Po poŠti projeman: xs
celo leto naprej 26 K — h
pol leta ietrt , mesec
13,
6,50, 2 , 20 ,
V upravniitvu projeman:
za
celo leto naprej 20 K — h 10 , - ,
pol leta eetrt , mesec
6,- -1 ,70,
Za Došiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi be ne vrača.o,
nefrankovana pisma ne
vsprejemajo. • .__
Uredništvo je v Seme-dlikih ulicah St. 2.1.. 17.
Izhaja vsak dan. izviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 27.
V Ljubljani, v petek 1. februvarija 1901.
Letnik XXIX.
Vabilo na riaročbo.
S I. februvarijem se pričenja nova na-ročba, na Katero uljudrto vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ J eden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje rta dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljati velja:
Vse leto 26 kron Četrt leta . 6 K 50 h Pol leta 13 „ Jedenntesec2K20h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo „Slovenca"'. „Sloga".
Sedaj se oglašajo razni glasovi, ter tarnajo zopet zaradi porušene »sloge«. Mi moramo pač tem ljudem pojasniti stališče, katero je pri nas itak vsakomu jasno
Sloga med liberalnimi in kat. narodnimi poslanci bi bila opravičena tam, koder se gre za splošne narodne koristi, ki ne se gajo v verska vprašanja. Koder pa so od ločuje o stvareh, ki so v zvezi z bistvom katoliškega ali liberalnega programa, morajo iti seveda narazen, ako jim je res kaj do načel, katera zastopajo.
Če primerjamo drž. in dež. zbor, vidimo, da bi ravno v dež. zboru po načelih naših bila sloga prej mogoča, kakor v drž. zboru. Deželni zbor kranjski ima nalogo skrbeti za narodnogospodarske stvari ožjega obsega, in dolžnost vseh slovenskih poslancev bi bila, da bi tu stopili v skupno zvezo ter so ustavili pro diranju napredujočega nemštva na Kranjskem. Tam v deželnem zboru, kjer
se ne gre večinoma za načelna metafizična razmotrivanja, ampak le za materijalne koristi ljudstva, tam je prostor za slogo.
Katol.-narodni poslanci so bili vedno tega mnenja, in zato so se trudili za spravo, ki naj bi dala dež. zboru kranjskemu zopet slovensko lice. A liberalci so kljubovali spravi od začetka in jo slovesno razdrli, da so se združili z nemškimi liberalci. Vpra sanje konsumnih društev je bilo le pretveza, da so mogli pohiteti k Schweglu.
Sedaj pa lahko vsakdo izprevidi, iz kakega namena so liberalci zahtevali skupen klub vseh jugoslovanskih poslancev na Dunaju. Ali iz ljubezni do slovenske narodnosti ? Kaj še! Vistom času, koje liberalstvo upilo za skupen jugoslovanski klub, so se slovenski liberalci v Ljubljani s tajno pogodbo združili zNemci zapri-hodnje občinske volitve! Na Dunaju lazijo sedaj trije kranjski liberalci okoli slovanskih poslancev in beračijo pri njih, naj intervenirajo, da jih sprejmejo medse naši poslanci, v Ljubljani pa pišejo, da je treba iste »klerikalce« v č r n o zemljo poteptati!
Naši poslanci na Dunaju so ravnajo le po posledicah, katere mora za vsakega pametnega človeka imeti liberalna gonja na Kranjskem. Onih, ki jih doma preganjajo kot rablji, na Dunaju ne bodo pritiskali na svoje srce.
Dr. Tavčar je, predno je šel na Dunaj, poskrbel v Ljubljani, da je deželni odbor v okrajne šolsko svete izvolil najbolj zagrizene liberalce. Tu se ni šlo za sposobnost in ugled pri ljudstvu, ampak samo za to: ali je zagrizen liberalec ali ne. In isti človek hoče sedaj, da ga naši poslanci na Dunaju vlečejo iz blata! Če bi naši poslanci se udali tej nesramni zahtevi, pokazali bi le, da zaslužijo psovke, ki lete iz »Naroda« nanje, in da so — zadovoljni ž njimi.
Ali jo torej sloga mogoča?
Da, šo je mogoča, ampak lo pod temi pogoji:
1.	V Ljubljani se morajo slovenski liberalci odpovedati zvozi z nemškimi liberalci in združiti z na šimi poslanci ter dejansko na Kranjskem pokazati, da jim je z a s 1 o g o.
2.	Prenehati mora nesramna gonja v »Narodu« in dati prostora časnikarski poštenosti.
Če se ti pogoji izpolnijo, tedaj šele imamo podlago, na kateri je mogoč razgovor o slogi poslancev.
Državni zbor.
Dunaj, 30. jan.
Prva seja.
Danes je bila prva seja XVII. zasedanja državnega zbora Začela sc je s krikom, kar ni dobro znamenje za osodo novega državnega zbora. Nekaj minut čez 11. uro stopi v zbornico ministerski predsednik dr. pl. Korber z minist. tovariši. Komaj prične dr. pl. Korber govoriti, da je namreč otvorjeno novo zasedanje državnega zbora in dr. Weigel izbran kot starosta začasnim predsednikom, nastane med češkimi novoizvoljenimi zastopniki velik krik. Poslanci Klofač, Fress, Cerny, Sehnal in drugi kličejo: »Pri ljudskem štetju ste nam uzeli stotisoč duš! Le glejte, mi vam pokažemo« itd.
Ko dr. Woigol stopi na predsedniško mesto in začne govoriti v nemškem jeziku, kličejo mu imenovani češki poslanci: »Govorite slovanski, govorite poljski, saj sto Poljak!«
Nato nadaljuje dr. Weigel: »Najprvo izražam naravno željo, da bi po dolgem odmoru mogli pričeti zakonodajna dela, da bi parlament bil zmožen in vesel dela. (Zopet krik med češkimi socijalisti.) Pričakujmo v novem letu in novem stoletju z božjo pomočjo, da so obrne na boljše. Pomislite, da že četrto leto ni bil dovoljen državni proračun, kar ni le naša pravica, ampak tudi
naša dolžnost Volivci v vsi državi žele in pričakujejo, da se to zgodi in da so parlament loti resnega dela. (Nemški radikalci in soc. demokratje sedaj zapustd zbornico, ker nočejo izraziti lojalnosti.)
Naš presvetli vladar nam dajo najlepši vzgled, ko najvestneje izvršuje svojo vladarske dolžnosti in neprestano skrbi za bla gor svojih narodov. Zato začnimo svoje delo z željo: Bog blagoslovi, Bog obvaruj našega preljubljenega vladarja še mnogo, mnogo let Združimo so vsi s klicem: Nj. apostolsko Veličanstvo cesar in kralj Frančišek Jožet I. naj živi I (Poslanci navdušeno kličejo: Zivio, slava, hoeh. Moj tem se vr nejo \Voll in tovariši.)
Visoka zbornica! Izvršujem šo ono dolžnost, da so namreč spominjam smrti angleško kraljice . . .
Dr. Lemisch zakliče: Heil Burom .' Doli z Angleži! Nemški radikalci kot eden mož kličejo: »Ileil« in zmaga Burom 1
Klolač in tovariši kličejo: »Slava« Burom!
Dr. "VVeigel nadaljuje: . . . slavne in modre kneginje, ki je umrla po 631etnem vladanju. Odlikovala so jo plemenitimi lastnostmi duha in srca, kot prava ustavna vladarica. Naš prevzvišeni vladar je bil pokojni kraljici do njene smrti zvest prijatelj in je izrazil odkrito sočutjo. Kakor vsi parlamenti, naj tudi avstrijski izrazi svoje sočut]e s tem, da vstanete s sedežev, kar so zabeleži v zapisniku. To sočutjo naj se izrazi tudi predsedniku angleško zbornice. (Nemški radikalci ugovarjajo.)
Nato so začasni zapisnikarji dr. Conci, grof Diirckheim dr. Ferri, grof Kumarow*ki, dr. Lupul, Pogačnik, Udržal in vitei Vasilko prečitali obljubo poslancev v raznih jezikih in poslanci po imenih storili obljubo. Ko-nečno predsednik naznani, da bode cesar v ponedeljek opoludne na dvoru s prestolnim govorom slovesno otvoril državni zbor in ua bode prihodnja seja v torek ob 11. uri.
Ob 12. uri je bila prva seja končana. Kdaj bode zadnja, kdo vo ? Vso prorokuje
LISTEK.
Kje so Cibrovega Jakca spisi?
Po liberalnih listih ponavlja se že lepo vrsto let očitanje, da so „klerikalci" sežgali literarno zapuščino Prešernovo. Nič ne pomaga, da so pametni ljudje dokazali nemož-nost takega čina, liberalni filistri verujejo svojim listom, ti pa trdovratno očitajo „kle-likalcem" takozvani „Dagarinov auto da fe." Kako dobro dene liberalnemu filistru, kedar more pri vinu ali pivu kazati svoje poznanje slovenskega slovstva z zabavljanjem „klerikalcem", češ, kako neizmerno so oškodovali naš narod, ker so sežgali Prešernovo ostalino! Tako zabavljanje je zelo dobro, ker si človek na ta način pridobi glas, 1., da je poznavatelj našega slovstva, 2., da ljubi slovenski narod in 3., da je sila inteligenten. Ali je dotičnik Prešerna že čital, za to ga v njegovo srečo nihče ne vpraša.
Sedaj pa so liberalci srečno iztaknili še .nov „auto da fe." Trdijo, da je rajnki dekan Vesel zapustil dramo, toda ta drama je izginila. „Slovenski Narod" že poprašuje: Kje je Veselova drama? List pride konečno do sklepa, da je ta drama ali pri kakem prijatelju pokojnikovem, kateremu je bil rokopis poslan v pregled, ali pa, in to je pravo
mazilo za liberalna srca, da je bil rokopis iz zapuščine ukraden. Prepričani smo, da bo iz tega, sedaj še dosti pohlevnega začetka, izrastlo v kratkem očitanje, da so dramo „klerikalci" uničili, saj je bil Vesel, kakor je videti, liberalcem zelo pri srcu. Bodemo videli!
Mi vemo strašansko „senzačno" vest. Ako nas „Slovenski Narod" ne bode izdal, mu jo tu povemo. Omenjeni list bi prav lahko sestavil si nekako takole notico: Kje so Cibrovega Jakca spisi? V Ljubljani je živel in pred nekaj leti tu umrl znani Ci-brov Jaka, berač, ki ni nikogar žalil, ni bil nikomur nadležen in je bil zatorej splošno priljubljen, kolikor more sploh priljubljen biti berač. Posebno veliko je beračil Jakec okoli duhovščine, človek bi bil torej mislil, da je bil Jaka klerikalec. Toda temu ni bilo tako. Včeraj oglasil se je v našem uredništvu berač Frakeljc, intimen prijatelj Jakčev, s katerim sta ga marsikak frakelj skupaj izpila. Ta mož nam je natanko dokazal, da je bil Cibrov Jaka pristaš liberalne misli. Nekoč namreč je Jakec, ko v nekem žup-nišču ni toliko dobil, kot je pričakoval, izrekel v svoji jezi besedo „f.r". Ker tako govore le pristaši svobodne misli, je brez-dvomno, da je Jakec spadal tudi med nje, skoro bi rekli, da je s to besedico, dasi je tako kratka, dognal Jaka dokaz sposobnosti
za liberalnega časnikarja. In kakor v vsakem pristašu svobodne misli tiči nekaj posebnega, tako tudi v Jakcu. Bil je pisatelj, bil je pesnik, pisal je drame. Frakeljc, ta klasični svedok, pravil nam je to-Ie: Slišal je nekoč v Pihlerjevi kleti govoriti, — in sicer je pravil to v navzočnosti Jakca stalni gost dotične kleti, ki so ga ostali gostje imenovali sploh „ta pijan študent", ker je svoje dni hodil v šolo in je imel tudi očala, - da Jakec spiše vsak dan dramo v petih dejanjih pod naslovom „Jeruš", v kateri na koncu junak tragično podleže in zmagajo tudi duhovi človeka. Nekateri navzočih so se tem besedam smejali, ter so omenjali, da ga Jakec navadno „rukne" pet frakljev na dan, ali Jaka pa je molčal. Zatorej misli Frakelj, da je Jaka res spisal dramo. Tudi nam je dotični dokaz dovolj podlage, da prašamo: Kje so Cibrovega Jakca spisi? Samo duhovni so imeli v zadnjih dneh opraviti z Jakcem. Kje so torej Jakčevi spisi? Naj nam klerikalci odgovore na to vprašanje!
Naša dramatika tako rabi dobrih dram, klerikalci pa jih sežigajo. Ljudstvo jih bode sodilo!
Človek bi sc ne čudil, ako bi nekega dne čital podobno vest v „Slovenskem Narodu."
Med Slovenci ob Renu.
P,Se Luka Aih.) i tial|fc.;
„Ne verujete na večno plačilo, na večno kazen? Zakaj si pa prizadevate živeti pošteno? Ce je s smrtjo vsega konec, potem bodete vi na enaki stopnji z ubijalci, tatovi, pijanci."
„Moje plačilo je in bode dobro ime. Ta zavest, da bodo ljudje, kadar se me bodo spominjali, dejali: to je bil vrl, pošten človek, to je, kar zahtevam za plačilo. Nihče mi ne more kaj slabega očitati, in skrbel bom, da mi tudi vprihodnje nc bo mogel. Vsa moja vera je kratka: Verujem v dobro ime!"
„Glejte, dragi moj, vaša vera je sicer zelo kratka, a dobra in pametna pa ni. Koliko časa pa menite, da bodete ostali v spominu pri ljudeh? Kdo se bo spominjal vas, ubogega delavca? Saj veste, da ko prenehate delati, bo drug stopil na vaše mesto. Kdo vas bo vzel v misel? Kmalu, kmalu pozabijo ljudje na mrtve. Ali ni bolj, kakor nas uči naša vera, pričakovati po smrti plačila za dobra dela, plačila, ki bo trajalo večno? In kako hitro vam vzame hudobni jezik dobro ime, ki ga vam ne vrne nihče več? Hudobnež, ki zna skrivati svoje hudobije, je v dobrem imenu pri ljudeh, posebno
novemu državnemu zboru io kratko življenje.
Povodom otvorjenja drž. zbora je bila ob 9. uri v cerkvi sv. Štt lana slovesna sv. maša, katere so se udeležili ministri, pred sednika gosposko in poslanske zbornice ter mnogo poslancev.
Razmerje strank na levi in desr^ še vedno ni jasno. Na le vici se otresajo Schonererjeve diktaturi!, na desnici vse stranke proglašajo »politiko proste roke«. Nobena stranka se danes še ne more in noče vezati, oziroma kostanja pobirati iz žrjavice za drugo. Vsaka hoče biti jeziček na tehtnici, toda potem bi moralo biti vsaj pet tehtnic. To je gotovo, da (>hi ne piično z obstrukcijo in da se prejšnja »nemška vzajemnost« v isti obliki ne obnovi. Državni zbor utegne životariti tnko dolgo, dokler nemški radikalci ne sprožijo vprašanja glede nemškega državnega jezika. In to se bržčas zgodi pri adresni debati.
