^■»nsnunnrintMnHDr 5 Posamezno Storilk«? Ka« j ! Tadne Din —'»O, ob ne« £ “ del j ah Din 1 fff ,TABOU* izhaja ▼»ali IV—, na izkaza ice Inseiati po dogo?) Naroča «e pri upravi -1 a * MAIUAJ0&, Jurčičeva ulica »ter« 4. Poštnina plačana v gofovln?. j Jh.jl ‘3L w r ■. S Posamezno Številke: Na. S Tadne Din — *50, ob ne- S deljah Din 1*—. ■ UBEDHIaT | O O nahaja ▼ Mari- ■ bora, Jurčičeva ul. št. 1. uad- ■ stropje. Telolon interurb. Št. 276. J* UPRAVA ao Kalu.j a v Jurčičevi m ulici it. 4, pritličje, desno. Tele« JJ ioa at, 24. SHS po^lnočokomi ra- ena 5toy. 11.787* 2 naročila broz denarja se ne ■ jzira* * iiokopisi ht ne mčajo. ■ nigillllllK Leto: II!. Maribor, torek 23. maja 1922. Številka: 117. ■iaiHasaMmm^3aBEa^Ba«mp»»n««wwdra«B5^ Konec genovske kon-j|(0nec pasjvne rezistence v delavnicah lužne železnice. i Od Pariza do Washingtona, od Was-®*ast-ona clo Genovo — kako dolga in ^es“ra vrsta dogodkov v mednarodni Politiki! V Pariz ia v WashingtoH so upirale oči vsega sveta, v Genovi pa šlo v prvi vrsti za Evropo, t. j. za del sveta,, ki jo bil glavno torišče ^etovno in ki jo danes obreme- "jen z Tisemi njenimi posledicami. Genovska konferenca jo že zaklju-!la- Državniki, diplomati, politiki, Jakovo jaki in novinarji zapuščajo Genovo. Ekspresni vlaki vozijo na vse Stranj, z njimi odhajajo obrazi, ki so 'obujali toliko pozornosti v lopi mer-^tilineki Genovi. Odvažajo kovčke ^tegacij z novimi diplomatskimi spi-V Genovi snemajo zastave in od-^anjujejo dekoracije; ostal bo samo BPamin kakor o velikih', bučnih, sijajih slavnostih, ki go vzbudile navdu-, nie, za njim pa mučno praznoto v ^šah' . Tako kakor v Genovi, je tudi po vsej Evropi. Genovska konferenca je bila Oznanjena z velikanskim grmenjem, *6i listi — celo oni, ki sicer ne segajo **dl čez plotove takozvane domače poetike — go prinašali o nji dolge kobno. rvikrftt po velikih’ vojnih dogodkih ^ ®9 sestali vsi evropski narodi, prvi-■b&t ee je potno« zmagovalca ponižal « užaljenosti premaganca; prvikrat je j^eče mariasietično zagrnjena Sfinga •^uske Revolucije šla — oprezno inzvi-— če® »buržujsKo« Evropo* J Gospodarska 'konferenca evropskih ^arodov ee je iapreanenila v konfrontacijo evropskih' politikov in Genova .je Potrdila, da je evropski gospodarski ^oblem eminentno političen problem. Oba Činitelja: gospodarstvo in politika 60 Prelivata tako tesno drug v. drugega, da je ločitev nemogoča. V Genovi zbrani državniki so videli kred gaibo kolosalne nalogo, ki so zalite-[^ale Heraiklejevo moč. Dotaknili so se jf^ea, a samo dotaknili Prenevarno * bilo poseči! v Kotel političnih na-^“otij, ki vro in kipe žirom Evrope. Okorna in neodločna je bila njihova ko so skušali razvozljati vozelj ^ospodarskili! vprašanj. AlekeanderVe-je vozelj .v Gordijiu presekal z me-Gordijski vozelj je bil siimibol ta-ttoiti političnih1 problemov. Kdo bi Belo So jo v vseli oddelkih’ zopet pričelo. Maribor, 22. maja. Predvčeraj- ki ulici velika množica delavcev, Ki so šil jem eo ee pričela pri prometnem ra v- čakati na poročila o pogajanjih ter jih nateljstvu Južne železnico v Ljubljani končno tudi prejeli. Rezultati pogčt-pogajanja z zastopniki delavcev mari- jan j obstojajo v tem, da se z ozirom na barske delavnico v svrho poravnave to, da so tudi državnim železnicam do-krizo. Pri teh pogajanjih je veled obo- voljeni novi krediti za delavstvo. Kakor jestranske dobrohotnosti prišlo do to- obenem tudi južni, izplača nameščen-meljnih načel, na katerih so se mogla cem na račun doklad, ki jim pripadajo, nadaljevati pogajanja v Mariboru. V 200 do 250 Din., dočim se ostanek izpla-ta namen je prispel včeraj semkaj cen- ča čimpreje naknadno. Kočljivo vpra J 1 • *_____________ 1____1_______________ rt «~I -r-i 4 A + TTrf“* V1 1/"1 y\1 a/»i 1 rv 'm r\r/r\ rro nno o tralni inšpektor obratnega ravnatelj stva dr. Fatur, ki je takoj pričel z nadaljevanjem poga janj, katerih so se vdeležili pozneje še posla-nci Deržič, Golouh, Zebot, Kopač in Tokan. Smatralo se je, da bo mogoče že do 10. ure dopoldan doseči sporazum ter ga potem , javiti delavstvu v odobritev, vendar pa so se pogajanja tako zavlekla, da ves čas zadržalo tako mirno in. dostoj-so bila zaključena komaj ob 17. uri. —• no, da ni imela policija nikoli niti naj-Med tem časom ee je zbrala v Tvorniš- manjšega povoda intervenirati. Spopad naših in madžarskih obmejnih čet Streljal! so s strojnicami. — Žrtve. — Diplomatsčna posSedice. raspleftal, ko je bil meč gospodar! ^našnja doba nima 'Aleksandrov Ve *ili in meg je danes slabo in smešno ; rožje v primeri s silnim orožjem idej J* okonomekih intoresov, iki ee bijejo seboj v evropski družbi. C Genova ni odstranila mučne, nasi-,^0 atmosfere, iki leži nad evropskimi 'ATodi, ni razbremenila in raasvetlila in src — nikdo ne diha lažje, ni-^ nima več upanja y lepšo bodoč- Kajraalionejši' se bil motivi. Ki so predstavjtelja evropskih držav ft Genovo in najrazličnejši bo vtisi, ki odnašajo z Genove. lV pisanem vr-L laihko razpoznamo dve osnovni TT!, ki ločita dva ta1>ora: one, Ki so | Beograd, 22. ma.ia. (Izvirno.) Po vesteh, ki so došle iz Sobotice, eo so v bližini vasi Zdale spopadle naše in madžarske čete. Najprej je nastal prepir, na to pa so začeli rabiti orožje. Na naši in na madžarski strani so streljali s Kralj Aleksander v Bukarešti ali v Atenah? Beograd, 22. maja. (Izvirno.) Ni še znano, zankaj je kralj Aleksander predvčerajšnjim zvečer nenadoma zapustil Beograd in’ odpotoval v Bukarešto. Večina beograjskih listov sploh1 ni zabeležila,da je kralj odpotoval. Med ljudstvom so širijo razni nasprotujoči premagani'. Zastonj je skrivati 'te barJ ve. Položaj obeh taborov jo enako tra< gičen: nikdo ni zadovoljen s tem, Kat je in nikdo no ve, kje da je pravi mir< Skušali so so sporazumeti vsaj v o^‘ snovnih točkah, a tudi tu so se podrl? mostovi, predno so bili dozidani. , Pc.Jii tieno so hoteli pritegniti vso Evropo S sodelovanju na podlagi vzajemnega izmenjavanja med industrijsko-trgov< skim delom in med ono Evropo, ki pro< ducira žito in surovine. Pacifistično solnfee je nadomestili slabotno brleča svetilka štirimesečnega premirja. Gospodarski sklepi so zgolj tanke sonce 'košatih dejanskih potreb Samo Nemčija in Bnsija sta prestopil! Helikori in sklenili gospodarsko zvezo< ki bo imela ned ogledne posledica in vrgla moč nemškega duha in nemška organizacije daleč preko ruskih stefl do Vladivostoka in do bližine Tlim a* laje. S pomočjo iztoka bo Nemec pra magal zapad. Toda to jo zadeva priliod, njih desetletij. Po velikih upih' — mučna praznota* V daljavi blešči nizozemski Iiaag, mtv. sto bodoče konference. Tam stoji pala« ca Miru, ki jo jf> postavila ona Evropa, katera se je 1. 