leto XXIV.
TRGOVSKI LIST
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din), za Vi leta 80 din, za '/* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
Plača in toži se v Ljubljani	Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 5.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.053.
Uutoitana, ponedeljek 13. ianuaria 1941
posamezni številki din *
Javnost proračunov
Pravilo vsakdanjega življenja je, da se tistemu, ki da denar, tudi Poroča, kako se je denar uporabil. A ne samo v vsakdanjem življenju, tudi v političnem življenju bi moralo v polnem obsegu veljati to pravilo. Dejansko so se tudi za uveljavljenje tega načela vodili uajvečji boji in vsi veliki boji za ustavne in državljanske svoboščino so se prav za prav reducirali n* to, da odločajo o uporabi denarja davkoplačevalcev samo njih v°ljeni zastopniki.
Zato so tudi bile v nekdanjih časih proračunske debate višek vsega parlamentarnega življenja.
nikdar drugače, je v proračun-s debati vsak poslanec imel pri-1 o, da dokaže svojim volivcem, ua so mu po pravici'zaupali. Vla-a, ki je dobila proračun, pa je mogla v utrjeni poziciji začeti z izvajanjem proračuna.
Danes so ti časi že daleč za nami, vendar pa ne še tako, da bi bili čisto pozabljeni. In sedaj, ko se začenja doba, v kateri se je navadno začenjala proračunska debata, se tem bolj naravno vzbudi spomin na to dobo.
Zaradi izrednih dogodkov danes ni mogoče misliti, da bi zopet doživljali takšne proračunske debate ko nekdaj. S tem pa tudi ni rečeno, da bi se morale zbrisati prav vse prednosti, ki so jih nudile nekdanje proračunske debate. Ena prvih prednosti teh debat je bila, da so bili proračuni javni, da se ni skrivala nobena postavka, da se le vsaka izčrpno pojasnila, če je kdo to zahteval. Tako so davkoplačevalci vsaj v glavnem vedno vedeli, za kaj dajejo denar. S tem pa se je ustvarjalo zaupanje, ki je glavna opora za davčno moralo.
Še bolj ko za državne proračune pa je veljalo načelo javnosti za manjše proračune, zlasti za občinske. To je tudi naravno, ker je bčina osnovna politična edinica, ta katero imajo ljudje vedno živo zanimanje. Zato se je dostikrat čTni^ liajimmišo postavko v ob-S r Sr0ra<'TOu vnel oster boj.
J l 1|udJe so hoteli da ie tudi najmanjša postavka utemeljena in n , - 1 ,lajmanjša podrobnost v sestavi1'11 U	° nieS°vi vestni
rJ'TAV ^anes mnogih uteme-ra-!]1 ’ pa ^di ne posebno trdnih . ' ,0R°v ni več mogoče, da bi 6e
rU 'Pr<^računi obravnavali tako . . ne™aj, vendar pa bi bilo ravno
- >a posvečati javnosti pro-v- U?°V tem večjo pažnjo. Kajti U ..	810 »klepali o proračunih
J je, ki so bili k temu poslu po-li "a Podlagi ljudskega za-
bistveni £goi ra i šne funkc^Tzat>?a t Janf k da se danes gospodari z^dskim denarjem še boQj skrbno kar m more dokazati le popolna javmS proračuna. Poleg tega pa se dan(2
zahtevajo od davkoplačevalci
mnogo večje dajatve, da je tudi zaradi tega treba javnosti povedati, zakaj so tako močno povečane dajatve potrebne. Ne dajejo ljudje z lahkoto denar za davke in marsikdb si mora marsikaj odreči, da zadosti tej svoji dolžnosti. Zato pa je tudi dobro in pametno, če se Prepriča davkoplačevalca, da se bo njegov denar res dobro uporabil.
Zato pa je javnost proračunov zahteva, ki bi se morala prav posebno spoštovati. Reklo se bo morda, da je to opominjanje od
več, ker se itak vsi proračuni objavljajo in ker se o njih, vsaj Občinskih, itak sklepa na javnih sejah. Poleg tega pa so tudi proračuni razgrnjeni, da se more vsak o njih informirati. To je pa vse lepo in res, toda še mnogo bolj res pa je tudi to, da ni pri nas proračuna, pri katerem se ne bi moglo načelo javnosti še bolj uveljaviti. Res se sprejemajo pro-
računi na javnih sejah, a te seje postajajo vedno bolj samo formalnost. A tudi izgovor o razgrnje-nosti proračunov ni posebno močan, ker se tudi v zadnjem hipu vstavljajo čisto nove postavke. Saj smo še v nekdanji narodni skupščini dostikrat doživeli, da niti poslanci sami niso vedeli za vse postavke, za katere so glasovali.
Živimo res v izrednih časih, ko
ni mogoče vseh javnih poslov opravljati tako natančno kakor nekdaj. Zaradi tega pa le ni potrebno, da bi postali izredni časi dobra prilika za izgovor, da bi se delalo slabše in manj skrbno. To pa je tudi glavni vzrok, da opozarjamo na potrebo javnosti proračunov, in sicer kot splošno načelo in ne zaradi tega ali onega javnega proračuna.
Intervencionizem in zasebna iniciativa	v	nar.
' Dnevne tržne cene edino sredstvo proti pomanikaniu biaga
Gen. tajnik trgovinske zbornice v Zagrebu dr. Vjekoslav Flei-scher je objavil v »Hrvatski pri-vredi« članek o posledicah državnega intervencionizma na naše gospodarstva. Njegova izvajanja so sicer prikrojena predvsem za hrvatske razmere, imajo pa polno veljavo tudi za nas in ra vse gospodarstvo Jugoslavije. V svojih zanimivih izvajanjih v glavnem pravi:
Vojni dogodki so prinesli s seboj tudi nove teorije o interven-cionizmu, ki se je razširil tudi na nevtralne države. Gospodarske organizacije so neprestano opozarjale, da se mora uporabljati ta teorija pri nas s posebno previdnostjo, da ne bi nastale težkoče v oskrbi prebivalstva. Vsa ta opozorila pa se večinoma niso upoštevala, ker se je mislilo, da se intervencionizem pri nas mora izvajati, sicer nekoliko prilagojen za naše razmere, ker bi sicer bili pohojeni od gospodarskih sistemov držav, ki so intervencionizem izvedle v vsej popolnosti.
Na številnih anketah se je poudarjalo, da se pri nas ne more ostati pri zasebni iniciativi, ko pa imajo naši partnerji v zunanji trgovini koncentriran nakup in prodajo v centralah in ker nam pri trgovinskih pogajanjih manjkajo podatki o razpoložljivih količinah ter o možnosti efektuiranja zaključkov in zato dobave oziroma nabave ne bi mogfle biti izvedene pravočasno. Moglo pa bi tudi v svobodnem razvoju priti do špekulacije in nedovoljenih zaslužkov. Na podlagi tega mnenja so se izdelovali načrti, po katerih bi se ves uvoz in izvoz koncentrirala v raznih centralah, da zasebni iniciativi v zunanji trgovini ne bi preostalo nič drugega, kakor da bi prodajala in dobavljala blago proti določenemu minimalnemu odstotku zaslužka ter bi bili
vsa spretnost in iznajdljivost zasebne iniciative neizkoriščeni.
Blago bi se centralno nabavljalo ozir. zbiralo za izvoz, trgovec pa bi postal podoben monopolskcmu prodajalcu, ki proti določeni proviziji prodaja enovrstno blago.
K sireči vsi ti predtpisi še niso »prejeti, toda že njih misel je povzročila v vrstah gospodarstva neugoden odmev. Načelo intervencionizma »e je dosedaj izvedlo glede živil, torej na najbolj delikatnem področju. Zelo težke posledice bi nastale, če bi prodrl predlog zveze mest banovine Hrvatske, da bi mesta sama prevzela oskrbo prebivalstva z mesom, mastjo in kruhom in da bi se popolnoma eliminirala zasebna ini-
mesarjev in
ciativa obrtnikov — pekov.
Treba je samo proučiti načrte o ustanavljanju uvoznih in prevoznih central, pa mora vsak gospodarski človek na prvi pogled videti, da bi te centrale pomenile samo drag hirokratični aparat, ki nikakor ne bi bil dorasel tem poslom, za katere so potrebni največja hitrost, odločnost in kapital.
Te naredbe predvidevajo tudi registracijo, kar onemogoča nastanek novih podjetij. Poleg tega predvidevajo te naredbe razne kavcije, celo vrsto kazni za malo pomembne upravne prestopke, da bi poslovni človek, ki bi delal s
tako centralo Ves svoj nizko odmerjeni zaslužek izgubil za globe, pri tem pa nikdar ne bi imel pravočasno potrebnega blaga na razpolago. Čeprav je v gospodarstvu od nekdaj znano, da brez zasebne iniciative ni gospodarstva, so vendar hotele pristojne oblasti v želji, da se prilagode tujim sistemom, v nasprotju z vsemi nasveti in opozorili gospodarskih ljudi ustvariti na vseh poljih in-tervencionistični sistem v upanju, da bo mogel birokratični aparat v vsakem pogledu nadomestiti praktičnega gospodarskega človeka. Te nade pa se'seveda niso izpolnile.
Tudi glede cen
so izdale oblasti celo vrsto naredb in predpisov, ki jih v podrobnostih ne poznajo niti gospodarski ljudje in ki v praksi niso dali zaželenega uspeha. V kaosu naredb se te izvajajo v raznih uradih različno, da trgovec, detajlist ko grosist ne vesta, kaj naj storita. Pač pa morata vedno znova ugotavljati, da v javnem skladišču vsak dan manjka več predmetov, ki bi jih sicer sama mogla vendarle nabaviti v zadostni količini in v pravem času.
