8554 AA 60100200 Prmtorffn nevnik PoSuuua piačana v gotovim ,. Abb. postale i gruppo Ciena. 5UU lir Leto XXXIX. St. 7. (11.423) TRST, nedelja, 9. januarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Odpiranje dialoga? Odnosi med Vzhodom in Zahodom ali konkretneje med sovjetskim in ameriškim blokom, so z začetkom leta stopili v novo obdobje? To vprašanje si zastavljajo vsi, ki se zavedajo, da je od teh odnosov v največji meri odvisen mir ali pa nadaljevanje napetosti z vedno bolj grozečo nevarnostjo jedrske vojne. Povod za zastavljanje tega vprašanja je dalo dvodnevno zasedanje Varšavskega pakta v Pragi in cela vrsta predlogov, ki so prišli s tega zasedanja na naslov nasprotnega vojaškega zavezništva NATO za umirjenje mednarodnega položaja. Dokument praškega zasedanja obsega nič manj kot 28 strani bolj ali manj konkretnih predlogov, ki so sicer med seboj povezani, ki pa jih je vendarle mogoče osredotočiti na nekaj bistvenih točk. Najpomembnejši je vsekakor predlog oziroma ponudba Varšavskega pakta paktu NATO za sporazum, s katerim bi se obe strani odpovedali uporabi tako jedrske kot konvencionalne vojaške sile ob upoštevanju pravice obeh strani do samoobrambe v skladu s čl. 51 listine Organizacije združenih narodov in to z vrsto postopnih ukrepov. Drugi sklop predlogov se nanaša na vprašanje namestitve jedrskih izstrelkov SS 20 ter pershing - 2 in cruise na evropskih tleh. Konkretno predlaga Varšavski pakt umaknitev vseh taktičnih raket in raket srednjega dometa iz Evrope in ker v sedanjem trenutku ni izvedljiva tako imenovana «opcija nič*, kot jo je svojčas predlagal ameriški predsednik Reagan, naj se začne z radikalnim zmanjševanjem jedrskega orožja srednjega dometa na osnovi načela enakosti in enake varnosti za obe strani. Ta predlog se povezuje tudi s pozitivnim nadaljevanjem in zaključkom ženevskih pogajanj o omejitvi jedrskega orožja in z ustanovitvijo nejedrskih območij na Balkanu in v Severni Evropi. Tretji sklop predlogov se nanaša na splošno zmanjšanje konvencionalne oborožitve. v Evropi, ki je danes pravcati arzenal. Pomen tega predloga, ki se sklicuje tudi na vrsto evropskih konferenc v zadnjih dveh letih od dunajske, kjer so v teku silno počasna pogajanja o razoroževanju na področju konvencionalne oborožitve, do tiste, ki je zdaj v teku v Madridu kot nadaljevanje helsinške, je v dejstvu, da si na evropski celini stojita v neposrednem stiku nasproti ogromni vojaški sili. Ta predlog naj K se začel uresničevati m osnovi «medsebojnega zaupanja*, v pričakovanju sporazuma na Dunaju pa naj bi bile sedanje konvencionalne sile «zamrznjene». E-den od nadaljnjih predlogov se nanaša na jedrsko in pomorsko razorožitev v Sredozemlju vključno z Bližnjim vzhodom, ki naj postane morje miru*. V dolgem seznamu se omenja tudi Afganistan in sicer z oceno, da članice Varšavskega pakta pozitivno ocenjujejo začetek pogajanj med Afganistanom in Pakistanom s posredovanj. . OZN, in Poljska s ponovitvijo popolne podpore sedanji poljski vladi in z obsodbo gospodarskih sankcij Zahoda po uvedbi vojaškega stanja na Poljskem decembra 1981. Zanimivost dokumenta praškega zasedanja Varšavskega pakta je tudi v tem, da je posredno naslovljen tudi na države, ki nimajo jedrskega orožja, na tako imenovani tretji svet in na neuvrščene države, katerih mirovna vloga je posebej poudarjena. Kako je Zahod reagiral na predloge iz Prage? Zanimivo je, da so z izjemo nekaterih aprioristično odklonilnih stališč, češ saj gre samo za propagandno miroljubno o-fenzivo novega sovjetskega šefa Andropova, vse dosedanje reakcije na Zahodu sicer previdne, za držane, toda ne načelno odklonilne Predlogom Varšavskegc pakta si cer očitajo, da niso dovolj kon kretni, nekateri tudi menijo, da ni v njih nič ' istveno novega od te ga, kar že vsebuje listina OZN in sklepna listina iz Helsinkov o evropski varnosti in sodelovanju, vsaj v zvezi s predlogom o sporazumu o obojestranski odpovedi uporabi oborožene sile. Ni malo tudi glasov, ki odražajo nezaupanje do Varšavskega pakta in njegov*, vodilne sile Sovjetske zveze v zvezi s sovjetskim vdorom v Afgc nistan in dogajanjem na Poljskem. Toda prevladujoča so stališča, da pomenijo praški predlogi Varšavskega pakta vendarle nekaj novega, da gre pravzaprav za ponujero odprtje dialoga med velikima silama in njunima blokoma, ki ga v zadnjem razdobju ni bilo in da kaže zato ponudbo iz Prage pozorno preučiti. Čeprav bo treba na konkretne in Usklajene odgovore ZDA in njihovih Evropskih zaveznikov v NATO paktu najbrž še nekai časa počakati, saj so dosedanji le bolj odraz pogledov in ocen posameznih članic Pač glede tudi na njihovo vlogo. Pa je mogoče že beležiti nekaj pozitivnih znamenj, ki kažejo na to, da jemljejo na Zapadu praške predloge z vso potrebno resnostjo. Predvsem sta tako Andropov kot Reagan ponovno potrdila, da sta se pripravljena sestali pod pogojem seveda, da bi predhodne priprave zagotavljale uspeh njunega srečanja, zavedajoč Se, da bi neplodnost srečanja pomenila splošno poslabšanje mednarodnega položaja in novo razočaranje v upanjih. Prav tako je zanimiva vest, da je poveljnik NATO pakta, ameriški general Rogers, predlagal, da bi se srečal s poveljnikom Varšavskega pakta, sovjetskim generalom Kuli-kovom. Gotovo ni brez političnega ozadja tudi najnovejša vest, da je eden od voditeljev nemške socialdemokratske stranke, Vogel, ki se je včeraj pogovarjal z ameriškim predsednikom Reaganom in zunanjim ministrom Schultzem, na poti v Moskvo, če že ne v vlogi posrednika, pa ni izključeno vsaj kot tolmač ameriških stališč do ponudb Varšavskega pakta. Je torej pq vsem. tem utemeljeno upanje, da se znova odpira dialog, ki bo zamenjal dosedanjo nebrzdano oboroževalno tekmo in pehanje sveta na rob jedrske katastrofe? Prevelik optimizem ni nikoli na mestu, zlasti ne ob grozljivem dejstvu, da se za vojaške proračune izdaja mnogo več denarja, kot za odpravljanje lakote in splošne zaostalosti v velikem delu zemeljske oble. Toda kaj nam ostaja drugega, kot biti optimisti in obenem aktiven člen v svetovnem gibanju za mir? J. K. PRED OSTRO KONFRONTACIJO MED VLADO IN OPOZICIJO? Berlinguer podprl manifestacije in potrdil nasprotovanje ukrepom Demokristjani grajajo neodločnost laikov, socialisti pa so osamljeni RIM — Tudi včerajšnji politični dan je potekal v znamenju polemik v zvezi s petkovimi pouličnimi neredi in vladnimi gospodarskimi ukrepi, iz katerih izvira družbena napetost. Prihodnji teden se bo medtem v poslanski zbornici pričela razprava v zvezi z dekreti, ki jih je odobril ministrski svet (najprej bodo razpravljali o tem, ali so sploh v skladu z ustavo) in pričakovati je, da ne bo šlo brez zaprek. Med drugim se bosta sestali tudi vodstvi PSDI in PLI, to je strank, ki sta že izrazili pomisleke glede vladnih dekretov. Na včerajšnjem mogočnem shodu v Ravenni, ki ga je organizirala KPI, je spregovoril tudi tajnik partije Berlinguer. Kljub dežju se je zbralo kar dvajset tisoč manifestantov, ki so Berlinguerju burno ploskali, še posebno, ko je dejal, ali je mar res mogoče zahtevati, naj delavci, brezposelni in mladi kar tiho in marljivo, ali celo s čestitkami Fanfaniju, De Miti in Benvenutu, sprejmejo varčevalne ukrepe vlade. Tajnik KPI se je v Ravenni odločno postavil ob rami petkovih manifestantov, izkoristil pa je tudi priložnost za aitlililliimiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiuiinifiinitiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiinitiiiiiiiniiiititmiiiiiiiiiin POTRJENA ENOTNOST SINDIKALNE ZVEZE Razčlenjene stavke proti ukrepom vlade Vsedržavna stavka v industriji 18. t. m. Kritična ocena gospodarske politike RIM — V nasprotju z običajnimi škodoželjnimi napovedmi nekaterih političnih sil in sredstev javnega obveščanja je sindikat o-hranil in utrdil svojo enotnost tudi v teh težkih dneh hudih gospodarskih ukrepov vlade in množičnih protestnih manifestacij, ki so se na krajevni ravni sprožile spontano ali na pobudo sindikatov po vsej državi. Na včerajšnji seji tajništva CGIL - CISL - UIL s strokovnimi zvezami in deželnimi kadri so, po sicer živahni in dolgi razpravi, soglasno sprejeli enotna dokumenta tako glede ocene zadnjih vladnih ukrepov, kot glede sindikalnega odgovora nanje. Ta predvideva že v prvih dneh prihodnjega tedna dveurne stavke, razčlenjene po deželah, s skupščinami na delovnih mestih, na katerih bodo ocenili vladne ukrepe z izhodišč nedavne sindikalne platforme in odločali tudi o nadaljnjih oblikah boja, ki jih bodo morali sindikati sprožiti na krajevni ravni z enotnimi sklepi. Na sestanku so tudi potrdili celodnevno vsedržavno stavko v industriji 18. t. m. v podporo prizadevanjem sindikalne zveze za obnovo delovnih pogodb, ki bo potekala ravno v času, ko bo bržkone najhujša faza pogajanj s Confindustrio in drugimi delodajalskimi združenji. Pri oceni vladne gospodarske politike sindikat ugotavlja, da je sicer na njihov pritisk sprejela nekatere pozitivne ukrepe, toda njena protikrizna politika izpade v splošnem »naključna, neorgan-ska in v nekaterih primerih krivična*. Pozitivna ocena zadeva obveze glede korenite reforme davkov na dohodke, odprave neupravičenih oprostitev in boja proti utajam, obdavčitve zgradb ter zajezitve rasti tarif in nadzorovanih cen pod povprečjem 13 odstotkov. Sindikati tudi ugodno ocenjujejo umaknitev predloga o u-kinitvi podpore za prvi dan bolezni ter pospešitev pogajanj za V DANAŠNJI PRILOGI 0 100-Ietnici Tržaškega Sokola Današnja priloga »Naša telesna kultura* je v celoti posvečena 100-letnici ustanovitve Tržaškega Sokola, izredno pomembnega mejnika v naši te-lesnokulturni stvarnosti. Ta priloga naj bi bila torej skromen prispevek k poznavanju te pomembne športne organizacije, ki je pred sto leti zaorala pot bodočemu razvoju našega športa. Poleg številnih prispevkov je v prilogi tudi več slik, ki so živi dokument sokolske dejavnosti, in tudi znamke, ki so jo celo V ZDA posvetili sokolski organizaciji. Naj omenimo še, da bo o-srednja proslava ob 100-letnici ustanovitve Tržaškega Sokola v petek, 21. januarja V Kulturnem domu v Trstu. obnovitev delovnih pogodb državnega osebja. Mnogo več pa je v dokumentu’ negativnih ocen, zlasti glede pomanjkanja jasnih smernic za u-ravnovešenje davčnega priliva med dohodki delavcev in drugih slojev, uvedbe novih zdravstvenih samoprispevkov, brzdanja tarif in cen ter pomanjkanja resne politike za zaposlovanje. TRST — Jugoslovanske oblasti so izpustile ribiško ladjo »Stefano* iz Caorl pri Benetkah, ki so jo bili pred dnevi zalotili v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Za komaj 15 kilogramov raznih rib, kolikor je znašal plen italijanskih ribičev, je moral lastnik ladje Lui-gi Valeri plačati 2 milijona in pol lir globe. odkrit napad na gospodarsko politiko vlade, za katero meni, da bo privedla do finančnega poloma. «Mi vselej in povsod podpiramo delavstvo, je poudaril Berlinguer, nekaterim demokratom pa je všeč samo takrat, ko protestirajo poljski delavci.