1914. brez pomisleka, a živalsko slepoto vrgla v morje krvi iit solza. Od konference do konference, od postaje do postaje — a pri vsaki jekriž I' težji in upanje manjše. Quo vadiš, Eu> kralj odpotoval na kratek dopust, do-čim vedo drugi poročati, da ni odpotoval v Bukarešto, marveč v Ateno zaradi bolezni romunske princeze Elizabete, šanje je tvorilo plačilo mezd za čas pasivne rezistence in izprtja, vendar so je tudi v tem dosegel sporazum, da se prepusti uravnavo civilnosodni odločitvi. Na podlagi tega sporazuma so sklenili delavci, da se danes v ponde-'ijek zopet vrnejo na delo. Pripomniti je treba, da. se j» stavkajoče delavstvo strojnicami. K sreči ni bilo posebno velikih žrtev. Nek madžarski vojak je bil ubit. Ta spopad bo nedvomno povzročil diplomatičen konflikt med našo državo in Madžarsko. \z ministrskega sveta. Beograd, 22, maja; (Izvirno.)’ bi pretrgali pogajanja z Blerovo sKu-Včeraj sta se vrnila v Beograd mini- pino. Predvesm. jo treba ugotoviti, ka-stra Kumanudi in Stanič, ki sta ss mu- tera iznjed ponudb jo ugodnejša in to dila v Sarajevu. Popoldne se je sestal potem sprejmemo. Na to je sledil refe-ministrski svet. Zastopnik ministrske- rat o pogajanjih z Italijo. Nekateri liga predsednika; Trifkovid se vsled bo- sti poročajo, da je vlada v principu lezni ni mogel udeležiti te seje. Oba sprejela Lloyd Gcorgcov predlog, za-ministra sta poročala o posvetovanju hteva pa, da bi bil v določbah, ki se ti-z ministrskim predsednikom. G. Pašič čejo Reko in Baroša, stiliziran neKoJi-misli glede posojila, da bi se lahko po- Ko bolj po naših zahtevah, gaj ali tudi z drugimi skugmami, ne da •. |. / i* (t ^ i Borza, Zagreb, 23. maja. (Izvfrno. Pred-borza, poročilo Zadružne banke v Zagrebu). Dunaj 2.82, Berlin 93.—, Milan 14.20, Pariz 25, Newyork 271.—, Praga —, Budimpešta 35*75. Curib, 22. maja. (Izvirno. Pred* izbruhit nemirov in proKlamacije republike na Bolgarskem. Bolgarsko poslaništvo na Dunaju te vesti dementira Kot popolnoma izmišljeno. Autouomija za Vzhodno Galicijo. DKU Varšava, 21. maja. »Na-borza). Pariz 44.55, Zagreb 1'86, Lon- przed« doznava, da namerava sociali- don 23.53, Berlin 1.70, Dunaj 0.05, stični klub predlagati za Vzhodno Ga- avstr. žig. krone 0.057«» Praga 9‘97, ličijo teritorijalno autonoanijo. Milan 26 95, Bukarešta 3-95, New-York _____ 5248/4, Budimpešta 0'63, VarSava 0*13, ■ v v*- .■■■• __ Šlcski vojvoda.' : . DKU Varšava, 21'. maja. »Naaz Imryr« poroča, da jo poljska vlada ponudila Korfantiju! mesto šlezijekega Vladna Kriza na Grškem.""#^ DKU Atene, 21'. maja. Kabinet _____________________ na Kriza je rešena. Vzpostavil se je ko- ,-vojvodah alicijski kabinet. DKU Atene, 21. m^ja. Proptho-papadoikis, bivši finančni minister, jo prevzel v, novem kabinetu predsed-SCdniŠtVO. i ■ ;.v! : . Domenti o izgredih v Bolgarijf. DKU Dunaj, 21. maja. Drža^ml 'SlS.S^ SH ščih zrncgali in. pije, 'ti «9 jfeSt iz, Bedgrada, Ja, Zagreba a • - ytSporazum med Irci; D^bHn, 21’. maia. Predsed-naik »Dail Ereana« doznava, da sta sc Col ms m De Valera sporazumela v tolika da 'vzpostavita Koalicijsko vlado razmorju strankine rnoci. Kandidate za volitve, ki se vršo v mesecu junim. Politične ¥esti. * Amerika odklanja sovjetizenl, Reuterjev urad poroča iz Washingto^ na: Zedinjene države so sicer priprav« ljeno sodelovati pri vsakem, načrtu* čegar namen je izključno lo preiskava gospodarskega položaja v Rusiji ’pa strokovnjakih, prepričane pa so, da bcf uspeh preiskave pokazal, da jo glavna zapreka gospodarsko obnove Rusije —t sovjetizem. Glavno, radi česar je Ame^ rika odklonila sodelovanje pri genov* ski konferenci v Haaigu, je to, da je pričela genovska konferenca z razpra-vami političnega značaja, katerih predpogoj jo bil priznanje sovjetske1 vlade. ■ i . .i ■ ^ Dnevna kronika. ■— Pašlčevo zdravstveno stanje. Poročilo se glasi: Zdravstveno stanje m is nistrskega predsednika Pasica je po-voljno. Bržkone so vme že 26. t. m. * Beograd. ' — Klerikalen napad na državnn mejo pri Št. liju. Naše poročilo o klerikalnem napadu na državno mejo pri at. Uju pod vodstvom poslanca Žabota je vzbudilo v klerikalnih listih hud vihar^ ki se je hotel znesti nad nami, češ,! da je bilo naše poročilo od Kraja do konca zlagano. ^»Slovenec« je napisal 6 tem celo dolg članek, »Straža« pa nas je napadala kar neprestano. Tozdevnaj smo dobili od neko urdno strani tudi' krajši.popravek, katerega pa nismo priobčili, ker smo na ponovno vpraša* nje pri našem informatorju dobili po* novno^ zatrdilo, da je poročilo, katero! smo oojavili popolnoma pravilno tex*.j da prevzame za njo;ga resničnost popol ao odgovornost. Enako poročilo smo uobili od poveljnika samega, ki je prisostvoval incidentu in ki jo napravil tudi tozadevno poročilo na komando iitl pristojno oblast ter je preiskava že v) 'eku. Dogodek sam so jo izvršil še pred ;prihodom mariboiskih funkcijonarleal ,v St. Ilj in ne radi tega razumljivo, da ti o njem ne vejo ničesar in lahko pošiljajo popravke. To pa na stvari ne spremeni ničesar. Ako pa hoče kdo dokazati nasprotno in se mu to posreči, plača naš informator iz lastnega žepa 1000 K za Jugoolovensko Matico ter 1000 K za Sokola. Na delo torej! Zaslužite J. M. in Sokolu lep dar! — Brezbrižnost? (Dopis z deželee). Če pomislim kot osami jem kulturni delavec na deželi s kakšno vnemo in s kakšno požrtvovalnostjo so prispevali mariborski pri dobi tv eni krogi za am-hulatorij