Obrtno nadzorstvo.
Obrtno nadzorstvo je bilo v naši državi vstanovljeno s zakonom dne 17. jun. 1883, drž. zak. št 117. Nameu obrtnega nadzorstva je pred vsem, da se v obrtu izvršujejo določeni zakoni v varstvo delavcev in obrti same. Seveda je obrtno nadzorstvo po sedanji sestavi v marsičem pomanjkl|ivo. Prvič so obrtni nadzorni okraji preveliki, da bi mogli dotični obrtni nadzorniki vse natančno imeti v pregledu in povsodi zadostno vplivati na spolnovanje varnostnih zakonov in predpisov. Drugič so obrtni nadzorniki v večini ljudje, ki nimajo takih strokovnih skušenj, po katerih bi povsodi mogli razsojati in zadeti vselej pravo. Tretjič manjka mej obrtnimi nadzorniki ljudi, ki sami opravljajo nevarna dela in kt najbolje poznajo zadeve in najnatančneje vedo, kje tej ali oni stvari, ki ni v redu, odpomoči. Četrtič so obrtni nadzorniki premalo samo stojni in ne morejo vselej ravnati tako, kakor bi hoteli in kakor bi bilo umestno in potrebno. Zato so pa tožbe delavcev napram obrtnemu nadzorstvu dostikrat opravičene.
Obrtno nadzorstvo v naši državni polovici je razdeljeno na 21 nadziralnih okrajev in sicer:
Prvi okraj: Dunajski policijski rajon z sedežem obrtnega nadzornika na Dunaju.
Drugi okraj: Dolenja Avstrija b sedežem na Dunaju.
Tretji okraj: Gorenja Avstrija s sedežem v Lincu.
četrti okraj: mestno ozemlje: Gradec, Celje, Maribor, Ptuj, ter okrajna glavarstva : Celje, Feldbach, Gradec, Hartberg, Deutsch-Landsberg, Lipnica, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Radgona, Brežice, Voitsberg, Weiz, Slovenjigradec in celo Kranjsko. Sedež obrtnega nadzornika je Gradec.
Peti okraj: Okrajna glavarstva na Štajerskem : Bruck na Muri, Grobming, Ju-
dcnburg, Ljubno (Leohen), Lietzen in Murau, 8 sedežem v Ljubnem.
Šesti okraj: Koroško s sedežem v Celovcu.
Sedmi okraj: Primorsko s Trstom in Dalmacijo, sedež v Trstu.
Osmi okraj: Tirolsko in Predarlsko, sedež v Inomostu.
Deveti okraj obseza ozemlje mesta Prage in 13 okrajnih glavarstev, s sedežem v Pragi.
Deseti okraj, obseza mesto Reichen-burg in 10 okrajnih glavarstev s sedežem v Reichenburgu.
Enajsti okraj: 9 okr. glavarstev s sedežem v Tešinu (Tetschen.)
Dvanajsti okraj: 11 okr. glavarstev s sedežem v Komotovu.
Trinajsti okraj: 17 okr. glavar štev, s sedežem v Plznu.
Štirinajsti okraj: 17 okr.glavarstev, s sedežem v Budjevicah.
Petnajsti okraj: 19 okr. glavarstev 8 sedežem v Kraljevem Gradcu.
Šestnajsti okraj: Mesta Brno, Iglava, Znojm in 17 okr. glavarstev s sedežem v Brnu,
Sedemnajsti okraj: Ozemlje mest Olomuc, Kromeriž in Ogersko Gradišče (Ung. Hradisch) in 15 okr. glavarstev s sedežem v Olomucu.
Osemnajsti okraj: Šlezija in okr. glavarstvo Mistek na Moravi, s sedežem v Opavi.
Devetnajsti okraj: Ozemlje mesto Lvova in 49 okr. glavarstev, s sedežem v Lvovu.
Dvajseti okraj: Ozemlje mesta Krakova in 29 okr. glavarstev, s sedežem v Krakovu.
Edeni n dvajseti okraj: Buko-vina s sedežem v černovicah.
Iz teh podatkov se vidi, kako velika okrožja pripadajo v področje posamnih obrt nih nadzornikov.
To da so nekateri okraji manji od dru-zih, ne izključuje, da je v istih za nadzorstvo bolje oskrbljeno, ker se je porazdeljenje obrtnega nadzorstva moralo vršiti po raz voju industrije. Tako na pr. ima Češka 7 obrtnih nadzorstev, ki imajo nadzirati v 96 okr. glavarstvih in 2 mestnih ozemljih, nasproti temu ima Galicija samo dva obrtna nadzornika, ki imata nadzirati 78 okrajnih glavarstev in dvoje mest.
Toda vkljub tem razmeram ima na Češkem gotovo več posla vsak posamni nad zornik, kot v Galiciji, kjer ni toliko industrije. Kranjska dežela sama zase nima obrtnega nadzorstva, in vendar imamo na Kranjskem sedaj precej razvito industrijo.
Poleg teh nadzornikov se nahaja jeden nadzornik za plovbeno obrt in jeden za nadziranje prometnih naprav (železnic.) Oba s sedežem na Dunaju. Sicer je pa v vsakem nadzorovalnem okraju, po jeden obrtni nadzornik.
Politični pregled«
V Ljubljani, 1. februvarija.
Politiku pronte roke je na programu skoro vseh večjih parlamentarnih strank, predvsem Poljakov in Čehov. Znana beseda iz Taaffejeve dobo je zopet oživela, nihče se noče, nihče se ne more vezati, ker je položaj popolno nejasen. S to politiko se pa ne strinjajo vsi politiki, posebno pa ne vlada. Pričakovalo se je vsaj od Poljakov, da krenejo odločno na staro desno stran Z izjavo poljskega kluba ozi-oma njega načelnika, pravi dunajski »Vaterland«, se je že pokazala signatura parlamenta. Od 1. 1879 sem si nismo mogli misliti večine brez Poljakov. Sedaj je poljsko kolo močneje, nego je bilo kedaj, torej si moremo danes še manj misliti večino brez njega. Novi parlament ne bo imel nikake organične, tudi na zunaj krepke večine. Sicer so Poljaki že v letu 1891 proglasili politiko proste roke in vitez Madeyski je bil tedaj nje odvetnik. »Vaterland« potem našteva ugodnosti za nesljive večine in obžaluje, da se je to sedaj preprečilo. — No. vladi ni mnogo na tem, kaj sklenejo Poljaki, ker ve, da ne bodo šli nikdar proti njej.
Baron Dtpauli odložil mandat. Zaman so bile vse prošnje Dipaulijevih volivcev in drugih vplivnih mož, da bi pregovorili barona Dipaulija, naj spre; me državno-zborski mandat. Mož se ni dal pregovoriti in je včeraj naznanil predsedstvu poslanske zbornice svoj konečni sklep. Vršiti so bo torej morala nova volitev. Na volišče bodo v kratkem pozvani že izvoljeni volivni možje. Boj bo vroč, ker si bota stala nasproti konservativni in kršč. soc. kandidat.
Grof Attems zopet na površju. V nemških listih je kandidat za predsedniško me*to zopet jedini štajerski deželni glavar. Dunajska Židinja ve sicer poročati, da grof Attems ne vsprejme rad tega mesta, ker ima kot deželni glavar dovolj posla na svojem dosedanjem mestu, katero potemtakem ne namerava odložiti, da pa sicer še ni dobil v tem oziru nikakega direktnega poziva o tem je pač rečeno, da bi se mož gotovo ne branil častnega mesta, ko bi bil res izvoljen. No poziv mu je tekom včerajšnjega dne došel, ker je že odpotoval na Dunaj. Ne ve se le, ali ga je pozvalo strankino vodstvo, ali pa ministerski predsednik sam. Gotovo pa je, da je vlada prijazna tej kandidaturi, posebno še vsled zadnje izjave ustavovernega veleposestva in ker so Poljaki baje definitivno odklonili željo, naj postane Weigel provizorični predsednik.
Zahteve opozicijonalnih Poljakov. Znano je, da večini poljskega kluba ni ljubo, da poleg Stojalovščikov eksistira mej Poljaki še jedna precej številna frakcija, ki se je spojila s prvimi pod imenom zjedinjeni poljski ljudski stranki. Povabili so torej to skupino, naj se priklopi poljskemu kolu, da bodo vsi Poljaki kot jeden klub nastopali v
parlamentu. Na to povabilo je odgovoril izvršilni odbor teh dveh strank, da vstopi zveza v poljski klub, ako 1. poljski klub pozove one svoje člane, proti katerih izvolitvi se je vložil ugovor, da odlože mandate, 2. mora klub izjaviti, da bo uplival na deželno vlado, da se bo drugače ozirala na ljudska prava nego dosedaj in 3. se morajo klubova pravila tako premeniti, da bodo vsi poslanci lahko branili ljudska prava. — No klub, oziroma njegova večina bržkone ne bo hotela o tem ničesar vedeti, ker je še celo zelo dvomljivo, da bi hotela pritrditi premembi klubovega štatuta, kakoršnega žele člani levega krila v imenovanem klubu.
Prememba pravilnika poljskega kluba je bila predmet torkove večerne seje imenovanega kluba. Vodja levega krila posl. dr. Roszkovvski je predlagal, naj se izvoli komisija, ki naj se posvetuje o premembi klubovega štatuta na sledeči podlagi: 1 Vsak član sme staviti interpelacijo, ako dobi podpise 15 klubovih članov. 2. V nepolitiških zadevah in vprašanjih uživa vsak klubov član popolno svobodo govora. — Posl. Ro-manovicz je stavil preminjevalni predlog v tem smislu, da naj se glede olajšav pri interpelacijah takoj sklepa, o premembi pravilnika naj pa posebna komisija poroča in stavi predloge v 14 dneh. Po dveurni razpravi se je pritrdilo temu predlogu. V komisijo so bili voljeni vitez Jaworski, grof Dzieduszycki, vitez Abrahamovicz, Romano-viez, dr. Roszkowski, Jablonski, Pastor, grof Potočki in grof Wodzicki. — Premembe bodo bržkone prav neznatne, ker se bo večina upirala vsaki neljubi jej novotariji.
Občinske volitve v reški zastop so se vršile, kot smo poročali, 24. t. m. in izvršile tako, kot je hotela vlada v Budimpešti. Izvoljeni so kandidatje avtonomaške stranke, ako se jo po zadnjih volitvah sploh more šo tako imenovati. Od 1621 volivnih upravičencev se je udeležilo volitve le 557, torej komaj tretjina volivcev. Hrvatje in liberalci so se zdržali volitve. Avtonomaško stranko je sramotno izdal nje vodja dr. May-lander, ki je na volivskem shodu dne 20. t. m. rekel mej drugim tudi tole: Naš program ostane nepremenjen (1). Avtonomni ostanemo tudi dalje, premeniti se mora le naša taktika v smislu interesov dežele in izjave ministerskega predsednika, ki je stavil pogoj, da se volijo v mestno zastopstvo liberalci dr. DaH'Asta, dr. Geletich, Meynier, dr. Catti in Gherhaz. Ta predlog ima sicer na sebi značaj sile, a je v našem slučaju
—	potreben, da se doseže jedinost in mir.
—	Ministerski predsednik torej določi kandidate, ki morajo biti izvoljeni. Tako daleč je dovedel Mayliinder reško avtonomijo vsled poželjivosti po županskem stolu
Kitchenerjevo „človekoljubje" v Južni Afriki. Gotovi krogi ne morejo prehvaliti »človekoljubnosti« angleških poveljnikov v Južni Afriki, posebno pa lord Kitchenerja in njegovih trabantov. Nešte
če ima še denar. Edino vsevedni Bog bo sodil po resnici in odmeril plačilo ali kazen. Glejte, kako tolažilna je ta resnica za ubo-zega, zatiranega človeka. Vrnite se, dragi moj, nazaj k veri, ki jo je vas učila vaša mati, in ki je edino prava in pametna "
„Pustimo to! Mene ne pregovorite!"
„Rad bi še govoril z vami, a dolžnost me kliče v cerkev. Morebiti se naročite na družbo sv. Mohorja ali na „Domoljub" ?
„Družbo sv. Mohorja poznam. Prej sem rad bral te knjige, a sedaj jih ne maram. Hvaležen sem družbi za ono Kneipovo knjigo, po kateri sem se zdravil v hudi bolezni in ozdravel."
„In iz hvaležnosti se naročite na družbo, kajne da ?"
„Ne bom se ne!"
„Morebiti na „Domoljuba", poučen in zabaven list, iz katerega zveste kaj novic iz domovine?"
„Kaj me briga domovina ? Časnikov imam dosti tukaj!"
„Pri odhodu vas prosim, mislite večkrat na moje besede. Mislite na smrtno uro. Kaj, če vam bo šele takrat jasno, v kaki zmoti da živite ? Kaj pa če je res Bog, če je res pekel, kakor nas uči naša vera? Kaj bo z vami ? Kako žalostno je vaše življenje, ubogi zaslepljeni mož! Večna resnica vas išče,
dajte ji roko, in varno vas bo vodila na potu v večnost. Sedaj pa nimam več časa. Idiva skupno v cerkev!
„Kolikrat vam bom pa moral še povedati, da ne grem in ne grem!"
„Vsaj iz uljudnosti me spremite."
„Drugam pač, samo v cerkev pa ne!"
„Pa z Bogom! Bog vas razsvetli in pripelji na pravo pot!"
Nekaj je zamrmral mož, a „z Bogom" ni hotel reči.
Žalosten sem šel proti cerkvi. Kje je neki mož pobral svojo teorijo o dobrem imenu? Kaj si vse izmislijo ljudje, da jim ni treba verovati! Najbolj čudne in neumne stvari se jim zde strašno pametne, le vera ne. Ubogi, nesrečni zaslepljenci. Strašen odgovor bodo dajali oni brezvestni pisatelji, ki trgajo po knjigah in časopisih vero ljudem iz src. Ali morejo popraviti kedaj grozno škodo ?
Na tem nesrečnem rojaku imamo zopet zgled, kam pripelje človeka branje slabih, veri sovražnih časopisov in knjig.
„Meni ne škoduje nič, saj sem veren", tako se izgovarja marsikdo, če ga opozoriš na nevarnost, ki preti njegovi veri. S tem slepi revež le sam sebe. Kaj bo z njim čez par let? Kje bo njegova trdna vera?
Sicer so se pa Slovenci v Homburgu
jako pridno udeleževali pridig in litanij. Pri izpovedi so bili skoro vsi s prav malimi izjemami. Prav vesel in zadovoljen sem bil z njimi. V družbo sv. Mohorja se jih je vpisalo 15, in tudi „Domoljub" je dobil pri nekaterih svoje bravce.