* Berlinguer je še dejal, da protest, ki izvira iz neučinkovitosti in ozkosti vladne politike, je zadobil ostro obliko, a ni nikoli presegel mej zakona in prav zato zahteva politični odgovor, ne pa povratek policije. Med KPI in vlado zeva torej globok prepad, ki ni več samo politične narave. Demokristjani se še naprej razburjajo, kako je mogoče, da se delavstvo ne zaveda težkih prizadevanj vlade. Protest delavcev označujejo za »neuglašeno reakcijo, ki ne prinaša nobenih alternativnih predlogov*. Nekateri drugi predstavniki vlade, kot na primer liberalec Biondi, še naprej obtožujejo Berlinguerja, da »ščuva množice na železniških postajah*, čujejo pa se tudi izjave, da gre za zaroto, ki jo je skovala KPI, da bi izrabila nezadovoljstvo ljudi in preskočila sindikat. To, da vladne stranke napadajo komuniste, pa še ne pomeni, da so si enotnega mnenja. V štiričlanski koaliciji je namreč še mnogo trenj in odkritih protislovnosti. Socialisti tako polemizirajo bodisi s «strogostjo» krščanske demokracije, zaveznice Confindustrie, kot . tudi s «prakomunističnim dela'- 1 skim inaksimalizmom* partije. Pro-' gresistačno in reformistično javnost, ki po njihovem mnenju predstavlja večino v državi, pa pozivajo k budnosti. Po drugi strani pa demokristjani napadajo laike, zlasti socialdemokrate in liberalce, češ da se navidezno zavzemajo za strogost v gospodarski politiki, a jim gre v resnici le za ohranjevanje svojih specifičnih cehovskih koristi. R. G. dišče sklepati o prizivu nekega odvetnika, da je bila razpustitev parlamenta protiustavna. V ZRN se zato zaskrbljeno sprašujejo, a-li morda ne obstaja nevarnost, da bodo stranke zaman zapravljale denar, ki so ga namenile propagandi, če bo sodišče razveljavilo »konstruktivno nezaupnico*, s katero je kancler Kohl dosegel prekinitev zakonodaje. RIM — Letalske vozovnice za mednarodne polete se bodo od jutri podražile za 5 odstotkov, kot je odločilo prometno ministrstvo že oktobra lani. RIM — Kljub ugodnemu odzivu ministra Di Giesija na predvčerajšnjem srečanju glede zagotovitve prejemkov in usmerjena redčenja staležev so sindikati prista-niščnikov sklenili oklicati, kot pritisk na vlado, za 14. t.m. štiriur-stavko v vseh italijanskih lukah. PO ZADNJEM PREDLOGU NA ZASEDANJU VARŠAVSKEGA PAKTA V PRAGI Bush bo dopotoval v Evropo na posvetovanje z zavezniki Večina političnih osebnosti podpira pobudo za pogajanja med obema velesilama Sovjetski veleposlanik v ZDA Anatolij Dobrinin pred vhodom v ameriško zunanje ministrstvo, kjer se je sestal z Lawrencem Eagleburger-jem, namestnikom državnega tajnika za zunanje zadeve (Telefoto AP) HiiiHittiiimiiiiHitiiiiiiiimitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiimiiiuiiiiiimititmiiiiiiiiiiiiiiiinitiiimimiiiiiiiiiiiniiiimiiimiiiiiiiiiiiiHtiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiia MEDTEM KO SE BOJI V TRIPOLISU NADALJUJEJO Džemajelov poziv Ronaldu Reaganu za umik vseh tujih čet iz Libanona Premier Vazan se je v Damasku sestal z Asadom in drugimi sirskimi voditelji * Nova napetost zaradi sirskih protiletalskih raket «sam 5» Sodišče o neustavnosti razpustitve Rundestaga BONN — Z razpustitvijo Bunde-staga se v Zahodni Nemčiji začenja obdobje predvolilne kampanje, še prej pa bo moralo ustavno so- BRJRUT — Libanonski predsednik Amin Džema jel je v pismu a-meriškemu predsedniku Reaganu poudaril, da lahko le ZDA s svojim vplivom dosežejo umik vseh tujih čet iz Libanona. Izraelsko -libanonska pogajanja o umiku i-zraelskih okupacijskih sil se niso namreč premaknila z mrtve točke in morebitni prihod ameriškega posredovalca Habiba na pogajanja bo le malo prispeval k pozitivni rešitvi, če ne bodo ZDA odločneje pritisnile na Izrael. Medtem pa se z nezmanjšano ostrino nadaljujejo poulični boji in topniški spopadi med proiraški-mi suniti in prosirskimi alavtiti v sevemolibanonskem pristaniškem mestu Tripolisu. Včeraj je v Damask odpotoval libanonski premier šafik al Vazan, ki se je že ■niiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiimiMiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHniiiitiiiiHuifiimmiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiui VČERAJ V RIMSKI JETNIŠNICI REBIBBU Soočenje med Agcom in Antonovom ar Se nobenega komunikeja • Zadrega zaradi vesti o obiskih tajnih agentov pri Agci RIM — Včeraj je v prisotnosti preiskovalnega sodnika Martelle in namestnika rimskega državnega pravdnika Scorze ponovno prišlo do soočenja med Mehmetom A-lijem Agco in funkcionarjem bolgarske »Balkan Air* Sergejem Antonovom. Rezultat »srečanja* je zavit v najstrožjo tajnost, bržkone pa je v zvezi z odločitvijo, ki jo bosta morala prej ali slej izreči tako Scorza kot Martella, glede alibijev Sergeja Antonova. Vsekakor pa navajajo v sodnih krogih bo moralo preteči še kakih 10 dni, preden se bosta sodnika odločila. Medtem pa se »zadeva Bolgarija* postopoma spreminja v nevaren bumerang tudi za Italijo. Vedno bolj vztrajna so trditve, da so agenti italijanske tajnoobvešče-valne službe obiskali Agco pred izbruhom afere. Neki tednik bo v prihodnji številki navedel celo i-mena oseb, ki so se pogovarjale z atentatorjem na papeža Janeza Pavla II. V ministrskih krogih le s težavo premagujejo zadrego in so vso zadevo zavili v najstrožjo tajnost, kot da bi to bilo sploh izvedljivo v Italiji. Nedvomno bi bilo bolj pošteno, da bi takoj navedli vso resnico, saj bi tako odpravili marsikatero upravičeno sumničenje. Ni dvoma, da so i-mele pred sodstvom vso zadevo o atentatu na papeža po rokah taj-noobveščevalne službe. Prav tako je zelo verjetno, da so Italijane napotili na »bolgarsko sled* Turki. njihova protiobveščevalna služba seveda, ki je imela odprte račune i. Bolgari zaradi podpore, ki jo Sofija daje turški mafiji. In prav glede trgovine z orožjem in mamili ifiR do sedaj italijansko sodstvo še najbolj trdne domneve o »bolgarski sledi*, ki pa jih bo le s težavo dokazala, saj marsikatera država tudi na Zahodu nudi kritje raznim zločinskim tolpam, da ima od njih politične koristi. Nihče ne dvomi, da je mafija delovala z bolgarskega ozemlja, sodstvo pa ni do sedaj navedlo nobenega dokaza, ki bi potrjeval neposredno bolgarsko vpletenost. Opozicija zahteva odstop Ghandijeve NEW DELHI — Desničarska o-pozicija v Indiji je zahtevala odstop Indire Ghandi, potem ko je njena stranka utrpela hud poraz na krajevnih volitvah v Andhra Pradesbu in Karnataki. Opozitorji poudarjajo, da je Ghandijeva izgubila podporo celo v svojih tradicionalnih »volilnih trdnjavah* in da ji zato ne bo uspelo uveljaviti dinastičnega nasledstva, s tem, da bi prepustila merto premiera svojemu sinu Radživu. Zahtev opozicije vladni glasniki niso komentirali, komunistična opozicija pa nasprotuje padcu vlade, MADRID — Pripravljalnega srečanja za nevvdelhiško konferenco neuvrščenih držav, ki bo prihodnji teden v Managvi, se bo udeležila tudi delegacija španske vlade, sestal s predsednikom Hafezom A-sadom in z drugimi sirskimi voditelji, Vezan pa bo v Damasku le s težavo rešil zaplet v Tripolisu. Sirija si po umiku iz Bejruta ne more sedaj privoščiti umika iz Tripolisa, zadnje svoje trdnjave na libanonskih tleh poleg doline reke Bekaa, saj bi umik plačala s hudimi notranjimi zapleti. V takem položaju se boji nadaljujejo. V tednu dni je bilo po zadnjih podatkih v Tripolisu ubitih že preko 100 ljudi, več sto je bilo ranjenih, brezdomcev pa je že več kot 25 tisoč. Tripolis se postopoma spreminja v novi Bejrut, kjer civilno prebivalstvo preživlja svoj borni vsakdan v kleteh in zakloniščih. Zadnji predlog nekdanjega premier^ in najvplivnejše osebnosti v Tripolisu Rašida Karamea, da bi mesto razdelili na dve območji, eno pod nadzorstvom Sirije, drugo pa pod nadzorstvom libanonskih varnostnih sil, so vse vojskujoče se strani odbile. Sinoči so končno utihnili topovi. Ni še povsem jasno, ali je stopilo v veljavo premirje, ki naj bi ga končno mukoma dosegli, ali pa je topništvo utihnilo zaradi zmanjšane vidljivosti. Vsekakor pa so se v Tripolisu še pozno v noč razlegali streli iz avtomatskega orožja, kar postavlja v dvom premirje. Nič manj zaskrbljujoče ni v dolini reke Bekaa. Izraelske vesti o novih lansirnih rampah za protiletalske rakete tipa »sam 5», so potrdili tudi v Pentagonu. Tel A-viv skuša sedaj prepričati svoje ameriške zaveznike, da nove sirske raketne baterije ne ogrožajo samo izraelske, temveč celo ameriško varnost. Nove rakete imajo baje preko 225 kilometrov dometa, da bi lahko ogrožale letala ameriškega sredozemskega brodovja. V Washingtonu pa so še najbolj zaskrbljeni, ker bodo Izraelci skoraj gotovo napadli baterije še preden bodo postale operativne, s tem pa bi lahko zapečatili nadaljnji potek pogajanj za umik vseh tujih čet iz Libanona. Nevzdržne razmere v iranskih zaporih RIM — Kot poroča Amnesty International so življenjske razmere v iranskih zaporih po Homeinijevi revoluciji postale nevzdržne. Število jetnikov skoraj povsod presega realne zmogljivosti zaporov. Mučenje je na dnevnem redu, večina jetnikov pa sploh ne ve. česa jih pravzaprav obtožujejo. Številne priče trdijo, da v E vinu, blizu Teherana, usmrtijo vsak dan od 40 do 60 jetnikov. WASHINGTON - Predsednik Reagan je včeraj sporočil vest. da bo podpredsednik ZDA George Bush ob koncu tega mesec« odpotoval v Evropo, kjer se bo posvetoval z zavezniki glede po^ gajanj s Sovjetsko zvezo. Bush bo obiskal šest zahodnoevropskih prestolnic, srečal se bo s papežem Janezom Pavlom II., sestal se bo pa tudi z vsemi člani ameriške delegacije, ki je določena za pogajanja s Sovjetsko zvezo. Obiskal bo ZRN, Nizozemsko, Švico. Italijo, Francijo in Vel. Britanijo. Reagan sicer ni nič namignil na možnost neposrednega srečanja z Andropovom, izrazil pa je pripravljenost sesti v kateremkoli trenutku s Sovjeti za pogajalsko mizo, da bi razpravljali o korakih za zmanjšanje mednarodne napetosti. «Mi smo predlagali drastično zmanjšanje orožja na najtežjem področju, namreč pri raketah srednjega dometa,* je dejal Reagan, »in Sovjeti so nam odgovorili ter stavili proti-predloge. To je pa že resna o-snova za dosego napredka.