Imamo tudi nadzorništva za cene, ki naj kontrolirajo delo detajlnih trgovcev ter na posebne prošnje določajo cene v prodaji na malo in veliko. To delo pa dosedaj ni pokazalo nikakšnih uspehov, temveč je povzročilo samo veliko oviro v prometu ter popolno izgubo substance trgovskih podjetij vseh kategorij.
Praksa je dokazala, da se za posamezne predmete z naredbami sploh ne morejo ustvarjati cene. To velja zlasti za tekstilno blago. Pri drugih enostavnejših predmetih pa nastajajo zaradi lokalnih razmer popolnoma različne cene, ki ne pomenijo za 'potrošnika ni-kak dobiček, temveč nasprotno škodo, ker trgovec opušča prodajo predmetov, od katerih nima nobenega dobička. Zlasti še, če mu preti tudi pri najboljši volji, da ustreže potrošniku, nevarnost, da bo imel neprilike z oblastmi. Pri predmetih, ki so pod kontrolo, se vidi, da nekateri izginjajo iz prometa, kar tolmači neinformirana javnost kot špekulacijo trgovcev. To pa je napačno, ker izginja blago iz prometa zaradi negotovih razmer, ki nastajajo zaradi vedno novih naredb ter zaradi intervencionizma države, ki dela slabo kri pri zasebni iniciativi, ki zato opušča te predmete ali pa ne poskrbi, da jih pravočasno nabavi.
Glavni vzrok za pomanjkanje nekaterih predmetov pa je v tem, ker se do danes niso izdali navzlic
številnim intervencijam gospodarskih zbornic
predpisi o določanju cen na podlagi dnevnih tržnih cen
Pristojne oblasti se boje, da bi takšno formiranje cen imelo za posledico nesorazmerno obogatitev trgovcev. Pozablja pa se, da je premoženje trgovca ne v denarju, temveč v blagu ter da je dolžnost slehernega trgovca, ki se hoče vzdržati v sedanjih težkih razmerah in da je kos konkurenci, da ta to svoje blagovno premoženje ohrani. Z uvedbo dnevnih tržnih cen bi se prišlo samo do tega, da bi posameznik z večjim skladiščem
razpolagal z večjimi vsotami denarja, ne pa tudi z večjim premoženjem, ker vlaga trgovec svoj denar ponovno v blago, cene katerega rastejo iz vzrokov, na katere trgovec nima vpliva. S temi večjimi vsotami bi mogel trgovec samo dopolniti svoje skladišče, nikdar pa v obsegu in s tako kakovostnim blagom, kakor ga je imel prej.
Treba upoštevali, da bodo v hipu normalizacije razmer, t. j. konca vojne v Evropi skladišča trgovcev založena z manjvrednim in dragim blagom, ki ga nihče ne bo hotel kupovati zaradi kasneje nabavljenega boljšega in cenejšega blaga. Trgovec, ki ga bo mir prehitel s polnim skladiščem, bo imel velikanske izgube, keT bo mogel drago plačano blago prodajati le kot partijsko blago po najnižjih cenah. Za to izgubo mora biti trgovec pokrit z zaslužkom v vojni dobi, ker bi sicer ravno v trenutku, ko potrebujemo močno gospodarstvo, zašli v takšen položaj, da bodo trgovino pri nas prevzeli novi ljudje, po vsej verjetnosti tujci. To pa ni niti v interesu prebivalstva niti našega naroda.
Cene blaga v tujini in tudi v domačih industrijskih podjetjih dnevno rastejo. To zvišanje uporabljati za vsako najmanjšo količino blaga je popolnoma nemogoče in zato tudi z uvedbo določanja cen na podlagi dnevne tržne cene ne bo nastala nobena obogatitev trgovcev, temveč stalna izguba na količini blaga, ki se bo moglo nabaviti za izkupiček, a da pri tem o nazadovanju kakovosti blaga niti ne govorimo. Blago se v trgovini ne nabavlja v zadnjem hipu, temveč navadno z rokom najmanj šest mesecev vnaprej. Ti roki so danes zaradi težkoče nabave surovin še mnogo daljši. Trgovec zato ne more sklepati novih zaključkov, ker nikakor ne ve, kalcšne bodo zaradi državnega intervencionizma razmere takrat, ko blago dobi. Naravno je zato, da so zaključki trgovcev vedno bolj redki ter se zato pojavlja vedno večkrat po-manjanje blaga.
Če se kmalu ne bo uvedel sistem zasebne iniciative z dnevnimi tržnimi cenami, bo nastal v najkrajšem času popoln zastoj v oskrbi prebivalstva.
Interveneionistiine države se vrača/o	k zase
Dočim pa mi skušamo s prav malo uspeha uvesti nove doktrine v gospodarstvu, pa vidimo, da polagoma intervencionistične države odstopajo od intervencionizma in se vračajo na sistem zasebne iniciative kot edino možnem sistemu v gospodarstvu. Tako je zlasti simptomatično ponovno uvajanje sistema kalkulacije na temelju dnevnih tržnih cen v Nemčiji. Tako v Nemčiji ko v Italiji se opušča intervencionizem, ki ustvarja monopol in zavira zdrav razvoj gospodarstva. Poleg tega povzroča intervencionizem birokratizem, ki jemlje poslovanju oni polet, ki je neobhodno 'potreben v gospodarstvu vseh kategorij. Zlasti so v tem oziru značilne izjave gospodarskega ministra dr. Funka, drž. svetnika dr. Helfericha ter milanskega lista >11 Sole«. Te izjave in članki, ki so odločilni za gospodarsko politiko naših velikih sosednih držav in po vzoru katerih se skuša sedaj piri nas uvajati intervencionizem, vsebujejo v glavnem isto, kar so naše gospodarske organizacije neprestano naglašalc na vseh svojih
sestankih in anketah. Te izjave so identične s predlogi gospodarskih zbornic iz vse države. Zato je potrebno, da so pristojni činitelji v podrobnostih informirani o tem novem pojavu in da izdajo čimprej potrebne ukrepe, ki naj omogočijo zasebni iniciativi novo delavnost v našem gospodarstvu.
Če smo prej brezuspešno uvajali intervencionistični sistem, moramo sedaj čimprej izvajati preizkušeno teorijo zasebne iniciative, da bi popravili to, kar je dosedaj intervencionizem zavrl.
Upoštevati pa je treba tudi to, da se z naredbami draginja ne more ustaviti in da je bolj važno imeti blago, magari po višjih cenah, kakor pri nižjih cenah imeti prazna skladišča. Če bi že od začetka vojne delali po tem načelu, bi nastopilo pomanjkanje blaga mnogo pozneje in v mnogo manjšem obsegu. Ali ni zanimivo, tla so se prej, ko se je blago še moglo dobivati, prošnje za uvozna dovoljenja dosledno odbijale, sedaj p«, ko je nabava blaga skoraj onemogočena, dajejo gospodarstvu dovo-
f Anton Krati
Nenadoma je umrl v Ljubljani tajnik in prokurist Zadružne zveze g. Anton Kralj. Pokojnik je bil eden najzaslužnejših slovenskih zadružnikov, ki se je v duhu Krekovih idej ves posvetil zadružništvu. Rojen je bil leta 1878. v Zagorici pri Dobrepoljah, napravil gimnazijo v Ljubljani, dovršil pravne študije na Dunaju, nato pa absolviral zadružno šolo v Darmstadtu. Leta 1908. je vstopil v službo pri Zadružni zvezi, prevzel takoj uredništvo »Narodnega gospodarja«, ki ga je vodil in urejal skoraj vsa leta do svoje prezgodnje smrti.
Anton Kralj se je mnogo udejstvoval tudi v našem gospodarskem življenju, tako pri Ljubljanski borzi za blago in vrednote, Vzajemni posojilnici, Centralni vi-narni itd. Povsod se je s svojim temeljitim poznavanjem razmer, svojo delavnostjo in vestnostjo pridobil vzgled ter spoštovanje. Za slovensko zadružništvo pomeni njegova smrt zelo težak udarec in vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo se bo le težko nadomestila. A tudi slovensko gospodarstvo bo težko občutilo njegovo izgubo.
Bodi ohranjen zaslužnemu zadružnemu in gospodarskemu možu ter delavcu svetal spomin!
ljenja tudi čez določene kontingente. To jasno dokazuje, da biro-kratično obeležje deviznih central ni bilo doraslo gospodarskim potrebam države.
Gospodarske zbornice so neštetokrat predlagale pristojnim oblastem, da državna uprava opusti intervencionizem in da ustanovi bolj elastične ustanove za dobavo surovin iz tujine, ki ne bodo birokratske ustanove, temveč le pogodbenice s tujino. Te centrale bi morale zagotoviti uvoz 'bombaža, volne, kavčuka, kositra, kave, riža, čaja itd., dočim bi po sklenjenih pogodbah ostala uvoz in razdelitev blaga popolnoma svobodna zasebni iniciativi.