PTL, so mi širi srce. Desnično, Mariborčani kažejo mnogo smisla za humanitarne naprave. — Ivo se je .lansko leto ob priliki 3. obletnice smrti »velikega romarja« Ivana Cankarja pričela hvalevredna in razveseljiva akcija za postavo njegovega spomenika v Mariboru, je ostalo menda vse le samo pri dobri volji... Ali res ni možno pričeti velikopotezne akcije, da dobi v Mariboru spomenik mož, ki jo po svojih delih pričel živeti v svoji domovini tisto večno življenje, ki je njej in njemu v nevenljivo čast in slavo. — A. S. — Čudne cerkvene, razmere. Od Sv. Duha na Ostrem vrhu nam pišejo: Velik del ozemlja mariborskega okr. glavarstva spada še pod graško škofijo. Cela župnija Sv. Duh na O. V. je v graškem pašaliku. Naše oblasti bi 66 morale čimpreje pobrigati, da se to vprašanje hitro reši. Kako so te razmere kočljive kaže sledeči slučaj. Bred nekaj dnevi je v Gradišču umrla veleposestnica Gril. Pokopati so jo hoteli prLSv. Duhu ali na Kapli, a župnija v Lučanak si ni pustila segati v svoj delokrog. Zahtevala je, da se umrla Ju goslovenka pokoplje v Lučan n h — v Avstriji. Tako se je tudi. zgodilo! — Prošnja za prireditev loterije (tombole) sestavljajo .stranke večinoma pomanjkljivo in jih vlagajo prepozno. Vse to zavlačuje rešitev, oziroma onemogoča gladko uradno poslovanje. V interesu strank je, da vlagajo take prošnje na kmetijsko ministrstvo potom pristojnega okr. glavarstva (magistrata). Prošnje morajo biti pravilno kolkovane in vložene 2 meseca pred (prireditvijo. V prošnji je natančno navesti kraj, dan in namen prireditve, število srečk (tablic) ter cena za posamezno srečko. Če želi stranka oprostitve plačila taks, je to v prošnji povdar-jati. Za vsak slučaj je navesti tudi dan, na katerega se namerava prireditev eventualno preložiti. — Sprejemanje novincev v finančno kontrolo. Ker bo obmejno službo, ki jo sedaj vrši granična trupa, zopet, prevzela finančna kontrola, se bo sprejelo v službo večje število pripravnikov finančne kontrole. Prošnje je vlagati do 15. junija 1922. pri delegaciji ministra financ v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki bo te dni objavljen v »Uradnem listu«. Pomorstvo. Naša glavna pomo rska luka. Pod tem naslovom, piše pomorski kapetan Milan Koso-vic v deveti številki »Jugo-slovenskcga Pomorca«: Borba za Beko, ki bi, če- bi bilo v evropski diplomaciji več objektivnosti in pravičnosti, neoporečno morala pripasti naši državi, je pri nas sprožila vprašanje zgradbe našega lastnega pristanišča, ki naj nndomestuje Beko. Zgradba našega pristanišča pa je v ozki zvezi z vprašanjem jadransko železnice. Tu in tam se jo razpravljalo o tern vprašanju tudi v našem časopisju in tudi v javnosti so se pojavila razna mnenja, kje naj se koncentrira vse naše pomorsko življenje. Zelo malo pa se za to velevažno vprašanje zanimajo naši strokovnjaki.'Največ so do-sedaj o tem razpravljali oni, ki so za to najmanj poklicani, lajiki, pa tudi če se naziva jo »kompetentni faktorji«. Med strokovnjake, ki bi morali o tern razpravljati, pa spadajo v prvi vrsti pomorci, ki so predvsem poklicani, katera luka je za nas najpripravnejša in najprimernejša. Na drugi strani pa se morajo mnenja pomorskih strokovnjakov v prvi vrsti upoštevati. Zaito pa jo potrebno, da tudi oni faktorji, ki odločujejo o zgradbi jadranske železnice, »red definitivnim J — Beltinci. Gospod Ljudevit Pinte rič, trgovec in hišni posestnik v Beltincih je prodal hišo s trgovino vred prej podružnica gom j er adgonske G. zadruge, zasluženemu Slovencu Pavlu Klepač in sinu iz Beltince. G. Pinterič si jo pridržal novo zgrajeni paromlin. Domača obrt v Beltincih napredujč. — Pomoč Zagreba za stradajočo prebivalstvo Dalmacije. Mestni avtonomni odbor je na svoji včerajšnji seji sklenil, da priskoči na pomoč stradajoči Dalmaciji. V to svrho so takoj odpošlje vagon moke. Na vse posestnike mlinov na Hrvatskem in v Slavoniji je izšel poziv, da v isti namen darujejo moko ali zrnje. — Dobava železniškega matevijala poiz Nemčije. Prometno ministrstvo je potom naše delegacije pri reparaeijski komisiji sklenilo z neko nemško tvrdko pogodbo, da nam postavi in opremi enajst železniških kurilnic, ki bodo združene z delavnicami za manjša, popravila. Bazen tega dobimo od Nemčije večjo množino parnih cevi in llti-soč ton železniških tračnic. Ponudbe nemških tvrdk so zelo ugodne. — Jugoslov. akad. društvo Triglav v Zagrebu priredi dne 27. maja t. 1. v klubovi dvorani hotela Eoyal zabavni večer, na katerega najvljudnejše vabi vse svoje starejšine. — Otvoritev telefonske centrale v Kočevju. Pri pošti Kočevje je bila otvorjena dne 8. maja t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omenjeno dnevno službo. — V hotelu okraden. V noči na 19. t, m. sin Istri jun ca Mih a. Stokovič iz Rus in Ivan Količ i? Selnice <>b Dravi, ki sta kupovala v Slovenski Bistrici neko posestvo, prenočeval', r-dmno v oni ?obi v in,mošnje m hotelu »Beograd«. Stokovič je bil popolnoma pijan, Ko-lič na samo malo vinjen. Zjutraj je Stokovič opazil, da mu manjkava ole listnici z vsebino 3(5,000 K. Vprašal je svojega tovariša, če je mogoče on pomoloma vtaknil listnici k sebi, kar je na ta zanikal ter na to izginil iz hotela. Prazni listnici sta se našli potem pod nočno omarico. Tatvine denarja se je takoj osumilo Količa. Orožništvo v Selnici ob Dravi ga je 20. maja aretirala in odd-ria okrožni sodniji. Aretirani pa taji tatvino in pravi, da jo pri njemu najden denar, 18.000 K njegova last. — Mezdna gibanja v Nemčiji. »Vor-wart-s« poroča, da so pogajanja med kovinskimi delavci in delodajalci ostala ponovno brezuspešna. — Cita odpotovala iz Fur.chaln. Bazkraljica Cita je danes odpotovala s svojo družino na Špansko. Me pozabšte naročnine! zaključkom vprašajo za mnenje tudi naše pomorske kroge. Baroška luka, ki je po rapallski pogodbi pripadla naši državi, je sicer prema j ima. da bi zadostovala našim potrebam, kameli v bodočnosti, ko nam bo treba velike in modeme luks. — Kljub temu pa ja danes ne smemo puščati iz vidika ali jo colo prepustiti