* Zadnji predlogi, ki so prišli z zasedanja članic varšavskega pakta v Pragi pa so tudi sicer naleteli na razgibane reakcije v svetu. Tako bo danes odpotoval v Moskvo (potem ko se je pravkar vrnil iz Washingtona) zahcdno-nemški socialdemokratski kandidat za kanclerja Hans Jorgen Vogel. V Kremlju ga bo sprejel tudi Andropov, s katerim bo razpravljal o vprašanju razorožitve v Evropa. Vogel pa je ameriške politike pozval, naj nikar ne spregledajo pozitivnih elementov v sovjetski ponudbi za zmanjšanje mednarodne napetosti. Zelo pozitivno se je o ponudbi iz Prage izrazil tudi grški socialistični ministrski predsednik Andreas Papandreu, ki je med drugim dejal, da je predlog varšavskega pakta «pogumna ponudba atlantskim zaveznikom za začrtan je skupne poti, s katero bi zavrli oboroževalno tekmo in zaostritev odnosov med obema blokoma.* Bivši zahodnonemški kancler Schmidt je ob svojem obisku v Mehiki izjavil, da je treba zad nje predloge varšavskega pakt« proučiti in jih ni mogoče označiti le za »komunistično propagando*. miiiiiiuiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinintiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMi PO UPORU PODPOLKOVNIKA 0CH0E PEREZA Staaje v Salvadoru še vedao zapleteao Vse kaže, da sodi upor v okvir boja za oblast v armadi med skrajno desnico in nekoliko zmernejšimi elementi SAN SALVADOR — Salvadorskim vojaškim in političnim inštitucijam, ki so že itak močno prizadete zaradi štiri leta trajajoče krvave državljanske vojne, zdaj grozi, da bodo zašle v kaos. Po uporu ene najpomembnejših garnizij na severu te srednjeameriške države trenutno nikakor ni mogoče predvideti, kako bo izšla iz njene doslej najhujše politične krize. Stvari so tem bolj zapletene, ker uiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiaiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiitiiiiiiiiii TRST: SENČNO UČE SIAMSKEGA DVOJČKA *Che lepo!*, je vzkliknil Igor, ko je med novoletnimi počitnicami pri ljubljanskih prijateljih videl do stropa visoko božično drevesce. *Kako lepo,* sem ga popravil in si s tem zaslužil grajo hišnega gospodarja, češ, kaj vedno otroka učiš, le poglej, kakšna je tvoja slovenščina, saj imaš vse vokale zgrešene. še isti večer me je hišna gospodinja nekoliko ironično predstavila znancu, ki je prišel na obisk, kot ztistega, ki piše nacionalistične članke v Primorski*, in s tem še podkrepila moj že stari občutek, da zija med jugoslovanskimi Slovenci in tržaškimi Slovenci vrzel, ki je, čeprav bi jo radi zanikali. Na to drugačnost sem mislil, ko sem te dni bral knjigo tTrst - neka identiteta na meji*, ki sta jo pred kratkim izdala Angelo Ara in Claudio Magris. Očividno so tudi tržaški Italijani pogosto prisiljeni ugotavljati, da imajo »vse vokale zgrešene*, kljub temu, da jih od matičnega naroda ne loči nikakršna politična pregrada, in se morajo za-zreti vase, da izmerijo širine in globine te nič kaj prijetne življenjske danosti. Da sla avtorja odkrila enega od poglavitnih vzrokov tržaške drugačnosti v etnični strukturi mesta in glasno priznala, da obstaja poleg italijanskega tudi slovenski Trst (o njegovi židovski komponenti tu ne bom govoril), se mi zdi vredno poudarka, ker gre vendarle za korak naprej od tradicionalne predstave našega mesta, kakršno je pogosto gojila italijanska curadna* inteligenca. Trst, kakor ga doživljata Ara in Magris, je razklan v etnično in kulturno dvojnost, ki je ni zmožen premostiti, je podoben siamskima dvojčkoma, ki sta povrh še sprta med seboj. Avtorja poskušata razčleniti, izhajajoč iz zgodovine, vzroke tega spora in prikazati predvsem, kako se odraža v zrcalu književnosti, ki najbolj verno priča o miselnem in duševnem počutju ne samo posameznika, temveč tudi družbe, v kateri umetnik živi. Zanimiva zastavitev analize, ki se vendarle povsem ne posreči, predvsem zato, ker avtorja ne znata pravilno in izčrpno začrtati duševnega profila enega od obeh protagonistov tržaške drame. Medtem ko se namreč povsem zavedata italijanske meščanske pre-sitosti, ne razumeta, v kolikšni meri smo Slovenci že sto let na teh tleh žejni in lačni pravice, in zato tudi ne zmoreta v pravilni luči osvetliti naše politične in kulturne problematike. Vse preroda se poleg tega izgubljata v labirint meščanske krize vrednot, ki jo posebno Magris s svojim kafkovskim smislom za miselne skrivalnice z užitkom za-vozljava in razstavlja, in pri tem seveda nimata ne časa ne volje ne moči, da bi se poglobila v naš proletarski zagon po samoobrambi in uveljavitvi. In tako ostane njun »Trst* kot Michelangelov ujetnik, saj je ves slovenski del njegovega osebka komaj nakazan v brezoblični gmoti, iz katere se izvija. Edini slovenski pisatelj, ki v tej knjigi ni deležen samo površne omembe, je Alojz Rebula, in še njega sta avtorja prebstUa v Alojža. Kajti, kako naj prosvetljen italijanski intelektualec odreče Slovencu njegovo strešico? JOŽE PIRJEVEC je o poveljniku pokrajine Caba-nas. podpolkovniku Sigfridu Ochoi Perezu, izredno težko dati kakršnokoli sodbo. Ochoa Perez sodi namreč med tiste latinskoameriške častnike, ki jih v ZDA izredno cenijo, zdaj pa se je uprl vladi, ki jo v bistvu vzdržuje pri življenju prav Washington. Ochoa Perez je znan kot izjemno odločen in oster poveljnik v bojih proti upornikom, toda zdaj je zahteval, naj se konča kakršnokoli severnoameriško vmešavanje v salvadorske notranje zadeve. Znano je. da je velik osebni prijatelj številnih veleposestniških družin v tej državi, zdaj se pa govori, da je z uporniki sklenil celo nekak »nenapadalni dogovor* (kar naj bi potrjeval tudi relativni mir v pokrajini Cabanas, kjer ima svo-sedež druga garnizija, ki ji poveljuje). Podpolkovnik Ochoa Perez sam vztrajno trdi. da njegova akcija ni državni udar, ampak samo protest proti obrambnemu ministru, hudo zadrego vlade pri vsem tem pa kaže dejstvo, da doslej še sploh ni reagirala na zahteve uporniškega podpolkovnika. Ker tudi o-stale salvadorske garnizije niso doslej podvzele še nobenega koraka menijo opazovalci, da predstavlja upor Ochoe Pereza gotovo začetek boja za oblast v armadi te države in to med skrajno desnico ter nekoliko bolj umirjenimi elementi, da pa trenutno nihče he pozna ključa, ki bi odprl prava vrata tega hudega salvadorskega zapleta. TRŽAŠKI DNEVNIK 9. januarja 1983 ~ j-) mm PS3 Med včerajšnjo proslavo 90-letnice PSI MED VČERAJŠNJO TISKOVNO KONFERENCO VČERAJ V DVORANI ACI PRI MONTEBELU TRŽAŠKI SOCIALISTI PROSLAVILI DEVETDESETLETNICO NASTANKA PSI Na slovesnosti so govorili A. Pittoni, v slovenščini Branko Pahor, prof. A. Agnelli in minister Fortuna V dvorani Avtomobilskega kluba pri Montebelu je bila včeraj popoldne slovesnost, s katero so tržaški socialisti — Italijani in Slovenci — počastili devetdesetletnico nastanka Italijanske socialistične stranke. Slovesnosti so se udeležili tudi številni predstavniki krajevnih uprav, med njimi tudi tržaški župan Cecovini, političnih strank ter sindikalnih in drugih organizacij. Navzoč je bil tudi deželni tajnik PSI Bravo, medtem ko je podpredsednik deželnega odbora De Carli poslal pozdravno brzojavko. Prisotne je pozdravil pokrajinski tajnik stranke Pittoni, ki je v krajšem nagovoru opozoril na vlogo, ki so jo socialisti imeli v posameznih fazah socialnega napredka v državi. Poudaril je sožitje med Italijani in Slovenci, za katero se je stranka vedno zavzemala na Tržaškem ter omenil nekatere zgledne osebnosti v tržaškem socialističnem gibanju, kot so bili Ucekar, Oliva, V. Pittoni in Puecher. Govornik je nato prešel na poli-tično-gospodarski položaj na Tržaškem ter poudaril, da terja sedanji trenutek nov politični okvir z organskimi večinami, ki naj obsegajo tudi KD. To je potrebno zaradi gospodarske krize, zaradi odnosov z deželo in državo in zaradi novih pobud v zvezi z zakonom 828 in ponovnim finansiranjem zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov. LpT mora pač zreducirati svoje zahteve in se odpovedati temu, da bi potiskala v ospredje pogoje, ki so za druge nesprejemljivi, KD pa naj se odpove vsaki revanšistični nameri. Socialisti se zavzemajo za sodelovanje z vsemi silami — je še dejal Pittoni — in to tudi s KPI, s katero pa ostaja odprt problem Milj. Nato je v slovenščini spregovoril podtajnik federacije in predstavnik slovenske komponente PSI Branko Pahor, ki je prisotnim predcčil delež slovenskih članov stranke pri reševanju političnih in drugih problemov in pri utrjevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti. Občinski odbornik in docent na tržaški univerzi prof. Agnelli je nato podal historiat PSI od njenega nastanka kot «Stranke italijanskih delavcev* 15. avgusta 1892 do današnjih dni. Pri tem je med drugim poudaril uspehe, ki jih je stranka dosegla na področju socialnega napredka (prvi «socialni» zakoni pod Giolittijem, osemurni delavnik, splošna volilna pravica, dolgoletni simbol antifašizma poosebljen v Mat-i teottiju), hkrati pa tudi negativne izkušnje, kakršne so bile neenotnosti NA SESTANKU S SINDIKALNIMI PREDSTAVNIKI CGIL CISL UIL Upravitelj družbe Total Laporte zagotovil povečanje proizvodnje v čistilnici Aquila Proizvodnjo naj bi povešali od sedanjih 1,8 milijona ton naftnih derivatov na 3 milijone ton Odobrena obračun in proračun KPI » V sredo sta se sestala federalni komite in federalna nadzorna komisija tržaške federacije KPI, ki sta obravnavali poročilo strankinega upravnika Morguttija o obračunu za leto 1982, proračunu za leto 1983 (oba dokumenta sta bila nato soglasno odobrena) ter o poteku lanskih kampanj za včlanjevanje in v podporo tisku. Oba organizma sta pozvala vse člane, naj se angažirajo za samofinansiranje stranke kot predpogoj tudi za politično avtonomijo. V torek, 25. januarja celodnevna vsedržavna stavka šolnikov Šolski sindikat CGIL, CISL. UIL je včeraj oklical celodnevno vsedržavno stavko šolnikov za torek, 25. januarja. Šolski sindikat hoče na ta način protestirati proti hudim gospodarskim vladnim ukrepam, ki izredno prizadenejo prav šolnike, nadalje zahtevajo takojšen začetek pogajanj za obnovo delovne pogodbe, izplačilo mezd su-plentom in preklic odločbe o obveznosti nadurnega dela. V PETEK NOVA PREMIERA SSG Strindbergov «Smrtni ples»: klasično delo ki se globoko zareže v sodobno življenje Delo režira zagrebški režiser Georgij Paro ■ Premiera bo v tržaškem Kulturnem domu V petek, 14. januarja bo Slovensko stalno gledališče dvignilo zastor nad novo premiero v sezoni 1982/83 in uprizorilo delo znamenitega švedskega pisatelja Augusta Strindberga «Smrtni ples*. Po slovenski noviteti rMutasti bratje* si bomo lahko torej ogledali dramo iz svetovne klasike. Izraz «klasika» uporabljamo, ker je brez dvoma Strindberg eden izmed