Te težke naloge pogajanja in zagotovitve'uvoza ter izvoza ni državna oblast prevzela niti do danes, temveč je hotel s pomočjo registracij, kavcij, kazni in razdeljevanja kontingentov v državi sami zagrabiti ves notranji promet v svoje roke ter z ustanavljanjem raznih central zmanjšati trgovski dobiček. Razliko v dobičku pa ne daje potrošnikom, temveč z obrestmi na kavcije, z raznimi izvoznimi taksami in pristojbinami skuša doseči kritje za stroške po nepotrebnem ustanovljenega birokra-tičnega aparata. Ta sistem ni le škodljiv za potrošnike, temveč tudi za državne, banovinske in občinske proračune. Centrale in podobne ustanove so oproščeno vseli davščin, ne plačajo torej ne državnih niti samoupravnih davščin, ves svoj dohodek iz gospodarskega poslovanja pa trošijo za počasni birokratični aparat, ki dosedaj ni v gospodarstvu nikjer pokazal dobrih rezultatov. Na ta način pa je izločen pridobitnik, kot glavni nosilec vseh davščin, iz .procesa proizvodnje in distribucije, s tem pa tudi kot davčni zavezanec. Kako naj se potem krijejo vsi rastoči izdatki države in samouprav, je pač uganka. Ravno tako pa ne more nihče odgovoriti na vprašanje, kako 'bodo mogli živeti vsi stotisoči zasebnih nameščencev in delavcev ko tudi veliko število samostojnih podjetnikov, če bo njih gospodarska delavnost one' mogočena.
Predaleč bi zašli, če bi na tem mestu 'ponovili vse predloge, ki so jih predlagale gospodarske organizacije v zvezi z državnim inter-vencionizmom. Samo to moramo poudariti, da ni zasebno gospodar stvo nikdar nasprotovalo nadzor stvu države nad svojim delom, da se preprečijo špekulacija in nedovoljeni dobički. Toda to nadzor-
stvo naj se udejstvuje tam, kjer dejansko gre za špekulacijo in pretirane dobičke, ne pa da se mnetno ustvarjajo z intervencio-nističnimi predpisi prekrški, kjer
teh dejansko niti ni. Zlasti pa so takšna preganjanja gospodarskih ljudi nedopustna, kjer ne gre za nič drugo ko za ohranitev gole substanco podjetja, ki jo mora
vsak gospodarski človek Obdržati tako v interesu potrošnikov, ko tudi državnih in samoupravnih oblasti, a končno tudi zaradi sebe in svoje rodbine.
Novi izvozni	in
Samo uradniki eiani obeh odborov
Direkcija za zunanjo trgovino postopoma prevzema od Narodne banke posle zunanje trgovine. Tako sta bila te dni z odlokom ministra za trgovino in industrijo ustanovljena izvozni in uvozni odbor pri direkciji za zunanjo trgovino. Istočasno je prenehala funkcija prejšnjih odborov za uvoz in izvoz pri Narodni banki. Po uredbi o ustroju direkcije za zunanjo trgovino sta nova odbora za izvoz in uvoz posvetovalni telesi.
Po odloku trgovinskega ministra sta oba odbora sestavljena takole:
Izvozni odbor: dr. Rudolf Bi-čanič, direktor direkcije za zunanjo trgovino, namestnik dr. Dra-goslav Mihajlovič, načelnik izvoznega oddelka,
dr. Martin Pavlič, načelnik carinskega oddelka fin. ministrstva, namestnik Dragotin Prpič, svetnik fin. ministrstva,
Konstantin Ljubisavljevič, direktor devizne direkcije Narodne banke, nam. Gjorgje Milovanovič, šef oddelka Nar. banke,
Milan Rajakovič, brigadni general, šef oddelka inšpekcije narodne obrambe, nam. Mitar Baekovič, intendantski major, dr. Dragoljub čorič, direktor direkcije za prehrano, nam. dr. Dragiča Nikolič, direktor zavoda za proučevanje volne,
inž. Milan Manojlovič, načelnik oddelka za upravo drž. gozdov, nam. inž. Mihajlo Braljinac, višji svetnik gozdarskega ministrstva, dr. Josip Kabas, šef oddelka za trgovino in industrijo pri banski upravi v Zagrebu, nam. Vladimir Kokotovič, šef urada za zunanjo trgovino v Zagrebu in
dr. Dragutin Toth, gen. direktor Prizada, nam. dr. Ciril Nemec, namestnik gen. direktorja Prizada.
Uvozni odbor, dr. Bičanič, nam. dr. Kristič,
dr. Pavlič, nam. Predrag 1’ečič, Konstantin Ljubisavljevič, nam. Milovanovič,
Milan Rajakovič, major Baekovič,
dr. Dimitrije Mišič, nač. ind. oddelka pri trg. ministrstvu, nam. inž. Arsenijevič, inž. Vladimir Kokotovič, nam. dr. Kabas.
Kakor se iz teh imen vidi, so člani novega izvoznega in uvoznega odbora izključno samo uradniki. Nikakor ne moremo zaznamovati to sestavo kot srečno, pa čeprav ne dvomimo, da so vsi ti gospodje uradniki odlično kvalificirani. Toda po našem mnenju ni naloga uvoznega in izvoznega odbora samo ta, da pazi predvsem na formalno pravilnost izvoza in uvoza, temveč da zna najti predmete, ki jih naša država potrebuje in da zna dobro prodati to, kar izvažamo. To pa znajo predvsem trgovci, ki so se leta in leta vadili z izvozom in uvozom, ki že poznajo to najbolj riskantno trgovino iz temelja. Ce kdo, potem bi morali biti takšni ljudje poklicani v po-svetovalna odbora za izvoz in uvoz, ker ti ljudje bi res znali svetovati.
Sicer pa je treba reči, da je Čudno, če so v izvoznem in uvoznem odboru direkcije za zunanjo trgovino vodilni uradniki same te direkcije. Oba odbora sta posvetovalna odbora in bodo torej člani tega odbora dejansko sami sebi svetovali. Ali ni jasno, da je to odveč? Svetovati bi mogli le taksni, ki so izven direkcije, ne pa, da svetujejo tisti, ki itak o zunanji trgovini odločajo. A tudi drugi gospodje uradniki, ki so v novih od-
borih, več ali manj že itak odločajo o naši zunanji trgovini ter je zato odveč, da so še člani posvetovalnega odbora.
Izvozna in uvozna trgovina nikakor nista dve identični trgovinski panogi, temveč je vsaka čisto drugačna od druge. Uvoznik ima čisto drugačne izkušnje kakor izvoznik, poleg tega pa se tudi po snovi izvoz zelo razlikuje od uvoza. Izvažamo v glavnem agrarne proizvode, surovine, les, živino in rude, uvažamo pa industrijske izdelke in polfabrikate ter samo nekaj surovin za industrijo. Že zato bi bilo logično, da ne bosta izvozni in uvozni odbor sestavljena enako, temveč da bodo imeli v uvoznem odboru glavno besedo uvozniki, v izvoznem pa izvozniki. To bi vsaj človek pričakoval. Kakor pa vidimo iz sestave obeh odborov, nimajo besede v obeh odborih niti uvozniki in niti izvozniki, temveč samo uradniki. Vsa čast njim, toda praktičnih in izkušenih naših uvoznikov ter izvoznikov ne morejo v celoti nadomestiti.
V naši zunanji trgovini smo že doživeli vse polno težkih razočaranj, ker niso odločali o njej praktični izvozniki in uvozniki, temveč uradniki. Tako je notorično, da bi danes trpeli mnogo manj na pomanjkanju bombaža, pnevmatike, kave itd., če se ne bi pred več ko enim letom po vrsti odklanjale prošnje uvoznikov za uvozna dovoljenja za te predmete. Ali naj sedaj podobne slabe izkušnje doživimo še enkrat?
Ni mogoče več tajiti, da izvira velik del današnjih težav iz dejstva, ker ni bilo sodelovanja med
oblastmi in zasebno iniciativo. V vladnih krogih se je to tudi že spoznalo, o čemer zlasti javno priča drugi sestanek ministrskega predsednika Cvetkoviča z zastopniki gospodarstva. Po tem sestanku smo za trdno pričakovali, da se bo začelo ozko in plodno sodelovanje oblasti in zasebne iniciative. Zlasti pa smo bili prepričani, da se bodo naše gospodarske organizacije in zlasti zbornice, pri sestavljanju novih gospodarskih odborov v polni meri upoštevale. Kakor pa nam kaže sestava izvoznega in uvoznega odbora pri direkciji za zun. trgovino, smo doživeli znova veliko razočaranje in sodelovanja med oblastmi in gospodarstvom v tem odboru ni.
Sestava obeh novih odborov dokazuje, da se bo polagalo pri njih delu največji pomen na formalno stran vse naše zunanje trgovine. Po našem mnenju pa bi bilo pravilno, da bi polagali mnogo večjo pažnjo na praktično plat in da bi uradniki v odboru imeli v glavnem le to nalogo, da spravijo v sklad praktične predloge posvetovalnih odborov z zakonskimi predpisi in s trgovinskimi načeli, ki jih vodi vlada. Na ta način bi se v resnici dosegali dobri uspehi. Tako pa se bojimo, da bosta novi izvozni in uvozni odbor dostikrat v večjo oviro naši zunanji trgovini kakor pa v njeno korist. Kajti ne potrebujemo še novih predpisov, ker je že starih več ko zadosti, tem bolj pa polet, iznajdljivost, hitrost odločitve ter poznavanje trga. To pa nudijo praktični gospodarski ljudje. Zakaj torej njih sodelovanje odklanjati?
Nove uredbe o prehrani prebivalstva
V Beogradu je bila te dni konferenca o pravilni ureditvi preskrbe prebivalstva z živili. Konferenca je odobrila tri načrte uredb, ki bodo najbrže v kratkem tudi objavljene. Te uredbe se nanašajo:
1. na prisilen odkup pšenice in koruze;
2. na racioniranje živil in njih razdelitev med ljudi;
3. na razdeljevanje surovin.
Kakor se nadalje poroča, bodo
določene zelo stroge kazni za vse, ki ne bi prijavili’ svojih zalog ali pa jih navedli napačno. Predvideva se nadalje uvedba posebnih legitimacij in kart za konsumente.