Beki in Italiji. Če tudi je ta luka mala, vendar vsaj za prvo silo lahko zadostuje našim današnjim potrebam in lahko ostane naše izhodišče v severni Adriji. Koncentrirati danes ves nas prekomorski promet v tej ali mogoče povečani baroški luki, pa bi znočilo, da čuvamo ekonomsko stališče Beko, one Beke, katero ugonbbljajo Italijani v korist Trsta. Pa tudi Beka sama s svojimi italijanskimi elementi jo sovražnica našega gospodarskega razvoja in konsolidacije. Napraviti v Sušaku centrom našega prekomorskega prometa, bi bil naravnost atentat na naš pom o raki porazen geografionega položaja ne srue-dočnosti. Kolikor se jo dosedaj priporočevalo to ali ono mesto za našo glavno pristanišče, se je to godilo bolj iz egoističnih, nego pa iz interesov procvita in sigurnosti našega pomorskega centra. Pri zgradbi našo luke ob Adriji pa. razen, geokrafičnega položaja ne smemo n ik dar izgu Lit i iz vidtka tujdi jftr*. Agičnih in politjčfch mehneatov. Politično vrarašanie- v tem slnčaiu I Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Razpis lepaka. Odbor Pokrajinske obrtne razstave, ki see vrši od 8. do 17. septembra v Mariboru, razpisuje natečaj za oficijelen lepak. Za tri najboljše osnutke so razpisane nagrade in sicer po 2000, 1000 in 500 K. Lepak se seveda nagradi razen tega še z običajnim honorarjem. Lepak mora imeti poleg slike, katero motiv si umetnik lahko poljubno izbere, še sledeči tekst: »Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru, 8.—17. septembra 1922.« Osnutki naj se pošljejo najkasneje do 1. junija t. 1. odbora pokr. obrt. razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. Osnutki naj bodo šifrirani ter v zapečateni kuverti pod isto šifro, ime in naslov pa naj so označi na posebnem listu, ki naj so priloži osnutku. Paviljoni na obrtni razstavi. Stranke, ki nameravajo na Pokrajinski obrtni razstavi postaviti lastno paviljone, morajo odbora predložiti tozadevne načrte najkasneje do 1. junija 1.1. v od obren je, nakar se še bo lahko pričelo s stavbo. Prodaja okrepčil. Stranke, ki nameravajo ob priliki razstave prodajati v razstavnih prostorih okrepčila, naj pravočasno vlože tozadevne prošn je pri odboru v svrho dovoljenja in sklepa tozadevne pogodbe. Mariborske vesti. Maribor 22. maja 1922. 1 m Poslopje za sedeš mariborske oblasti. Prejeli smo: Poslopje za sedež u-radov mariborske oblasti se je iskalo ali se še išče, ako pa se še ni določilo ničesar definitivnega, stavim v pretres moje popolnoma subjektivno mnenje, naj bi se oblastnijske urade nastanilo v sedanjem poslopju okrajnega glavarstva, okrajno glavarstvo samo pa premestilo v nekdanje stare prostore v Girstmayerjevi hiši pred glavnim ko-lcdvorom. V tej hiši se nahajajočim strankam bi se polagoma nakazalo druga stanovanja, prostore same pa bi se tudi kmalu in z mul imi stroški preuredilo v pisarne. Kolikor mi je znano bi bila Girstmnverjeva hiša tudi na prodaj. Ako bi bila sama premajhna pa bi se dala brez težkoč povečati, kakor se da povečati tudi sedanje poslopje okrajnega glavarstva. Poslopje mestne hranilnice na katero sc baje tudi misli pa se mi ne zdi primerno za ta namen, ker ima sobe prirojene za učilnico, zn urade torej prevelike Dr. K—1. m Akcija za nabavo automohilskc turbinske brizgalnike za našo mariborsko požarno hrambo stopa v toliko v nov stadij, da se podpisovanje velikih darov bliža koncu. Pričetkom prihodnjega tedna prične splošna napiralna akcija. V ta namen bo požarna brambn ni nič manj važno od geogr afiČnega. Zgraditi Inko trdo na meji, obkoljen’ od tuje države, o kateri lahko trdimo da nam je sovražna, bi bilo naravno^ nespametno, tudi če bi ne imeli nobenega dragega pripravnega mesta. Vedno moramo računati z možnostjo, dn pride danes ali jutri do spopada. Vsakdo si pač lahko v tem slučaju predstavlja položaj glavno naše luke, tudi če bi imeli še tako mogočno vojno mornarico. Zgraditi luko na mestu, kjer jo lahko doseže kroglja iz sovražnikovega topa, bi no odgovarjalo strategičnim momentom. V bližini trgovske luko so navadno tudi ladjedelnice, tovarne skladišča itd., a vse to bi bilo potemtakem ogroženo in obsojeno na brezdelje. Kar se tiče nautičnega stališča, lahko po volji izbiramo. Naša obala je dolga in razvita, tako, da imamo do volj primernih mest za zgradbo luke ki l,abXo.,x, tgm ppgjodu prekaša vse današnjo v .Sredocemskem morju. Pred kratkim se je povodom projekta jadranske železnice predlagalo za zgradbo naše luke Klek, južno od Metkoviča. Nikdo izmed naših pomorskih krogov ne more odobriti tega projekta, pa če ga kompetentni šc tako priporočajo. Nedvomno je za to Boka kotorska in Sam Split .mnog" imjttA 1i .m luki tudi vse druge pprTOje, da bi eno ali dfuge iumrli izurrarlati. izdala posebne bloke po 100, 50 in 10 Din., ki bodo omogočili vsakemu trgovcu, obrtniku, kakor tudi uradniku in celo delavcu, da prispeva po svojih močeh za to humano napravo. Kake važno je, da je požarna hramba opremljena z modernimi gasilnimi pripravami, ve vsakdo ki čita časopise in njihova dnevna poročila o požarjih in & njimi združenih nesrečah. Radi tega apeliramo na našo javnost, da čimnaj-lx)lj podpre to akcijo, da se lx> moglo v najkrajšem času nabaviti prepotrebno brizgaJnico. Zlorabljanje blokov bo onemogočeno tako, da bo vsak opremljen s štampiljko in podpisom povelj' nika. m Za potovanje v Beograd eb priliki kraljeve poroke jo potrebna poseka legitimacija ki jo izdajo u mesto Maribor vodja policijskega ko-misarijata, g. nadsvetnik Keršovan, za okolico pa okrajno glavarstvo. Op0" zarjamo občinstvo, da brez teh Iegid' macij, ki so izdajo posebno v ta namen, dostop v Beograd ni dovoljen. _m Dar našega gledališča kralju 0 priliki poroke. Da ne bo nesporazum-ljenja glede notice pod tem naslovom v nedeljskem »Taboru« izjavljamo, da razstavljene slike članov našega dališča v skupnem okvirju pri g. Vah' tarju niso namenjene kot dar našega gledališča kralju, ampak so bile enak® posamezne slike odposlane že 13. april3 1922. centralni upravi »Udruženja i' gralcev