priznanih mejnikov moderne dramatike in ne bi mogel izpasti iz nobenega gledališkega zgodovinopisja. Ob tem pa je treba poudariti, da ostaja prelomna Strindbergova moč živa, saj pisatelj v marsičem odgovarja sodobnim nemirom in krizami, gledalec občuti, da je Strindbergova dramatika oder, na katerem se premikajo figure in se odkrivajo vozlišča, ki so povsem sodobna. August Strindberg je živel na prelomu stoletja (1849 - 1912), njegovo v stranki, razna izstopanja, nesposobnost, da bi preprečili vstop I-talije v 1. svetovno vojno, nejasnost programov po vojni, nespodbudni rezultati leve sredine in podobno. Govornik je še posebej razčlenil zgodovinski razvoj socialističnega gibanja na Tržaškem od prve «De-lavske konference* leta 1888 dalje. Zadnji je nastopil minister za civilno zaščito Loris Fortuna, ki se je zadržal predvsem ob današnjih gospodarskih problemih v Italiji in naglasil, da je treba napeti vse sile, da se predvsem drastično zmanjša javni deficit, ki se nevarno bliža že ogromni vsoti 100.000 milijard lir. Iz te krize ni druge rešitve — je dejal govornik — kakor da se vsi brez izjeme prepričamo, da so napovedane davčne in socialne žrtve neizbežne. Kdor razglaša drugačna stališča, zavestno zavaja množice. Katere socialne žrtve so upravičene, naj odloči parlament, vlada pa ima nalogo, da moralizira strukture, ki niso v skladu z gospodarskim, socialnim in demokratičnim napredkom družbe, in to je problem, s katerim se mora soočiti sedanja vladna koalicija. Minister Fortuna se je na koncu dotaknil tudi političnega položaja na Tržaškem in tudi sam poudaril potrebo po utrditvi stabilnosti izvoljenih teles in po sestavi resnih razvojnih programov. Slovesnost se je zaključila s podelitvijo dveh plaket in 24 kolajn za dolgoletno delovanje v vrstah PSI in za privrženost socialističnim idealom. Plaketi sta prejela pred kratkim preminuli sindikalist S. Giacchetti in G. Benini, med nagrajenci s spominsko kolajno pa so tudi B. Petronio, A. Gerli, B. Pahor ter B. in A. Pittoni. iiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiniiiiuiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiinmiiiiiiimiiiiiia Ostre kritike sindikata uslužbencev tržaške občine na račun občinske uprave Predstavniki sindikata CGIL in UIL obsodili hude zamude pri uresničevanju delovne pogodbe Dolgotrajni boj. ki ga vodijo uslužbenci tržaške občine za uveljavitev in uresničitev svojih upravičenih zahtev, razkriva v vse svetlejši luči hude pomanjkljivosti sedanje občinske uprave. Kratek obračun vseh dosedanjih odnosov med sindikati občinskega osebja in upravo, ki so ga naredili sindikalni predstavniki CGIL in UIL na včerajšnji tiskovni konferenci v novinarskem krožku, je v končni oceni dokazal, da so bili vsi dosedanji napori za dosego terjanih pravic popolnoma zaman. Vprašanja ostajajo na stežaj odprta, upravitelji pa iščejo razne izgovore. Problemi so obče znani. Občinski uslužbenci zahtevajo v prvi vrsti izpolnjevanje delovne pogodbe, ki je zapadla že konec decembra predlanskim. Osnovne zahteve so ureditev mezd uslužbencev in izplačilo zaostalih dohodkov, nadalje razširitev premične mezde na tiste uslužbence, ki so ostali brez nje in ureditev vprašanja oblačil občinskim uslužbencem. V podporo teh zahtev je občinsko osebje nekajkrat stavkalo. Konec oktobra so pogajanja privedla do prvega sporazuma z Družba Total bo v prihodnje povečala proizvodnjo v žaveljski čistilnici Aquila od sedanjih 1,8 milijona ton naftnih derivatov letno na 3 milijone ton. To je sindikalnim predstavnikom CGIL, CISL, UIL zagotovil predsednik Aauile in delegirani upravitelj družbe Total Jean Pierre Laporte na srečanju, na katerem je tudi izjavil, da bo žaveljska čistilnica še v naprej nadaljevala s svojo proizvodnjo, delavci, zaposleni v čistilnici, pa bodo ohranili svoja delovna me-sta. Kot smo že poročali, so sindikalni predstavniki ocenili zagotovila kot zmerno pozitivna, po teh zagotovilih pričakujejo, da bo družba Total res omogočila povečanje proizvodnje v obratu, to pa bo seveda mogoče samo z novimi naložbami in s posodobljenjem tehničnih proizvodnih naprav. Laporte je sindikaliste seznanil tudi z dejstvom, da bo družba pripravila načrt za optimalno izkoriščenje čistilnice, po izboljšanju lastnega finančnega položaja pa bo vzela ponovno v poštev načrt o uporabi ne katerih naprav za preosnovo, ki naj bi jih uporabljali v bodoče v čistilnici. Ta načrt naj bi bil nared prihodnje leto. Na vsedržavni ravni naj bi ga prvič ocenili čez šest mesecev, še pred tem pa naj bi prišlo v Trstu do nekaterih informativnih srečanj med vodstvom podjetja in delavstvom. Sindikalni predstavniki ob vseh teh zagotovilih menijo, da bi se morala o vseh teh vprašanjih v prvi vrsti izreči deželna uprava s pripravo celovitega deželnega energetskega načrta, čistilnica Aquila je edini obrat te vrste v vsej deželi, zato bi moral dobiti v sklo pu deželnega energetskega načrta tudi primerno mesto. Prihodnji mesec bo pripravila deželna vlada zasedanje o energetskih vprašanjih v Furlaniji - Julijski krajini, in prav na to srečanje čakajo sindikati, da bi zastavili deželi svo.je upravičene zahteve. Kriza čistilnice Aquila ima že bogato »zgodovino*. Prvič se je začelo o njej govoriti januarja 1980, ko .je družba Total prikrajšala obrat za 20 milijard investicij; leto kasneje je bil že govor o premajhnem gospodarskem pomenu obrata, češ da se družbi bolj izplača prodaja surove nafte kot pa rafiniranih naftnih proizvodov. Kriza se je zaostrila septembra lani po objavi vsedržavnega energetskega plana družbe AGIP. po katerem naj bi čistilnico spremenili v o-balno skladišče, preustroj pa naj bi izvršili v roku treh let. «Deklasifikacija» čistilnice bi postavila na cesto 1000 zaposlenih v čistilnici in nadaljnjih 1000 uslužbencev malih podjetij, ki delujejo vštric z žaveljskim obratom. Delavci so se temu uprli z nekaterimi protestnimi akcijami (preprečili so izvoz končnih rafiniranih proizvodov in nekaterih polrafini-ranih proizvodov), na njihovo stran pa so se postavile tudi krajevne u-prave. Tako miljski kot tudi tržaški občinski svet sta namreč konec lanskega leta izglasovala resoluciji v podporo delavcem in njihovi borbi za ohranitev delovnih mest, ki je privedla, z zagotovilom delegiranega upravitelja družbe Total o povečanju proizvodnje v čistilnici, že do prvega uspeha. Izžrebali so številke novoletne loterije v trgovinah pri Sv. Jakobu V okviru novoletne loterije, ki so jo priredile šentjakobske trgovine, združene pod imenom «Amici di San Giacomo*, so, včeraj izžrebali naslednje številke (v oklepaju sta prva in druga rezervna listka): 1. nagrada — avto lancia delta 1300: 665066 (171842, 278770) 2. nagrada — motorno kolo gilera 125: 392333 (666568, 569778) 3. nagrada — skuter gilera eco: 238736 (190237, 307257) 4. nagrada — hladilnik ignis: 667830 (625882, 878128) 5. nagrada — pralni stroj candy: 344703 (647017, 264240) 6. nagrada — 10 zvitkov stenskega papirja: 136247 (120981, 566732) 7. nagrada — avtoradio: 512047 (899234, 626092) 8. nagrada — radijski aparat: 842491 (899919, 811902) 9. nagrada - ročna ura: 342630 (491809, 466934) 10. nagrada — ročna ura: 385531 (648835, 774269) Dobitniki naj se zglasijo do 22. januarja. PSI o oddaji «le balcoii» Urad za prireditve PSI je izdal včeraj tiskovno poročilo v zvezi z oddajo «Le balcon*. ki ga na italijanskem deželnem radiu vodijo ob ponedeljkih Sergij Verč, Boris Kobal, Lilla Cepak in Noemi Calzo-lari ob glasbeni spremljavi Aleksandra Vodopivca. Oddajo, ki je naletela na grob nacionalistični izpad glasila Liste za Trst, karakterizirff po mnenju PSI napredna komičnost, s katero skušajo avtorji premostiti stare in zakoreninjene načine življenja pri nas ter odnose sožitja med tu živečima narodoma, pri čemer se poslužujejo spontanega in vsakdanjega načina podajanja, ki se v mnogočem približuje stilu Ar-boreja in Benignija. Urad za prireditve PSI si želi ob koncu še takih oddaj, s katerimi se lahko posmejemo o nas samih s skeči in pesmimi Borisa Kobala, ki se je izkazal za pravega čistokrvnega komičnega talenta. Soočanje med Pellicanijeni in Morjem preloženo Namestnik državnega pravdnika Drigani je včeraj potrdil, da je soočenje med tihotapcem Silvanom Vittorjem in bivšo desno roko Flavia Carbonija, Emiliom Pellicanijem, preložil na prve dni tega tedna. Soočenje je potrebno, ker sta verziji soudeležencev pri begu bankirja Roberta Calvija iz Italije precej v navzkrižju. Včeraj zjutraj si je sodnik Drigani’ ob Pellicanijevi prisotnosti ogledal filmsko reportažo, ki so jo pripravili novinarji RAI o vili v Celovcu. Kaže, da je Pellicani potrdil Drigani ju, da je eden od dveh avtov, ki sta na ekranu parkirana pred vilo Kleinszing, last Silvana Vittorja. upravitelji, ki je določal točne termine za rešitev zahtev. Kazalo je, da je zadeva rešena, pa ni bilo tako. Potrebna so bila nova pogajanja, ki so konec novembra privedla do novega sporazuma. V tem sporazumu med predstavniki CGIL in UIL na eni in nekaterimi občinskimi odborniki (Colombis, Seri in Se-ghene) na drugi strani je bilo rečeno, da bo občinska uprava do 30. januarja letos uredila mezde uslužbencev, v februarju pa bi morali prizadeti prejeti zaostale dohodke. Nadalje se je uprava obvezala, da bo razširila «premično mezdo* ter zagotovila zahtevana oblačila. Tako smo že krepko stopili v januar in zadnja vest, ki sta jo pred dvema dnevoma prejeli sindikalni organizaciji občinskih uslužbencev CGIL in UIL (CISL zaradi nekoliko drugačnih gledanj v dosedanjih po-gajEtnjih ni bila zastopana) je ta, da ohčjnsjca uprava m v stanju, da bi izpolnila sprejete obveznosti. Od tu včerajšnja tiskovna konferenca, na kateri so sindikalni, predstavniki ostro kritizirali ravnanje občinske uprave ter ji očitali neresnost, neučinkovitost, nekompetentnost, pomanjkanje politične volje in načrtovalne politike ter protisindi-kalne odnose. Ob vseh navedenih je najbolj razkačilo dejstvo, da je tako listarska uprava, kot komisarska u-prava brez težav in z uradnim sklepom uredila delovno razmerje treh višjih funkcionarjev iz personalnega oddelka, pri reševanju delovne pogodbe za ostale uslužbence pa ima takšne težave. S tem v zvezi so u-pravi očitali nepotizem. Prizadel jih je tudi županov odnos, ki kljub številnim zahtevam doslej ni smatral za potrebno, da sprejme sindikalna predstavništva. Drug zgovoren primer je redarska služba. Že pred šestimi meseci so redarji stopili v sindikalni boj delali v nočnih izmenah. To traja, kot rečeno, že šest mesecev in zdi se, kot bi že vsi na to pozabili. Odgovor uprave