Na konferenci se je končno sklenilo, da se bo žito, ki ga nakupi Prizadl razdelilo po določenih odstotkih med vojsko in direkcijo za prehrano. Konferenca pa se bo ta teden še nadaljevala. Na konferenci je zastopan tudi Prevod.
Politične vesti
Min. predsednik Filov je imel v Ruščaku velik govor o osnovnih načelih bolgarske zunanje politike. Po precej dolgem uvodu, v katerem Je opozarjal, da se noben narod. ne more odtegniti vplivu vojne in tako tudi ne Bolgarska, ki je članica evropske družine narodov. Sedanja vojna hoče ustvariti nov red v Evropi, Dolžnost Bolgarske je, da je na straži in da bo mogla v odločilnem trenutku varovati svoje interese. Bolgarske interese bomo branili in smo v ta namen pripravljeni tudi na žrtve. Ne bomo pa služili tujim interesom. Posebej je poudaril predsednik Filov, da hoče vlada obvarovati Bolgarsko in Balkan pred vojno. Vendar pa mora ščititi svoje interese, ker bi drugače padla v suženjstvo. Mi smo bili vedno za revizijo neu-illyskega diktata in smo še danes. Toda na miren način. Prvič je bil
ta diktat revidiran s solunskim sporazumom 1935., ko smo dobili pravico svobodnega oboroževanja. Drugič pa je bil revidran z vrnitvijo Dobrudže. Verujem, da bodo ti zgledi mirne rešitve pripomogli k mirni reviziji tudi vseh ostalih vprašanj in s tem obvarovali Balkanu mir. Glede naših odnošajev z drugimi državami, zlasti balkanskimi je povedal vse potrebno že v sobranju zun. minister. Predsednik vlade je nato naglasil, da ne more biti 'Bolgarska ne nar. socialistična, ne fašistična, ne legionarska in tudi ne komunistična. Za druge države so morda ti sistemi dobri, za Bolgarsko pa tuji. Nato je prešel g. Filov na notranjo politiko, Bolgarska mora biti danes enotna, ker drugače ne more voditi dobre zunanje politike. Zato je vlada nadstrankarska. Ves^na-rod mora danes vlado podpreti. Večkrat je v svojem govoru nastopil predsednik vlade tudi proti tuji propagandi.
V Ankaro so prišli britanskega generalnega ;šta’ba, da se razgovore z zastopniki ture vojske. Ta sestanek pa ni nič iz rednega, temveč setijetoo*
Uajo, odkar je
zvezno pogodbo ^ Vel Britan jo
Med Sovjetsko Rusijo m Nemčijo
so bile podpisane naslednje štiri pogodbe : lL Nova trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena že lam v februarju 2. Pogodba o preselitvi Nemcev iz baltiških držav ter Litovcev Belorusov in Rusov iz Klajpede 3. Dogovor o ureditvi medsebojnih premoženjskih raz-mer 4- Pogodba o novi nemiško-sovjetsiki meji na ozemlju bivše Poljske do Baltiškega morja.
Nemški uradni krogi naglašajo, da so s podpisom novih pogodb definitivno urejeni nemško-sovjet-ski odnošaji ter da je z novimi pogodbami voljni potencial Nemčije močno povečan. Nemčija bo dobila od Sovjetske Rusije med drugim 2 milijona ton žita ter poldrug milijon ton koruze.
Zelo značilen je tudi sovjetski komentar, ki so ga objavila »Iz-vjestija«. Izkušnja je pokazala, pravi list, 'kako koristne so bile pogodbe, ki jih je sklenila SSSR z Nemčijo za obe stranki. Spoštovanje prej sklenjenih pogodb je omogočilo sklenitev novih. S potovanjem Molotova v Berlin so se inemško-sovjetski odnošaji še bolj
utrdili. V Angliji in Ameriki smatrajo, da morejo prodajati Angliji vse in -da s tem ne kršijo mednarodnih določb o nevtralnosti. SSSR pa po njih mnenju ne bi smela Nemčiji dobavljati niti žita.
To je po mnenju sovjetskega lista žongliranje s pojmi. Dobri gospodarski odnošaji med SSSR in Nemčijo pa pomenijo tudi utrditev miru. Vsi ti novi sporazumi dokazujejo dobro prijateljstvo med Nemčijo in SSSR. Poskusi sovjetom neprijaznega tiska, ki hoče dopovedati, da je vsaka pogodba med Nemčijo in SSSR naperjena proti tretjim državam se ne morejo posrečiti. Skrajni cas je, da se razume, da vedi Sovjetska Rusija kot nevojskujoča država politiko, ki je neodvisna od tega, kaj sodijo o njej na zapadni polobli. Znano pa je tudi, da je Sovjetska Rusija pripravljena skleniti pogodbe tudi z drugimi državami, vojskujočimi se ko tudi z nevtralnimi. Sicer pa velja za sovjetsko zunanjo politiko to, kar je dejal lani Stalin. 1. Ru-: sija je za mir in za utrditev svojih odnošajev z vsemi državami. Po tem stališču se bo ravnala dokler kdo ne bo poskusil dotakniti se nedotakljivosti sovjetskega ozemlja. 2. Rusija je za mimo in dobro sosedstvo z vsemi državami, ki meje nanljo. Tudi to stališče velja, dokler se kdo ne dotakne sovjet- f skega ozemlja.
O vzrokih zastoja sovjetsko-bri-tanskih odnošajev piše švicarska »Basler Nachrichten«, da je Eden , skušal takoj urediti te odnošaje, I kar se mu pa ni posrečilo. Sovjet- \ aka Rusija je namreč zahtevala priznanje priključitve baltiških držav k SSSR tudi de jure, dočim je bila Anglija pripravljena priznati priključitev samo de faeto, dočim bi se o pravnem priznanju ; razpravljalo šele po vojni.
Danski list »National Tidende« objavlja dopis svojega berlinskega dopisnika pod velikim naslovom: »Nemčija se pripravlja na odločilni udarec proti Angliji«. Dopisnik pravi, da dobi človek v (Berlinu vtis, _da_ se sedaj bliža vojna svoji odločitvi, ki pa bo padla na zapadli. To potrjujejo tudi sedanje velike priprave nemške vojske, mornarice in letalstva. Na vsakem koraku se čuti podobna atmosfera, kakršna je vladala, ko se je pri- f pravljal napad na Nizozemsko, Belgijo in Francijo. Tudi drugi danski listi objavljajo podobne in- | formacije iz Berlina.
Virginio Gayda piše v svojem listu, da dokazuje Churchillov govor na banketu v čast novetra angleškega veleposlanika lorda Hali-faxa v Washingtonu, da stremijo Vel. Britanija in Združene države Sev. Amerike po popolni nadvladi na svetu ter da hočejo Skleniti kupčijo, s katero bi trgovina v Evropi prišla popolnoma pod kontrolo anglosaškega sveta.
Ameriškemu kongresu je bil predložen v soboto zakonski načrt za obrambo Združenih držav Sev. Amerike. Zakon 'bo dal predsedniku Rooseveltu izredno velika pooblastila, da bo mogel predsednik čim bolj pospešiti dela za ameriško oboroževanje. V glavnem daje zakon predsedniku Rooseveltu naslednja pooblastila: 1. Predsednik sme prodati, posoditi, dati v zameno ali prepustiti vsem onim državam in vladam, ki po njegovem mnenju prispevajo k ameriški obrambi. 2. Vojni material za te države se sme popravljati v ameriških delavnicah. 3. Ameriške tvor -nice, zasebne ko tudi državne, smejo za te države izdelovati orožje.
4. Predsednik Roosevelt sme dajati tem državam informacije o proizvodnji ameriškega vojnega materiala. 5. Izvoz tega materiala je v te države dovoljen.
V VVashingtonu se je začel parlamentarni boj okoli pooblastilnega zakona. Posebno vneto delujejo izolacionisti, ki pravijo, da so pooblastila, ki jih predvideva zakonski načrt, tako velika, da pomenijo nevarnost za demokracijo. Kljub temu pa trde poznavalci razmer, da je sprejem pooblastilnega zakona zagotovljen.
Grško vrhovno poveljstvo sporoča, da so grške čete vkorakale v Klisuro, za katero so se zadnje dni vodile ogorčene bitke. Klisura je ključ za nadaljnje prodiranje ■proti Valoni. Grški napad se bo sedaj koncentriral na mesto Tepe-leni.
Italijansko poročilo št. 217 pa
poroča, da so bili na grški fronti le boji lokalnega pomena. Italijansko brodovje je 'bombardiralo grške postojanke. Zelo delavno je bilo tudi italijansko letalstvo.
Po zavzetju Klisure so Grki napredovali proti Valoni in Beratu. Na albanskem bojišču so se pojavili tudi že nemški letalci.
V Libiji nadaljujejo britanske čete prodiranje zapadno od Tobruka, ki je že docela obkoljen in kjer se v kratkem pričakuje britanski napad na mesto. — O živahnejši vojni delavnosti se poroča tudi s sudanske meje in iz Abe-sinije, kjer so se začeli gibati abesinski uporniki.
Denarstvo
Tečaji deviz
Na njuyorški borzi so ostali piotekli teden tečaji deviz neiz-premenjeni.
Kazvoj deviz na curiški borzi P» kažejo naslednje številke:
3. 1. 10. 1.