Jugoslavije«. In te posamezna slike so bile namenjene za skupni a*' bum vseh članov »Udruženja« k0' dar svojemu vzvišenemu pokrovitelj0-Da se nekateri udruženi člani vkljub temu, da se jih je pismeno in ustme®0 pozivalo niso slikali, je to vsakega 0 njih osebna stvar. Od centralne upravfl v Beogradu je bil stavljen našemu -" enako dragim pododborom določen tef min, do kedaj morajo biti slekie gotov® in odposlane in tega smo se točno dT‘ žali. Za mariborski pododbor »UdrU' ženja igralcev« Pavel Basberger, & predsednik. P. S. Razstavljene slike 50 last fotografa g. Vlašida in so meiro na prodaj. Želeti bi bilo, da se naju® kmalu kupec zanje. m Osrednje društvo poštnih in bf' zojavnih uslužbencev, podružnica ^ Maribora, priredi v korist svojih ho-' nih članov, kakor tudi vdov in sit.' poletno veselico in sicer dne 2. julil9 t. 1. Prosimo vsa druga društva, da ^ ozirajo na našo zgolj humanitarno PpJ reditev in na ta dan opuste morebiti nameravane svoje prireditve. m Opozarjamo na predavanje -Tl1' goslovenske Matice, ki se vrši daue, 22. t. m. ob 20. (8.) uri v predavalo101 ljudske univerze v kazini. Predava i'N siki publicist Nikola Konstantinov^ Klimenko o »Vseslovanskem vpia^ nju«. O isti temi je predaval g. K'1' menko v vseh večjih mestih Jugosl8' vije. Pri zgradbi sami pa ne smemo 1‘a’’ Čunati samo s sedanjostjo, temveč U10 ramo kot mlada država , z zaupani®1? gledati tudi v daljno bodočnost. Ze u®s geografični položaj sam je tak, da 00 nam ni treba šele borita za to, kje ” naša. luka. Na vsak način bo toraj treba, pr00' no se odločimo za to ali ono mest® sklicani anketo, na kateri morajo W zastopani tudi pomorci, ki naj prouc° dobro vso koristne in škodljive strnnl tor izberejo najprimernejše mesto. N1' kdar pa ne moremo dopustiti take n0' umnosti, da bi se naša luka zgradil8 — na meji! Naša prva bojna ladja »Galeb«. D00 5. t. m. je prispela v Split naša Pr)ra bojna ladja »Galeb«, (600 ton), zgral^ na 1. 1916. v Bremenhavnu v Nemčl.T1-To je prva naša popolnoma opremlj0, na bojna ladja. V Splitu jo je pričal«^ valo nebroj občinstva z zastopniki o®' lasti in raznjh korporacij, ki so ji P°‘ klonile v dar krasna darila. Ladji i®** ooveduje kor vet ni kapitan Boža' Kak 'rani6, eden najboljših oficirjev tuj® vojne mornarice. Dne 11. maja je kal »Galeb« Kraljeviča in 13. m0-’8 Jak ar. Povsod je narod navdušen V°‘ vdravljal jugoslovansko ladjo in stavo, ki bo od sedaj naprej vihrn* ;io vseh morjih in pristaniščih. ' r; »Sludfco* kot gorivo na ladjkh. nes plovejo ladjo navadno s poru010-1 vetra, nare. bencina, a Američani * )T1BDR« _______________ . J5tm& Maribor, 21. mafa _m »Glasbena Matica« jo ob včerajšnjem lepem vremenu priredila izlet k bv, Urbanu. Izlet je dobro uspel in ostane izletnikom v najleipšem spominu. Ob tej prlild je gospa Švarčeva nabijala za sklad »Glasbene Matice« 66 Din., za Sokola pa 10 Din. 50 para. — Vsem^ darovalcem iskrena hvala. Izletniki, spominjajte se na nedeljskih izletih naših kulturnih društev! m Mariborsko kopališče bo v sredo 24. 't. m. odprto, v četrtek pa radi praznika zaprto, Parna kopelj ves dan zn moške. Kadna kopelj vsetu stranicam dostopna. m Uprava vojno-tehrtiških zavodov sprejme takoj v službo 10 kovaških mojstrov, ki so vajeni v strojnem kovanju, 15 mojstrov ali pomočnikov ključavničarjev, 10 puškarjev, 15 kolarjev, 15 mizarjev, 5 sedlarjev. Natančneje jo razvidno iz razglasa na občinski deski. / m Na 6. izrednem občnem zboru društva jugos!. akademikov v Mariboru dne 17. t. m. se je izvolil za poletni semester štud. leta 1921.-22. sledeči odbor: Predsednik: Bedjanič Vraitislav, stud. techn.; podpredsednik: Ogrizek Srečko, abs. com.; tajnik: Jager Drago sfed. tecbn; blagajnik: Dev Miroslav, cand. iur.; knjižničar: Bregant Dolfe, stud. com.: namst.: Planinšek Odon, s. techa.; preglednika: Brolil Mirko, abs. iur.; Merčun Vitko stud. med.; Častni sod: dr. Šruderl Makso, Brolil Mirko, Pijanec Franjo, stud. phil. m Nadaljevanje podlistka »Zgodovina Slovanske čitalnice v Mariboru«, je danes izostalo vsled nepričakovane tehnične ovire, zato sleda jutri. m Izredno vesela je bila zopet včo* ■faišnja nedelja za nekatere prevelike ljubitelje alkohola. Bili so preveč glns-ni ter so prišli radi tega v navskrižje s Policijo, ki je nekatere že obdarovala s Primernimi kaznimi, druge pa še namerava. m Kdor išče, ta najde. Sinoči jo prišel v gostilno Lemež 22-letni mesar F. Erjac. Bil je že precej vinjen in tudi gostje so bili v oblasti vinskih duhov. Med Erjavcem in nekaterimi gosti se 3e začel prepir in nazadnje pretep. Er-jac je dobil z nožem rano na glavi. — Krvavečega je obvezal rešilni oddelek, m Izžrebanje porotnikov v Mariboru. Za drugo redno porotno zasedanje, ki se prične 12. junija, so bili izžreoani kot glavni porotniki in sicer iz političnega okraja Marbor sledeči: Brus Ma-tja, posestnik v Plintovcu; Dobaj Fr., trgovec v Št. Jurju ob Pesnici; Dogo-nik Jožef, posestnik v Gačniku: Dolajš Franc, posestnik pri Sv. Jakobu v Sl. načeli, uporabljati celo sladkor, da šnjim kurijo stroje. Ta zanimiv slučaj s® ije pripetil parniku '»Waind Line, ki je prevažal sladkor s kube. Vsled nevihte se je parnik zelo zakasnil in začelo mu jo primanjkovati goriva. — Najprej so mislili skuriti most© in vsa nepotrebna tla. Toda kapetan je začel Računati, koliko bo moral potem plačati odškodnine. Računi so pokazali, da je mnogo cenejše, ako se kuri sladkor, kakor pa les. In tako so tudi storili. Parnik je brez zamude priplul v luko, kjer je dobil potem novo gorivo. Razvoj naše trgovsko mornarice. Naša trgovska mornarica se vedno h olj razvija. Parobrodna društva nabavljajo vedno nove parnike, tako do se njih število stalno veča in postanemu v doglednem času V tem oziru od inozemcev popolnoma neodvisni. Pred kratkim so odpotovali v Hamburg člani parobrodniega društva »Boka«, 'kjer nameravajo kupiti dva nova par-mo v doglednem času v tem oziru od Jugoslovcnski »Yaeht-klub« se v kratkem ustanovi. S tem bo izpolnjena zopet ena praznina v našem športnem življenju. To