Dopisi in novice. Iz Celovca piše gg. učiteljev nekdo iz kmetijske šole med drugim to-le : V šoli smo zjutraj od 8. do 10. ure, te ure so odmenjene kemiji in fiziki. Profesor Eajmund Sauer predava prav dobro omenjene predmete. Eavno ta profesor hode imel tudi pozneje kmetijstvo in čebelorejo. Popoldan imamo pa od 3. do 4. ure teoretično sadjerejo, od 4. ure naprej pa praktično sadjerejo. Se ve, tukaj nas vleče kake 3/4 uve daleč na vert. To pa predava neki g. Frei, vertnar deželne sadjerejne šole. Sicer imarno tudi izlete na bližnja posestva in tovorne. Tako n. pr. pojdemo jutri >nach Unterbergeii« dve in pol ure, kjer so imenitne tovorne in pivarne. Toda taki izleti so za-me jako težavni, ker moji »šimelni« niso kaj navajeni po velikem prahu in o vročini bitro se gibati. So pa tudi dragi, ker navadno eden kaj zahteva, kar potem druge b<di, če ne druzega, vsaj žep. In to je poglavitno. Dobili smo spremalo, kajti tukaj je vse jako drago, iu mi moreino malo jesti (da ne rečem stradati). Prosili smo zarad tega dež. šolski svet denarne podpore. Naj že bode, kakor hoče. Odrinili bi danes raje, kakor jutri. Sicer je pa Celovec z okolico vred prav prijazen, mesto celo lepši, ¦xl bele Ljubljane. Cerkvena godba in petje je pa tukaj sploh slabo. Nekteri koroški učitelji so prav prijazni in verli tovarši. Sicer ni druzega tukaj posebno znamenitega, kar bi nas učitelje zanimivalo, kakor šolska poslopja, ktera so res veličastna in ne le kinč Celovcu, atnpak tudi ponos celi Koroški deželi. Ljubljana naj se sramuje in skrije s svojo robo. Obširniše mislim pisati, kedar pridem domu, ako ti bode všeč. (Prosimo. Vr.) Iz Ljubljane. f Anton Lesar, profesor verstva in slovenščine na <¦. kr. visi realki v Ljubljani, tajnik »Slov. Matice«, slov. pisatelj in eden glavnib stebrov prave slovenske stranke, je po dolgem bolehanji za želodečnem rakom umerl 31. avgusta, še le 49 let stav. Delavnost njegova pri »Matici« je liila taka, da ga smemo dušo Matično imenovati. V miru naj počiva! — G. Fr. V o d o p i v e c, goriško-okolični in sežanski okrajni šolski nadzornik, je napravil — kakor je iz obravnav posl. sesije našega dež. zbora znano — zemljevid goriško-gradiščanske grofije za na steno v prid ljudskitn šolam. Pu nasvetu strokovnjakov v Beču je prišel ta zemljevid v razstavo in dobil zdaj <"• a s t n i d ip 1 o m. (Gl.)