Pariz bondon New York Berlin Milan
8,90
16,10
4,31
172,50
21,75
8,70
16,15
4,31
172,50
21,75
Liublianska bor v
Devizno tržišče
Celotni devizni promet je v letu 1940. dosegel din 604,015 milijonov dinarjev, t. j. za približno 87,5 milij. dinarjev več kakor v letu 1939. in celo za nad 209 milijonov dinarjev iveč kot v letu 1938. Vse od leta 1932. dalje je devizni promet na ljubljanski borzi v neprestanem porastu, kar dokazuje sledeča primerjava:
Na valutnem trgu pa so se v Uurihu razvijali tečaji takole: 0'ancoski frank je nazadoval od •k95 na 3-70, angleški funt se je okrepil od 8'20 na 8-25, ameriški dolar je ostal med 4'26 % in 4-27, Nemška registrska marka je neznatno popustila, in sicer od 53'75 na 53'12, trgovska marka pa od 34'75 na 34-25.
Položaj na deviznem trgu je bil zelo miren, povpraševanje po fun-lu in dolarju je popustilo.
Na švicarskem trgu z zlatom je zaradi iiemožnosti prevoza zlata padla cena zlata na 4800 šv. frankov, dočim je zlati dolar narasel na 7'60, švicarski frank pa na 29-20.
Tečaj marke po dolarski pariteti
V gospodarskih pogajanjih med Nemčijo in drugimi državami so nemški delegati že večkrat postavili vprašanje odnosa nemške •narke do dolarskega tečaja. Nemški delegati so pri tem naglašali, da je marka ravno tako stabilna ko dolar, a tudi ravno tako močna ter so zato poudarili, da nikakor nočejo, da bi se tečaj marke v posameznih državah določil izpod dolarske paritete, t. j. izpod tečaja, ki ga marka dejansko ima po svoji veljavi nasproti dolarju. Kakor poroča »Dienst aus Deutscli-iand«, je Romunija zvišala te dni tečaj marke od 50 na 60 lejev. S tem je po mnenju citiranega lista storjen nov korak, da se odpravi disažio marke v južnovzhodni Evropi. Po zadnjih pogodbah z državami jugovzhodne Evrope je ta disažio že reduciran na 20%. Nemci pa upajo, da se bo tudi ta odstotek odpravil.
*
Devizni promet na Ljubljanski [rorzi je znašal pretekli teden 8 milijonov din.
Konkurz je bil znova otvorjen o premoženju Arandjelovaške trgovske banke.
Ktmkurzi - poravnave
Leta	mil. din	mil. din
1933.	126,42	(razlika)
1934.	170,19	+ 43,77
1935.	210,90	+ 84,48
1936.	240,47	+ 114,05
1937.	376,39	-j- 249,97
1938.	394,82	+ 268,40
1939.	516,52	+ 390,10
1940.	604,01	4- 477,59
Največji zaključki so bili v letu 1940. perfektuirani v devizi Bcr-lin, in sicer za skupni znesek 457,5 milij. dinarjev, kar pomeni porast za 135,6 milij. din v primeri z . 1939., oziroma za nad 282,5 milijona dinarjev proti 1. 1938. Takoj za Berlinom se je lani uvrstila de viza Ne\v York s skupnim prometom 85,7 milij. din, dočim je 1939. zavzemala drugo mesto deviza London, ki pa je zaradi znanih deviznih ukrepov Narodne banke v 1. 1940. dosegla malenkostno ;vsoto 4,7 milij. din. Nasprotno pa je znatno porastel — nekako vzporedno z Nev/ Yorkom tudi devizni promet s švicarskimi franki, saj pokazuje deviza Curih znatne zaključke v skupni protivrednosti nad 50,5 milij. din. Tudi promet z grškimi boni se je lani dvignil ter znašal malo več ko 2,5 milij. din, t. j. slično kot deviza Amsterdam, ki je prekoračila vsoto 1,1 milij. dinarjev.
Zanimivo je primerjali stalen porast deviznih zaključkov v Berlinu z onimi v Londonu na bazi medsebojnih letnih razlik, ugotovljenih po spodnji razpredelnici od 1. 1934. dalje (vse v milijonih dinarjev):
(razlika) London (razlika)
—	56,6	-
+ 37,8	82,0	+ 25,4
+ 144,3	93,9	+ 37,3
+ 171,9 139,5 + 82,9 + 318,7 148,1- +91,5 + 454,3	4,7 -51,9
Povsem nasprotno sliko kažejo ostale devize, ki so bile deležne večjih zaključkov, t. j. predvsem amer. .dolarji, švicarski franki, grške drahme in holandski goldinarji. Promet v omenjenih devizah se je gibal — v milijonih dinarjev izraženo — pričenši z letom 1935. takole:
New York Curih Solun Amstord. Trst
Leto
1935.
1936.
1937.
1938.
1939.
1940.
Berlin
3,2
41,0
147.5 175,1 321,9
457.5
nekaj manjših zaključkov v drugih devizah.
Vodilni gros zaključkov predstavlja seveda izključno deviza Berlin, ker doseza promet v nemških čekovnih markah po jugoslo-vansko-nemškem privatnem kli-ringu celo več kot 75% totalnega deviznega prometa. To je obenem dokaz, da je znatno narastel tudi volumen naše kupčijske izmenjave z Veliko Nemčijo, ki je tako postala naš glavni uvoznik, a z ozirom na obseg našega izvoza tudi najglavnejši izvoznik.
Na splošno so bile nalik 1. 1939. ludi lani vodilne samo tri glavne devize, t. j. razen Berlina le še Now York, ki je veljal pretežni del 1. 1940. za obračunsko bazo deviznega preračunavanja, ter Curih, ki je proti koncu preteklega leta zamenjal vlogo z New Yor-kom. Kar zadeva tečaj nemške ekovne marke omenjamo, da je po novem sporazumu veljal od 25. septembra 1940 dalje znatno višji denarni (din 1772), oziroma blagovni (din 17'92) tečaj, pa so naši trgovci pohiteli z zamenjavo oziroma plačilom starih faktur na bazi starega srednjega tečaja din 14'80, ki velja le še do marca 1941. To je bil tudi glavni razlog znatnemu povečanju zaključkov v devizi Berlin od septembra dalje, saj je bilo prodano v zadnjih treh mesecih za blizu 180 milijonov dinarjev RM na tej bazi, ter le malenkost na novi bazi srednjega tečaja din 17-82.
Največji mesečni devizni promet je bil lani dosežen v novembru (75,68 milij. din) oziroma v decembru (75,04 milij. din), dočim je znašal v letu 1939. največji promet meseca decembra (52,88 milij. din); najslabši devizni promet pa izkazuje za 1. 1940. mesec september s 24,82 milij. din, nasproti 28,36 milij. din v istem mesecu 1. 1939.
Valutnega prometa tudi v letu 1940. ni bilo nobenega, kakor vsa leta od 1935. dalje..
Efektno tržišče
V nasprotju z deviznim trži-
Odpravlja se konkurz, ki je bil
cazglašen o premoženju trgovca Lmila Novaka v Ljubljani, ker je iila razdeljena vsa masa.
Leto
1935.
1936.
1937.
1938.
1939.
1940.
‘27,6
31,3
33,6
24.2
32.3 a5,7
‘23,0
8,6
11,8
15,8
8.0
50,5
2.3
2.3 1,9 1,6 1,1 2,5
5,5
4.7
5.7 5,4 0,6 1,1
7,4
0,8
1,2
0,3
0,4
0,3
Razen v že navedenih devizah je bilo lani perferktuirano tudi
ščem pa kaže naše efektno tržišče nazadovanje prometa in tudi slabše zanimanje kakor v 1. 1939. Kajti v 1.1940. je bilo trgovanih le 3.918 efektov v vrednosti 738.658 din, t. j. za 9.905 efektov v vrednosti din 3,951.212'— manj kakor predlansko leto.
Največje zaključke izkazuje Tr-■boveljska premogokopna družba, in sicer 2.050 delnic v vrednosti din 502.600—, zatem pa znatno manjše zaključke tudi Kranjska industrijska družba, Narodna banka ter Združene papirnice Vevče, Izmed državnih vrednostnih papirjev je bilo perfektuirano par večjih zaključkov v 7% investi-
cijskem posojilu, razen tega pa je bilo nekaj prometa tudi v vojni škodi.
Ob tej priliki pa moramo opozoriti zlasti na dejstvo, da je lansko leto izostal vsakršen zaključek v 5% srednjeročnih obveznicah za finansiranje javnih del iz
1.1935., medtem ko so bile ome-i jene državne obveznice trgova-ne v 1. 1939. v višini 2,000.000'— din. Če pa primerjamo lanski efektni promet na ljubljanski borzi z uspehom na tem tržišču v drugih letih, tedaj vidimo, da je bil v primeri s prometom iz leta
1926., ko je bil zabeležen doslej sploh največji letni promet približno 10 milijonov dinarjev, sicer resda razmeroma zelo slab, a nasproti 1. 1932., ki izkazuje le din 139.065'— efektnih zaključkov, še vedno ni tako neznaten, čerav no bi bil lahko boljši.
V 1. 1940. so državni vrednostni papirji notirali večji del le z manjšimi oscilacijami, v splošnem pa obdržali povprečni tečajni nivo skozi vse leto, kar kažejo naslednje številke:
29. dec 1939	2. jan. 1941
denar blago denar blago 7% invest.	98'-	100—	101'-	103—
8% Blair	96--	99'-	106—	110—
7% Blair	88'-	89,-	97'-	100—
7% Seligm.	98,—	100—	102—	—
4% agr. obv.	51'—	52‘—	57'—	—’—
7% stabiliz.	98'—	99‘—	97‘—-------
6% begluš.	79'-	80--	84—	86'-
6% dalmat.	71—	73—	82'—	83'-
2-5% v. šk. 428,— 433— 465'— 468'— Po gornji razpredelnici je lani dosegel največji tečajni porast dalmatinski agrar, t. j. za 11 poenov v povpraševanju in 10 poenov v ponudbi, takoj za njim pa 8% Blairovo posojilo, medtem ko je stabilizacijsko posojilo tečajno celo nazadovalo za en poen. Porast vojne škode razmeroma ni bil znaten, skoraj neznatna pa je tečajna razlika za investicijsko posojilo.