Vesel je bil župnik, ko sem mu pohvalil Slovence. „No vidite, saj sem vam pravil, da bo tako. O, pridni so, pridni, moji Slovenci"-
31. decembra, zadnji dan leta sem moral biti popoldne že v Essenu. Zato odrinem do poludne iz prijaznega Hombcrga čez Ren v Ruhrort na kolodvor in odtod po železnici v Essen!	__
Bakreni in vijoličasti nos.
(Medicinična študija za predpust)
Zdravniki niso tako brezsrčni, kakor oni dovtipnež, ki jo možu, barajočemu za kak pomoček proti bakrenemu nosu, odgovoril: »Le pijte, pijte, da bo višnjev!«
Toda izkušnja uči, da bakreni nos ni vselej nasledek vživanja alkoholičnih pijač in kazen za njih zlorabo, ampak ima še druge uzroke: Bakreni nos je mnogokrat nasledek bledice, zdravljenja z mrzlo vodo, zdravljenja z jodkalijem, bolezni v notranji nosovi. Prenavdušene Knajpovce čestokrat diči nosni ciklamen.
Navadno je pač nasledek preobilnega vživanja alkoholičnih pijač bakreni nos, ki je pa različen po priljubljenih pijačah. Vino-pivci se ponašajo z lepo živo rožo, žganjarji in Iikerovci se pa odlikujejo z gladkimi, temnovišnjevimi kljuni, pravo pravcato funtno kumaro stare bakrene barve pa nosijo po-končevavci hmeljnega ječmenovca, ki ne štejejo filistersko vrčka za vrčkom, ampak su-marično povzamejo število po prebadkih usnjatega pasa ; kolikokrat so namreč odje-njali, toliko kamnov (vrčkov) so posušili, toliko torej treba plačati.
Kakor očara hribolazca prekrasno ža-renje rtastih ledenikov, tako se zadovoljno nasmehlja vinar, slivar ali ječmenar, ko gleda pisani pomolj svojega častitljivega obličja v zrkalu ter ga rahlo pogladi. — Toda pridejo tem trem bratcem v življenju dobe, in časi (morebiti ravno predpustni časi), ko jih to nosovo cvetje prav nič ne veseli ter tožno zdihujejo: »Kaj pa je tebe treba bilo!« Njih srčna želja je, da jim obledi to rožno nosovo cvetje. Iztaknili so tudi temu koreniti pomoček. Zabode se namreč poleg nosnega hrustanca do nosne kosti galvanokavstična žareča igla, kolikor le moč globoko v nos ter se še žareča izvleče. Pravijo, da to gotovo pomaga. Če le prehudo ne ščemi?!
Dr. Haustus.
vilni dogodki in tudi poročila angleških listov pa dokazujejo ravno nasprotno »Mor-ning Leader« objavlja pismo angleškega častnika, ki piše mej drugim : Prvo, kar je lord Kitohener naznanil svojim vojakom pri nastopu sedanje službe, jo bilo tole: »Vi dobite porcije za toliko in toliko dnij. S temi pa morate preživiti vse burske ujetnike in bodo torej vaše porcije toliko manjše«. To je jasen dokaz da ne «memo množiti števila ujetnikov, marveč nasprot nike kar pobijati. — Jednako se pritožujejo drugi častniki nad nečloveškim postopanjem Kitchenerjevim in si vsi žele, da bi kmalu mogli zapustiti atriška tla. Pristavljajo pa takoj, da to no bo lahko kmalu mogoče, ker Se nihče ne vidi konca vojske. — Nobenega pardona napram Burom je torej geslo »človekoljubnega« vrhovnega poveljnika. — Se bolj označuje tega moža poročilo o navstali kugi mej angleškimi vojaki. Zbolelo je nad 20.000 mož, ,ki trpe največjo bedo, nič bolje se jia ne godi zdravim vo-^..om, ki hodijo lačni in raztrgani in ne dobivajo niti redno določene jim plače. V takih razmerah pač ni čudno, če preti resen upor v angleškem taboru, če se tako »človeško« postopa z lastnimi vojaki, si lahko mislimo, kako postopajo napram Burom.
Knjige in časopisi.
„Dom in svet" štev. 2. prinaša sledečo vsebino: Dr. Anton Dolničar pl Thalberg (1662—1714 ) Spisal Viktor Steska. Gazelice. 6., 7., 8., 9., 10, 11. Zložil Anton Medved. Na vojvodskem prestolu. Povest iz slovenske starodavnost'. Spisal I. Selan. (Dalje.) Stepni kralj. Slika z barja. Spisal I. E Rubin. Samoti. Zložil Ant. Medved. Kako naj dam ti pesem ? . . . Zložila Ljudmila. Gospa Sveta. Zgodovinsko krajepisna črtica. Spisal Valentin Podgorc. (Konec.) Do zmage! Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ožaben. (Dalje.) Moji dnevi. Zložila Ljudmila. Pesem o bajki. Zložil Leo L^vič. Oče je . . . Akt iz tragike življenja. Spisal F. S. Finžgar. Drobnogled in drobni svet. Spisal kanonik Ivan Sušnik. (Dalje.) Književnost. Slovenska književnost. Knjige „Družbe sv. Mohorja" za 1. 1900. : Knezoškof lavantinski Anton Martin Slomšek. — Hrvaška književnost. Povjestni spomenici slobodnega kralj, grada Zagreba. — Petar Barbarič. — Objavljenje. To in ono. Naše slike. — O pokojnem dr. Fr. Lampetu. f Dr. Alfonz Mosche. Petdesetletnica. »Matica Hrvatska«, češki slikarji. Knjižnice v Avstriji. Olivier Destree. Nemško knjigotrštvo. Romarji v sv. letu. Popravek. Pri zibeli. Besede A. M. Slomškove. Za visoki glas s spremljevanjem klavirja zložil dr. Evgen Lampe. (Priloga.) — Slike. Dr. Anton Dolničar pl. Thalberg. (Kip v ljubljanski stolni cerkvi.) »Moja duša poveličuje Gospoda. V malin. Risal F. Dobnikar Arabske žene na oslih. V gosposvetski cerkvi. Risal M. Jama. Gosposvetsko polje s severne strani. Osmerokotnik v Gospe Sveti. Tanzen-berški spomenik v Gospe Sveti, Gosposvet-ska cerkev. Slike k spisu „Drobnogled in drobni svet". Čitajoča deklica. Risal M. Ster-nen. Prvič na konju.
Društvo ..Pravnik4' in njegovo glasilo „Slov. Pravnik" v 1. 1900.
(PoroCilo tajnik» dr. F o e r s t e r j a na občnem zboru društva „Pravnik" dne 26. jan. t. I.)
Dvanajsto leto obstanka minulo je društvu »Pravnik«. Društvo se nahaja v dobi miru, v dobi tihega razvoja. Znakov nazadovanja ni, društvo stoji marveč krepko ko prej v vrsti kulturelnih in znanstvenih institucij narodovih. Živi in deluje v svojem glasilu, v »Slovenskem Pravniku«, ki ga je izdalo zadnje leto kot XVI. letnik.
V gosp. dr. Danilu Majaroru si je izbralo društvo urednika, ki vodi mesečnik »Slov. Pravnik« z rutino naloge si svestega, v prid razvoja domače pravne vede vsestranski skrbnega moža. Vzgaja si dr. Ma-jaron svoje delavce, dobro pozna one, ki bi bili voljni in zmožni, znanstveno delovati, privabi in vzpodbudi jih k pisanju, kajti dobro mu je tudi znano, kaj da bi prijalo našim potrebam in kje da je Se neobdelana ledina, ki je ni smeti več v nemar pustiti. Oživljajoča je v tem oziru njegova skrb, glasilo naše prospeva pod njegovimi rokami
in glasno pohvalo zasluži Bi g. dr. M.tjaron, ker nam podaja vsikdar zanimivo, stvarno in znanstveno pomenljivo vsebino v posameznih mesečnih snopičih, ne le v slovenskem, marveč tudi v hrvatskem jeziku.
Po materijah, ki jih obdelujejo v zadnjem letniku »Slov. Pravnika« znanstveni spisi, je videti, da najde vsaka glavnih vrst pravne vede enakovredno vpoštevanje materijalno, civilno kakor tudi kazensko pravo, oivilno-pravdni in kazenskopravdni red in tudi upravno pravo, ki ga je najti v najnovejših zanimivih odločbah. Posebno skrb posveti g urednik sodni medicini; v odnosnih spisih priskrbuje naše glasilo sodnim zdravnikom toli zaželjeno »copio verborum«, slovensko zdravstveno terminologijo ki naj dovede vse sodne zdravnike k podajanju slovenskih zdravniških izvidov in mnenj. Vpo-števanje sta pa našla v zadnjem letniku »SI. Pravnika« tudi pravna zgodovina in pravna filozofija.
Materijelno civilno pravo obdelujejo v rečenem letniku Karol W e n g e r, ki raz pravlja v dveh sestavkih o »avtorski pravici«, v tretjem pa »o pravnem značaju zahtev, pristoječih zakonskemu drugu po § 757 o. drž. zak.« I. K a v č n i k piše o vrednotah (valutah), dr. Dane M a r i n č i č »o malae fidei etečniku napose dostalca«.
Kazensko pravo zadeva obširen spis o mnogih, razumevanje zakona objasnujočih primerih iz najnovejše prakse glede zakona »o prometu z živil «.
Civilno pravni red je predmet dvema Anton Levčevima spisoma »o diskreci-jonarni oblasti predsednika senata glede pro-vedbe dokazov« in »o povabilu radi obnovitve pretrganega postopanja«.
Izvršilni red sta si izbrala Henrik Sturm k razpravi »o določbi § 74 izvrš. reda« in dr. Fran M o h o r i č k spisu »o odstopu in predkazu terjatve po novem zvr-Silnem redu«.
Sodno medicinske spise podajata dr. P. Defranceschi in dr. Ivan Robida. Prvi, kateri je kot vstvaritelj pregnantne, prav iz narodove govorice povzete terminologije že iz prejšnjih letnikov kar najbolje akreditiran, izbral si je primer umora in primer trajnega oslabljenja besede kot predmet, ki mu daje priliko za izklesanje novega besedila, dr. Robida pa objavlja tudi la-jika zelo zanimajoči instruktivni slučaj du-ševn« »degeneracije in alkoholske psihoze«.
V	področje pravne zgodovine spadata arhivalistiško objavljenje P. pl. Radicsa »o opominu pred prisego, zapriseganju in zaslišavanju prič«, kakoršen se nahaja slovenski pisan v rokopisu iz leta 1729. Objavljenje to je za pravnika jednako zanimivo ko za jezikoslovca. „O literaturi politične ekonomike" piše dr. Ivan Ž m a v e c, podaja s tem pregled razvoja vede, ki je v soci-jalno razvneti naši dobi jedna najaktuelnej-ših ved.
Pravno filozofskega značaja je v našem »Pravniku« objavljeni slavnostni govor »o pravni znanosti«, ki ga je govoril vseučiliški profesor dr. Fr. S pevec dne 3. marca lani pri slavnosti 251etnioe zagrebškega pravniškega društva.
Spominu Blavnega učenjaka, v Pragi leta 1875 zamrlega dr. Josipa Krainza, ki je bil slovenskega rodu, posvečen je daljši življenjepis.
Ne zabimo konečno objave sklepov lanskega shoda odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic in pa sklepov shoda odposlancev avstrijskih notarskih zbornic.
Toliko v pregled vsebine lanskega našega letnika, v kolikor se tiče njegovih znanstvenih člankov. Obsega pa »Slovenski Pravnik« razun člankov v vsaki mesečni številki bogato obilico odločb iz najnovejše pravsodne prakse. Da je izbera teh odločb vsikdar zanimiva, ker podaja najnovejše slučaje zgolj odločilne vrednosti, je priznano, ne manjka se niti priznanj s strani vredni-štev nemških juridičhih publikacij, ki so že mnogokrat objavili sestavke iz našega glasila.
V	glasilu »Slov. Pravnik« pojavlja Be delovanje našega društva, na to delovanje je društvo opravičeno ponosno, tiči v njem zaklad marljivosti njegovih članov.
Na tem mestu spominjati se nam je
nedavno zamrlega odvetnika, goBp. dr. Alfonza Moscheta. B I je ranjki »Sloven skemu Pravniku« v letih 1881 do 1883 u»ta-novnik in vrednik. Po premoru štirih let je jel leta 1888 na novo izdajati »Slov. Pravnik«, dokler se ni istega leta ustanovilo naše društvo, ki je prevzelo nadaljno izdavanje lista, broječega danes 16 letnikov. V dr. Mosehetu zgubilo je naše društvo zvestega prijatelja in člana, vso vrste pravniškega stanu pa simpatičnega, konoiljantnega stanovskega druga. Ohranjen bodi zaslužnemu možu v analah na;ega društva trajen spomin.
Izmed delovanja našega društva je še omeniti, da se je društvo udeležilo dne 3. marca 1. 1. 251etnice hrvatskega pravniškega druHva v Zagrebu po deputaciji, obstoječi iz gospodov dr. Ferjančiča, dr. Maja rona in dr. Krisperja. Kakor povzamemo od-nosnemu poročilu, se spominja deputacija odnosnih slavnostnih ur z največjo radostjo. Zadobila jo duševne vtise, ki naj jih navdajajo k čim intenzivnejšemu delovanju v prid razvoja našega društva.
Tudi slovesnega praznovanja stoletnice rojstva dr. Franceta Prešerna se je udeležilo nase društvo, zastopano je bilo pri vseh slavnostnih shodih, ki jih je priredila velikemu pesniku v spomin Ljubljana.
V	odboru so zasedali izvoljeni na občnem zboru z dne 24. januvarija načelnik dr. Ferjančič, kot njega namestnik dr. Majaron, kot tajnik dr. Foerster, kot blagajnik dr. Pire, kot knjižničar sodni tajnik Kavčnik, kot ljubljanski odborniki: notar Gogola, sodni pristav Milčinski, deželnosodni svetnik Polec, kotvnanjipa: minist. tajnik dr. Babnik na Dunaju, od vetnik dr. Hrašovec v Celji in od v. kandidat dr. Zuccon v Pulji.
V	svojih zadnjih sejah se je odbor posvetoval za prihodnjost, kako bi se nadaljevala društvena priročna zbirka zakonov, za katero so rokopisi že pripravljeni, odnosno obljubljeni, in to: za novi izvršilni red z dodatnimi določbami in odločbami, za trgovinski zakon in za menični red. Tudi je odbor imel priliko, posvetovati Be o namenih okrožnega zdravnika g. dr. H o mana, kije priprevil rokopis za kratko terminologijo sodni medicini.
Konečno je odbor razpravljal nasvet, ali ne bi kazalo, da društvo »Pravnik« začne prirejati popularno-znanstvena predavanja o praktičnih pravnih, upravnih in socijalnih vprašanjih.