bo prvi »Yaohrt-klub« na našem morju. Čakajo ga' velike in težke naloge, toda energija in aglnost naših pomorcev jamčijo za uspeh. »Juffoslovonski Pomorac« izhaja v Zagrebu 1. in 15. v mesecu ter stane letno 120 K; mesečna naročnina znaša ^2 kron, posamezne številko stanejo 8 K. »Jugoslovanski Pomorac« prinaša Zanimivosti in aktuelne vesti o našem ■morju in pomorstvu, tako da bo morejo tudi mi, ki ne živimo ob morju, seznaniti z njegovo lepoto in njegovo koristjo in važnostjo. Naroča se pri u-Pravi v Zagrebu, Prijaz G j uro DažaU-' » br. 67, gorč; Donko Mihael, posestnik v Vukovskem dolu; Frangeš Franc, posestnik v Bohovi; Frangeš Jernej, posestnik v Bohovi; Glaser Anton, posestnik v Bistrici pri Rušah; Gorjup, Peter, posestnik v Jurjovskem dolu; Hlade Matija, posestnik v Zg. Sv. Kungoti; Jerič Alojz, veleposestnik v Počehovi; Knechtl Karl, posestnik v Ciglencah; Kraner Ivan, posestnik v Kamnici; Karner Jožef, posestnik v Rošpohu; Klasinc Franc, posestnik v Hotinji vasi; Kralj Andrej, trgovec s senom v Slov. Bistrici; Mulec Fran, posestnik v Dragučovi; Paluc Alojz, posestnik v Spodnjem Dupleku; Predan Valen M a, posestnik v Planici; Šantl Anton, posestnik v Spodnjem Jakobskem dolu; Visočnik Karl, posestnik v Pohorju; Verdenik Andraž, posestnik v Lobnici; Zel Alojz, posestnik in župan v Ciglencah; Žnidarič Peter, posestnik v Dragučovi in Žitnik Maks, posestnik v Limbušu; iz političnega okraja Ptuj: Čuš Mihael, posestnik v Mezgo veih; Janžekovič Franc, želar v Gorišnici; Kelemina Andrej, posestnik v Grabah; Kostanjevec Simon, posestnik in župan v Muretincih; Kukovec Anton, posestnik v Ragoznici; Kovačec Janez, posestnik v Mostju; Meško Jožef, posestnik v Sosedski; Rakuša Matija, mizar v Hajndlnu in Sever Ivan, posestnik v Frankovcih; iz političnega okraja Ljutomer: Dunaj Franc, posestnik v Ce-zanjevcih in Rajh Jakob, posestnik v Ljutomeru. Nadomestni porotniki: Jančar Franc, hotelir; Jaš Maks, trgovec; Kurnik Franc, fotograf; Ne-krep Josip, tesarski mojster; Ogorevc Franc, orožn. stražm, v p.; Reisman Friderik, hišni posestnik: Segalla Jul., posestnik žage; Sepe c Marko, trg>veo in Tavčar Janko, trgovec z lesom; vsi v Mariboru. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Najdeni predmeti. Od 1. do 15. maja 1922 so bili oddani pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot najdeni: 1 par ponošenih čevljev; 1 škatljica s šolskimi risalnimi predmeti; 34 cm dolga duble verižica; 1 srebrna ženska zapestna ura; večja svota žigos in nežigosanega denarja; usnjata listnica z 255 din, 50 para; rujava listnica z 283 kron; listnica z 74 din. in drugimi listinami; 1 pasji bič; 1 bankovec po 400 K; 1 dvokolo in 1 srebrna zaponka. m Izgubljeni predmeti. Od 1. do 15. maja 1922 so.bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti so izgubljeni. Najditelji se naprošajo, da jih oddajo pri navedenem uradu: 1 torbica za, spise iz rumenega usnja z različnimi spisi; 1 siva conjska odeja; 1 usnjata rujava denarnica z 30 do 400 din. in legitimacijo; 1 zlata ženska ura z m on »gramom M. D.; 1 koledar v vsebino 11S din. in legitimacijo na ime Jerončič Josip; 1 črna usnjata listnica z 200 K in legitimacijo na ime Stopinšek; 1 srebrna ura z enim pokrovom; 1 rujava usnjata denarnica z 299 Din.; zlata zapestnica z obeskom v obliki srca; 1 črna usnjata ročna torbica z različno vsebino; 1 črna usnjata denarnica z večjo svoto denarja in potni listi nd ime Šumi jak; 1 rumena usnjata denarnica z 2100 do 2300 din.; 1 orna usnjata denarnica z 3600 jK in 3400 av. K: 1 črna usnjata denarnica z različnimi listinami; zlata verižica z zlatim medaljonom, obljubljena nagrada 100 din.; črna usnjata listnica z 200 kron in drugo listine. Shod JDS pri Sv. Antonu na Pohorju* d se je vršil včeraj dopodne, je pokazal, da se tudi Pohorci zelo zanimajo za našo stranko. Govorila sta gg. dr. Lipold in Kejžar. Zborovalci so z zanimanjem in odobravanjem sledili poročilu govornikov o politični situaciji, .zlasti pa o ustanovitvi mariborsko velike županije. Darujte za ,SkEad otroške foofaite^ v Mariboru. Marccfco sledaliKe. Repertoar; Ponileljek, 22. maja: Zaprto. Torek, 23. maja: »Borba« A. Sreda, 24. maja: Zaprto. Četrtek, 25. maja: »Caričiae Ainaeon-fee«. Izv. Sokolstvo. o Sckol v Sv. Lovrencu na Br. polju. Z geslom: Napredek in prosveta, to naša bo osveta! se je ustanovil »Sokol v Sv. Lovrencu na Dravskem polju«. — Prihitite poleg drugih tudi Mariborčani na slavnostno ustanovitev dne 25. maja. na praznik Vnebohoda. Poleg dragih bratskih društev nastopi tudi Ptujski Sokol. Po telovadbi veselica, in drugi veseli dogodki. Glede prehrano javite Sokolu Sv. Lovrenc Dr. p. — Do svidenja! Zdravo! Zmaga „SVSanbora5S nad „Rap5dom,s. ISSS Maribor koutra Sportversini-gung »Rapid« 5:1. I. slovenski športni klub »Maribor«'je porazil po krasni igri v prvenstveni.tekmi Sportvereini-gung »Rapid« s 5:1 (2:0). Nemška publika je vdrla na igrišče. »Rapidove« barvo sta prišla zastopat dva igralca iz nemške Avstrije. Sramotno je bilo po- I naša,njo »Rapidovih« igralcev. Igro je vodil savezni sodnik Vjekoslav Valčeki. ' -■■o- : Prvenstveno tekme minule nedelje MAK: Ptuj 8:1, Rapid II,: Maribor II. 7:2 in »Maribor« L: »Rapid« I. 5:1 (2:0). : Gradec: Ljubljanska »Ilirija« je podlegla graškemu * Sturmu« prvi dan z 1:3, drugi dan z 3:4: : Zagreb: Reprezentanca Zagreba: reprezentanca Graza 2:1 (1:1) za Zagreb. : POLNP. Danes 23. t. m. plenarna seja ob 20. uri v Grajski kleti. Gospodarstvo. g Mariborsko sejmsko poročilo; Na svinjski sejem dne 19. 5. 1922 so je pripeljalo 202 prašiča. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stori. 