pa je ob tem vedno isti: posredujte nam točne predloge za reorganizacijo službe. Sindikatom pa je takšnega zadržanja dovolj. Predlogov smo navedli že dovolj, odbor sam mora sedaj pripraviti načrt in ne zvračati te naloge na druge. Vsa ta vprašanja so prišla včeraj na dan, s posebno ostrino pa so kritike zadevale odbornika za osebje Colombisa, kateremu so očitali popolno nekompetentnost ter s tem dejansko izpričali željo, da bi ga v občinskem odboru zamenjal kdo drug. Kakšen je bil odgovor občinskih predstavnikov, ki so bili povabljeni na tiskovno konferenco? Odbornik Seghene (PSI) je izrazil osuplost, da je prišlo do takšnih zamud pri uresničevanju povsem upravičenih delavskih zahtev in je zagotovil, da bo na jutrišnji seji občinskega odbora odločno nastopil. Nekaj podobnega je zagotovil republikanec Fra-giacomo, medtem ko je odbornik Gambassini izjavil, da sam ni pristojen za ta vprašanja in da se zato ne more izraziti, izraža pa kljub temu svojo simpatijo delavskim zahtevam in obvezo, da se bo zanje zavzel. V odgovor je komunist dejal, da niso dovolj izrazi simpatije in da ni dovolj zagotavljati podporo, potem ko se toliko časa ni storilo nič za dejansko rešitev problema. Odgovornost nosi ves odbor, ne pa samo en odbornik, ker gre tudi v tem primeru za politične izbire, ki so izbire molka ali zavlačevanja. O koletivnih odgovornostih je govoril tudi svetovalec MT Parovel. Tiskovna konferenca se je zaključila z ugotovitvami sindikalnega predstavnika Bue, ki je dejal, da je tržaška občinska uprava ena redkih javnih uprav v Italiji, ki še ni rešila vprašanja svojega osebja. PRIHODNJO NEDELJO V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU PODELITEV ZNAČK OF AKTIVISTOM IZ MESTA Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje bo na nedeljski svečanosti podelilo zadnja priznanja na Tržaškem delo pa je ostro usmerjeno v naše stoletje in je zato močno vplivalo na vrsto poznejših dramatikov. Delo cSmrtni ples» je prav gotovo dokaz tega. Drama se dogaja v trikotniku med bivšo igralko Alico, njenim možem Edgarjem in nekdanjim prijateljem Kurtom. V tem trikotniku se razbesni razdiralen vihar konfliktov. Aliče nosi v sebi demonske sile, sovraži moža Edgarja, ki se lahko brani in ji vrača le s svojo trazoroženostjo» in slabostjo. Ko pride Kurt si Aliče zaželi novega življenja z njim, dokler Edgar, na pragu smrti, ne osramoti žene, da Kurt spozna, kako je ona nizkotna in jo pahne od sebe. V tej drami polni konfliktov se odkriva vrsta elementov, situacij in podob, ki silijo k razmišljanju. Družinska kriza z brodolomom raste iz temnih senc, ki jih nosijo protagonisti v sebi. Življenje samo se izostri do skrajnosti, kot da v njem ni več prostora za «blage» odnose. Seveda se tu zastavljajo tudi vprašanja o temeljih življenja in o bogu. Bog ne pomeni več varne roke, smeri v miren pristan. Ko je človek prevzel nase božjo podobo, kar v bistvu pomeni, da je na dnu ostal sam, je prevzel nase tudi veliko tveganje; smeri si mora poiskati sam in te smeri vodijo večkrat tudi skozi pekel... Zagrebški gost Georgij Paro, ki režira rSmrtni ples» v izvedbi SSG, je ob delu zapisal naslednje misli: <— Smrtni ples — je naturalistična tragedija. Tragedija vsakdanjega življenja, kjer tragična usoda ni človeku nadrejena, tako kot je pri Grkih, temveč je človek tragično bitje sam po sebi; ne bi smeli izpustiti okoliščine: človek brez boga. Strindberg išče boga, ki pa je človek - bog, človek enak bogu, ne pa božji človek, človek kot odsev boga. Toda za tako religioznost bog nima milosti. Strindbergov svet je pekel na zemlji. Zato sploh ni slučajno, da se otok, na katerem se dogaja — Smrtni ples — imenuje — Mali pekel — Z novo premiero SSG, ki bo v tržaškem Kulturnem domu, se nam torej obeta srečanje z gledališčem, ki je večkrat temačno, hkrati pa vznemirljivo in odprto razmišljanju o živih in pekočih problemih. Konec koncev je tudi to ena izmed nalog vsakega gledališča in tako tudi našega gledališča. Sinoči celovečerni koncert v Repnu V občinski telovadnici v Repnu je sinoči prijetno donelo ob zvokih 50- V nedeljo, 16. t.m., ob 10. uri bo v Kulturnem domu v Trstu pomembna slovesnost. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško o-zemlje bo namreč podelilo spominske značke OF aktivistkam in aktivistom samega mesta, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju in s svojim delom, svojo privrženostjo idealom osvobodilnega boja pomagali k zmagi nad nacifašiz-morii, skupnemu sovražniku vseh naprednih sil v svetu in k uspehu partizanskih borcev, ki so v težki, mnogokrat dramatični borbi proti premočnemu sovražniku, dosegli svoj cilj in zmagali. S to slovesnostjo bo Združenje aktivistov tudi zaključilo akcijo podeljevanja teh priznanj vsem aktivistom tržaškega področja, ki jo je začelo pred dobrim letom in ki je zajela dolinsko, devinsko-nabrežinsko, repentabrsko, zgoniško iiiiiiiiiiMiHniiMiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiininiiiiiiiiniiiiiiiiiinmiiiimiiniiiiiiiiiiiimniMiiiiiiiii DEŽELA F-JK JE NAČRT PREDSTAVILA JUNIJA LANI Občine ocenjujejo deželni načrt za odpravo odpadkov Svoje predloge o planu morajo čimprej posredovali deželi Dežela Furlanija - Julijska krajina je pi’ed nekaj meseci že pripravila načrt za funkcionalno odpravo, oziroma uničevanje ali preosnovo odpadkov, kakor je to določal zakonski dekret, ki so ga sprejeli lani, da bi se na ta način tudi Italija držala norm Evropske gospodarske skupnosti glede odpravljanja odpadkov. Deželni načrt so predstavili junija lani na zasedanju v Gradezu, nekaj mesecev kasneje pa so ga predočili posameznim občinam, da bi le te izrekle svoja mnenja in morebitne pomisleke o njem. Doslej je le kakih 40 odstotkov občin odgovorilo na pobudo, zaradi tega naproša deželna uprava preostale občinske uprave, naj čimprej pohitijo z odgovori, da bi lahko do začetka pomladi zbrali vse predloge občin in začeli nato razpravljati o njih. Načrt za odpravo, oziroma preosnovo odpadkov predvideva ustanovitev specifičnih konzorcijev, pri katerih naj bi sodelovale krajevne uprave in tudi gorske skupnosti, ki bi skrbeli za to delo. V planu, ki ga je pripravila dežela prihaja predvsem do izraza ustanovitev štirih komprenzorijev, kjer naj bi uničevali odpadke, le ti pa naj bi bili še razdeljeni na določeno število področij (od šest do devet za vsEik komprenzorij). v katerih naj bi stal po en obrat za odpravo odpadkov. Ta obrat bi služil istočasno tudi za izbiranje materiala, ■ ki bi se ga dalo naknadno še industrijsko izrabiti, poleg tega pa bi proizvajal tudi energijo na paro ali električno energijo. Po predvidevanjih bi moral deželni načrt za odpravo odpadkov stopiti v veljavo v prihodnjih desetih letih. Deželna uprava je doslej namenila 5 milijard lir za izgradnjo ali razširitev že obstoječih obratov za odpravo odpadkov, ki so bili vključeni v deželni načrt, da bi na ta način že sedaj okre pila to omrežje. in sedaj tudi tržaško občino. Na številnih slovesnostih širom po tržaškemu področju je Združenje podelilo na stotine in stotine spominskih značk, ki jih je Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije namenila tudi aktivistom osvobodilnega gibanja v zamejstvu. Vse te slovesnosti niso bile le praznik za odlikovance, temveč so bile praznik za vse prebivalstvo, ki je preko svojih kulturnih, športnih in drugih društev, preko krajevnih sekcij VZ Pl, preko mladinskih organizacij, preko šolske mladine, sodelovalo pri organiziranju teh prireditev, ki so nudile aktivistom in borcem priložnost, da se srečajo, da obudijo spomine na nekdanjo skupno borbo, da okrepijo prijateljske in tovariške stike, da pa se tudi obvežejo, da bodo s svojim delom, s svojo navzočnostjo v vseh naprednih organizacijah in društvih, po svojih močeh pomagali utrjevati medsebojne stike in s tem prispevali k boju vseh naprednih sil za dosego trajnega miru v svetu. Združenje aktivistov bo v teh dneh razposlalo vabila vsem aktivistom, ki bodo prejeli priznanje, v prepričanju, da se bodo temu vabilu odzvali vsi, ki jim zdravje to dopušča in ki se še vedno čutijo vezane na ideale, za katere so se opredelili v tistih hudih časih, ko je takšna opredelitev lahko pomenila tudi smrt. Tudi tokratno slovesnost bo Združenje povezalo s kulturnim programom, za izvedbo katerega se je obrnilo na pomoč na vodstvo pevskega zbora «Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela, ki je obljubilo svoje sodelovanje, nastopili pa bodo tudi mladi pevci šole »Mara Samsa* od Domja. Gre torej za pomembno prireditev, ki naj bo praznik za vse odlikovance, ki pa naj bo tudi praznik za vse antifašiste, bivše borce in vse napredne sile Trsta. V torek seja deželnega sveta Po novoletnem odmoru se bo deželni svet ponovno sestal v torek dopoldne, ob 9.30. Po običajnih od govorih na vprašanja in interpelacije, v okviru katerih bo odbornik Barnaba poročal 4 izgradnji termo-električne centrale v deželi, bo skupščina proučila dva zakonska o snutka. članskega orkestra godbenega društva Prosek, ki ga vodi kapelnik Slavko Lukša in ki je uprizoril celovečerni koncert in se predstavil s svojim bogatim repertoarjem, ki obsega klasične, zabavne in modeme skladbe tako iz domače kot iz svetovne glasbene zakladnice. Obisk je bil tokrat zelo dober, saj so ljubitelji glasbe tako domačini kot gostje iz sosednjih krajev napolnili tribune do zadnjega kotička. V imenu KD «Kraški dom*, ki je bil organizator večera, je na začetku pozdravila prisotne odbornica Loredana Guštin. Bruno Rupel, ki je domiselno napovedoval program, pa je iznesel pozdrave v imenu godbenega društva. B. S. f. Žerjal v Cartesiusu* V galeriji . Vmes je bil še za dve man datni dobi izvoljen za deželnega svetovalca KPl, pri čemer je bil v drugem mandatnem obdobju (1973 -1978) tudi eden od štirih tajnikov predsedstva deželnega sveta. Leta Lovrihovega županovanja so bila leta trdih povojnih razmer na vseh področjih družbenega življenja in ne samo zaradi informbiroja, leta, ko je bilo treba tako rekoč na nov0 ustvarjati krajevno oblast in jo uveljavljati v interesu avtohtonega prebivalstva v stalnih spopadih z nadre lenimi upravnimi in političnimi telesi, ki so že takrat imeli drugačne interese in cilje. Dušan se spominja, da je bilo treba v prvih letih njegovega žitjranovanja začeti dobesedno pri tleh: ni bilo šolskih prostorov, ni bilo električne napeljave, ni bilo asfaltiranih cest, ni bilo kanalizacije, ni bilo prosto rov za kulturno in športno dejavnost. Potem se je začel napad na zemljo. Industrija, naftovod, Grandi Motori itd., so se začeli vse bolj zajedati v občinske rodne kmetij ske površine in potiskati življenjski prostor domačinov pod hrib v glavnem z nasilnimi razlastitvami, pa žal tudi z nepremišljenim prodajanjem zemlje tujim priseljencem. 