Današnjemu občnemu zboru bodi dana s tem prilika, izreči svoje mnenje in svoje želje glede teh odborovih ukrepov.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Zopet se približuje čas, ko se treba vpisati v družbo sv. Mohorja. Vabimo torej svoje rojake, drage Slovence in Slovenke, širom naše domovine, a tudi vse one naše brate, ki so morali zapustiti rodno svojo zemljo in sedaj živč na ptujem, da se zbero vsi pod zastavo Mohorjeve družbe, da pristopijo in tako poskrbé za nje nadaljni pro-cvit. Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto versko in narodno dolžnost, da je ud te naše družbe! Pristopajte ji sedaj zopet v prav obilnem številu, da bodo v jeseni naše družbene knjige zopet romale v kar največji množini po vsem Slovenskem, da je ne bo hiše in rodbine slovenske, kjer bi se ne prebirale Mohorjeve knjige, ki podajajo toliko primernega berila, koristnega pouka in kratkočasnega razvedrila.
Zato bodi naše geslo: družba sv. Mohorja ne sme nazadovati, marveč mora povsod napredovati, kjer je le mogoče. Mnogo je še krajev, kjer bi se moglo število naših udov-Mohorjanov še znatno povišati. Zato ostanejo naj družbi zvesti vsi njeni sedanji udi, a pristopi naj tudi čim več novih!
Književni dar, ki se udom pripravlja in deloma v družbeni tiskarni že pridno tiska, je za letos ta-le:
1. „Zgodbe sv. pisma", VIII. snopič. — Mnogo prerano nam je zamrl g. profesor bogoslovja dr. Frančišek Lampé, ki si je pri Mohorjanih postavil neminljiv spominik s svojimi „Zgodbami". Krasnega dela ni mogel dovršiti. Nadaljuje to delo na isti način profesor bogoslovja v Ljubljani, preč.
g. dr. Jan. Ev, Krek. Delo se ne bo pretrgalo. „Zgodbe" bi pač ne smele manjkati v nobeni slovenski družini!
2.	„Pamet in vera". Slovenskemu niirodu v potrditev svete vere." Tega, našim časom jako potrebnega dela, katero spisuje g. župnik J. M. S e i g e r -s c h m i e d, izide letos I. zvezek. G. pisatelj v njem pojasnjuje z umstvenimi dokazi in mnogimi izgledi temeljne resnice naše vere o Jezusu Kristusu, sveti cerkvi, o vstajenju mrtvih in božji previdnosti. Delo zasluži čim največ bralcev. — Naše častite poverjenike in družnike moramo opozoriti, da letos ne izide molitvena knjiga. Družbena knjiga „Pamet in vera" ni molitvenik, ampak poučna apologetična (bogoslovska) knjiga v večji obliki na 10 tiskanih polah, v obliki kakor lanska knjiga Anton Martin Slomšek. Zatorej ni treba dodajati veznine za molitvenik.
3.	„Umni kletar." Spisal ga je g. učitelj A. Kosi. Opisuje jako dobro in temeljito umno kletarstvo. Na 8 polah dodanih je mnogo lepih podob, ki vsebino dobro pojasnjujejo.
4.	„Za srečo!" V tej obširni povesti, ki obsega 12 pol v obliki „Večernic", nam slika marljivi naš pripovedovalec gosp. Fr. Malograjski življenje in trpljenje slovenskih izseljencev. Povest bo zanimala vse bralce.
5.	„Slovenski večernic" 53. zvezek obsega štiri lepe povesti, kratkočasno igro „Ne v d a j m o s e'!", temeljit pouk o novem dohodninskem davku, več pesmij i. t. d.
6.	„Koledar za /. 1902." bo izšel v dosedanji že priljubljeni obliki s kolikor mogoče raznovrstno, poučno in kratkočasno vsebino.
To je torej naš letošnji književni dar. Slovenci, na Vas je, da te knjige romajo v čim največjem številu med naš n&rod, da se naša družba razširi povsodi! — Gg. poverjenike še posebej prosimo, da tudi letos trudoljubivo nabirajo širom domovine raztrešena krdela Mohorjanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dnč 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih stroškov provzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času ud-nine!
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinaijev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!"
V Celovcu, dnč 30. prosinca 1901.
Odbor.
Tedenski koledar.
Nedelja, 3. februv.: 1. predpepel-nična ; evang.: O delavcih v vinogradu. Mat. 20. Blaž, šk — Ponedeljek, 4. februv.: Andrej Korz sp. — Torek, 5. lebruv.: Agata d. m., Molitev N. Gosp. — Sreda, 6. februv.: Tit. škof, Doroteja d. m. — Četrtek, 7. februv.: Romuald sp. — Petek, 8. februv.: Janez Mat. sp. — Sobota, 9. februv.: Ciril Aleks., Polona d. m. — Solnce izide 5. lebruv. ob 7. uri 22 min., zaide pa ob 5. uri 6 min. — Lunin premi n: Ščip 3. lebruv. ob 4. uri 28 min. zvečer. — Musica saera v soboto, Svečnico, 2. februvarija: V stolni cerkvi: pontilikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno mašo v D ■ dur zl. K. Greith, graduale zl. Ant. Foerster, olertorij B. Hahn — V nedeljo 3. februv. velika maša ob 10. uri »Panis angelicus« zl. Frid. Koenen, graduale in traetus zl. Ant. Foerster, ofertorij dr. Fr. VVitt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba v soboto 2. februv. velika maša ob 9. uri: MisBa in honorom s. Caeciliae v B-dur zl. J. B. Benz, graduale »Susccpimus« zl. Ant. Foerster, oliertorij »Diffussa est gratia« zl. M. Brosig. Pred mašo »Adorna thalamum tuam« zl. Fr. Gerbič. — V nedeljo 3. fe-
bruv. velika maša v čast M. D. v D - dur zl. G J. Stehle, graduale in tractus »Adju-tor in opportunitatibus« zl. Ant. Foerster, ofertori| »Bonum est« zl. M. Brosig.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. februvarija.
„Edinost" in unijatstvo. „Edinost" je v svoji vnemi za unijatstvo se spozabila do trditve, da je „Slovenec" v članku „Ba rantači" zamešal katoliško unijatstvo z raz-kolnim pravoslavjem in racijonalistiškim starim katolicizmom, in — da noben pravoverni rimski katoličan vsled tega brez pohujšanja ne sme čitati „Slovenca", „kadar napada sveto katoliško cerkev". To je ana-tema! — Mi smo čisto pravilno analizirali Podgornikov članek, kateri ima za podlago verski nihilizem. On zahteva na vsak način, da morajo Slovani zapustiti rimski obred, ¿.aradi tega bi bilo najbolje, da prestopijo v razkolno p r a v o s 1 a v j e, če to ne gre, v unijatstvo, in v skrajnem slučaju naj posežejo po „palijativnem" sredstvu — po p r o t e s t a n t i z m u ali „starem katolicizmu". To je smisel Podgorni-kovega članka, in ta članek je versko n i-h i 1 i s t i č e n, saj še celo odmohamedan s t v a odsvetuje nam le zato, ker smo ariško pleme. Ali stoji „Edinost" na tem stališču'? Odgovor! Mi cenimo visoko staroslo-vensko bogoslužje, kjer se kot privilegij postavno rabi. A to pa tudi vemo, da prestopa iz enega obreda k drugemu rimska stolica ne dovoljuje, zlasti se ne bo nikdar podala takim „teologom", kot je Podgornik. Mi smo dobro znani z odličnimi unijatskimi duhovniki, in dobro vemo, da oni ravno tako, kakor mi, obsojajo ostudni liberalizem, ki ga goje oni, kateri sedaj delajo z^ unijatstvo. „Edinosti" pa svetujemo, naj ona dela tam, kjer je njen poklic: Skrbi naj, da se slovenščina goji po uradih, po proda-jalnicah, v javnosti, skrbi naj, da bodo slovenski rodoljubi svojo deco odgajali slovensko — to je njen poklic! Cerkev pa naj oni puste pri miru, ki marajo zanjo le takrat, kadar jo napadajo! Gospoda pri „Edinosti", kdo pa pri vas socijalno deluje ? Kdo rešuje ubogo slovansko rajo iz rok italijanskega kapitala ? Koliko gospodarskih društev je potrebnih v Istri in okolo Trsta, ki jih niste osnovali? Tam delajte, tam je vaše mesto!
Osebne vesti. Davčni pristav pri okr. glavarstvu v Litiji Iv. Ditrich je imenovan davčnim oficijalom v X- činovnem razredu na dosedanjem mestu. — Obolelega okr. živinozdravnika v Krškem Tom. VVirg-1 e r j a bo namestoval za radeški sodni okraj litijski živinozdravnik Iv. Raj ar. — Po-stajenačelnik v Trebnjem Iv. Laibacher je premeščen v Škofjoloko, na njegovo mesto pride Iv. Po lak iz Višnjegore. — Deželno-vladnim koncipistorn je imenovan konceptni praktikant Ernest Kordin.
Petindvajsetletnica glasila tržaških Slovencev. Danes praznuje „E d i-n os ti" 25 letnico svojega obstanka, in zvečer izide v Trstu slavnostna številka »Edinosti" na 12 straneh. Priložen bo ponatis prve številke.
Zborovanje hišnih posestnikov. Društvo hišnih posestnikov imelo je včeraj zvečer v veliki dvorani Mestnega doma svoj občni zbor. Društveni podpredsednik gospod dr Vinko G r e g o r i č pozdravil je zboro-valce, povdarjajoč, da se društvo razvija, ker je tekom leta 1900 pristopilo 70 novih članov, tako da sedaj društvo broji 336 članov. Delovanje društveno je bilo mnogo-stransko, bodisi glede občnega posestva, bodisi glede osebnih razmer v Ljubljani. Glavno delovanje je društvo osredotočilo na položaj hišnih posestnikov, ki je v Ljubljani nastal po potresu. Tekom preteklega leta je društvo imelo 1 občni zbor, 3 shode in 12 odborovih sej. Namestu odstopivšega gosp. Jegliča je bil izvoljen tekom leta gospod Doberlet st. Društvo je sestavilo hišni red ter ga izročilo članom brezplačno. Društvo je dalo na finančno ministerstvo prošnjo, da dovoli po potresni katastrofi ne 20-odstotno, ampak večjo kvoto zapisati za amortizacijo poslopij pri vpisu izdatkov pri osebni dohodnini. Glede spreminjanja hišnih tablic v Ljubljani se je društvo pritožilo na vlado. Vlada je spreminjanje številk hišnih tablic sistirala ter izjavila, da se
more tako spreminjanje izvršiti le v sporaz-umljenju z davčnim zemljeknjižnim uradom in vlado. Hišniku se mora sprememba štirinajst dni prej naznaniti, in še le, ako Be hišnik prav nič ne ozira na to naznanilo, ima magistrat pravico, nabiti na hišnikove stroške nove tablice. Glede portalnega davka obrnilo se je društvo do magistrata, naj ta davek plačujejo dotične stranke, ne pa hišniki. Prošnja so je odbila z motivacijo, naj hišniki od strank dobe pokritje. Društvo se je obrnilo do magistrata, naj bi se a v te n t i č n i sk 1 ep i občinskega sveta priobčevali po časopisih, ker le na podlagi avtentičnega poročila je pritožba mogoča. Magistrat je dal nepovoljni odgovor, društvo pa se je pritožilo na deželni odbor, od katerega še ni odgovora Društvo je izdalo poročilo o gospodarskem stanju Ljubljane. To poročilo, katero je spretno sestavil gospod dr. Vinko Gregorič, je priobčil tudi naš list. Društvo jo delovalo na znižanje hišnega davka, ki je v Avstriji najvišji. V Nemčiji znaša ta davek 1 do 4 odstotke, v Avstriji pa 26 odstotkov. V slučaju rednega delovanja državnega zbora se vprizori radi hišnega davka skupna akcija vseh društev hišnih posestnikov. V društvenem lokalu bu> se pisale brezplačno prošnje za olajšave pri potresnem posojilu, in sicer 220 posestnikom za olajšave pri brezobrestnem posojilu in 3 ž pri triodstotnem posojilu. Najmanjši del je bil uslišan! Odpisal se je samo 3 posestnikom prvi obrok, katerega bi bilo plačati s 1. januarijem in sicer 1. članu 800 K, 1. članu 300 K, in 1. članu 80 K. 13 hišnim posestnikom se je obrok podaljšal za 25 let, 6 članom se je podaljšal obrok od 15 na 20 let, 55 članov je bilo odbitih, ostali še niso dobili odgovora. Na shodu 18. novembra se je sklenil ugovor na ministerstvo zoper odlok deželne vlade. Odposlala se je v ta namen na Dunaj društvena deputacija gg. dr. Gregorič in Doberlet star. ki je izročila ministerstvu memorandum o obupnem stanju hišnih posestnikov. Deputacija je dobila utis, da ni v sedanji dobi nobenega upanjaza odpis potresnega posojila. Deputacija je torej prosila za olajšave in da se obrok 1. januarija 1901. podaljša na 1. jan. 1906. in potem 15 letni obrok na 30 letni obrok. Ministerstvo je deputaciji obljubilo, storiti kar bo mogoče in ugoditi prošnji. Poročevalec omeni, da se je po n e-katerih listih in v javnosti slikal položaj Ljubljane preveč ugodno. (Čujete „Slov. Narod", „Edinost", „Soča!") Ako so lepe hiše nastale, pa je dolg tu, in hišni posestnik je z visoko novo hišo na slabšem, nego bi bil, ako bi bilo vse pri starem ostalo (Klici „Tako je!") G. dr. Gregorič je poročal tudi namestu blagajnika o društvenem denarnem položaju. Dohodkov je imelo v letu 1900. 2849 K, stroškov 2464 K.
Pri volitvi odbora je izjavil predsedujoči g. dr. Vinko Gregorič, da notar Gogala več ne sprejme odborništva (Aha, delovanje je brezplačno! Opomba poroč.) Izvoljena sta bila zopet izstopivša gg. Fr. Schantel in K. Rom, namestu g. Go-gale pa g. F. T e r č e k. Računskim pregle-dovalcem so bili izvoljeni Ivan Knez, Jo s. Hudovernik in F. Bahovec. Udnina se je določila: Pri dohodku hiše 1000 K, se plača 1 K, od 1000—2000 K, 3 K, do 5000 K, 7 K, in potem od vsakih 1000 K, 1 K več. G. sodni tajnik Kavčnik je izrekel zahvalo g. dr. G r e g o r i č u, ker povsod se vidi, da je njegova roka vmes, g. Leskovic pa je predlagal zahvalo odboru, ki seje soglasno sprejela. Dr. Grego r i č je predlagal, naj se ustanovi glede novih stavb tehnično posredovanje v društvu, tako bi bil hišni posestnik napram stavbinskemu mojstru najbolj zavarovan. G. sodni tajnik Kavčnik je želel, naj se tudi za druge zadeve hišnih posestnikov osnuje informačni b i r 6, ker vsak glas, ki pride z magistrata, še ni e v a n g e 1 ij. G. dr. G r e g o r i č je omenil, da tak urad že posluje v društvenem lokalu vsak večer od pol 6—7 ure zvečer, ter je zaključil občni zbor.
