je eno ciganko obsodilo na 6 mesecev, eno na 4 mesece, eno pa na 3 mesece in ena. na .en mesec. Vse štiri ciganke iagubi tndi državljanske časti za 2 leti. Občinstvo pa je imelo pri obravnavi seveda velikansko zabavo. ANIIBRSONOU: 1'RIPOVKDHE 111 struni. tVna ........-............. ANDKfvI IIOFKK .............................................. BENEŠKA VEOEŽEVALKA ........................... KKMiK.VISKI lilSKK ...................-................. •so2l^M DAROVI ............................................. mM IX ZMAliA .................................................. C'VKTIXA BOKOT.RAJSKA ............................. CVETKE (pravljice za vtare in mlade)......... Čarovnica s »takega grada ............. DEVICA ORLEANSKA ..................................... DEDEK JE PRAVIL (pravljire) ................. ELIZABETA. !l(I SIBIRSKEGA JETNIKA . FRAN BARON TRENK ..................................... FRA DIAVOLO ...............................-................ KRI DOLIN ŽOLNA S|.Ki! Alilfinski 7'.* >lr.. IIEDVIKA. BANTHTOVA NEVESTA ........... JANKO IN METKA (Uartonskt- slike c»truke) 31lf KOREJSKA BRATA (črtite o misijonarjih t Koreji) ........................................................ KRALJEVIČ' IN BERAČ ........................................^ KRVNA »SVETA (pove>t iz abruSkih gora> ..... KAJ SE JE MAKAKI SANJALO ......................■ I^II DEVIT 111! A STAR. POZNAVA BOGA (npisal Krišlof Šmit) ............................... MARKO SEN J ANIN. SLOVENSKI ROBINSON- MA RON. krščanski deeek iz Libanona .............. All SOLINO. r»»p ir Kalabrije .............................. MRTVI (iOSTAf ................................................... MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) .............. MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Alenka ........................................................ NA RAZLIČNIH POTIH ...................................... NA INDIJSKIH OTOKIH ................................... PABERKI IZ ROŽA .............................................. PARIŠKI Zl.ATAR ............................................... POŽIG ALEC ................................. PRSTI BOŽJI ................................. PRAPRECANOVE ZGODBE ..... POVODEN.) (spisal Krištof Sroit) ...................... PIKIH (spisal Krištof Sinit) .............................. PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. ZV..................... 40c II. IV............... PRAŠKI JI DEK ................................................... PATRIA (povest ii irske zgodovine) ................. POSLEDNJI MOHIKANEC ................................ PRHiODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik. I'M strani. Trtla vez.......................L— PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA ...... ^{0 PRVIČ MED INDIJANCI .....................36 PRE«; AN JAN JE IN DIJANSKIH AIISIONARJEV .......................... JO PRAVU ICE. Kušutnik. II. /.voze k. Cena.......""> PRAVLJICE II. .Mayer. Cena .................W RDEČA IN BELA VRTNICA ................................. REVOLUCIJA NA PORTIGAUSKEM .............^ R1NALDO RINALDINI. Cena .............. ROBINZON ................................................................ S®4' ROBINSON (Velika izdaja) ................... SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ ^ STRIC TOMOVA KOČA. Cena .............. -"»0 SI EŠKI INVALID .......................................-........... SISTO IN S1ESTO (povest oz Abrurev) ............30e SVETA NOTBI RGA ...............................................35« STEZOSLEDEC ......................................................... SVETA NOČ (pripovedke) ...............-...................3«c TRI INDIJANSKE POVESTI .................-.............30* t ikk i PRED DUNAJEM ........................ ..........30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. iv. $L50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. Cena ......1.