7 ogromnimi težavami se je morala boriti občinska uprava v obrambo občanov in slovenske narodnostne skupnosti in vsak dosežek je bil rezultat vztrajnosti in nemalokrat odločne politične volje in tudi notranje dialektike, ki jo je narekovala sama sestava vsakokratnih občin slcili svetov. Dušan Lovriha je seveda doživljal to času svojega županovanja prizna nja in tudi kritike, toda kalco bi moglo biti drugače pri strankarsko-Politični in ideološki pestrosti naše družbe, pri tolikih različnih intere tih, toda že dejstvo, daje bil župan kar šest mandatnih dob dokazuje, da je užival zaupanje ljudi. Drugačne so bile spet njegove izkušnje deželnega svetovalca. Dežel ni svet in občinska uprava sta bili moji univerzi, pravi, občinska upra va recimo kot neke vrste delavska univerza, deželni svet kot šola stran karske dialektike, kot torišče nenehnih bojev, zahtev z ene in obljube z druge strani, pa žal le malokdaj s konkretnimi rezultati vsaj kar zadeva našo narodnostno skupnost, kot dokazujejo primeri z raznimi za-Iconskimi osnutki, ki neposredno zanimajo Slovence, ki pa so v glavnem mrtva črka. Od leta 1978 se je Dušan Lovriha umaknil v pokoj in se s politiko kot tako ne ukvarja več, čeprav to nikakor ne pomeni, da ne bi bil o vsem na tekočem. Obdeluje svoje trte, deluje v pokrajinski in krajevni sekciji Vsedržavne zveze partizanov kot pokrajinski podpredsednik, predaja se branju dnevnega časopisja in knjig, s katerimi ima založene svoje police. Danes z odmaknjenostjo od tekočih obveznosti gleda na preteklost in jo tudi ocenjuje iz zornih kotov drugačnih spoznanj. Vseh svojih opredelitev ne bi ponovil. Dolinska občina je od njegovih časov spremenila svoj obraz. Marsikaj je drugače in boljše kot je bilo takrat, nekateri problemi so rešeni, novi sproti nastajajo. Skratka, borba se nadaljuje, borba za naš globalni zaščitni zakon, borba za našo zemljo, borba za demokratične in pravične socialne odnose v družbi, borba za odprto mejo, borba za mir v svetu. Ko je pred šestimi leti takratni in današnji župan dolinske občine Edvin Švab Dušanu Lovrihi izročil tOdličje prijateljstva? za njegove zasluge pri 26-letnem vodenju občinske uprave, je med drugim poudaril tudi Lovrihove zasluge pri vzpostavljanju prijateljskih in pobratim-skih odnosov z drugimi slovenskimi občinami pri nas in v Sloveniji in z nekaterimi naprednimi italijanskimi občinami, pri postavitvi občinskega spominskega parka žrtvam Pn Banih je včeraj slavil pomem-NOB in pri uresničevanju vrste dru- ■ ben jubilej, svoj devetdeseti rojst- Kulturno društvo «Primorsko» 1'11,101 J ra "' ustanovilo mešani pevski zbor Vodstvo novega zbora je prevzela Marta Werk Volk; ki vodi ženski zbor «Ivan Erbec» v Skednju KD Primorsko iz Mačkolj stopa v novo leto s samostojno dejavnostjo. Člani društva so namreč že pred koncem minulega leta sklenili, da bodo napeli vse svoje moči in začeli z lastnim ustvarjalnim delom. Že dalj časa so le-to pogrešali, razmišljali so o različnih dejavnostih in se naposled odločili za pevsko dejavnost oz. za mešani pevski zbor, saj le-ta druži in zbližuje večje število ljudi ter ima več možnosti za daljšo in neprekinjeno dejavnost. K tej odločitvi .jih je privedla tudi želja, da bi ne bili le prireditelji društvenih kulturnih prireditev. marveč da bi tudi sami mno žično nastopali na jnih in bili gostje drugih kulturnih prireditev. Z bliskovito akcijo so člani KD Primorsko zbrali za mešani pevski zbor ustrezno število pevcev — članov in prijateljev, ki so se sestali v srenjski hiši že 15. decembra 1982. Sestanka sta se udeležila tudi predstavnik ZSKD Ignacij Ota in Marta Werk-Volk, zborovodja ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki je kljub veliki obremenjenosti le sprejela vod- stvo novega mešanega pevskega zbora iz Mačkolj. Po uvodnih besedah Ignacija Ote, ki je vsem prisotnim zaželel obilo uspeha, se je pevcem predstavila zborovodja Marta Werk-Volk in na kratko spregovorila o načinu dela. ki je nujno potreben, da pevski zboi doseže določene uspehe. Nato so se vsi skupaj zadržali ob prijateljskem pogovoru in dobri kapljici. Na sestanku so tudi določili da tum prve vaje z avdicijo, ki je bila v sredo. 5. januarja. Novemu mešanemu pevskemu zbora KD Primorsko iz Mačkolj želimo, da bi ob velikem navdušenju in veselju do petja že v bližnji prihodnosti želi obilo uspenov. Me. V. Jutri 37-letniea napada na bunker v Borštu Na .jutrišnji dan. 10. januarja, bo poteklo 37 let, odkar se je na dvorišču Petarosovih, kjer je bil niiiiiiiiiiiiiliiiuniHnmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiMirfinimiiiiniisiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiHMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii ČASTITLJIV JUBILEJ PRI BANIH PAVEL MALALAN JE VČERAJ SLAVIL 90. ROJSTNI DAN gih pobud. Vse to je zapisano v po zitivni bilanci Lovrihovega živlienja, za vse to si zasluži priznanje in s priznanji čestitke z najboljšimi ieVami ob današnjem življenjskem jubileju. j.k. Izpopolnjevalni tečaj za šolnike na zavodu Dante Deželni inštitut za zgodovino od perniškega gibanja v Furlaniji . Julijski krajini sporoča, da se prične jutri, ob 16. uri v prostorih Trgovskega tehničnega zavoda Carli (Ul. Diaz 20) izpopolnjevalni tečaj z£ šolnike o zgodovini in družbenih ve-datf V okviri? "reRmne višje srednje šole. Tečaj prireja inštitut v sodelovanju z inštitutom IRRSAE. Predavala bosta docent za zgodovino geografije na tržaški univerzi Franco Micelli in docent zemljepisa na poklicnem zavodu Sandrinelli Gianni Zumin. Govorila bosta o poučevanju zemljepisa na višji srednji šoli v duhu reforme. ni dan. Pavel Malalan. Čeprav je res, da se je življenjska doba krepko podaljšala, je devetdeseti rojstni dan nadvse pomemben mejnik, ki postane še pomembnejši, veljav-nejši, če ga slavi človek, ki je še poln življenja, pobud, navdušenj in želja. In to prav gotovo velja za našega slavljenca, Pavla Malalana, ki se je rodil 8. januarja 1893 pri Banih v zavedni delavsko - kmečki družini Marije in Ivana Malalana. Ljudsko šolo je obiskoval in tudi dokončal na Opčinah, kamor je pešačil vsako jutro ob lepem ali slabem vremenu. Po končani šoli se je izučil ter zaposlil za zidarja, dokler ni bil leta 1911 poklican v avstro-ogrsko mornarico, kjer je o-stal do kbAcši <*o>jne ter se srečno vrnil domov leta 1918'. Leto kasneje se je oženil z domačinko Katarino Ravbar, ki niti je v zakonu povila pet otrok ter jih vzgojila v zavedne delavne ljudi. Takoj po poroki se je Pavel zaposlil pri železnici in kot nešteto naših slovenskih železničarjev so leta 1926 tudi njega in družino preselili v Italijo, in sicer v Milan, kjer je ostal do leta 1932, nakar so ga spet poklicali v Trst, kjer je služboval, dokler ni šel v UnilllllllllllllllltMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIItlllHIIIIMUllllimtlllllltlHHIMIIIIHMHIIIIMIIIIItlHIIIIIIIIIIIIIMIMIMItU MATILDI KERMAC V SPOMIN V petek dopoldn« se je hitro razširila žalostna vest. da učiteljice Matilde ni več. Odšla je nenadoma. Saj smo jo pretekli teden še srečevali na ulici, se z njo razgo-varjali in govorili o načrtih. Da, tudi o načrtih, saj je Matilda, od kar je šla v pokoj leta 1972. zelo rada potovala. Bila je v Avstriji. Nemčiji. Franciji, Angliji, Rusiji in drugod. Živela je skupaj z mamo in Matilda je skrbela, da je mama v miru in zadovoljno preživljala stara leta. Matildi pa tudi po mamini smrti ni bilo dolg čas. Oskrbela si je plošče in s pomočjo teh študirala jezike: ruščino, kateri se 'e še posebno posvečala, angleščino in nemščino. Imela je strog urnik za svoj delovni dan. Matilda \e bila rojena v Trstu 15. dec. 1908. Oče je bil Istran iz Gažona nad Koprom. Zaposlen pa je bil v Trstu pri policiji. Ko je leta 1918 Italija zasedla naše kraje, so italijanske oblasti pošiljale očeta naj gre v Jugoslavijo. Toda on je trmasto vztrajal, da se iz svoje zemlje ne izseli. Tako je Matilda obiskovala osnovno šolo in učiteljišče v Trstu, seveda italijansko in postala italijanska učiteljica. Po končani maturi je službovala v Istri in sicer v Borštu pri Kopra, v Padni, Zametu pri Pazinu in v Črnotičah. Pri pouku si je pomagala z istrskim dialektom, da so .jo učenci lažje razumeli. Za to je izve del fašistični tajnik in jo tožil šolski oblasti. Kar ob koncu šol. leta 1933/34. v maju je bila nenadoma premeščena v Numnna pri Anconi. Kasneje v Sartiano Mercantino, zad nja leta pa v Fossalto di Portogrua-ro. Ob osvoboditvi se je vrnila v rodni Trst in se takoj prijavila ta kralnemu šol. nadzorniku D. Pahorju za poučevanje na slovenski šoli. Bila je nastavljena na Opčinah, na to premeščena k Sv. Ivanu, pozneje k Sv. Ani in končno je prišla v tajništvo k nadzorniku pri Sv. Jakobu. V začetku ji je poučevanje na slovenski šoli povzročilo veliko tež-koče, toda čutila se je Slovenko in ’'e vztrajala. Preskrbela si je inštruktorja in se z izredno vztrajnostjo in vestnostjo izpopolnjevala v slovenskem jeziku. Kako zavedna Slovenka je bila. kljub italijanski vzgoji je tudi do kaz, da si je takoj po osvoboditvi, brez vsake propagande, menjala priimek iz »Cerma* v Kermac. Ko jo je kolegica vprašala zakaj je to napravila, je odgovorila: »Čutim se Slovenko in to je moja dolžnost.