Z Vrhnike se nam poroča: Novoustanovljena posojilnica po Rjjfajznovem zi-
stemu, ki je pričela poslovati s 1. novem brom 1900, je imela samo tekom meseoa januvarija t. 1. dohodkov 41.577 K 21 h in izdatkov 37.348 K 07 h. Ves promet je torej znašal tekom enega samega meseca 78.925 K 28 h! To je za posojilnico, ki posluje šele tretji mesec, gotovo izredno velik promet, ki jasno priča, kako hitro je ljudstvo spoznalo pomen te posojiinico! Pa so rekli nekateri, da ne bo nič ž njo I
Imenovan je g. profesor Ferd. S e i d 1 v Gorici dopisujočim članom drž. geološkega zavoda na Dunaju.
Gostovanje g. Bučarja. Operni pevec Fr. Bučar bode v kratkem gostoval na praškem narodnem gledališču.
Umrla je v Komnu gospa Margerita Mrak, vdova c. kr. gozdarja.
V Podlipi pri Vrhuini se je od 20. do 27, jan. obhajal sv. misijon, ki sta ga vodila p. Engelbert in p. Salvator. Ob sklepu se je v Mar. družbo sprejelo 16 deklet. Zdaj s.) vsa dekleta, ki stanujejo v župniji, polno številno Marijine družbenice. Sv. zakramente so prejeli vsi farani in mnogo zunanjih. Ve ličastna je bila sklepna procesija.
Konservativnost podraškega g. župana. V občini Podraga so bili volilni imeniki, tako trdijo vsaj g. župan Božič, 50 let pri zaklenjenih durih vo-lilcem na ogled razpoloženi. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa je zadnji čas zahtevalo, da naj bodo volilni imeniki ob uradnih urah volilcem dostopni. Oblastni g. župan pa pravijo: Kar je veljalo 50 let, zakaj bi ne veljalo še 50 let. Kaj ne, kako konservativni so postali podraški g. župan in kako ljubijo in spoštujejo postavo! Ali ni tako govoričenje predrzno za olikanega župana, dež. poslanca in še celo za bivšega državnozborskega kandidata ?
Slovenska zmaga na Koroškem. Pri obč. volitvah za občino Tolsti Vrh je sijajno imagala slovenska stranka. Občina je bila zadnja tri leta v nemškutarskih rokah. V 3. razredu je imela slov. stranka 23 glasov, nemškutarji 18 ; v 2 Slovenci 22, nasprotniki 11; v 1. Slovenci 7, nemškutarji 3. — Pri dosedanjih obč. volitvah so si Slovenci pridobili 6 občin, v drugih pa dosegli vsaj znaten uspeh.
Iz celovške škofije. „Sveto leto" (jubilej) se bo na Koroškem obhajalo od 1. maja do 31. oktobra t. 1. — Razpisana je do 7 marca "župnija Alric. — Za provizorja v Africu je nastavljen gosp. J. S n e d i c , kaplan v Št. Kancijanu.
Novomeščan — državni poslanec. Piše Be nam : Le-ta notica v štev. 22. tega lista ni povse pravilna. Stari oče poslanca dr. Arturja Skedla je bil posestnik in gostilničar v Št. Rupertu pri Mokronogu in se je imenoval po domače Bunder. Bil je zelo premožen mož, on je imel tri sinove : dr. Fr. Skedl, dr. Ivan Skedl in dr. Josip Skedl. Slednji jo bil profesor na vseučilišču v Gradcu, in njegov sin je navedeni poslanec, ki je sub auspiciis imperatoris rigorozoval, sedaj pa skuša nemško „Gemeinbilrgschaft" podpirati proti Slovanom. Rojen je v Gradcu ter poseduje grajščino Šiirljevo (Greulach) pri Št. Rupertu.
Ljubljanske novice- Razmere na klavnici niso posebno uzorne. Poroča se nam, da bi živinozdravnik S t e g u moral ob tržnih dnevih biti ob 8. uri na kolodvoru dol. železnic in pregledati pripeljane prešiče, a gospod pride tja tako pozno, da često morejo prašiči na trg še-le okolu 11. ure. Mestni magistrat naj skrbi za red! — Umrl je včeraj večer ob s/46 uro po daljšem bolehanju mizarski mojster g. Jak. Petrin v starosti 69 let. Pogreb bo jutri ob pol 4 uri. N. v. m. p. — Jožef Turk, obč. svetnik, je hotel včeraj govoriti na zborovanju ljubljanskih ognjegascev, a ognjegasci so si prepovedali njegovo „go-voranco" z vsemi proti trem glasovom, t. j. proti glasovom obeh Stricljev ml. in — Turka samega. — Okraden je bil predsednik tukajšnje kranjske hranilnice dr. S u p p a n. Neka J. ukradla mu je mnogo zlatnine. — Zblaznel je danes po noči pisar H. Oddali so ga v blaznico.
Štajarske novice. Akademično društvo »Triglav" bode jutri 2. t. m. praznovalo v mariborskem „Narodnem domu" svojo 251etnico. — Novo bralno društvo ustanovijo pri sv. Jerneju pri Konjicah pri-
hodnjo nedeljo. — Za novo „Kat. izobraževalno društvo" v Št. Pavlu bo je oglasile 58 udov. — V Rizborju se je ponesrečil 181etni mladenič Anton Rutnik pri sekanju lesa. Drevo se je nanj podrlo in ga dc smrti stisnilo.
Za slovenske občine barantajo i Lahi na Goriškem slovenski napred-njaki. Po prizadevanju nekaterih Renčanov zlasti naprednjaka Pahorja je slovenska Bu-kovica prodana takorekoč Lahom. Mesto da bi izvolili prave domačine, izvolili so \ bukovški gospodarski svet dva Laha. Res krasna „naprednost!"
Nasledek zobobola — smrt. Na Gradu v Gorici je umrl g. Luigi R o c c a posestnik in cerkveni ključar. Pred sedmim leti je iskal pri zdravnikih pomoči radi zobobola, operacija se je pa tako nerodno iz vršila, da je sedem let strašno trpel, do kler ni po tolikih mukah izdihnil svoje dušo.
Zahvala. Umrli gospod Josip de Re dange c. kr. ravnatelj deželne deske je pc svoji oporoki zapustil ljubljanskemu gac"' nemu društvu volilo 100 K, za kateri bla gohotni čin se v imenu ljubljanskega gasil nega društva zahvaljuje — načelnik.
Vinko Zirnstein.
Za sprejem v občinsko zvezo po trebna dokazila o desetletnem bivanji v do tični občini so prosta koleka.
Zdravje v Ljubljani od 20. do 26 januvarija t. 1.: Število novorojencev 37 umrlih 18; mej njimi za vratico 1, za jetikc 2, za vnetjem sopilnih organov 1, vslee mrtvouda 1, vsled nezgode 1. Med njimi j< 6 tujcev in 11 iz zavodov. Za infekcijoznim boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlaticc 7, za vratico 6 in za noricami 5.
Pravcata anarhija vlada na c e lovški učiteljski pripravnici katere vodja je tudi Ljubljančanom dobre znani K n a p i t s o h. Učiteljski zbor je pri pravnikom prepovedal, udeležiti se plesni! vaj. Vodja je pa za hrbtom profe s o r j e v to dovolil I Akoravno je ono pre poved potrdil tudi deželni šolski svet, ozir deželni šolski nadzornik, se pripravniki zt nobeno prepoved niso zmenili, marveč sc plesali naprej, in to prav pred očm vodje Knapiča, v hiši, kjer sta nuje, pod patronanco njegovi gospe soproge! Kakor se čuje, je vslec tega disciplina čisto spodkopana, fantje se z i svoje predstojnike prav nič ne zmenijo več — »Oatdeut8che Rundschau« pa v lažnjivil dopisih napada profesorja Apih a in začas nega veroučitelja Weiss-a. bplošno se sodi da je imenovani vodja Knapič, oziroma nje gova gospa soproga s temi dopisi v ozk zvezi! — To so pač — recimo — idilične razmere. O njih bomo spregovorili še natančneje.
Prvi sneg so dobili na Goriškem predvčerajšnjim.
K Burom so jo iz B e 1 j a k a pobri sali trije fantje, stari po 16 in 17 let. Kak<
daleč bodo neki prišli ?
*
* *
Ne marajo Židov. V poslanski zbor niči v Bukareštu je podal žid Lazar Schei reanu prošnjo, da bi bil sprejet za rumun skega državljana. Prošnjo so odbili s glasovi proti 31. Enako se je godilo tud drugim Židom. V Palestini jih ne mara sul tan, v Rumuniji se jih vse boji, in pri nas Na rokah jih nosijo . . .
Strašna nesreča na elektriški že leznici. V mestu Lorient se je na cestn elektriški železnici primerila velika nesreča Nevarno ranjenih je 200 oseb.
Zvit trgovec. Na posebno zvit načir, je v Kolinu na Nemškem nek veletržec pri šel na sled taticam mej svojimi uslužben kami. Poklical je vse v svojo pisarno in jih tako le nagovoril: »Prepričal sem se, da je mej vami nekaj tatic. Imena teh tatic imam zapisana, a ne bom jih imenoval, pa tud sodišču jih no izročim, pač pa jih pozivam da nobena izmej onih, ki so kradle, jutr ne pride v prodajalnico, ker eicer jo izročim policaju«. Velikansk vspeh so imele drugo jutro te besede. Osemnajst prodajalk ni bilo v službo!
Napitnino hočejo odpraviti socija-listiški poslanci na Francoskem. Predlagali bodo v zbornici, naj se napitnina odpravi, namestu tega pa mora gostilničar dati svo-
im uslužbencem večjo plačo. Listi pravijo, da bodo gostilničarji to plačo zaračunali pri pijači, ki postane dražja, a gostje bodo vendar de postreiljivim natakarjem dajali napitnino.
MaSčevanje kavarniškega gosta.
Lastnik kavarne „Neuschwanstein" v Mona-kovem je prepovedal lokal inženirju Mühl-bauerju, ker je le ta goste vedno nadlegoval. Mühlbauer je čez nekaj dni kljub prepovedi prišel v kavarno, stopil je mirno h kavar-narju in mu zabodel — nož v srce.
Ne mara več za konje. Angleški kralj Edvard VII. je zapovedal, da se razpusti njegova velika konjarnica.
Milijonarji na Angleškem. Lansko leto je umrlo na Angležkem nekaj milijonarjev, iz njihovih oporok pa spoznamo, koliko milijonov so zapustili. Orme Foster je zapustil 52 milijonov kron, žid Adoli Rothschild 45, bankir Smith 31. lastnik ladjar-nice ismay 26, bankir Knorles 24, žid Craig, lastnik žganjame, 21 mil. kron Dalje je umrlo 6 milijonarjev, katerih vsak je zapustil nad 10 mil. kron, mej njimi vojvoda Westminsterski in pivarnar Combe. Potem 35 milijonarjev po 5 mil. kron, 14 milijonarjev, kojih zapuščina je znašala 2 mil. K, med njimi konsul žid Charles Oppenheimer, lord Rüssel, vojvoda Wellington, maršal Stewart. Imetje vseh vlani zamrlih angleških milijonarjev je znašalo nad 700 milijonov kron. Ko bi zapustili jednega leta zamrli duhovniki toliko svoto, življenje gospode okoli »SI. N.« bi bilo v nevarnosti, tako bi se jezili. Sicer pa, če že »Narod« odpira žepe duhovnov, naj bi enkrat povedal, kolik je »maček« liberalcev in kako bo tekom desetih let še narastel.
Potovanje skozi Azijo. Belgijski polkovnik Five je dobil nalog, da v interesu belgijske vlade prepotuje Azijo od vzhoda proti zapadu. Poldrugo leto je bil v Pekingu, da se je pripravil na to ekspedi-ci]o, in novembra meseca 1. 1899. je nastopil pot. Sel je čez Rumeno reko v Sin-ganfu, kjer je cesarska rezidenca, in v Lantšoufu. Od tod je šel v Kukunor in hotel proti severu, a sneg in mraz ga je prisilil, da se je vrnil. Po gorovju, ki se vzdiguje med Tibetom in Mongolijo, je prišel v veliko trgovinsko mesto Liangčou. Tu je zvedel o ustaji na Kitajskem. Ker je zvedel, da hočejo »bokserji« požgati katoliško misijonsko hišo v Končau, je šel brzo tje, ia je došel ravno o pravem času, da je rešil misijonarje iz bokserskih pesti. Pater Kissels je ostal vkljub nevarnosti tam, Five pa se je vrnil v glavno meBto pokrajine Kansu. Povsod so ga Kitajci sovražno napadali. V Laačou mu je poslanec podkralja ukazal, v treh dneh zapustiti deželo. 6. dec. 1. 1. je šel s petimi Evropejci in sedmimi kitajskimi služabniki proti Tatsingu na mongolski meji. Petnajst dni so se morali braniti s sabljami na tej poti. V Tatsingu pa jih je napadlo 2000 boksarjev, ki so pa zbežali pred njimi. Neki misijonar jim je preskrbel velblode za pot skozi puščavo. S pomočjo zemljevida in enega kompasa so naredili težavno pot skozi puščavo Goli — čez 1000 km daleč. Na poti jih je zamedel sneg, mraz je bilo 30° pod ničlo. Komaj so prišli v Urgo, kjer so jih gostoljubno sprajeli ruski vojaki. Dali so jim vozov in konj, da so došli do sibirskega obmejnega mesta Kiahta, odkoder so šli dalje s sibirsko železnico v domovino.
Premeteni mandarin. Neki misijonar, ki je živel dolgo na Kitajskem, pripoveduje sledečo dogodbo: Neki mandarin je izgubil državni pečatnik. Če bi se bila ta izguba zvedela, bi prišel mandarin ob glavo. V tej stiski gre k sosednemu man-darinu iskat sveta. Ta ga vpraša, če ima kakega sovražnika. »Da, ta je mestni župan«. Prijazni mandarin mu torej svetuje, naj gre domov in naj zažge svojo hišo. Ko bo vse v plamenu, naj pa izroči škatljico, v kateri je bil spravljen pečatnik, hitro županu, da jo spravi. Če bo pečatnika manjkalo v škatljici, bo sum zločinstva padel na župana. Mandarin je poslušal ta svet — za žgal hišo —• in glej! Ko je po požaru dobil škatljico nazaj — je bil pečatnik notri!
Panameriška razstava i. 1901. Že dolgo let se je pripravljala Amerika, severna in južna, da pokaže svetu neodvisno od kakega druzega sveta proizvode svojega uma, »voje industrije in svoje moči. Na čelu tega
gibanja so stale, kakor vedno, kadar se gre za ugled Amerike, Združene države, sad njihovega truda p» bo letošnja panameriška razstava v Buffalu od 1. maja do 1 nov. Razstava bo predočevala, v kakem razvoju napredka je bila Amerika pred 100 leti in v kakem je sedaj.
Vrata ob uhodu v pariško raz stavo je kupil na dražbi trgovec s starim železjem v Parizu, Bagilet za 10000 frank. Delo je bilo od slavnega podobarja Moreau Vanthierja. Bagilet ima dva meseca časa, da podere orjaška vrata, ki imajo 210.000 kg železa v sebi.