— VOLK SPOKORNIK (spisal Frane MeSko; a slikami) ......................................................*L§t Trda v«.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 ivezki po ....................................................50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60e . ZLATOKOPI (povest Iz Alaske) --------------------------25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del ............ 40e II. dd ............. Wc ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl), v I zvezku...... VINSKI BRAT. (V. zv.), tJnnpl .............. J50 8 POVESTI. (IV. zv.). (Junci ................ M 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. M Naročite jih pri: knjigarni "glas naroda" 216 West !8th Street : New York, N. Y. KRATKA DNEVNA ZGODBA i •t ODA'« NSW YORK, SATURDAY, APRIL 20, 1939 TH5S LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. CAMOSTANSKII fiVVP U (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JLiV/ T JLJ\J GRADNJA NASIPA V DRŽAVI MISSOURI ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H, Ko jo pri mestu Kemett v državi Missouri, začela roka ogrožati mošta ,je bilo takoj stoterim nezaposlenim poverjena gradnja nasipa. Nasip so zgradili še prodno jo reka napravila občutno škodo. čim, da sem z glavo zadel ob vrata. In tedaj — poloitje j^ se- j igrali neko poročno koračnico, daj! Vsak dan veselje, ki je padlo z neba. Kaj ne. to si tudi že Kmalu potem psi so jo zgodila sam čutil: nič lepšega ni na svetu, ako dva mlada človeka katastrofa. Letalo jo treščilo držita skupaj s srcem in roko. In nikdar no bom. izpustil. Ko j;a tla, pilot in zaročenka st* pride pomlad, bo poroka. In krst takoj nato! Juliunuu! bila takoj mrtva, zarčenec pa (Dalje prihodnjič.) je jarlilinil kmalu potem v bol- nišnici. 80 — Na plačljivem konju sem visel kot žaba na mlinskem kolesu in sem vedno tiščal otroka k sebi. In konj je dirjal, daleč, daleč, da je goreči grad zatonil v temni noči. Ko se je^anilo, je konj opešal. Nekaj časa je stal s poveseno glavo. Nato pa je zopet šel dalje. Otrok je spal in držal sem ga v svojem naročju in nisem vedel, kaj naj počnem ž njim. Pokrajine nisem poanal in v kako vas se nisem upal. Mislil sem, tla mora vedeti že ves svet, kaj se je zgodilo ponoči. Zato sem jahal in jahal, ker nisem mislil ničesar drugega, kot edino to: samo glej, da prideš dalje, proč iz tega kraja. Opoldne sem našel v sredi gozda samotno posestvo. Od nekega dekleta som za otroka izprosil latvieo mleka. In jahal sem daljo, vedno dalje, dokler nisem proti večeru prišel do vode in kmalu nato v nek trgk. Tam sem se spoznal; voda se je imenovala Vils in trg Velden. Od tu ni bilo vec kot tri ure do mojega doma. Kako naj bi si izbral drugo pot! Jahal sem in jahal, dokler nisem prišel domov. Otroka sem položil v naročje svoje matere. Kako pa sem prišel do otroka, sem zatajil. Sramoval sem se pred materinimi in očetovimi očmi. Poleg sem vendar-le bil! "VVolfrat more komaj še govoriti, njegov glas se trese v slabosti. — Prihodnjo noč sem zopet odšel. Toda vojaškega rokodelstva sem bil sit do grla. V Landshutu som se vdinjal kot splavar. Dolgo je vzelo, da sem mogel kočljivo stvar molčati. Vedno sem si prigovarjal, da bi delal otroku krivico, ako bi ga spravil ob pravico in ime. Toda nisem se upal izpraševati in govoriti. Lahko bi mi šlo za vrat, ako bi se zagovoril. Svoje življenje ima vsakdo rad. In ko sem se zopet vrnil v rojstno vas in sem videl, da moja mati na otroku visi z vso svojo dušo, tedaj še posebno nisem mogel govoriti in sem si mislil: l>oljše, »hi pustim, da gre, kakor že gre, v božjem imenu ! — In nikdar, — vpraša Desertns, — nikdar več nisi slišal o oni strašni noči f Nikdar nisi izvedei imena onega gradu? Wolf rat zmaje z glavo. — Pa vendar mora biti podobna onega tgradu v tvojem spominu. Wolf rat premišlja. — Mislim, da jo izgledal, kot pač izgleda vsak drog