TOVARIŠI BREZ STREHE       )>Kako ste nePriJazni!« Je deJal beli
metulj. »Če ne smeta vstopiti tudi mo-ja bratca,   še jaz nočem;   rajši osta-
Na lepem,  sončnem   vrtu   so  živeli    nem z njima zunaj na dežju in se vsi
trije zali metulji. Eden je bil  rumen,    premočimo, kakor da bi se ločili.« drugi rdeč in tretji bel. Vsi trije so se
imeli zelo radi ter so letali od cveta            \             #*W   u /^
do cveta.  Nekega jutra je  začelo de-       v    l\           \ •    y<«/    *.J   \
ževati in metulji so hiteli domov; imeli           \\ V   V^^i/^v) N\\
so samo en ključ, a nenadno se je iz-              \J   l\ ^.^šffiMi   \\     \\
gubil, tako   da niso  mogli  domov.  In         V/J&S./^v \   w        \s v^
dež je lil zmeraj bolj.                                 1 vOf^ ^^   l\\ Vaai   rv     i\.  V
Prileteli so k rumeno in rdeče pik-         Is&^ffl^-r^. IMI   N/Ml  ^\ 1\  \
častemu    tulipanu:   »Gospod   tulipan,       ^3^^^^    ^*^^i( n        A/  v_/
bodite tako dobri in sprejmite nas pod     \$&vJF\/*h/fr)!l /^n. ^»^^v
Tulipan pa je odvrnil: »Rdeči in ru-      1 \ v   /V^^^r~VO^^™(ml
meni metulj lahko ostaneta pri meni,      \J l\[ /J /V^C      \0   V^^\\^
belega pa nočem.«                                     ^v4   V-  h,      «lkA\ \\ v
Oba metulja sta ljubila svojega be-       V\ K.      \^S\\\1S!             >o ^^1
lega bratca in sta ponosno odgovorila        \j \^^  W^ \j W||     Yv
tulipanu:                                                         V   ^  \j       ^J     f\\   \
»Če nočete sprejeti tudi belega, no-                                   ™
čeva k vam.«                                            Sončece se je medtem skrivalo za si-
In letela sta dalje.                .                 vim oblakom in je poslušalo. Bratska
Kmalu so bili vsi premočeni in pri-    Ijubezen mu je segla v srce. Razgnalo
bežali  so k beli liliji:  »Draga,  dobra    je oblake, prepodilo dež in spet ožarilo
lilija,  pusti  nas   v  svojo  bajtico,   saj    vrt. Metuljčkom  so se  posušila  krila
smo tako majhni.«                                 in ogreli so se spet. In spet so veselo
Toda bela lilija je rekla: »Belega me-    letali od cveta do cveta in zvečer, ko
tulja bi sprejela, ker je bel kakor jaz,    so šli domov, so vendarle našli izgub-
rumeni in rdeči pa morata ostati zu-    ljeni ključ. Doma so se mali tovariši
naj.«                                                      poljubili ter srečni zaspali.
181