Kaj pa „inteligenca"? Ljubljanske barabe se zanimajo za večerjo pri Tavčarju. Včeraj je „Narod" presenetil „inteligenco" s to-le notico : Ljubljanske barabe bo poslale v uredništvo škofovega „Slovenca" deputa-cijo vprašat, kdo je spisal včerajšnjo „Slo-venčevo" notico o prijateljski večerji, ki so jo priredili nekateri ljubljanski meščani (sic!) in volivci gosp. dr. Tavčarju (ali pa Tavčar njim ?), ker hočejo dotičnega „Slovenčevega" duhovnika imenovati za častnega ,barabo". Tako „Narod". Mi doslej nismo vedeli, da se ljubljanske barabe tako zanimajo za večerje pri Tavčarju. Kaki meščani in volivci so-bili pri tej večerji, povedali smo včeraj, danes moramo le konstatirati. da ljubljanskih barab v našo uredništvo ni bilo in da v naše uredništvo barabe ne zahajajo. Ker „Narod" toliko ve o namerah ljubljanskih barab, mora pač Malovrh imeti staro znanje mej barabami. — Oh, te žlice! Poroča se nam dodatno k včerajšnji naši notici o junaškem dejanju nekega kranjskega „Sokola" : Oni „Sokol", ki je žlice kradel, je rad bral Malovrhov „Narod". Zmanjkalo je 33 žlic
*
* *
Sejmi po Slovenskem od 4. do 9. februv. Na Kranjskem: 4. v Žužemberku, Novemme8tu, Lukovcu in Loškem potoku; 5. v Borovnici in Metliki; 7. v Gor. Logatcu, Črnomlju in St. Jerneju; 9. v Boštanju, Grahovem, Zagorju ob Savi in Mengšu. — Na slove n. Štajerskem: 4. pri sv. Mariji v Jarenini, na Dobrni, v Lipnici in Št. Jakobu pri Kolbiji; 5 na Ponikvi, pri sv. Petru; 6. Gornjem gradu v Ptuju; 9. v Pilštanju. — Na Koroškem: 4. v Frižah in Paternjonu. -- Na Primorskem: 4. v Glemoni in Dutovljah; 7. v Gorici; 8. v Glemoni.
Domača tvornica pečij in glinastih izdelkov Kalmus & F. P. Vidic A-Cornp. v Ljubljani priredila je in ravnokar izdala lični ilustrovani cenik v slovenskem jeziku, katerega razpošilja na željo p. n. cerkvenim predstojništvom, preč. duhovščini, gg. hišnim posestnikom, stavbenikom in zanimajočemu se občinstvu.
Oiruj&tvai.
(Čitalnica v Spodnji Šiški) priredi Vodnikovo besedo s plesom na „Svečnico" dne 2. svečana 1901. v Koslerjevi zimski pivarni s prijaznim sodelovanjem slav. pev. društva „Slave c" in slav. vojaške godbe c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijski št. 27. Spored: I. Tittl: Ouvertura; II. Fr. Gerbič: „Tak si lepa", zbor; III. # * „¿Nagovor. if * ,.,; IV. Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi", zbor; V. Friedrich: „Jugoslovanske melodije"; VI. Iv. pl. Zaje: „Slava delu", zbor. Ples. Presledke popolnuje petje. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina za osebo 1 krona. Častiti društveniki in sodelujoči so vstopnine prosti. Na mnogobrojni obisk vabi najuljudneje Odbor.
(Savinska podružnica) slov. planinskega društva ima na svečnico t. j. 2. te-bruv. t. 1. svoj občni zbor na Ljubnem v gostilni g. Petka ob 2. uri popoldan po običajnem vzporedu. Ker pa je izključeno, da bi — pri oddaljenosti g. članov — bil že ta občni zbor sklepčen, vrši se v smislu pravil ob 3. uri isti dan drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članov. Glede na veliko važnost S. P. D. in ker stoji to društvo nad strankami, nima nikdo povoda ne podpirati to nesebično in delavno podjetje!
(Šolska mladina v Gorenjem L o gatcu) priredi veselico v nedeljo dne 3. svečana t. 1. v šolakih prostorih. — Vspored: 1. „Zdrava draga domovina", petje. 2. „Bodimo veseli", deklamacija. 3. „Koline", petje. 4. „Hrepenenje po pomladi", deklamacija. 5. „Zapuščena sirotica", petje.
6 „Razni stanovi", deklamaoija s petjem. 7. „Bistrica", petje. 8. „Slovenska deklica", deklamacija. 9. „Najlepši časi", deklamacija b petjem. 10. .Boječi Matevž". Šaloigra v dveh dejanjih. Spisal F. Stegnar. — Začetek ob 3. uri popoludne. — Vstopnina 20 vin. — Prostovoljna preplačila se hvaležno sprejmo. — Ker je čisti dohodek namenjen v korist šolske mladine, vabi najuljudneje k obilni udeležbi	učiteljstvo.
J>arovi.
Za k r š č a n s k o - s o c i j a 1 n o zastavo sv. Mihaela so nadalje darovali p. n. gospodje: Neimenovan 2 K, M. Starec v Češnjicah 1 K, U. Starec v Češnjicah
1	K, Fr. Kepec, administrator v Češnjicah 6 K, Avg. Turk, župnik v Kor. Beli, 4 K, Jak. Ramoveš in L. Gerjolj v Vel. Laščah
2	K, Ivan Soukup, župnik v Stari Oselici, 10 K, Jožef Zelnik, župnik v Čemšeniku, 4 K, France Demšar, načelnik zadruge v Cešnjioi, 5 K, Anton Hočevar, župnik na Brezovici, 2 K, Janez Brence, župnik v Preski, 2 K, Jernej Kosec, župnik v Škocijanu pri Turjaku, 2 K, S. Rnžek, župnik v Starem Trgu pri Kočevju, 5 K, Fr. Jarc, župnik na Mirni, 2 K, Fr. Majdič, kapelan na Mirni, 2 K, M Kadunc, duhoven na Preleki, 2 K, Fr. Pešec, župnik na Robu, 4 K, J. Iludo-vernik, župnik v Lescah, 6 K, A. Žlogar, župnik v Kranjski Gori, 2 K, Ivan Barle, kaplan v Kranjski Gori, 1 K, Josip Lavrič, župnik v Logatcu, 2 K, S. Zupan, župnik na Ježici, 2 K, Fr. Pokom, kurat v Besnici, 2 K, V. Vondrašek, župnik v Ambrusu, 2 K, A. Petek, župnik pri Sv. Križu, 5 K, F. Če-šarek, župnik v Zagradcu, 2 K, A. Pipan, župnik v Polici, 2 K, V. Trček, župnik v Šmartnem 5 K, Jos. Novak, župnik v Žalini, 4 K, Jos. Potokar, kaplan v Tržiču, 2 K, M. Rihar, kaplan pri Dev. Mar. v Polji, 2 K, Jes. Pristav, ekspozit v Ribnem, 4 K, Mat. Mrak, župnik v Boh Beli, 2 K, J. Oblak, župnik v Gradu, 5 K, Val. Oblak, kaplan v Borovnici, 1 K, Andrej Ažman, kaplan v Poljanah, 5 K, J. Žagar, kaplan v Dobrepo-ljah, 3 K, Andrej Šimenec, župnik pri Sv. Lovrencu, 7 K, Nikolaj Križaj, župnik na Premu, 4 K, A. Knol, kaplan v llrenovicah, 2 K, J. Dolinar, kaplan v Št. Rupertu, 3 K, A. Poljšak, kaplan v Šmartnu, 2 K, Ivan Škerjanec, župnik v Vremah, 2 K, Fr. Jereb v Ljubljani 2 K 40 h, J. Lavrenčič, dekan v Šmartnem, 4 K, A. Plečnik, kaplan v Ljubljani, 20 K, P. Erjavec, župnik v Trbovljah, 2 K, dr. A. Karlin, kan. v Ljubljani, 2 K, A. Zupančič, prolesor, 10 K, J. Zupan, kurat v Št. Petru, 10 K, J. Jereb, župnik v pokoju, 3 K, Jan. Bevec, duh. v Turjaku, 2 K, dr. Leben, profesor v pokoju, 4 K, Ferd. Erker, kaplan v Št. Vidu, 2 K, J. Svetina, profesor v Ljubljani, 2 K, M. Korošec, župnik v Ljubljani, 4 K, J. Grijezda, župnik na Vojskem, 3 K, J. Fhs, generalvikar v Ljubljani, 10 Iv Ivan Miiller, župnik pri Sv. Heleni, 3 K. — Blag. gospe: Ana Derma-stija v'Ljubljani, 3 K, Marija Jarc v Ljubljani 5 K, Marija Pollak v Ljubljani, 20 K, Katarina Auer v Ljubljani 5 K, J. Š. v Ljubljani 5 K, Helena Bavdekova v Vodmatu 4 K. — Zbirka blag. gospe Bahar 6 K. — Fr. Povše, državni poslanec, 10 K. — Bog stoterno povrni požrtvovalnim darovalkam in darovalcem! Nadaljne darove hvaležno sprejema: L. Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročite.
Maribor, 1. febr. Živel slovanski centrum, živela Žičkar in B e r k s I Tukaj vlada z a č u d e n j e, da se še dr. Ploj in Robič obotavljata stopiti ob stran drugih slovenskih in slovanskih k m e t s k i h poslancev.
Preserje, 1. februvarija. Pri zopetni volitvi v okrajni šolski svet zmaga naša. Izvoljenih je 20 naših, nasprotnik 1. Volitve so se zdržali 4.
Dunaj, 1. febr. Včerajšnja seja gosposke zbornice je bila dobro obiskana. Novi člani, mej njimi knezoškof dr. Jeglič, so storili obljubo.
Dunaj, 1. febr. (C. B.) Državnega poslanca kmetskih občin v okraju Inomost, Foerga je danes podrl na tla konj nekega izvoščeka ter ga na glavi in prsih zelo nevarno poškodoval.
Z jedno nogo inu je konj stopil na glavo.
Dunaj, 1. febr. „Reichspost" poroča, da ima vlada za slučaj, ako sedanji državni zbor ne bo delal, pripravljeno reformo državnozborskega vo-livnega reda na podlagi splošne, jed-nake in direktne volivne pravice. Dijet ne bo nič.
Dunaj, 1. febr. Katoliška ljudska stranka in prejšnji klub centruma sta se združila pod imenom „Centrumsklub". Predsednik je dr. K a t h r e i n, njegova namestnika sta T r e u i n f e I s in F u c h s. Klubov program je jednak onemu bivše katol. ljudske stranke. Na-glaša se potreba ravnopravnosti vseh narodov.
Dunaj, 1. febr. Mladočeški klub se je včeraj v šesturni seji posvetoval
0	bodoči klubovi taktiki in vsprejel soglasno sledečo resolucijo: Parlamentarna komisija priporoča klubu novoizvoljenih poslancev, naj stopi v najodločnejo opozicijo proti sedanjemu sistemu in če bo potrebno z ozirom na parlamentarne in politične razmere naj uporablja tudi najostreja sredstva.
Dunaj, 1. febr. Vsenemška zveza se ne udeleži prestolnega govora. Tudi soc. demokratov ne bo.
Dunaj, 1. febr. Poslanec Wassilko se trudi osnovati klub, v katerem bi bili Eusini, češki narodni sooijalci, češki agrarei in opozicijonalni Poljaki.
Dunal, 1. febr. Klofač, ki je prišel k včerajšnji seji v čamari in velikanski beli kravati, utegne naleteti pri prihodnjem razgrajanju na resen odpor, kakor poročajo razni listi. Schönererja k včerajšnji seji ni bilo, kar znači, da se s sklepi v Bodenbachu popolnoma ne strinja. Fuchs utegne proti volji levice postati predsednik. Radikalci se pripravljajo, da mu nagajajo. Mej nemškimi krščanskimi socijalci in nemško ljudsko stranko so nasprotja vedno večja.
Dunaj, l.febr. Posl. Wrabetz je izstopil iz nemško • liberalne stranke. Sledi mu bržkone tudi Noske.
Dunaj, 1. febr. Nadvojvoda Fran Ferdinand je odpotoval k pogrebu kraljice Viktorije.
Dunaj, 1. febr. Na smrt je bil včeraj obsojen neki Ott, ker je umoril in sežgal svojega otroka. Žena je dobila 12 let težke ječe.
Dunaj, 1. febr. češki narodni socijalci hočejo demonstrirati pri pre-stolnem govoru v dvorni palači, ako bi govor imel kako točko, ki bi Cehom ne bila ljuba. Storilo se je vse, da se proti taki demonstraciji store takoj naj-odločnejši koraki.
Gradec, 1. febr. Vseučiliški rektor dr. Weiss je umaknil svojo demisijo.
Moskva, 1. febr. Grof Leo Tolstoj je zopet nevarno obolel.
Bim, 1. febr. Papež je naročil nunciju v Bruslju, naj ga zastopa pri pogrebu kraljice Viktorije in izrazi voščila kralju Edvardu povodom nastopa vlade.
London, 1. febr. Nemški prestolonaslednik bode na željo nemškega cesarja ostal nekaj časa na Angleškem, da se seznani s političnimi, kulturnimi in gospodarskimi razmerami Angleške.
Haag;, 1. febr. Transvaalski poslanik Leyds se je izjavil, da položaj Burov še nikdar rti bil tako ugoden, kakor je sedaj. Buri obvladujejo vso zemljo, po kateri se raztega vojna. Pretoria in Johannesburg sta v nevarnosti. Krüger se je izjavil, da bodo Buri v slučaju. da si prisvojo Johannesburg, razdrli zlate žile.
Kapstadt, 1. febr. Provzročena škoda pri rudnikih se ceni nn 300.000 funtov (nad 7 milij. kron.)
Bloemfontein, 1. febr. Vodjo mirovne komisije Wesseisa so na Dewe-tovo povelje 28. m. m. v K'ippfonteinu ustrelili, ker pe je pokazalo, da je ovaduh.
Kapstadt, 1. febr. D e w e t je z
veliko vojsko udri vKapskoko-
1	o n i j o.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest i« sedemnajstega veka. — Lašk spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
Sredi nepretrganega hruma zmedene gneče se časi čuje globoko bobnjenje in grmenje v presledkih. Če tudi bi vlekli na uho, ne mogli bi vedeti, odkod prihaja, ali pa bi je imeli za drdranje voz v daljavi, ki namah obstanejo. Na polji se na drevesih ne gane nobena veja, na nje se ne vsede nobena ptica. Samó lastovica se nenadoma pokaže na strehi in odleti z razprostrtimi perotmi po polji tik pri zemlji. A prestraši jo hrup; urno kot blisk izgine v višavah. Vse je tiho, kakor družba popotnikov, katerih nikdo ne prekine molčanja le z besedico, kot lovec, ki zrč molče na tla, ali kot kmetica, ki koplje na polji in namah petje nehoté pretrga. Narava je na zvunaj nepremična, znotraj pa se bori in uduši vsako živeče bitje, nji postaja nadležno vsako delovanje, celó pokoj in življenje sploh.