Delnice naše Narodne banke so notirale nespremenjeno trdno vse do znane ministrske naredbe o spremembi ustrojstva te ustanove, kajti do pred 18. septembra 1940 se je gibal tečaj delnic NB okrog din 7.500-— v povpraševanju in okoli din 8.000'— v ponudbi, dočim je že dne 19. septembra 1940 padel denarni tečaj na 6.000'— din! Zatem je tečaj poskočil n. pr. dne 10. oktobra 1940 na 6.400— din v povpraševanju in 6.650-— din v ponudbi, ter se polagoma stalno krepil in dosegel 2. januarja 1941 že višino din 7.000-— za denar ter din 7.100— za blago. Še pred septembrsko spremembo pa je dosegla Narodna banka svoj naj višji tečaj na ljubljanski borzi dne 17. aprila, ko je veljal tečaj din 8.200— za ponudbo (blago) in din 8.000‘— za povpraševanje (denar).
Izmed industrijskih papirjev je
zabeležila še največji tečajni porast Trboveljska premogokopna družba, ki je notirala na naši borzi koncem 1939 din 230'— za denar in din 240'— za blago, nato stalno dosledno krepila svoj tečaj (čeprav z vmesnimi manjšimi tečajnimi valovanji) ter dosegla kulminacijo 23. decembra 1940, in sicer din 380-— za denar, a din 385'— za blago, kar znači povprečno letno tečajno razliko oziroma porast tečajev za -j-150 oziroma 140 poenov. Ker pa je ta vrednostni papir mednarodnega značaja so boso njegovih tečajev zabeležile tudi vse inozemske borze, kjer kvotira ta efekt. Razlogi takšnega dviga tečajne vrednosti so znani in razumljivi spričo sedanjih prilik doma in na tujem.
Povsem nasprotno tendenco pa je skozi vse 1940. leto kazal naš drugi največji industrijski vrednostni papir, t. j. Kranjska industrijska družba, Jesenice, ki kotira na ljubljanski borzi že leta in leta, pa je po daljšem presledku pričela notirati redno šele sredi junija 1940. Notacija je bila prvič opažena dne 14. junija, ko je bil perfektuiran zaključek na bazi din 146-—, dočim je bil ta efekt zaključen dne 17. junija 1940 že po višjem blagovnem tečaju din 148'—. Na tej bazi je bil ta vrednostni papir zaključen tudi še naslednje borzne dneve ter dosegel najvišjo notico 26. junija 151‘— din ter bil po tem tečaju tudi zaključen. Od junija pa vse do srede oktobra je beležila KID na bazi din 148‘— ter bila zaključena 17. oktobra po din 144'—, 21. oktobra pa po 140'— din. Nato je beležila po din 136— in šele dne
30. decembra je bil zaključen zopet po tečaju din 140-—, a dne
31. decembra m. 1. po din 142-—.
Brez notic so bili v 1. 1940. še
sledeči vrednostni papirji, ki kotirajo v tečajnici ljubljanske borze: Kreditni zavod za trgovino in ir-dustrijo v Ljubljani, Celjska posojilnica d. d. v Celju — izmed denarnih zavodov, medtem ko ni notirala izmed industrijskih podjetij: Tvornica za dušik d. d., Ruše, ter »Stavbna družba« d. d. v Ljubljani. Glavni razlog za pomanjkanje notic gori omenjenih efektov je v tem, da se na eni strani nahaja pretežni del teh vrednostnih papirjev v tresorih samega zavoda — oziroma v rokah njegove uprave, na drugi strani pa je to še posledica znanih ukrepov pred leti, ko je bil na naše denarne zavode uprizorjen pravcati run s čezmernim dviganjem vlog preplašenih vlagateljev. Zaščita kmetov je povzročila nadaljnjo zaščito denarnih zavodov — in tako je bila povsem iluzorna oziroma odveč tudi kotacija delnic denarnih zavodov pod zaščito v borzni tečajnici; zato pogrešamo razen že pravkar omenjenih še nekaj važnih domačih denarnih zavodov.
Amerika na prehodu
Ch. A. in M. B. Beard
(Nadaljevanje.)
Vse to odmikanje od zlatega standarda je opogumilo pristaše srebra, katerih je bilo posebno '»nogo med agrarci. Izrazili so svoja načela v zakonu za pomoč kmetom z dne 12. maja leta 1933. (Agricultural adjustment act — A A A). Njihov namen je bil oslabiti učinek razvrednotenih tujih valut na ameriško zunanjo trgovino in razširiti kredit. Da bi se to doseglo, so pooblastili predsednika IJSA, da uporabi federalni rezervni sistem za nakup obveznic Združenih držav do zneska treh milijard. Če bi se to ne moglo izvršiti, sme predsednik dovoliti finančnemu ministrstvu, da izda za tri milijarde dolarjev zakonitih Plačilnih sredstev. Nadalje so agrarci pooblastili predsednika, da sme zmanjšati težo zlatega denarja za največ 59% in določiti težo srebrnega dolarja v trdnem razmerju z zlatim. Kasneje je sre-
brna stranka še vsilila uredbo, da se v podlagi ameriške valute uvede razmerje ene četrtine srebra proti trem četrtinam zlata. Uredba je pooblaščala finančnega ministra, da kupuje srebro do določene cene za unčo, da ga spravlja in da izdaja srebrne certifikate. Vse to je ostalo na splošno akademsko uveljavljanje načela, ker Roosevelt ni storil dosti v tej smeri.
Pri bančnem zakonu iz L 1933. so že prevladovali konservativci. Določilo se je strožje nadzorstvo nad bankami, nad holding družbami in njihovimi podružnicami Uprava federalnega rezervnega sistema je dobila veliko oblast nad nakupovanjem in prodajo izbranih papirjev pri članskih bankah. Da bi se premagalo nezaupanje in da se privabi denar iz nogavic, se je ustanovil sistem zavarovanih vlog dodoločene višine.
Potem se je začel kongres ba-viti z javnimi financami. Predsednik je zahteval in dobil široko pooblastilo, da zniža prejemke voj-| nim veteranom in v določenih
mejah plače državnih uradnikov. Tudi sicer je predsednik spreminjal, uravnaval in zniževal izdatke, tako da so cenili prihranek prihodnjega proračuna na eno milijardo 'dolarjev. Hkrati so dvignili zvezne dohodke z novimi davki na dovoljeno pivo, na bencin, nove glavnice in na čezmeren dobiček. (Decembra 1933 je bila prohibicija — ali suša — odpravljena.)
Roosevelt je predlagal, naj bi odslej država vodila dvojni proračun, tekoči redni izdatki naj bi se krili z rednimi dohodki in ta proračun se mora uravnovesiti z znižanjem izdatkov. Posebni izdatki zaradi krize in za javna dela ter za podpore naj bi se krili z najemanjem posojil. Toda kljub vsemu je primanjkljaj še vedno naraščal.
V zvezi s »čiščenjem« in obnovo denarnega sistema se je kongres lotil tudi »narodnega svetišča« v Wallstreetu s tem, da je razširil zvezno kontrolo nad izdajanjem neke vrste vrednostnih papirjev, za katere je dotlej veljala velika
stopnja svobode. Ta kontrola je stopila v moč z zakonom o vrednostnih papirjih, ki je dobil pozneje bolj trajno obliko z drugim zakonom. Deloma je ta zakon izražal ogorčenje investorjev in špekulantov, ki so bili utrpeli škodo po različnih mahinacijah na trgu, deloma pa se je dotikal tudi bančništva, valute in gospodarskega delovanja v najširšem smislu.
Kongres je zahteval, da morajo biti vsi vrednostni papirji registrirani, z izjemo izrečno navedenih, in to pri zvezni trgovinski komisiji, ki je bila pozneje preosno-vana v poseben odbor za te naloge. Za registracijo so se morali predložiti nadrobni podatki, tako glede na ime, naslov in funkcije oseb, ki so v zvezi z izdajatelji papirja (ravnatelji in uradniki zadevnih družb), garantov in oseb z več ko desetimi delnicami, dalje glede na plače uradnikov in ravnateljev itd. Zakon je zahteval informacije o že obstoječem fundi-ranem dolgu, o količini in namenu ponudenega papirja, kako se namerava denar naložiti, bilance
idr. Pod podobno nadzorstvo so spravili tudi inozemske vrednostne papirje. Večina teh podatkov je bila odslej dostopna javnosti. Za kršitev zakona so bile določene težke sankcije.
Vsa ta ureditev bančništva in denarstva se ni dotaknila vprašanja, za katero je bilo dosti več zanimanja v javnosti: Kaj naj se ukrene proti brezposelnosti in bedi? — Sicer je bilo zelo razširjeno mišljenje, da sta brezposelnost in beda posledici duševne ali telesne manjvrednosti ali pa prirojene nezmožnosti. Toda težko bi bilo ob brezposelnosti 12 do 13 milijonov ljudi vzdržati to sodbo.
Zakonodajni ukrepi in izvedba, ki so si naglo sledili spomladi, poleti in jeseni 1933. leta, so pokazali, da je tudi uprava istega mnenja in da hoče preprečiti glad, pa čeprav s splošno osovraženo brez-poselnostno podporo. »Čeprav to ni zapisano v ustavi«, je razlagal predsednik Roosevelt, »je vendar bistvena dolžnost zvezne vlade, da prepreči stradanje svojih državljanov.« (Dalje prihodnjič.)