* Draga Matilda, vsi ki smo te poznali, s teboj delali in se veselili vsakega uspeha na slovenski šoli, smo te cenili, spoštovali kot dobro, ljubeznivo in prisrčno tovarišico. Tako te bomo ohranili, v naših srcih. Kolegi PRIHODNJO SOBOTO Koncert v devinski osnovni šoli V prostorih devinske osnovne šole bo v soboto, 15. januarja, ob 10.45 dragi javni koncert, ki ga pri reja komorni ansambel »Čembalo Ensemble* ob sodelovanju nabrežin-skega didaktičnega ravnateljstva in devinsko ■ nabrežinske občinske u-prave. Nastopil bo duet D’Agostino Gašperini, ki bo izvajal skladbe Vivaldija, Boccherinija, Scarlatlija in Mandela. • Jutri bo prispela v Tržaški zaliv ameriška pomožna ladja »Suribachi*. ki spada v okvir ameriškega šestega brodovja. V našem pristanišču bo ostala zasidrana do 14. januarja. pokoj leta 1958. Žena Katarina je bila dolgo let hudo bolna, tako je moral Pavel skrbeti za službo in družino. Omeniti moramo, da sta Katarina in Pavel leta 1969 praznovala z'ato poroko, pred desetimi leti pa je Pavel ovdovel. Za časa narodnoosvobodilne vojne je vsa Malalanova družina pomagala v NOB. dva njegova sinova sta se tudi borila v partizanskih vrstah in se po vojni srečno vrnila domov. Takoj po osvoboditvi je Pavel rad zahajal v naša društva, poseb no na Opčinah, kjer je bi! in je še danes, kljub svoji častitljivi starosti skoraj vedno prisoten. Današnji slavljenec je že dolgo let zvest bralec našega dnevnika. Čestitkam otrok, sorodnikov ter vseli prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi v zdravju in sreči dočakal sto in več let. M. M. bunker, odigrala ja, katere žrtve srhljiva tragedi-so postali štirje mladi partizani pripadniki varnostne obveščevalne službe. Tistega mrzlega in snežnega jutra so Nemci in fašisti, s Colotti jem na čelu. obkolili Boršt in se velikem številu zgrnili na dvorišče preh hišo Mihaela Petarosa ter začeli vneto iskati bunker, ki je bil po vsej verjetnosti izdan. V bunkerju so tisto noč našli zavetišče Dušan Munih Vojko Ivan Grzetič - Žitomir in Stanislav Gruden. Danilo Petaros - Lisjak, Mihaelov sin pa je tako in tako spal pod domačo streho. Med tolpo in mladimi partizani se je okrog poldne vnel neenak boj in Vojko, žitomir in Gruden so padli. Danila pa so ujeli in ga ranjenega odpeljali najprej v gostilno k Leni, nato v tržaško bolnišnico. ko je ozdravel v koronejske zapore slednjič pa v Rižarno, kjer je našel smrt v krematorijski peči. Tistega dne so tudi zaslišali in mučili večje število vaščanov, med njimi tudi Romana Rapotca. ki je osnoval in zgradil bunkei. Spomin na tisti dan v Borštu še Žiri in najbrž ne bo nikoli zamrl Padlim junakom pa smo dolžni zahvalo vsi, ki živimo od njihove žrtve in si prizadevamo, da bi v njihovem duhu ohranili mir v današnjem nemirnem svetu, (ris) i Kulturno združenje Most in Dra-I štvo slovenskih izobražencev v Trstu prirejata jutri ob 20.15 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 pre-| davanje Tarasa Kermaunerja, po svečeno 100-letnici rojstva pesnika | Alojza Gradnika. V predavanju, ki ima naslov 'Gradnikov dvogovor z Bogom*, bo avtor skušal določiti svoje razmerje do Boga na primeru Gradnikove poezije, ki so jo doslej razlagali z vidika življenja in smrti, domovine in narave. Za Tarasa Kermaunerja pa je prav razmerje do Boga osrednji Gradnikov pesniški element. Na pobudo mladih komunistov vzhodnega Krasa Na Opčinah tečaj folklornih plesov Koordinacijski odbor mladih komunistov vzhodnega Krasa prireja v okviru tridnevnega praznika »Če nas je dosti, se veselimo*, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah 14.. 15. in 16. januarja tudi tečaj folklornih plesov. Na programu so ljudskih plesi raznih evropskih narodov. Tečaj bo v Prosvetnem do mu na Opčinah in bo trajal tri dni s sledečim urnikom: v petek, 14.. in v soboto, 15. januarja, od 16. ure do 20. ure ter v nedeljo, 16. januarja, od 16.30 do 18.30; pripravimo ga s sodelovanjem glasbene ljudske šole (Scuola popoiare di mušica) iz Trsta. Za prijave ali informacije lahko telefonirate na telefonski štev. 211-870 ali 211-979. Natančni spored drugih prireditev, ki bodo v sklopu praznika bomo še naknadno objavili. Naj že v naprej povemo, da so na programu raznovrstne prireditve: od predvajan :a filma, od recitalov in predstav, do debate: praznik pa bo sklenil večer z glasbo in plesom Tridnevno srečanje bodo obogatile še razne razstave, ki so jih ob določenih priložnostih sestavile nekatere mla dinske skupine oziroma organizacije našega mesta. f Čestitke KULTURNO ZDRUŽENJE MOST in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita na predavanje TARASA KERMAUNERJA GRADNIKOV DVOGOVOR Z BOGOM Predavanje bo jutri, 10. januarja, ob 20.15 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. S predavanjem, ki je posvečeno 100-letnici rojstva Alojza Gradnika, bo avtor osvetlil pesnikovo razmerje do Boga. Z njim želi tudi nekoliko spremeniti način razpravljanja o Bogu v slovenski kulturi Jutri bo praznoval M1CHELE DE-STE 6. rojstni dan. Obilo sreče in zdravja mu želijo mamica Laura, očka Giorgio, none in nonoti ter prababica Marija. Včeraj je slavila svoj rojstni dan mama in nona NINA. Veliko zdravja sreče in zadovoljstva v krogu svojih dragih ji želi mož Viktor ter otroci z družinami. Pretekle dni je slavila visoki jubilej naša častna članica OLGA DEMARK. čeprav pozno a tembolj iz srca ji čestitamo in želimo vse najboljše. KD SLAVEC, Ricmanje -Log. Včeraj ie praznoval 41. rojstni dan BERTO ALBERTI iz Boljunca. Obilo sreče, zdravja ter mnogo uspeha pri delu mu želijo vsi, ki ga imajo radi, še posebno pa mama Tonca. Pri Banih praznuje svoj 90. rojstni dan PAVEL MALALAN. Še na mnoga zdrava in vesela leta mu želi Alojz Milkovič z družino Včeraj je praznovala svoj rojstni dan ALEKSANDRA JURJEVIČ iz Ricmanj. Da bi se ji izpolnile vse njene želje ji voščijo teta Laura, stric Steljo ter Mara in Franko. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča ves ansambel, da bo danes, 9. t.m., ob 9. uri zjutraj seja odbora. Dnevni red: 1. občni zbor. ki bo 11. februarja; 2. razno Danes v Šlorjah pri Sežani komemoracija smrti Marjana Štoke V Štorjah pri Sežani se bodo da nes spomnili herojske smrti mladega proseškega partizana Marja na Štoke, ki so ga naciiašisti obesili na današnji dan pred 39 leti, potem ko so ga vso noč mučili, da bi jim izdal skrivališče partizanov. Marjanu Štoki je bilo tedaj le 16 let. Komemoracijo ob 39-letnici njego ve smrti prirejata proseško - kon-tovelski Krožek komunistične mladine, ki nosi ime prav po Marjanu Štoki in Zveza bivših partizanov Pro sek • Konlovei. svečanost pa bo ob spomeniku, ki so ga postavili pred 12 leti v Štorjah na kraju, kjer je bil Štoka obešen. Komemoracija se bo začela ob 10.30. Predkongresne skupščine KPI V okviru predkongresnih skup ščin KPI se bodo danes sesiaie sledeče sekcije: sekcija »-Tomažič* se bo seslala ob 9. uri na sedežu na Trgu Stare mitnice U. Srečanje bo zaključil Ezio Martone, član deželnega vodstva KPI. Prav tako ob 9. uri se bo sestala sekcija bol ničarjev »Bethune*. Sestanek bo na sedežu tržaške federacije v Ul. Ca-pitolina 3. povzetke bo Dodal po kraunski tajnik Claudio Tonel. Popoldne ob 16. uri se bo v Pro svetnem domu na Opčinah sestala sekcija komunistov z Opčin in od Ban: aktiva se bo udeležil član "ukrajinskega tajništva Stojan Spetič. Rajonski sveti Zahodnokraški rajohski svet se bo sestal v sredo, 12. januarja, ob 18.30 na sedežu na Proseku št. 220. Na dnevnem redu so med dru gim poročilo predsednika o dežel nem zakonu o ustanovitvi naravnih parkov v tržaški pokrajini, predlogi in pripombe k trgovinskemu načrtu in resolucija, ki jo je predstavila komunistična svetovalska skupina o politiki do ostarelega prebivalstva. Izleti Starejši planinci priredijo danes, 9. januarje. izlet po Krasu in sicer na Medvednjak. Zbirališče ob 9.15 na Trgu Oberdan pri openskem tramvaju. Odhod ob 9.30. Vabljeni. Razna obvestila Krožek komunistične mladine »Marjan Štoka* in zveza bivših partiza-uov Prosek - Konlovei vabita va ščane na spominsko svečanost ob 39. obletnici usmrtitve Marjana Štoke, ki bo v štorjah pri Sežani danes, 9. januarja, ob 10.30. Zadružna torkla Kmetijske zadruge. sprejema naročila za stiskanje oljk od 11. t.m. Interesenti naj se javijo v torkli v Boljuncu. Razstave V Občinski galeriji v Trstu bosta od 10. do 17. januarja razstavljala Atilij Kralj in Silvio Pečarič. O-tvoritev razstave jutri ob 18. uri. KD Primorec vabi n> ogled razstave »Lahko noč* danes, 9. t.m., od 10. do 13. ure v Ljudskem domu v Trebčah. V galeriji TK Ul. sv. Frančiška 20 je še nekaj dni na ogled samostojna razstava Lojzeta Spacala »slike in kolaži malega formata*. V galeriji Loža v Kopru je odpr ta velika razstava, ki jo v galerijah Loža in Meduza prirejajo Obalne ga'erije. Gre za razstavo nove evropske in ameriške risbe, na kateri sodeluje kakili 70 sodobnih slikar jev iz ZDA, Italije. Nemčije. Avstrije. Švice, Portugalske. Anglije in Francije. DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV vabi na ogled razstave svojih članov ATILIJA KRALJA in SILVIA PEČARIČA ki bo v občinski galeriji. Otvoritev jutri, 10. januarja, ob 18. uri. Danes, NEDELJA, 9. januarja JULIJAN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 — Dolžina dneva 8.54 — Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 13.24. Jutri, PONEDELJEK, 10. januarja GREGOR Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.7 stopinje, najnižja 6.2. ob 18. uri 7 stopinj, zračni tlak 1027,4 mb ustaljen, veter 34 km na uro vzhodnik - severovzhodnik s sunki do 62 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Nazareno Ierco, Andrea Paoletti, Davide Zugna, Jeffrey Lubis, Stefano Metlica, Ar-turo Millotti, Manfredi Mattel. UMRLI SO: 75-letni Mario Cin-copan, 72-letni Marcello Pitton, 17-letni Paolo Marvini, 16 letni Alessan-dro Coeiani, 95-letna Anna Alesich vd. Burger, 70-letni Giuseppe Lapel, 41-letna Renata Smilovich por. Pe-trucci. OKLICI: agent javne varnosti Ge-rardo Quagliet(a in delavka Milena Cioffi, zidar Siniša Jankovič in študentka Antonella De Pascali, upo- Včeraj-danes kojcnec Raimondo Patrizio in upokojenka Nicolina Favretto, uradnik Stelio Caporalini in prodajalka Gra-zia Geromella, delavec Silvano Ro sca in prodajalka Bruna Jarz. u-radnik Claudio Lucio Carlin in zo- Mp kinoloCOa • ^iegulin ul. mazzini Si bozdravniška asistentka Christine Paul, slaščičar Michele Lionetti in prodajalka Bruna Rubessa, uradnik Uvio Stefani in socialna delavka A-driana Bonivento, podoficir Sergio Rizzi in učiteljica Fernanda Della Monica, mehanik Franko Stoeovaz in uradnica Corinna Gurian. agent javne varnosti Tommaso Giovanni Pizzolante in uradnica Maria Rosa-ria Panico. LEKAKlNU v OKOLICI Botju/iec; tel 228 124. Bazovica tel. 226 165. Operne, tel. 21UKJ1. Prosek, tel. 225 141 Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina tlel 100 121. Sesljan: tel 209 197; DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 38, Nabrežina. Bazovica. Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 16.