Ta kraj je že bil sam na sebi odločen za trpeče in umirajoče, katere premaga nova stiska. Sto in sto bolnikov se namah poslabša, zadnji boj je zelo težaven, in čim večje so bolečine, tem menj je ječanja. Morda še nikdar ni na tem grozovitem kraju bilo tako nesrečne ure.
Že je mladenič precej obhodil mej barakami, a zaman. Namah začuje mej raznim vzdihovanjem in zmedenim mrmranjem čudno meketanje in ječanje. Naposled pride do razbite lesene stene, odkoder so prihajali ti nenavadni glasovi. Skozi odprtino mej dvema tramoma vidi velik prostor z barakami, mej katerimi niso ležali navadni bolniki, ampak otroci na blazinah, odejah, rjuhah, cunjah, plahtah, žimnicah, mej njimi pa dojnice in druge ženske. Še bolj se pa čudi kozam, ki so mej njimi pomešane in jim pomagajo.
To je bila bolnica za nedolžne, kakor jo je bilo sploh mogoče v naglici napraviti. Čudno je bilo videti, kako so te živali stale nad otroci in jim dajale sesati. Živali so same na cviljenje pritekle, obstale pred jokajočim otrokom in se postavile nad njim, ali pa meketale, da bi poklicale pomoč.
Sem ter tje sedé dojnice z otroci na prsih. Nekatere so tako ljubeznjive, da dvomimo, ali jih je samo privelo plačilo ali usmiljenost, ki išče bolečin in nadlog. Ta otožno vzame z onemoglih prsij jokajočega otroka in žalostno poišče žival, da bi jo namestovala. Ona veselo gleda otroka, ki ji je zaspal na prsih, poljubi ga lahno in ga odnese v barako, da ga dene na žimnico k pokoju. Ona zopet je svoje prsi odkrila tujemu dojenčku in v skrbeh ter otožno gleda proti nebu. Najbrže misli na svojega otroka, ki ga je še pred kratkim imela na prsih, a je izdihnil.
Starejše ženske opravljajo druge stvari. Ta priteče na klicanje onemoglega otroka in ga nese h kozi, ki se pase na zeleni travi, in mu dá sesati, ter boža nevajeno žival, da se ne brani. Ona pobere otroka, katerega je pohodila koza, ko je dojila dru-zega. Tretja zopet gori in doli nosi svojega otroka, skuša ga v spanje zazibati s petjem in umiriti s sladkimi besedami, kliče ga z imenom, katero mu je sama nadela. Tedaj pride kapucinec z belo brado, in nese dva cvileča dečka, jednega pa pelje za roko; vzel jih je najbrže materi, ki je izdihnila. Takoj priteče jedna ženska in jih prevzame ter gleda po množici in čredi, da bi jih izročila novi materi.
Več kot jedenkrat se oddalji Renzo od te odprtine, ker ga žene naprej njegov namen. A vselej pride nazaj in še gleda ta prizor.
Nazadnje odide in gre ob steni do kopice koč, kjer se mora obrniti. Potem gre ob barakah, a vedno zopet skuša priti do stene, da bi prišel na drugo dvorišče.
Ko gleda predse, da bi poiskal pota, upró se njegove oči namah na mimoidočo prikazen; ves se vznemiri. Sto korakov pred sabo vidi kapucinca, v katerem po hoji, kre-tanji, vedenji takoj spozna očeta Cristoforo. Renzo se zakadi urno za njim, teče, išče, pazi gleda naprej in naza-j, po kočah in barakah, dokler zopet ne vidi istega kapucinca, kako gre od nekega kotla s skledico v roki proti baraki, kako se vsede na prag, naredi
križ čez skledico, katero drži pred sabo, in gleda na okrog, kakor bi vedno pazil, in začnč jesti. Bil je prav pravcati oče Cristoforo.
Kaj se je ž njim godilo, odkar smo bili zadnjič skupaj, povemo s par besedami.
In Kimini ni šel in ni hotel iti, dokler ni začela v Milanu kuga razsajati; — lepa prilika, svoje življenje darovati za bližnjika, kar je že toliko časa želel. Dolgo moleduje, da bi ga poklicali nazaj, da bi pomagal kužnim. Gospod grof stric je bil mrtev; sicer pa je bilo bolj treba strežajev za bolnike nego državnikov; zato je takoj uslišan. Takoj pride v Milan in vstopi v bolnico, kjer je že bil tri mesece.
A tolažba Renzova, ko zopet vidi dobrega redovnika, ni bila popolna. Z vsega njegovega kretanja posname, kako se je premenil. Drži se pripognjeno in krivo, obraz je upal in medel, pozna se mu, da je izmučen, telo je mršavo in slabotno: le dušna moč ga drži še po konci.
Tudi on gleda mladeniča, ki gre proti njemu in ki hoče obuditi pozornost ne z glasom, ampak s kretanjem. „Oh oče Cristoforo!" reče, ko je tako blizu, da ga oče Cristoforo lahko čuje.
„Ti tukaj!" pravi redovnik, postavi skledo na tla in vstane.
„Kako vam gre, oče?" (Dalje prih.)
Cena žitu na dunajski borzi
dné 31. januvarija 1901 Z a 50 kilogramo»
Pšenica za pomlad . K	7*82	do K	7-83
Rž za pomlad . »	7-80	»	»	7-81
Turšicazamaj junij/01 »	5"46	»	»	5 47
Oves za pomlad . . •	6 48	»	»	6 49
Bteteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m. srednji zračni tlak 786-0mas.
Cm opazovanja
Stanje barometra t mm.
Temperatura
po Celziju !
I Votrori
{S. •«s:
31 ¡ 9. TV»«, i 733 6 1
~4 2
si. sever | oblačno i •7-7 1 si. jzah j oblač. I 7 7 sneg
T.zjuli. 1737 1
2. popol.| 737-2 I —4 3 | si jtih. S-ednja včerajšnja temperatura — 3'0 nórmale: — 1 7'
rzne cene
Tedensko
od dne 27. jan.
v Ljubljani.
poročilo
do dnó 1. febr.
Goveje meso 1. v. kg » » II. » » » 111. » » Telečje meso . > Prašičje » sveže » » » prek. » Koštrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . . » Mast prašičja . . » Slanina sveža . » » prekajena »
Salo.....»
Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana, sladka liter » kisla . <
Med.....kg
Piščanec . . . . Golob . , . . . Kača......
Zajec.....
K	h				K	h
l|28		Pšenična moka 100 kg			il	—
1	12	Koruzna »	»	>	16	60
—	96	Ajdova »	»	>	29	80
1	20	Fižol, liter .			-	18
1	30	Grah, » .			—	20
1	30	Leča, » .			—	24
_	80	Kaša, > .			—	24
2	_	Ričet, . .			—	24
1	90	Pšenica . .	100 kg		16	—
1	30	Hž . . .	»	»	15	60
1	24	Ječmen . .	>	»	13	—
1	40	Oves . . .	>	»	13	—
1	30	Ajda . . .	»	>	13	—
_	7	Proso, belo,	->	>	17	—
_	18	, navadno	>	»	14	—
_	80	Koruza . .	»	>	12	60
_	«0	Kromoit	»	>	5	—
1	_	Drva, trda ,	m3		8	—
1	80	» mehka	»		6	—
_	40	Seno, 100 kg			4	40
_	_	Slama, » »		.	4	40
-	—	Stelja, » »			—	—
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
93 1-1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni stric, oziroma svak, gospod
Jakob Petrin
mizarski mojster
previden z sv. zakramenti za umirajoče včeraj zvečer ob '/<6 P° jako dolgi in hudi bolezni v starosti 69 let mirno v Gospodu zaspal.
Zadnji ostanki predragega rajnega bodo v soboto, dne 2. februvarja ob */,4 popoldne iz hiše žalosti Hrenove ulice 8. svečano blagoslovljeni in k sv. Krištofu k večnemu počitku prepeljani.
Prosi se tihega sožalja.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
V Ljubljani, dn6 1. febr. 1901.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Podpisano poveljništvo prostovoljnega gasilnega društva usoja si tem potom vsem p. n. dobrotnikom, kateri so z denarnimi prispevki ali s krasnimi dobitki za sreč-kanje omogočili, da je društvena veselica dne 20. jan. t. 1. v vsakem oziru tako sijajno vspela, izreči najtoplejšo zahvalo.
Gasilno društvo hoče to blagonaklo-njenost povrniti s tem, da bode tudi v prihodnje vestno izpolnjevalo prostovoljno prevzete svoje dolžnosti.
Prostovolno gasilno društvo v Škofji Lok',
dnč 26. januarja 1901. Friderik Kramer, Ivan Debelak,
tajnik.	načelnik.
Poslano.
Podp;sani izjavljam, ker se mi je v zadnji občinski seji dne 22. prosinca t. 1., ko so se oddajal» mestna dimn karska dela, očitalo, da sem jaz od g. Striclj», dimnikarskega mojstra, zahteval neko nagrado, da sem g. Striclju v resnici pisal neko zalepko, ali o kaki nagradi ni bilo v zalepki nič omenjeno. Pisal sem: D e 4. grudna so mestn» dimnikarska dela razpisana. Ali ni mogoče, da se mi dimnikarski mojstri snidemo, da se kaj p<menimo in dogovorimo? Ah ne moreinn enkrat v svojem obrtu doseči edinost? To predlagani, da ne bouete misiili, da sem najnesprav-ijivejši. fie pa nočete, da bi se dogovorili, bodem pa letos tudi jaz vložil ponudbo.
Toliko vBem poštenim ljudem v p jasnilo!
Viljem Dopfer
dimn. mojster
97 1 1	Križevniške ulice 6 v Ljubljani.
^J/odstvo pogrebnega društva cMar i jim Bratovščine v J2juBljani fcfcfc
naznanja svojim i. p. n. udom, da Je s i. svečanom t. 1. zopet prevzela službo društvena napovedovalka Ana Robida in stanuje ^«i v sv- Florijana ulicah št. 32 ¡m*-v Ljubljani.	f98 i)
C. kr. priv. občna zavarovalnica Asslcurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831.
Pozor!
Lepo, snažno kokošje perje . . puranovo perje gosje perje, belo . gosje perje Bivo gosji puh (Flaum)
89 6—1
klg. K — 44 —•80 280 1-60 12 —
i) >»
i> i»
D D
11
pošilja na vsako postajo ali kolodvor proti povzetju
Franc Podlipnik,
veliki kmetijski trgovec, Stolni Beligrad (Stuhlweissenburg), Ogorsko.
Čisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1900, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlolnskog ribjog olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 20 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 60 kr., e steklenio 2 gld. 50 kr. Razpožilja vsak dan z obratno poito
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta
(Glavni zastop /a Kranjsko v Ljubljani Gradišče štev. 4)
Tekom leta 1900. vložilo se je pri tej družbi 13091 ponudb na zavarovanje življenja čez kapital kron 98,155.293.30 in izvršilo se je 10980 polic v znesku kron 84,101.886-75. — Jamstveni zaklad družbe znaša nad 170 milijonov kron. Družba je izplačala zavarovancem od kar obstoji do konec 1. 1899 več kot 661 milijonov kron odškodnine.	74 (3-2)
Za mesarje in gostilne!
Suhe, fine spile za klobase, 5 klg. 2 gld. 50 kr.; velike kranjske klobase po 18 kr. jedno pošilja po povzetju
90 (3—1) Janko Ev. Sire v Kranju.
.idr-avna
aikafičn^ kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilib,
zaslizenju, kailju in hrlpavosti.	(lir.) 10 5
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in /ranko,
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnieah in trgovinah 1 jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
St. 3304.
95 (3-1)
Stavišča na prodaj!
Vsled sklepa občinskega sveta z dnd 22. t. m. bode v
ponedeljek dne 11. februvurifa 1001
ob 10. dopoludne mestna občina ljubljanska deset svojih v Ljubljani, med Dunajsko oesto ter med* Dalmatinovimi, Clgaletovlml in Sodnljsklml ulicami ležečih sUvlič potom javne dražb« prodala.
Dražba se prične ob navedenej uri v Mestni dvorani (Mestni trg 1) in s bodo stavišča izklicali s ceno 20 kron za stirjaški meter.
Kedor se bode udeleževal dražbe, položiti bo moral pred pričetkom iste 1000 K vadija v roke dražbe-nega voditelja.
Razdelitveni načrt staviSi zamore se ob navadnih uradnih urah ogledati pri magistralnem gospodarskem uradu, kjer se izved6 tudi natančni pogoji dražbe.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 28. januvarija 1901.
Arhitekt Trumler
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo
arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30
v Plautz-eyi hiši.
za sestavo načrtov za oerkve, vile, hiše itd. itd., za sestavo in preizkušnjo stroškov in stavbnih računov, za sestavo stanovanjskih oprav in umetno-obrtnlh predmetov, kakor: pohištva, ograj, razsvetljevalnih predmetov itd., tako v modernem slogu kakor
tudi v drugih.
Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali
po fotografijah.	112010-9
Sloveči profesorji zdravilstva iti zdravniki priporočajo
Želodčno * tinkturo lekarnarja Piccoli
v ujubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti pa pela
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 591 50—¡¿6
kot želodec krepUu.joce m tek vzbujajo-
Če. dalje kol pre-bavljenje 111 telesno odprtje pospešujoče sreda vo, posebno onim, ki tipč na navad iem lelesnein za-nrtju.
Y najem se dd takoj
hišo z gospodarskim poslopjem, hlevom 111 ledenico, jako prpravno za gostilno 111 mesarijo. Hiša je pri cerkvi in prodajalni.
Več se izve pri načelništvu kmetijskega društva v Leskovci nižje Ptuja.	3i 6
Organ ista#0
iščemo na Gojzdu pri Ka nniku 81 (3-2)
Istrijansko Yino.
'I	I
Kmetijska zadruga Vodnjan v Istri
(Ossa rurale Dignano. Istna) ima na prodaj direktno iz kmetskih kleti
nad 3000 hektol.
dobroga črnega ln belega vina od IS kr. naprej, Kakor tudi finega namiznega olja iz lastnih oljk. — Večje partije vina po dogovoru z načelništvom zadruge. — Za pristnost vina in solidno postrežbo so jamči.	77(9-2)
Za načelništvo:
Ant. M*lusa. Ivan Pujman.
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden za gld. 65"—, drugi za g Id. 250 —
pri	16 12-8
FR. TOMAN-u,
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
Viljem Dopfer
dimnikarski mojster,
stanujoč v Križevniških ulicah št. 6 v Ljubljani,
se priporoma čč. gg. duhovnikom, ki so hišni posestniki, in vsem onim posestnikom, ki žele veitnega in poštenega dela. 71 (3- 2)
Službo organista in cerkvenika
razpisuje župni urad v Vačah pri Litiji.