350 do 400 K; 7 do 9 tednov (500 do 700 K; 3 do 4 mesece 1300 do 1400 K; 4 do 6 mesecev 3500 d o 1600 K; 8 uo 10 mesecev 2000 do 3500 K; polpitane svinje kg žive teže 60 do 62 K; 1 leto plemenske komad 2500 do 3000 K. g Cene žitu so bilo na produktni borzi v Novem Sadu dne 17. t. m. sledeče: baška (oz. sremska) pšeneica ponudba 380; baški jeomne ponudba 305; baški (odn. sremski) oves ponudba 290; koruza, ab Novi Sad, zaključena 270, ab ladja Brod ponudba 282.50; moka št. 0 ponudba 5.30, svinjska mast zaključena 2188. g Ceno žitu zadnji čas stalno padajo. V Novem Sadu je bila 13. t. m. na produktni borzi cona: laški oz. .sremski pšenici 383.75 din. (K 1535), baškemu ječmenu 300 din., baškemu ovsu 290 din., koruzi 270 din., moki št. 0 537.50 (K 2150). g Obvezni polu!etni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne^ 1. julija 1922. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šolo v Ljubljani do dne 5. julija 1922. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, domovinski list, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno izpričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno izpričeva-lo.Pouk v podkovski šoli jo brezplačen; učenci imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učno knjige. Poleg ped-kovstva se poučuje ogledavanje klavne živino in mesa. g Nakup hi plačilo blaga v inozemstvu. Ker so še vedno dogajajo slučaji, da trgovci in drugo občinstvo ' vsled nepoznan ja predpisov nakuni b ago v inozemstvu in ga vzamo kot prtljago seboj, katerega pa carinarnica pridrži, ker nima izkaza, o kupljeni devizi oz. dovoljenja od Narodne banke, se opozarja na pravilnik objavljen v uradnem listu št. 120, z dno 1. 10. 192L in dodatek k temu pravilniku, objavljen J v Uradnem listu Št, 21, z dne S. 3. t. T. ki tak uvoz izrecno zabranjuje. Glasom imenovanega pravilnika je sicer, dovoljeno vzeti v inozemstvo gotovine do 3000 Din. in do 3000 frankov, v tujih valutah, kar so pa nanaša edinolo na kritje potreb potnikov, nikakor ee pa ne sme za ta denar nakupovati blago, izvzemši seveda kak komad obleko in drugih malenkosti 'za svojo osebo, katere stvari pa mora vzeti potnik seboj kot ročno prtljago, katera se pri' izstopu eventuelno ocarini. Sa vsak večji nakup si pa mora preskrbeti potnik devizo \ pri podružnici Narodno banke v Ljubljani. Zanimivosti. Kaj so dobi na Dunaju za eno krone,— Če kri iz nosa teče. Prav 1 »amer!« kanski« most. — Iz zgodovino dežnika. Dunaj:, mesto veselja in zabave preživlja težke čase. Z naraščanjem tujih valut vedno bolj pada avstrijska, krona, ki bo kmalu prezentirala samo! se vrednost papirja, na katerem je tiskana. Nek star dunajski meščan, starega dunajskega kova, je zbolel ter 30 moral čuvati p ost el j b. Da si prežene dolg čas, je začel računati, kaj so dobi danes na Dunaju za eno krono. Prišel je do sledečih rezultatov. Za eno krono se dobi danes deset gramov premoga. Za isto svoto je mogoče kupiti csmiiiko grama mesa in pol grama masti ali pa stotinko dela, ene če bule. Kdor nima svojega lastnega o-gnjišča, si lahko kupi za eno krono devet litrov plina in skuha .na njem pol grama rezancev ali pa en ■ gram suhih češpelj. Kdor pa si hoSa pri današnji draginji nabaviti novo obleko, dobi za eno krono pol kvadratnega centimetra blaga ali pa osmi del enega hlačnega gumba. Sladkosnedneži dobe za eno krono tričetrt grama slaščic, pijanci pa devet desetink kubičnega centimetra vina. Bržkone bodo v Avstriji v kratkem ukinili vse eno-, dvo-, pet- in desetkronske bankovce, ker j it? sploh več — ne rabijo. * . Profesor haitskega nacionalnega instituta za medicinska raziskovanja Leonard Hill se je mnogo pečal s preiskovanjem, od kod izvira krvavljenjo nosu. Pri tem je prišel do zaključka, da je ta pojav nekak znale zaljubljenosti! Iz nosa priteče namreč pri mladih' ljudeh kri, čo se hudo razburjajo. Sklepati so more torej, čo začno krvaveti1 iz nosa ljudje, ki se nahajajo’v maju svojega življenja, da jih je zadela A-morjeva neizprosna, pušica. Pri starejših ljudeh (izvzemši ostarelo device!) ee pa lahko po krvavenju iz nosa skl e* pa, da so se zaleteli v vrata. Od katere starosti dalje krvavenje nesu z ljubeznijo nima več opravka, pa učen*1 g. .profesor še ni povedal. • * Prav »amerikanski« most namera*, vajo zgraditi v Ameriki, da bo vezali posamezna dola največjega mesta na< svetu, t. j. Ne\vyork in New Jersey, ki sta sedaj ločena po širokih morskih prekopih in reki Hudson. Dosedaj vz* držujejo zvezo mod obema deloma sa« mo parniki, kar velikanski promet seveda zelo ovira. Zato so ameriški strokovnjaki izdelali načrt za orjaški most, ki bi vezal obe mesti. Most bo 63' m širok ter bo imel dve nadstropji. Glavni tok bo dolg nad 1 km. Prvo nadstropje bo urejeno za avtomobile in cestno železnico. Za pešce je določen na vsaki strani 3 m širok hodnik, Fod vodo bo segal most krog 50 m globoko ter se bo opiral na, ogromne železne kable v premeru 3 m. Glavno težo bosta nosila krajna stebra, ki bosta 256 m visoka. Most bo dovršen 1928 in bo stal 210 milijonov dolarjev, * Dežnik, ki jo v letošnjem deževnem vremenu tako potreben predmet, ni iznajdba novega časa, ampak so ga poznali že leta 800 po Kr., seveda v drugačni obliki, kakor ga danes vidimo. V tisti dobi je tourski škof Alcuin poslal sodnograškemu škofu v dar dežnik s pripombo: »Pošljem Vam streho, ka-/ tera naj Vašo častito .glavo varuje pred dežjem.« To jo dokaz, da dežnik takrat še ni bil tako v navadi, kakor danes, temveč so se ponašale ž njim samo visoke in maziljene glave. Podpirajte Jugoslovansko Matico! si Kabaja = darila za ss smm zmmm Svi oni, koji su iskazali bilo koju prijateljska dobrotu i uslugu, koji su milog pokojnika posječivali za vrijeme bolesti, kao i oni, koji su našem došli na pogreb, neka prime ovim putem našu iskrenu hvalu. Napose zahvaljujemo Mariborskoj tiskar! d. d. i gosp. ravnatelju Detela, gg. Zappž, Druzovič i Sobotkieviczu na nji- hovoj dobroti i pomoči. Osobitu hvalu pako izričemo gosp. upravitelju Friedrichu, koji je za cjelu dobu zajedničkog rada, sa dragim pokojnikom, kao i za vrijeme bolesti besprimjernom dobrotom i susretljivosti bio milom sinu i bratu sklon i odan. Ne možemo prežutiti, da onu dobrotu, koju su gdjice Grete Posslnger i Hannl VVeber pružale našem Vladlmlru, nikad zabo-ravit ne četno, a Svevišnji neka im namlati ono, što je nama ne moguče. Budi hvala i svim kolegama i