grad. Stolpi in zidovi, veliko dvorišče in veliko poslopje! — pravi s slabim, komaj še razumljivim glasom. — Toda — gospod, na nekaj se še spomnim. Nad glavnimi vratmi in nad vratmi stolpa sem pri svitu ognja videl naslikan grb. — Govori, Wolfrat, govori! — pravi Desertus z zadušenim glasom. Wolfrat samo premika jezik; ni ga bilo več mogoče razumeti, kar je govoril. Razburjenje je izčrpalo njegovo slabe moči in bil je blizu omotice. — Govori, Wolfrat. govori! S pojemajočim glasom lovi Wolfrat besede: — Grb je bil — bol s«»kol — na modrem polju. — Grb moje hiše, — krikne Destrtus, ki vstane in si z rokami zakrije obraz, gre omahovaje iz sobe, kot bi ga mali prostor tiščal ter sode na klop pred hišo. Gospod Henrik gre naglo za njun. Isti trenutek pristane čoln z dvema veslačema in enim vojakom. — Dietwald, ojunači se! — pravi tiho prost. — Ljudje prihajajo! — Gre tujemu vojaku naproti. — Koga iščeš? — Gospoda Henrika« prosta. — Kdo si? — Solnograški sel. Prednica samostana plemenitih gospa vam pošilja to-le sporočilo. Proštu izroči zapečaten pargament. klic.aili in na|eti ^ poljedelska ji sreei. Gospod Henrik bere; ne prestraši se, samo nasmeh izpro-|. Majestic v Cherbourg fhauipliiin v Havre Washington v Havre Bcrengaria v Clierlmurg Bremen v Bremen Paris v Havre Con t c di Savoia v (ienti i A<|uitania v Clierlnmrg Kn ropa v Bremen Saturnia v Trst I le ile France v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Chaniplain v Havre Hex v Genoa Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Champlaiii v Havre Hex v Genoa Normanilie v Havre Aipiitania v Chertniurg Kuropa v Bremen Conte ranili- v Geonn Majestie v Cherbourg Manhattan v Havre He ile Frani-e v Havre ("oiile ■ I i Savoia v Genoa Berettgaria v Cherbourg Bremen v Bremen «"ha m plain v Havre Washington v Havre Ai|iiitaiiia v Cherbourg Norniandie v Havre "VOJNA LETA 1938!" Londonski tednik "Sunday Dispatch" priobčuje roman» 1 pod naslovom 44 Vojna 1. 11KJ8."' To dni je v predmestju slo- bo mogoče ugotoviti ker so ne-. ^ yi
  • 'M in f?eneraloln tako zadet, da so stal ogenj, ki je vpepelil velik m mogoče spoznati ker so ost a - Sfi aDj ure4lnigtvo tega lista za-skedenj, ki je bil poln slamo in ^ 1(1 zogljenelo kosti. Pac pa! livni;ii z javllim pismom, sena. Gasilci ognja niso mogli'hodo na jesen njihove druz.no: y t(X]n roinanu se prikazujo ustaviti, pač pa so na pogori zaman pričakovale, kdaj se vr--Tpet Nemčija kot sovražnik šču našli zgorele ostanke več ae oče ali sm ter prinese težko 1 vsej?a gveta Jy (loslej objav_ ljudi, ki so v skednju prenoče- j zasluženi zasluzek za vzdrzeva i j ;onih liatlal ievanj je razvidno, vali in so živi zgoreli. Našli so rovn<- svoJc družine, pet zoglenelih človeških trupel. da je (ali da bo) 1. 1038. posla- la v Prago izredno oster uiti- OD ZAROKE V SMRT Angleški listi poročajo o trn gičnem koncu dveh mladih zaročencev, ki sta na letališču v II as t mm stopila v letalo, da po letita k materi zaročenke in ji ji. vita zaroko. Mlada čl o vek-v sta se vedla tako zaljubljeno, da je moral vsakdo postati pozoren nanju, tem bolj ker sta ■ vsakomur pripovedovala o svoji sreči. ; mat zaradi nekoga neuspelega I atentata, katerega sledovi vodi-| jo na Češkoslovaško. Nadalju j je se po vsej priliki tako, da Nemci brez vojno napovedi napadejo Prago z bombnimi leta- li, na kar se vmešajo Angleži. Nemški letalei napadejo nato tudi London. Toliko je vsaj razvidno iz kričečih letakov, kr delajo po Angliji propagando za ta romati. Treba je omenit:, da izhaja "Kinulav Dispatch" JCNIJA: 1. Ijifayette v Havre 5. Aipiitnnia v Cherbourg Washington v Havre 7. Normamlie v Havre S. Kwropa v Bremen Coiit«-