Oženjen ceciliianec imi prednost. Služba se lahko takoj nastopi.	«4 4-4
„Janus"
vzajemna zavarovalnica za življenje
na Dunaju, I., Wipplingerstrasse 30.
V	IV. četrtletju 1900 vložilo se je 2062 ponudb z zavarovalno svoto okroglo K 6100.000— in se je na podlagi teh ponudb 1845 polic za zavarovalno svoto K 5,410 000— izgotovilo.
Od začetka l< ta je bilo 7339 zavarovalnih ponudb s kapitalom K 21,393.000 —, polic se je izgotovilo od 1 januvari|a t. 1. za zavarovalno svoto nacl K 17,892 000 —
V	IV. četrtletju zapadle zavarovalne premije in pr.stojbme, kakor tudi obresti kapitala znašale so okroglo K 1,165.000 —, od 1. oktobra 1900 do današnicgra dne na-znaniena izplačila ex 1900 na K 659.000'—.
Za čas od 1. januvarija t. 1. je bilo na premijah, pristojbinah in obrestnih dohodkih K 4 504.000'—, ra zapadlih izplačilih K 2,243 000 — znamovanih.
Od obstoia zavarovalnice se je izplačala svota K 45,994 000 —.
Pojasnila daje brezplačno in sprejema zavarovalne ponudbe:	85 1-1
podružnica za Štajersko, Koroško in Kranjsko:
Gradec, Janushof, Neuthorgasse 47.
V hiši št. 12 na Marija Terezije cesti v Ljubljani so z majnikovim trminom
v najem oddati priutični 6« pritlični prostori, (3-2)
pripravni za kake pisarne ali prodajalnice. Več se izv6 prav tam v I. nadstropji.
Predivo
kakor tudi vse druge
deželne pridelke
kupi najdražje
Anton Kolenc,
trgovec v Celju, Narodni dom
Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino.
682 38
3-1 4 2
v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
dajoFani Komar, oblast konc. učni zavod v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2«. ■ Modni salon
Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanov anje
\o v a hi šii
s tremi orali zemljišča, 10 mrnut od Šmartna ali od Litije oddaljena, se prostovoljno proda pod ugod nirni pogoji. - Ki p<-i naj se zglasijo pri posestniku Ivan Povše-tu v Smartnem pri Litiji. 82 (3 -1)
1*' W*' RJ'ífi'»i iisllt KÍ iw íí
ÍWgf]
l >>4 Sci « i
ž1.	¿$4 t* 4	ti
Ml PRESKEB
krojač v Ljubljani, Sv. Pet rn (u-niii A t .«1
se priporoča preč. duhovščin: v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
U triletnega In loIldnogK
blagu po nizkih cenah. Opozaija na veliko srejo zalogo
zgotovljene obieke
posebno na haveloke v naj-
večj i izberi po najnižjih cenah.
7 10
Ii^izdov
korneuburški živina - redilni prašeK
jc dijttlčno sredstvo za konje, govedi in ovoe. Že 50 let se rabi v premnogih hlevih, ako živali nočejo Jesti, če slabo prebavajo in za zboljšanje in namno-ženje mleka pri kravah. Cena: ena .škatla 1 K 40 h. pol škatle 70 h. Pristno jc samo z gori označeno varstveno znamko ter jc dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.
Glavna zaloga: 11.631 20-10
Prane Jan Kwizda,
c. in kr. av.str -oger., kr. rumunski in knj. bulgarski dvomi založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
Lak za sobina tla, Sjoijednlj
prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani.
Frančiškanske ulice.	2S8 11 11—8
Vnanja naročila proti povzetju.
po ceni, pripraven za kurjavo sob in za industrije, brez smradu.
s j razpošilja za vse postaje južne in koroške, kakor tudi ogerskih železnic
po 32 kron za vagon s 100 met. centi
od postaje Skale
Naročila sprejema 70 (12—3)
Šileški p tmegokop v Velenji
= (Wollan) ==
C
Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA v Brnu.
Izdeluje zlasti:
cerkvena okna|p različne izvršitve,
Ceniki ln strokovni svet brezplačno.
Osemkrat odlikovan 3 prvimi darili ^
Družinska pratika
m
Dobiva se komad po 12 kr. — '¿i vinarjev po vseh prodajalnicah v mestih in na deželi.
Glavna zaloga pri H. iVinnann v Ljubljani.

F^s c h utt^K b KlfTST
M E K BABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jell, pospešuje prebavljanje m redllnost, telo jačl in krepi
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolb pospešujejo narejenje kostlj.
Cena steklenlol 2 K 50 h. po pošti 40 h vtč za zavijanje.
Prosimo, da se vedno iz'ecno zahteva Her-babnyJev apneno-železni sirup. Kot znak izvora so nahaja v steklu in na zainaSku ime ,,Her-babny" vtisnjeno z vzv S>!-UtmSHtRBUBNVIVlEHM nimi Crkami in nosi vsak» steklenica poleg stoječo
uradno reglstrovano varstveno znamko
na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče	(i)
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VIL/1, Kalseratrasse 73 in 76.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 120 20 -10
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlttger, Galir. Piccoli, Ubald pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Sclnvarzl & Co., M. Hauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breze: G. E sSsser; Sovodenj: F Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; Št. Vid: A. Reichel; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leiteoburg, P. Prendini. M. Havasini; Beljak: Johsl & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
Ceniki za razprodaja!,ce poAUjajo ne zaatonj.
* / ^ / « y • , >- y y V	f * Y • y-s j >> / . f . Y 1 / . / . / , / v y . / ' / • /* ' / ' / ' /* • Y 22 ' d
Zahvaljujem se vsem častitim gostom za doslej mi izkazano naklonjenost n,t obisku moje gostilne, katero sem o<l<l«il mojemu »>rntti Avguštinu, katerega cenjenim gostom najprijaznejše priporočam, kateri se bode skrbno potrudil dosedanjo postrežbo v vseh zadevah tudi nadalje ohraniti.
Oh enem naznanjam vsim častit'iu odjeinnikom, da bodem odslej se pe''»l samo z
vinsko trgovino na debelo,
isla se nahaj kot doslej v prostorih, vsem zahtevam umnega kletarstva ustrezajočih hramovih moje hlii<i iii v. Ifiii v Spod. ŠiHltl. kamor prosim vi-e poMne poSiljatve nasloviti Mož"o mi b dc vedno solid o in ceno poslrezati svojim častitim odjemniKom, in radi tega se nadalje priporočam za obilna naročila.
91 1 1	Z odličnim spošto anjem
Alojz Zajec s soprogo.
Naznanjam slavn mu občinstvu, da sem od svojega brat» Alojza prevzel eleznano dobro
| gostilno na Rimski cesti št. 4,
W ter častitim gostom zagotavljam, da se bodem potrudil z najtočnejSo postrežbo in sicer z vedno svežimi gorkimi in mrzlimi jedili, ter so priporočam za cenjena naro.-ila hrane v abonement v in uven liiSe p> p merni ceni.
Toči se kot dosedaj najboljši dole-Jaki cviček, istrska in goriška vina, ler hrvaški peiinkovec, kakor razne najboljše vrste starih vin v steklenicah, ter vedno sveže Reinighausovo marčno pivo.
Odslej je tudi na razpolago posebna soba za društvene šele, prijateljske sestanke, ter za prirejanje raznih v majhni skupini kakor tudi za svatbe.
Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Avguštin Zajec
gostilničar
K
>s
3PM
a S
m
Gg. ženini ß ß ß ß in neveste!
Priporočam svojo največjo in naj bogatejšo, obfie-znano veliko izbero vsakovrstne asltitoulne in Mrebrnluo v secesiji, posebno
STYRÍÁ"
lepe poročne prstane
prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Best-ck) in najboljše šivalne stroje to po najnižjih cenah in z jamstvom	28 7
Vabim na obiini obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
v
Fr. Čuden, urar in trgovec
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža
Ceniki brezplačno <n poštnine prosto.
S
v* 8i
5
'S s*-
«i A w
s
5)1
e* •
m m
»
Ffa znanilo in priporočilo.
Uljudno naznanjam si. p. n. občinstvu, da sem prevzel s 1. januarjem
t rgPT i, aa o m xxx m
tukaj na Dolenjski cesti št. 4, (pri Ribču)
koja je dostdaj obsta;ala ped tvrdko Joslpina Lavrenčič. To trgovino bodem vodil od sedaj naprej združeno s špecerijskim bltujom. Ker imam moko lastne mletve, prosim si. p. n. občinstvo, zlasti ono iz Dolenjske in Iške strani, da mi obrani dosedanje zaupanje, obijubujoč, da bodem vse svoje moči posvetil v to, da se bodem s solidno in ceno postrežbo tega zaupanja vrednega izkazal.
59 (3 - 3)
Makso Lavrenčič
trgovec na Dolenjski cesti št. 4, (pri „Ribču' )..
J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice
so že mnogo let obče znane in je le malo družin, kjer bi ne imeli tega lahko in milo delujočega domačega zdravila v h Si, katerega zdiavniki ljudstvu priporočajo zaradi pos'edic težkega prebavanja in telesnega zaprtja. Teh krogljic, ki so znane pod imenom Pserhoferjeve krogljice ali kričistilne krogljice, stane 1 škatl.jlea s 15 kroglji-caml 21 kr., 1 zavoj s G škiitljicami glil. l'0a. Ako se svota vnaprej pošlje, velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1-25, 2 zavoja gld. 2 30, 3 zavoji gld. 335, 10 zavojev gld. 9"20.
Pouk za rabo je priložen.
Edini izdelovalec in razpošiljevalec:
J. Pserhofer-jeva lekarna
ii 11 Duanju, I„ 8ingerstrn!s8e štev. IS.
jmr~ Zahtevajo naj se izrecno „J Pserhoferjeve odvajalne krogljice"
ter naj se pazi, da ima vsaka žkatljica na pokrovu rndeče tiskano ime J. 1'serliofer, kakoržno je tudi na navodilu za uporabo.
Balzam za ozeblino J;^
1 lonček 40 kr., franko poslan 65 kr.
Trpotcev sok, sJtekS1ot.v' Balzam za gušo¿ekSiofe
franko posl- 65 kr.
Stollovi kola - preparati
izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr.
Grenka želodčna tinktura
J. Pserhoferja (preje življenjska esenca).
86 10-1
Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in krepča želodec, ter pospešuje prebavljanje. Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2-—
Balzam za ranc^S^'-
Ta£iiioeliiniii-pomadaJhp0sfer:
jeva, najboljše sredstvo zarastlas, lon£ek2gl.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Steudela, lonček 50 kr., franko poslan 75 kr.
Universalna ¿¡stilna sol
A. W. Bulrichn, domače sredstvo proti slabemu prebavljanju. Zavoj gld. I* —
Razun tukaj omenjenih izdelkov ima že vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbi. — PoSilJatve po pošti izvrši se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju — Ce se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), Je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem.
t / i	«I «k/
v X r ¡Tí*	r 3II> I
Podpisana ima v zabiti na.jraznou-idnejši- trpežno, kia»nö
1	7 .......
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje prte
t d
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji — Prevzema tudi vezenje, pi-euovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po nujulžjl ceni liiindera In vso drugo obleko.
Prečastita gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.
Najodličnejšim spoatovanjam se priporoča 5'J2 52-3(5
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja tn posode
v Ljubljani, Wolfove ulice 4.
ce
'if "Ö o u ft M
a ti
Patentirane
ročne in nahrbtne stroje za žveplenje
proste in dvojnate
_ »f:l
a 0 d
S*
o
S h-* t*
(X p
o
1 p
B K o
najnovejšega sestava
brizgalnice za žvepleno-ogljik (injektori)
zoper filoksero	£0 20—1
aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo
pošilja po najnižjih tovarniških cenah
K * HELLE11, Ouiiaj. II Praterstrasse 49.
Zaloga Kari Giani-jevih vezil in tkanin
FELLINGER in HASSINGER
c. in kr. dvorni založniki. 114 26-20
Cerkvena oblačila, društvene zastave itd.
I., Seilergasse 10, „Gottweigerhof".
a®
Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno.
*3

a
•H
S v o j i k sv o j i m !
na Grlincali
29 3-3
pi iporoča svojo bogato in izvrstno urejeno zalogo zanesljivo pristnih
^ dolenjskih, štajerskih, istrskih, vipavskih in goriških
1u^-

kakor tudi	flno vino v steklenicah.
MaŠnO vino je društvo samo prešalo.
S v o j I k s v o j i m !
H*
¡T
r—» g
^Dunajska i i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
^enialnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in «84 14 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Ilcrrenpisse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budeievicah, Pardubicafr Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi.
D ij§. s. t a J s k a l> o r ä a.
Uni 31. januvarija.
3kupm državni dolg v notah . Skupni državni dolg v «rabro . . Avstrijska zlata renta 4°/0
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4"/„.....
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. .
London vista . . .......
Nemški drž. bankovci za 100 ni. nem.drž velj
98-35 9825 117 60 98-35 117-40 92 95 1706 -666 50 240 67'/a 117 55
20 mark.....
20 frankov (napoleondor) . Italijanski bankovci C. kr. cekini . .
Xtni> 31, januvarija.
3-2°/„ državne srečke i. 186-V. 250 gld.. 6°/0 državne oračke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. Dunavske vravnavne srečke 6u/n . . .
23-53 19-15 90-45 11-32
181 — 167-25 198 -95 60 140' — 258-—
Dunajsko vravnavno posojilo 1. 1878 .
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke I°/0	. 34--
Prijoritetne obveznice državue železnice	429-50
>	> južne železnice 3%	341 50 , » južne železnice 5°/„	121-50
>	» dolenjskih železnic 4°;„	. 99 50
Kreditne srečke, 100 gld............387 25
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	. 370 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gkl	. 47-75
Ogerskega » „ > 5 »	. 23 —
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . .	14 10
Rudolfove srečke, 10 gld..........60- —
S.lmjve srečke, 40 gld. .	180 —
3t. Gen6is srečke, 10 gld........... ---
VValdsteinove srečke, 20 gld. . . .	390 —
Ljubljauske sreči- e|.........58 —
Akcije anglo-avstnjske banse. 20-) gld.- . . 268-60 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. it, t. , 6205 --Akcije tržaSkega Lloyda 50J gld	. . 820 -
Akcije južne železnice, 200 gld sr. . .	108.50
Splošna avstrijska Jtavbiaska družba . . 145.—
Moutanska dražba avstr. plan...... 430 —
Trboveljska premogarska družba. 70 gld. 445 — Papirnih rubljev 100 .........253 75
tftf Nakup ln prodaja -3JB,
rsakovrstnih državnih papirjev, are6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M JE m C tJ
I., Hllollzeile 10 in 13, Dunaj,

Pojasnila v vseh gospodarskih m fln mčiiih ttvaroii, potem o kursnih vrednostih vseh inekulaoljskili fr«dnost<tlit »apirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viso, oga obrestovanja pri popolni varnosti n iv 1 o ž e ii 1 ti (r ! u v u i c,