kolegicama, svima, sviina. Rastužena obitelj ZorKK. HafnovBlSe! Radi posebno ugodnega nakupa velike množine naj-fineijsega perila za gospode se vrši en teden, po- čenša g 16. majem t. 9. refcfamna prodaja vseti vrst perila za gospode po znižanih cenah, katere si bfe ^ovolite ogledati na v :o: izložah novo izstavljenem bSžgu pri tvrdki :o: »9 Priporoča tudi bogato zalogo vseh vrst drugega modnega b?aga. Posebno se priporoča velika izbira kiobukov Čepic jlr . slamnikov samovsznikov ovratnikov itd. icjrfnib ir udsiatcli: Konzorcij ,Tahnr“- — Tiska; Mariborska tiskarna d. £ Stran % li-a. rs X) n* , setr rrrnJtfl^SS ta pesem ISir® «i8?a državne komisije za Ruse v Ljubljani, hotel „Soča“ 14, naznanja tem potom gg. delodajalcem, da ima na razpolago razne vrste strokovnjake, kvalificirane in navadne delavce, trgovske in bančne usluč-ben e, zmožne slovenskega, nemškega, francoskega, angleškega in drugih jezikov. 703 1-2 Poljski spisala Eliza Orzeszkcma, prevel Vinko Albič. (Dalje). (15) Klara ni več odgovorila sestri, ki je bila svojeglava in malo prepirljiva, marveč je položila pred očeta olupljeno hruško in nož z lesenim ročajem. Pospravljajoč po sebi in položivši hruško tudi pred brata, je rekla: »Danes dobimo gosta, očka!« »Gosta?« je rekel starec čudeč se. »Kdo pa je? Morda Rospa Mutkiewiczeva? — A saj ona ni naš gost. AH pa imaš novo prijateljico, ki je za danes napovedala obisk?« Klara je pričela pospravljati z mize in mirno govorila dalje: »Nekaterekrati sem na vrtu naletela na tajnika kneza Oskarja, gospoda Przyjemskega. Neki dan me je ogovoril zelo prijazno, se mi predstavil ter se daije časa razgovarjal z mano. Prav prijetno sva kramljala.^ Danes mi je rekel, da bo tebe obiskal.« Wygryez se je zapačii. »Meni ni treba obiskov. Navajen sem, da popoldne spim in sc čutim utrujenega, težava mi je govoriti, posebno še s tujim človekom, ki ga ne poznam . <. Kdo pa jc ta gospod Przyjcmški?« Govoril je z zadirčnim glasom. Res se je čutil neprestano utrujenega in ni bil navajen, razgovarjatf še~s tujimi ljudmi. Skoro nikdar se ni zgodilo, da bi bil tuj *lovek vdrl v enolično, tiho življenje uradnikovo. Franja jc z radovedno' pazljvostjo sledila temu razgovoru med očetom in Klaro in rekla s tenkim glasom in živahnostjo, kažočo njeno jezičnost: »Ti se torej na vrtu seznanjaš z gospodi, Klara? Kaj to pomenja?« »Bodi tiho in ne draži sestre!« se je Wyg'rycz obregnil ob mlajšo hčer, ki je tudi takoj umolknila. Čez nekaj.minut pa jc priče! klepetati deček v domači uniformi, obstoječi iz bluze in usnjatega pasa: »Jaz pa vem, kdo je ta gospod Przyjemski, kajti sin vrtnarja, ki je v službi pri knezu, je z mano v istem razredu in ta mi jc povedal, da je knez prišel pred nc-. kaj dnevi in s sabo pripeljal tajnika, s katerim sta velika prijatelja... 2 njim igra klavir in še neko drugo glasbilo ... skupaj hodita na izprehod, si skupaj ogledujeta posestvo, ki ga knez več let ni videl, in čitata skupaj v. veliki lepi sobi za knjige ... Ta tajnik se zovc Przyjcm-s.ki, zelo ljubezniv in vesel gospod; kadar pride k vrtnarju, se igra z otroki in jim daje sadja ...« , ’Tih? bodi,« vzklikne Franja, »že prihaja gospod.jp jto čis{ dalmatinsko bržkone je Klarin kavalir.« { Na vrtu so se oglasil počasni, odmerjeni koraki, mi-' n.a imovo { i ) vato pozneje so se odprla hišna vrata, ki so bila tako nizka, da je moral vstopivši pripogniti glavo. Ko je bil v sobi, je z enim samim pogledom preletel vso okolico: Sobico z nizkim stropom, zeleno pečjo in višnjelimi ta- Traoistoi ooletnendolsVi in petami z rdečimi lisami, na mizi stoječe krožnike z - - ‘ ■ ■ - ostanki, štiri osebe pri mizi, čez njo prevlečeno povoščeno platno in nazadnje tudi šopek resedic na omari. Z lici, nekoliko zardelimi, a brez zadrege’, je rekla Klara očetu dokaj odločno: »Očka, gospod Julij Przy-jemski, moj znanenc, o katerem sem ti pripovedovala poprej.« Potem se je obrnila k gostu jn rekla, s spretno kretnjo pokazavši očeta: »Moj oče«. Wygryez je vstal s sedeža, podal gostu dolgo, koščeno roko n rekel: »Prav drago mi je! Prosim, izvolite sesti!« Klari se je popolnoma zopet vrnila sigurnost, lahna rdečica ji je bila zginila z lic; z ljubeznivim usmevom okrog napol odprtih ust je pospravila z mize in naloža-jem krožnikov odšia v kuhinjo. Sestri je namignila s pogledom, naj vzame proč steklenico z vodo in povoščeno platno. Pod odtegnjenim voščenim platnom se jc dokazala javorjeva miza, čez katero je bila razprostrta mreža od bele pavole. Stanko je stopil po vazo z rese-do in jo postavil na mizo. Ko je Klara čez nekaj minut prišla iz kuhinje, se je j razveselila, videč očeta v živem razgovoru z gostom. Morai je biti čarovnik, da sc mu jc posrečilo, že v tako kratkem času z obličja utrujenega, v svoji navadi motenega starca zbrisati izraz apatije in slabe volje.______________ JE35E238 ssassžsMiN Glavni urednik: Itadivoj Reliar. Odgovorni urednik: Eudolf Oziin, pristen kon^orist kontorlstinia) Zamenjam stanovanje v Celju, 'obstoječe ie treh velikih, svetlih sob v pritličju,! 3-2 kuhinje in pritiklin, za stano-' vanje s 4—5, četudi manjšimi sohami v Mariboru, čo mogoča v bližini parka, event. s koščkom vrta. —Nailov povej uprava ■.Tabora". *{ sa sprejme Ca&oJ. — Pismene ponudbe na mms KUhar & ZemliU zastopstvo Sncfiusftrife GreBniftz« Misea 26. 792 Mala oznanila Blagajničarko s^relme kavarna „Jadran“. — Prednost imajo yns. katere imajo ‘ta; n o vanje in hrano d", ni a 802i Slugo (laborania) ifče /n Inko lekarna „Pr: sr. Arehu*. 800 Posestvo v bližini Rop. Slatine j na prodaj. Vprašati: Lipnik, . Siuder.ci, Gerentova ulica št. 2. m V petek zvečer se je pozabila j v haru srebrna doza in jo naj! posten najditelj o J da anonč- • nern« zavodu Ivo Sušnik,! Slovenska u'iea. P01 Prodan’, fino lakirano cobo h trdega le?n, kakor tudi rasno drum pohiSlro. Vicel, Glavni trg št 5. 782 ‘i—3 ME1 oglejte si največjo zalogo g3afS8a in srebrnih U« in dSrasjjfiSHt katere se vam nudi po znižanih cenah v novi trgovini r> m e* s ElatoSsi® in srotornlr*© 74i 5—3 MAREOOR,