  • 12. Majestie v Cherlftnirg 14. Bremen v Bremen 15. Itt-x v <>enoa Cliamplain v Havre I!.? Manhattan v Havre Iterengaria v Clierl tours lili. Normamlie v Havre Aquitaiiia v Cherbourg VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnina* Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo> dali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato T"as prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniktf v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkamu ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na-ših rojakov naseljenih. Jii. Iti. Ile ile France v Havre Majesti«- v Cherbourg Knropr v Bremen Colite tli Xavioa v Genoa JL'LIJA: 3. Berengaria v Cherbourg: Washington v Havre "Saturnia v Trst lok, namenjen proučevanju senilne fiziologije. Vsak nad JM) let star človek lahko prosi za prejem v ta zavod, kjer se lahko po mili volji zabava in bavi z delom, ki mu l»aš prija. da lahko opazujejo delovanje njegovega organizma. — Mnogo starcev, med njimi več sto lot starih, — najstarejšemu je 113 let — so jo že zateklo k metodi prof. Lazareva. V sploš- — Moreš se vrniti, — pravi slu. — V samostanu naj ti plačajo za pot in dajo jesti. — Vojak gre proti bregu. GosjiM Henrik čaka, da čoln odrine od kraja, nato pa se obrne k De-sertnsu. — Ali hočeš brati. Dietwald* Poročilo o tvojem otroku. Desertus naglo prime pismo ter ga razgrne. Prebledi. — Moj otrok Pobegnil iz samostana? — Pobegnil? Zakaj ita visoka beseda? — pravi gospod Henrik. — Reči rajši: ušel! Desertus prime proštovo roko. — Gospod! Prosim vas! Takoj so vrniva! V vasi stoje naši konji. Takoj bomo jahali v Holnograd. — V Solnograd? Ne, Dietwald, poznam bližjo pot, kjer bo mogoče najti tvojega otroka. C reva gori v Rdečino. Desertus se prestraši. — Mislite — ne, ne! Ni mogoče! V eni sami noči naj bi ta nežni otrok premagal pot, ki bi izmučila moči močnega moža? — Omnia vincit amor! (Ljubezen vse premaga) — se smeje gospod Henrik. — Pojdiva, Dietwald! Molče sled i. Desertus proštu do brega. Hlapec prinese dve goski palici, čoln porine na vodo, naglo prekoračijo polotok in oba korakata skozi solnem gozd. Nemiren gre Desertus naprej. Gospod Henrik smeje zakliče za njim: — Dietwald, ali noces iti za menoj ? — Veš, tja gori bi rad prišel s celimi pljuči. 27. Zjutraj, še predno se je zdanilo, je Hajmo zapustil lovsko kočo, da obhodi meje svojega revirja. Blizu meje sreča lovca Renota, ki je stank>val ob Zelenem jezeru. Pod navpičnimi skalami sedita eno uro: vriskajoča sreča poleg potrtosti....... — Ali moje Gundi nisi nikdar videl? — vpraša Renot. Hajmo zmaje z glavo. — Že dve leti sem hodil po ovinkih za njo. In bilo je pri zadnjem luninem ščipu, pridem do jezera in na planini slišim kravje zvonce. In si mislim: sedaj pa moram pogledati, kako plansarico je poslal kmet. Grem proti koči,, in ko v njo pogledam, stoji pred menoj Gundi. Od samega veselja posko-1216 west 18th street ljudje seveda revni, niso mogli prstan s šaljivim vprašanjem, plačati prenočišča v kakšni hi-1 da-li naj ga da zacariniti. Ko ši ali gostilni, ampak so se kol' je vstopila zaročenka, pa je u kmečki ljudje zarili v ta senik rudnikom zacepetal, naj ne po-in zastonj prenočili. Najbrž pa ! vedo ničesar o prstanu, ker hoje kdo izmed teh ponoči kadil če z njim svoji zaročenki pri-ter tako povzročil strašno ne- praviti presenečenje. Pri odle-siečo. Z ozirom na vse to se tu je bilo slučajno navzočih hoje, da je število zgorelih žr- nekoliko godbenikov, ki so za- v založbi slovitega lorda Both-'11,111 J , - , . . . , " nem je to pravi raj za stoletne ormera, ki drugače velja za velikega prijatelja Nemčije. MAŠČEVALNA LJUBEZEN *' brezposelno P0ZABUIV0 ČLOVEŠTVO za kratek čas in zabavo NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. «1 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 1*0 strani. Cena .80 Trda vez. Cen« 1.— 13 KRATKOČASNIH ZGODBIC. TJ str. Cena JS5 PO STRANI KLOBUK. 1HB strani. Cena ____ J»0 POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GR4MOFONU. 118 strani. Ceua .. .25 SANJSKA KNJIGA ...'