Združenje trgovcev v Ljubljani
opozarja vse trgovce z živili, da nihče ne bo dobil pri mestnem prehranjevalnem uradu nakazila za moko, če se temu uradu ne bo izkazal z legitimacijo, da je član Združenja trgovcev.
Znova se govori o izvoznem monopolu za krompir
Že pred tedni se je poročalo, da se namerava monopolizirati izvoz krompirja, čebule in česna. Nato so te vesti utihnile. Sedaj pa so se znova pojavile in »Vreme« poroča, da se znova izdeluje načrt naredbe, po kateri bi smele izvažati krompir, česen in čebulo le pooblaščene ustanove kakor Pri-zad1, Prevod, Pogod in Direkcija za zunanjo trgovino.
Kar težko je razumeti, da se vedno znova hoče iztisniti legalno trgovino iz izvozne trgovske, pa čeprav je ta pokazala vse drugačne uspehe, kakor pa jih morejo pokazati pooblaščene ustanove. Pri tem pa sploh ni nobene potrebe, da bi se ta izvoz monopoliziral, temveč izvira iz čisto objektivno neutemeljenih motivov. Naj se zato že enkrat vse te mo-nopolizacije nehajo, ki samo po-dražujejo posel, a ne koristijo ne proizvajalcem, ne potrošnikom, zato pa tem bolj škodujejo državi in trgovini.
Klirinške in devizne države
Na vprašanje, katere države se morajo smatrati kot klirinške in katere kot devizne, iz katerih je uvoz pod kontrolo devizne direkcije Narodne banke je bilo izdano naslednje oficialno pojasnilo:
Klirinške države, iz katerih se more uvažati blago brez predhodnega dovoljenja devizne direkcije pri Narodni banki, so naslednje države: Nemčija, Češko-Moravska, Italija, Madžarska, Slovaška, Grčija, Turčija, Bolgarska in Poljski gubernij. Plačilni promet s Poljskim gubernijem se opravlja po nemški obračunski blagajni, ker pa je bila Poljska prej klirinška država, ni uvoz iz nje pod kontrolo.
Klirinške države, s katerimi se opravlja plačilni promet po nemški obračunski blagajni v Berlinu, in iz katerih je dovoljen uvoz samo proti dovoljenju devizne direkcije pri Narodni banki, so naslednje: Nizozemska, Belgija in Norveška.
Klirinške države, iz katerih je dovoljen uvoz samo proti predhodnemu dovoljenju devizne di- f rekcije pri Narodni banki, so Finska in Danska.	j
Vse druge države se smatrajo kot devizne države in za uvoz iz teh držav je potrebno dovoljenje devizne direkcije. Vse to pa se ne nanaša na kontrolo uvoza, ki ga izvaja Direkcija za zunanjo trgovino na podlagi uredbe o kontroli zunanje trgovine.
Zunanja trgovina
Z Italijo se bodo v kratkem začela trgovinska pogajanja zaradi določitve nekaterih kontingentov ter ureditve vprašanj, ki so nastala zaradi novih razmer na tržiščih.
Uspešno so zaključena pogajanja o dobavi druge partije italijanskega riža v količini 660 vagonov. Baje cena novega riža ne bo zvišana.
Naš parnik »Bosiljka« čaka v nljujorški luki natovorjen s 4500 tonami bombaža na dovoljenje angleških oblasti, da dobi navycert in da more svobodno odpluti. Vodijo se v ta namen pogajanja in upajo, da bodo pogajanja v kratkem uspešno sklenjena. Ladja bo plula najbrže okoli Afrike skozi Sueški prekop na Jadran.
Trg. minister je podpisal naredbo o postavljanju pod kontrolo uvoza volne in volnene preje. Kontrola velja ne le za naravno, temveč tudi za umetno volno ter za umetno volneno prejo. Istočasno se je tudi uredila razdelitev volne in volnene preje med zainteresirane tekstilne tvomice.
Dohodki monopolske uprave
V proračunskem letu 1939./40. so znašali 1886 mil. din
Dohodki monopolske uprave v letu 1939./40. so bili nekoliko manjši ko v prejšnjem letu in sicer zaradi nazadovanja dohodkov od soli in petroleja, dočim so se dohodki od tobaka, vžigalic in cigaretnega papirja zvišali. Zlasti pa so narasli tobačni dohodki, ker so se cene tobačnim izdelkom zvišale. Skupni monopolski dohodki so znašali v proračunskem letu 19:59./40. 2110' milijonov din proti 2166 milijonom v prejšnjem in 2070 milijonom v proračunskem letu 1967./38. V prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta, t. j. od začetka aprila do konca oktobra, so znašali 1.563 milijonov dinarjev, za 266 milijonov din več ko v istem času lanskega leta.
Največje dohodke daje monopolski upravi tobačni monopol, ki so v letu 1939./40. dosegli 1.631 (pred enim letom le 1.568) milijonov din. Istočasno pa so tudi narasli zaradi višjih odkupnih cen izdatki tobačnega monopola od 274 na 324 milijonov din. Višek dohodkov nad izdatki je torej znašal v 1.1939./40. 1.307 proti 1.294 milijonom v letu 1938./39. Kljub večjim izdatkom se je čisti dohodek tobačnega monopola vendarle povečal.
Znatno se je znižal dohodek od soli, in sicer od 278 v 1. 1938./39. na 210 milijonov din v 1. 1939./40. Vzrok je v znižanju cene za sol. Zaradi tega je padel dohodek monopolske uprave za 68 milijonov dinarjev. Ker so se pa istočasno zvišali izdatki monopolske uprave za sol, od 51’6 na 87 milijonov din, se je čisti dohodek monopolske uprave od soli znižal od 226 na 123 milijonov din. Monopolska uprava je bila zato prisiljena, da je koncem leta 1940. znova zvišala ceno soli od 1’50 na 2‘50 din za kg.
Dohodki od petrolejske takse so padli od 132‘4 na 88'6 milijona din. Vzrok padca je v težavi nabave petroleja.
Monopol vžigalic je dal 91'5 milijona din, ker so dohodki znašali 921 (lani 89‘4) milijona din, izdatki pa 0'6 milijona din.
Monopol cigaretnega papirja je dal državi čisti dobiček v višini 71'6 milijona din. Vsi dohodki so znašali 94'9 (lani 80T) milijona dinarjev, vsi izdatki pa 28'3 (v prejšnjem proračunskem letu 19‘9) milijona din. Potrošnja cigaretnega papirja je v zadnjem letu precej narasla, ker se je zaradi podražitve cigaret povečala kaja tobaka, mnogo cigaretnega papirja pa se je potrošilo tudi za kajo tihotapskega tobaka.
Račun izgube in dobička izkazuje poleg tega še 22'9 milijona dinarjev raznih dohodkov ter 42'1 občnih izdatkov in 6'9 milijona din raznih izdatkov -za razne vrednote.
I. SUMOM CO.
UU8UIM •
Btai krt—IjatM rtb>
VtlttfgoilM s iycwtjc
Velepražaraa ta fcai«
H11 ■ I ii dllm
Slavna zaloga rudninskih vod*
Brzojavni naalov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon St. 26-66
Če se od skupnih 2.146 milijo nov dinarjev odbije 442 milijonov dinarjev stroškov, se vidi, da je bil čisti dobiček monopolske uprave v letu 1939./40. 1.698 milijonov dinarjev proti 1813 milijonov v letu 1938./39.
Od prodaje kolkov in vrednot pa je imela monopolska uprava še dohodek v višini 560'7 milijonov dinarjev, da so znašali skupni dohodki monopolske uprave 2701 milijon dinarjev. Od te vsote je pla čala monopolska uprava 373 mili jonov din za plačilo anuitet državnih dolgov, 442 milijonov din pa so znašali njeni izdatki, da je ostalo v korist državne blagajne 1886 milijonov din proti 1970 mi lijonom v letu 1938./39.
Tržna poročila
Tržne cene v Celju
dne 1. januarja 1941.
Goveje meso; Cena mesa je mišljena s privago. 1 kg volovskega mesa din 13—18, kravjega mesa
13—15, vampov 10, pljuč 6, jeter 14, ledvic 16, loja 14—18, spuščenega pljučnega loja 24.
Teletina: 1 kg telečjega mesa din
14—18, jeter 24, pljuč s srcem 15.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa
din 18—22, pljuč 10, jeter 16, glave 10, slanine brez kože 25'50 do 26, s kožo 24’50 do 25, slanine soljene 28, suhe slanine 36, masti 27'50 do 28, šunke 30, prekajenega mesa 24 do 28, prekajenih parkljev 10, prekajene glave 14, jezika 30.
Klobase: 1 kg krakovskih din 32, debrecinskih 26, hrenovk 26, safalad 25, posebnih 30, polsuhih kranjskih 34, suhih kranjskih 40 do 45, braunšviških 16, salami 65 do 75.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 2'50 do 3, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 48 do 56, masla 44, bohinjskega sira 35, trapistovskega sira 30, pol ementalskega sira 40, sirčka 8 do 10, eno jajce 1-75 do 2.
Pijača: 1 liter starega vina din 18 do 20, novega vina 16 do 18, piva 10, zganja 40 do 56.
Kruh: 1 kg belega kruha 96 dkg din 8, rženega kruha 6, črnega enotnega kruha 96 dkg din 5, žemlja v teži 7 dkg din 1.
Sadje: 1 kg jabolk din 8 do 10, orehov 12, luščenih orehov 40, suhih češpelj 14‘50 do 16, suhih hrušk 10, limona 1'25.