........................00 SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SLOVENSKI ŠAL4IVEC. !M) strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena'...........70 TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. 07 strani. Ona .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga rsebnje tudi šaloigro " Vne uaSe"). 18» strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 7» strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: A' bolnišnico v Ženevo so pripeljali mlado egiptsko dijakinjo, ki ima za vselej spačen obraz s tem, da nima več nosa. Sprva je trdila, da jo jo napadel neki pes in ji ga odgri I l!e> 11* P T* _ •■» t> * • • - , - I nan, da bi kdo znil. Potem pa je priznala, ii.i ^ jc storil to neki dijak, njen rojak, s katerim je imela razmerje, a se z njim ni hotela poročiti. Mladi mož je bil nad tem razkačen. Povabil jo jo na sprehod, da bi so še enkrat pogovorila, jmtem pa ji je pri poljubu*v napadu besnqsti odgriznil nos. Francoski zdravniki trdijo, tia izgubi danes neprimerno več ljudi svoj spomin nego pred 25 leti. Takrat so bili tak-jšni primeri izredno redki, da-v Parizu ne mine ne izgubil spo nuna. Povojna živčnost bo glavni vzrok takšnih pojavov. DA BOMO ŽIVELI 180 LET knjigarna "glas naroda' NEW YORK, N. Y. William Spang - Znani ponilajevalec živali in ljudi dr. Voronov trdi, da bi morol vsak človek živeti normalno 140 let. Profesor Pavel Pavlovi« Laza rov, član sovjetske Akademije znanosti, pa pravi, da je ta doba še prekratka. Po njegovi teoriji je naš organizem zgrajen (tako, da bi človek prav lahko dočakal sta-1 rost 160 do 180 let, seveda poti j predsednik 1. okraja jeklarskih pogojem, da bi obdržal svoj delavcev, pripadajočih k Amal-živeni sistem na najvišji stop- j gamated Association of Iron nji občutljivosti. | and Steel Workers, ki je mne- Na podlagi njegovih dognanj nja, da si delavci edinole s poje zgradil moskovski zavod za močjo štrajka zaniorejo izbolj-poskusno medicino nov odde-' šati svoj položaj. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob LaniUl COLORADO: Pueblo, Peter Cnllg. A. Saftt* Walseuburg. M. J. Bayuk INDIANA: Indittnnpolis, Loal4 Bun let) ILLINOIS: Chicago, J. nevčlč. J. Labnnlefa Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicer» in Illinois) Jollet. Mary Bambicb, Josepb Hr»-vat La Salle, J. S|>elich Muscoutab. Fnrnk Angnstln North Chictigo. Jože Zelene KANSAS: Oirard, Agnes Motnlk Kansas City, Frank teemr MARYLAND: KltzinilW. Fr. Vrnjoplvec Steyer. J. f"erne (za P«jna-W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. Frank Gotiie Kly. Jos. J. Peshel Ereletb. I^mis Goofe Oilliert. I»ni» Vessel Hibbing. Job? PovSe Virginia. Frank Hrratlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW TOKK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masi« OHIO: 1 Barlierton. Frank Train Cleveland. Anton Bubek, Chas. Kar-linger. Jacob Resuik. John Slapnlk Girard. Anton Nag«Kie Lorain, Louis Balant, John Vnm' Se Warren. Mrs. F. Rachar Tonngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar • /. S'l PENNSYLVANIA: Brongbton. Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Brexovec Export, Louis Supaniit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Matb Kamin Greensbnrg, Frank Novak John s t own, John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Lazerne, Frank Balloeb Manor. Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Frank Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanehv DlamondvlUe, Jo« Rollch Vsak zastopnik 1st* potrdila m sv*, to, katero Je prejel. Zastopnike rtj» kss UPRAVA "GLAS NARODA" Razne vesti m udar je zelo verjetno, da jo, zgorelo v skednju še več ljudi, i Prvotno so mislili, da so ne- I srečneži brezposelni ljudje, ki i so prenočevali v skednju. Ču-I \aji so namreč izjavili, da je v skednju prenočevalo kakih 120^ brezposelnih revežev. Poznejša preiskava pa je n-gotovila, da so v skednju pre-j nočevali poljedelski delavci, ki so dan prej prišli v Užhorod, kjer so pričakovali, da bodo po-