Špecerijsko blago: lkg kave naj-cenejša din 88, pražene kave najcenejša 108, čaja 475, kristal belega sladkorja 15'50, sladkorja v kockah 1750, sladkorja v prahu 17'50, medu 36, kavne primesi 21, riža 16, 1 liter namiznega olja 24-50, olivnega olja finejšega 40, bučnega olja 26'50, vinskega fcisa 9, navadnega kisa 450, petroleja 9, špirita denat. 14, 1 kg soli 2'50, popra 170 do 172, paprike- 48, sladke paprike 52, testenin 15 do 16, mila 18 do 19, karbida 9, sveč 30 do 32, kvasa 44 do 50, marmelade 24 do 34, sode za pranje 2'50.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 din 9, enotna črna 5, ržene enotne moke 6'50, pšeničnega zdroba 9, koruznega zdroba 5, pšeničnih otrobov 2-50, koruzne molke 4 25, ajdove moke 9 do 9'50, kaše 7'50, ješprenja 8—.
žito: q rži din 425, ječmena 425, ovsa 425, koruze 350, fižola 600 do 800, graha 1600.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski din 40 do 42, premoga iz Hude jame 40 do 42, rjavega premoga 22, m3 trddh drv 12750, 100 kg trdih drv žaganih 32 do 34, m3 mehkih drv 90, 100 kg mehkih drv žaganih 24, 1 kolobar mehkih drv
6'75- . „
Zelenjava: 1 kg endivije din 10
do 12, glava endivije 1 do 1-50, 1 kg radiča 16 do 20, poznega zelja 4, kislega zelja 5, ohrovta 4, krožnik špinače 2, 1 kg špinače din 10, čebule 3, česna 14, -krompirja 2, kisle repe 3.
Ze v 24 urah
barva, plesira in kemično tnaii obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4 6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Doma in po svetu
Jugoslovanski poslanik v Sofiji Milanovič je obiskal bolgarskega ministrskega predsednika Filova in imel z njim daljši razgovor.
Vojni list objavlja ukaz, da je bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtič imenovan za rezervnega podpolkovnika, kar je najvišji čin, ki ga more doseči rezervni oficir.
Bivši nar. poslanec Damjan Ar-navtovič, ki je bil obsojen na 7 let robije, ker je stresal v skupščini na dr. Stojadinoviča, je bil te dni pomiloščen ter so mu bile s tem vrnjene njegove državljanske časti.
»Slavonischer Volksbotc«, organ nemške nar socialistične stranke v banovini Hrvatski piše v rubriki: »Mi opazujemo«; Mi opažamo, da je bogat kmet iz Valpova še vedno razdražen proti Kulturbundu in vsemu, kar je nemško. Opažamo, da so nemški trgovci in obrtniki čestitali novo leto svojim hrvat-skim odjemalcem, ne pa tudi svojim nemškim. Zakaj? Opazili smo, da je neka židovska hišna lastnica odpovedala svojemu hišniku, ker je vstopil v Kulturbund. Opažamo, da neki brivec nemškega rodu pozdravlja svoje nemške goste z nemškim pozdravom, a se sam smatra za Hrvata. Zakaj torej pozdravlja s Hitlerjevim pozdravom?«
Kakor poroča »Slovenec«, je finančni minister podpisal odlok, s katerim se otvarjajo potrebni krediti za modernizacijo in potrebe ljubljanske bolnišnice. Tako je otvorjen kredit za kirurgični paviljon v višini 765.000 din, za drž. bolnišnico 3,318.000, za žensko bolnišnico 140.000, za babiško šolo
15.000, za umobolnico na Studencu
937.000, za umobolnico v Novem Celju 280.000 in za zdravilišče v Topolščici 650.000 din.
Velik evharistični kongres bo v juniju v Zagrebu v proslavo 1300-letnice pokristjanjenja Hrvatov. Prireditelji so trdno prepričani, da se bo mogel kongres izvršiti v vsem obsegu, ker da bo do takrat vojne že konec.
Železniška uprava je opustila okoli 120 vlakov. Deloma je to storila, ker je bilo več teh vlakov uvedenih zaradi vzdrževanja zveze z mednarodnimi vlaki, ki pa so bili med tem ukinjeni. Deloma pa je odpravila nekatere vlake, ker se je tovorni promet tako povečal, da železniška uprava ne zmore več vsega osebnega In tovornega prometa.
Ban dr. šubašič je razrešil svoje dolžnosti upravo Matice Hrvatske ter imenoval za poverjenika banske oblasti prof. Martinoviča.
»Službene novine« so objavile pravilnik o nočnih in nadurnih dokladah v poštni službi, uredbo o razdelitvi jedilnega olja, pravilnik o kontrolnem fondu davčnega oddelka finančnega ministrstva, spremembe in dopolnitve taksnega to pristojbimskega pravilnika ter pravilnik o postopanju organov SU-ZORja in ostalih socialnih ustanov.
Prizad demantira vesti, da bo izplačeval premije za sejanje sončnic, kakor so baje kmetovalcem zatrjevali zastopniki nekaterih tovarn.
Ban dr. šubašič je izdal naredbo o nadzorstvu cen v prodaji na drobno. Po teij naredbi se določajo naj višji dopustni bruto-zaslužki v odstotkih na efektivno nabavno ceno. Za določanje cen je določen poseben postopek. Trgovci morajo cene označiti na vsakem predmetu ter hraniti vse račune o nabavi blaga. Kdor bi prodajal blago dra-že, se kaznuje z zaporom do 30 dni in z globo do 5000 din.
Maniu je izročil romunski vladi spomenico, v kateri opozarja, da morilci prof. Jorge in Madgeara še vedno niso kaznovani.
»Popdo d’ Italia« piše; Če so mogli Angleži pisati tako, da so svoj beg iz Dunkerquea spremenili v zmago, kako pa naj Italijani potem pišejo ob bojih za Bardio. To je bila italijanska zmaga, ker_ so gigantske sile imele bolj pred očmi uničenje italijanske morale ko pa utrdbe. Ta britanski načrt pa se je popolnoma ponesrečil, ker je ostra borba pokazala vso veliko vrednost italijanskega vojaka. V tem oziru pomeni Bandia italijansko zmago.
Angleški glavni stan poroča, da so po zavzetju Bardie našteli 2041 ubitih to ujetih italijanskih oficirjev ter 42.827 mož. Zaplenili so 26 težkih topov, 368 srednjih, 68 lahkih, 13 srednjih to 117 lahkih tankov ter 708 motornih vozil raznih vrst.
Italijani poročajo, da so imeli dosedaj v Albaniji 2018 mrtvih, 6515 ranjenih in 3881 pogrešanih vojakov. To je najboljši demanti grških vesti, po katerih da so Grki ujeli nad 14.000 italijanskih vojakov ter da je bilo ranjenih najmanj 35.000 Italijanov.
Nemški bombniki so znova silno napadli angleško vojno luko Plini outh, ter napravili zelo veliko škodo, Angleži pa so znova 'bombardirali zlasti Brest to druga mesta ob obali.
Nemška letala so v Sredozemskem morju 10. januarja prvič posegla v borbo ter bombardirala angleške vojne ladje. Nemci poročajo o zadetkih.
V Rim so prišli višji nemški policijski oficirji, ki se bodo udeležili, strokovnega tečaja italijanske policije. Stanujejo v gradu Tivoli.
Tri največje ameriške avtomobilske tovarne Ford, General Motors in Crysler so sklenile, da bodo izdelovale motorje za letala. Tudi druge ameriške tvomice za avto-f mobile se jim 'bodo pridružile.
Zasedanje švedskega parlamenta je otvoril švedski kralj s prestolnim govorom, v katerem je naglasil, da se mora švedska še bolj oborožiti.
Nemški poročevalski urad poroča, da je kralj Ibn Saud imel pred romarji v Meki govor ter jih pozval, da se bore proti Angliji, ker sfcusa ta povsod razrušiti muslimansko solidarnost.
Pri Siciliji je bila pomorka bitka. Kakor poročajo Italijani, so italijanske ladje potopile neko angleško križarko in dva rušilca, sami Pa izgubili le en rušilec.
člani obrambnega odbora ameriške reprezentančne zbornice so imeli sejo, na kateri so sklepali o izrednih ukrepih, da se preprečijo stavke v ameriških tovarnah.
Uredba o gospodarskem svetu bo v kratkem objavljena
»Jugoslovanski Kurir« poroča, da bo vprašanje ustanovitve gospodarskega sveta v kratkem re-, šeno. V ta namen se bo izdala uredba o ustanovitvi gospodarskega sveta, ki bo veljala za vso državo. Načrt te1 uredbe je bil izdelan že pred kratkim in se sedaj proučuje na pristojnih mestih v Zagrebu in Beogradu. (Zakaj ne tudi v Ljubljani?). Baje so mišljenja v Zagrebu in Beogradu že tako izenačena, da se more računati z ustanovitvijo gospodarskega sveta. V tem svetu bodo zastopniki ministrstev, banske oblasti Zagrebu ter zastopniki gospodarskih organizacij. iNotranja organizacija gospodarskega sveta bi bila izvedena tako, da bi se dosledno izvajala decentralizacija uprave.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. januarja objavlja: Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah — Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini — Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet in zakona o skupnem davku na poslovni promet — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ugodnostih na -železnicah in ladjah v državni eksploataciji — Natančnejše določbe za izvrševanje uredbe o preskrbovalnih ustanovah — Odločbo o zvišanju nadava (ažija) na zlato pri pobiranju carinskih davščin — Popravek v odredbi o peki in prodaji kruha in peciva (da morajo tehtati žemlje 7 dkg, ne pa 070 dkg).
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.