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. Na brežina, Bazovica, Milje (Drevored mazzini 1) ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba ) Skupina pešakov, Gruppo delTOlmo iz Selc v občini Ronke je dala pobudo za nakup malega avtobusa za prevoz handikapiranih otrok iz tega kraja. Pomoč so jim obljubila razna združenja in ustanove. Prostovoljne prispevke zbirajo v podružnici Goriške hranilnice v Tržiču. diletantsko fiziognomijo. Giacomo Pacienza je prejel tretjo nagrado: priljubljen dolgoletni ustvarjalec, izključno krajinar, je še posebno v zadnjih letih pokazal, da obvlada izrazna sredstva do popolnosti in z njimi presenetljivo razkraja pokrajino in ozračje v sanjsko realnost. Maura Israel je še romantično (v plemenitem pomenu besede) razpoložena, Arrigo Tonutti je postal že emblematičen po svojem vodilnem motivu potujočih figur pod dežnikom. Zelo sproščena je skicoznost v akvarelih Marine Legovini. Med nagrajenimi avtorji grafike nas tokrat preseneča s svojsko, tako rekoč klasično risbo Nuci Clemente, (prva nagrada), prav tako Oslee Pirac, ki je prejel drugo nagrado. Mimo teh pa velja omeniti na tej razstavi tudi drugačno usmerjenost nasprotujočih avtorjev: nekateri od teh so zagrizeni naivci, in morda brez izhoda, saj vodi danes ta smer že v pravcato poplavo kiča. Vendar je treba priznati, da so nekateri tudi v tej nzvrsth krenili na svojo pot (Renzo Pillon). Gajer se spretno giblje v ekspresionističnem ozračju. Milovan Bressan je izčiščen akvarelist, moti pa pri njem nepotrebna opisnost. Od Milice Kogojeve smo pričakovali lepše rože, prav tako od Hiacinta Jusse česa bolj utemeljenega. Vsekakor gre galeriji «11 Torchio* vse priznanje za tovrstno pobudo. In lepo bi bilo, če bi se ta pobuda utrdila v tradicijo, saj pomeni za avtorje po eni strani živahno u-stvarjalno stimulacijo, po drugi pa prijetno srečanje. m. r. Šolske vesti Na klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Alviano bo v sredo, 12. januarja, ob 17. uri, roditeljski sestanek. Vabljeni vsi starši dijakov. Izleti " ' Smučarski izlet SPD na Nevejsko sedlo bo, če bodo snežne razmere ugodne, v nedeljo, 19. januarja. Pris •mangan Ob prvi obletnici smrti Rudija Brajnika darujejo stric Ludvik in bratranci Danilo, Zalka in Ivo i družinami 80.000 lir za ŠD Juven-tina. Za goriško združenje prostovoljnih krvodajalcev so darovali: družine Decleva, Curto, Nazzaro in Pres-si 20.000, gospa De Chirico Russo 50.000, Luigia Pelicon 10.000, goriški Železničarji 80.000, Pro Gorizia Club 80.000, Nucci Devetta vd. Mazzola 20.000, Augusta Collenzini por. Ja-cob, Stefania Brumat in Gastone De Marco 30.000, G. Ristis, D. Pal-lavisiru, V. Pallavisini, A. Bevi-lacua, A. Degano, A. Blasizza, V. Bergamasco, G. Battisti, G. Bisio, L. Devetac. G. Mašina, A. Plazzi, A. Figar. R. Cabrini in M. D’Ago-stini 110.000, V. Devetag, G. Krain, P. Novelli, R. Coret, E. Zalateu, P. Protto, G. Pettarin in F. Battiston 56.000, O. Viatori, G. Salatei, E. Zorz in R. Giurdan 20.000, krvodajalci Salvatore Monaco, Vittorio Spolverini in Bruno Gaiotto 15 tisoč lir. Kino Prireditve Slutcnsko planinsko društvo vaoi v četrtek, 13. t.m., ob 20.30 na predvajanje barvnih diapozitivov in filma o lepotah goriškega Krasa in kraškega podzemlja. Predavanje bo v predavalnici v Ulici della Croce 3. Razna obvestila Nadaljujeta se plesna tečaja v goriškem Kulturnem domu in v domu Andreja Budala v štandrežu. Vaje so jutri ob 18.30 v Štandrežu in 20.30 v Gorici. Rajonski svet za Rojce se bo v sredo, 12. januarja, ob 18.30 sestal v socialnem središču v Ulici Pa-subio 8. Razpravljali bodo o prehodu za pešce med ulicama Montene-ro in Pasubio. Na goriški prefekturi, kabinetni pisarni, dajejo pojasnila o vladnih ukrepih v zvezi s prepovedjo vstopa na italijansko ozemlje s strani tujih mladoletnih otrok, ki bi jih želeli posinoviti italijanski državljani. Samomor mladeniča V Zagraju, se je v svoji spalni sobi, že v petek zvečer obesil 15-letni dijak Stefano Soddu. Bajč .je to napravil po prepiru s starši. Oče Marco Soddu dela v goriški mehanični delavnici Orme. Družina je sardinskega izvora, več časa so živeli v bližini Trevisa. 1-uri cit VERDI 15.15—22.00 »Bingo bongo*. A. Celentano. Barvni film. CORSO 15.15-22.00 «E. T. L'extra-terrestre*. VITTORIA 15.45—22.00 «01tre la por-ta». E. Giorgi in M. Mastroianni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Delitto sul-1'autostrada*. PRINCIPE 14.00-22.00 «Sogni mo-struosamente proibiti*. JVu ra (lorica in okolica SOČA 10.00 «Lolek in Bolek*. Risanka. 16.00-18.00-20.00 «Bud jezdi na zapad*. Italijanski film. SVOBODA 16.00 «Lolek in Bolek*. Risanka. 18.00—20.00 «Veliki revol-veraški obračun*. Ameriški film. DESKLE 17.00 «Na desno rame*. A-meriški film. 19.30 »Ljubica pod posteljo*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicold, Ul. 1. maja, tel. 73-328 DEŽURNA I.EKMINA V GORICI Pontoni, Raštel 52, tel. 83-349 POGREBI JUTRI Ob 9.30 Arturo Ziter iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 11. uri Anna Colugnat vd. Vec-chiet iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče: ob 15. uri Rafko Premrl v cerkvi v Štmavru. It 1. 1982 12. 1. 1983 Ob žalostni obletnici smrti dragega RUDIJA BRAJNIKA se ga z ljubeznijo spominjata mama in tata in drugi sorodniki. Štandrež, 9. januarja 1983 torsKi GORIŠKI DNEVNIK 9. januarja 1983 25 LET OD SMRTI OČETA SLOVENSKEGA LUTKARSTVA Še vedno ni dokončno ovrednoteno delo slovenskega lutkarja Milana Klemenčiča Pred gostovanjem Lutkovnega gledališča iz Ljubljane v Kulturnem domu v Gorki z rekonstruiranim Dr. Faustom solkanskega rojaka, slikarja in lutkaija Lutkovno gledališče Ljubljana ni neznano goriški publiki; lani je ob sodelovanju na Goriškem srečanju malih odrov gostovalo tudi v Kulturnem domu s «Kozlovsko sodbo v Višnji gori*, ki jo je po znani Jurčičevi humoreski napisala Svetlana Makarovič. Režiš«' Miran Herzog je obe predlogi (Jurčičevo in Makarovičino) povezal in zaokrožil v domiselno gledališko celoto, ki je danes prav tako aktualna kot pred dobrimi 100 leti, ko je bila zgodba prvič napisana. Predstava, ki so jo obiskali številni Goričani, se je odlikovala predvsem po izrednem gledališkem ritmu, številnih domislicah in duhovitih dialogih. Zlasti veliko afirmacijo ji je prinesla lanska kitajska turneja in kljub temu da je v dobrem letu doživela preko 80 ponovitev, vlada zanjo še vedno izredno zanimanje. Letos pa se bodo Goričanom predstavili slovenski lutkarji z «Dok-tor Faustom*, ki ga je leta 1938 na svojem miniaturnem marionetnem -odru pripravil oče slovenskega lutkarstva, slikar Milan Klemenčič. Gre za rekonstrukcijo predstave, ki jo je Klemenčič po motivih iz 18. stoletja tudi sam pripravil. Predstavo je bilo mogoče obnoviti tudi zato, ker sta Lutkovnemu gledališču Ljubljana originalne lutke in scenske elemente ter oder posodila umetnikom naslednika Savo in Mojca Klemenčič. Slikar in lutkar Milan Klemenčič se je rodil 7. marca 1875 v Solkanu. Njegov oče Štefan, uradnik na goriški zastavljalnici Monte di Pieta, je bil n ar «lno zelo zaveden in leta 1867 je med ustanovitelji solkanske čitalnice. Z retrospektivno razstavo se je leta 1976 Goriški muzej oddolžil slikarju Milanu Klemenčiču, sedaj ob petindvajsetletnici njegove smrti pa so se nanj spomnili slovenski lutkarji s skromno razstavo, katere živi del je prav rekonstruirana predstava Fausta, ki je že doživela nadvse odmevačojo premiero v Ljubljani. Pritegnila je številno občinstvo prav zaradi originalne uprizoritve enega najbolj priljubljenih motivov klasičnega lutkovnega gledališča dr. Fausta. Miniaturne lutke, ki bodo zaživele pred goriškim občinstvom so nekaj najlepšega kar premore slovensko lutkarstvo in izdelal jih je Milan Klemenčič leta. 1936 v skopili osmih mesecih za svoj Zrinjskega v Ljubljani, in to potem, ko je bilo zaradi nerazumevanja oblasti januarja 1924, po štirih letih uspešnega delovanja, ukinjeno stalno Slovensko marionetno gledališče. V majhnem krogu 25 gledalcev so tako aprila meseca 1936. leta Klemenčičeve lutke ponovno zaživele v Poccijevi komediji «Svoji grad*. Na odru. ki je bil plod Klemenčičevega dolgoletnega študijskega in praktičnega dela. so se združile vse odlike in pridobitve Klemenčičeve lutkovne umetnosti. 10 cm visoke lutke, ki so ravno tako razčlenjene, kakor velike lutke, i-majo zaradi skrbne izdelave iste možnosti kakor velike lutke: slikarska in pesniška fantazija pa je z njimi ustvarila pravo umetnino.. Če odru in lutkam dodamo še svilen z barvastimi tuši poslikan zastor. spet delo Milana Klemenčiča, Potem je jasno, da je umetnik s Faustom, ki ga je postavil na ta mali domači oder, leta 1938 dosegel svoj višek, hi te lutke bomo lahko videli v Gorici. Po osvoboditvi so Klemenčičeve lutke, tako kot je napisal že pred leti gledališki krikit Emil Stnasek, spet oživele. Marca 1949 je bila v Ljubljani otvoritvena predstava s Prologom, ki ga je napisal Frane Milčinski - Ježek, in s komedijo ♦Sovji grad* F. Poccija. Spet se je pokazala mojstrska režija, kot Piše Smasek. izredna gibčnost lutk In presenetljiva skladnost teksta in kretenj ter dovršena scenarija in razsvetljava. Umetniško delo slikarja in lutkarja goriškega rojaka Milana Klemenčiča še danes ni dokončano in Pravilno ocenjeno, kot zatrjuje,«) slovenski lutkarji. Metiijo tudi, da se njegovega primarnega deleža pri ustvarjanju, ne le slovenskega, ampak tudi jugoslovanskega lutkarstva, premalo zavedajo! Pri študiju v Munchnu se je Klemenčič spoznal z lutkami »papana Schmidta*, pri študiju v Italiji s Podreccovim gledališčem in tako v svojem pionirskem delu z lutkami združeval oba vpliva v tisto lutkarsko govorico, ki jo brez dvoma danes lahko štejemo za začetek jugoslovanske lutkarske umetnosti. Čeprav je bil že priznan slikar, ki je svoja umetniška dela tudi razstavljal v Trstu in Ljubljani, pa se je prav zadnjih nekaj let pred prvo svetovno vojno v Ajdovščini, kjer je živel, popolnoma posvetil lutkarstvu. Na to njegovo odločitev naj bi vplivalo gostovanje nekega hrvaškega sejemskega marionetnega gledališča. Po tem srečanju naj bi Klemenčič, kot piše Marko Vuk, skoraj prenehal s slikanjem, zaprl naj bi se v svoj atelje in pričel ustvarjati marionete, kostume in scene za krstno predstavo Malega marionetnega gledališča, s čemer je Ajdovščina postala rojstni kraj izvirnega slovenskega lutkarstva. Osebam iz Commedie dell’arte je dodal še slovenskega Gašperčka, ki je postal nato. po prvi svetovni vojni, ko se je Klemenčič preselil v Ljubljano, glavna oseba v predstavah v Mestnem domu. Leta 1920 je bilo namreč v okviru Ljubljanskega gledališkega konzorcija ustanovljeno prvo Slovensko marionetno gledališče. To je bilo stalno marionetno gledališče in prvo te vrste v Jugoslaviji; ob podpori in sodelovanju dr. Ivana Laha. slikarja Vavpotiča, Otona Župančiča in drugih, je bila otvoritvena predstava januarja 1920 s predstavo «Čarobne gosli* po Francu Pocciju. Gledališče Klemenčičevih lutk je živelo polna štiri leta. in v tem času se je Milan Klemenčič popolnoma predal lutkarstvu, zato je bilo njegovo razočaranje toliko večje, ko so marali gledališče po štirih letih na silo zapreti. Mojster Milan Klemenčič je v svojem življenju doživel vendarle u-stanovitev sedanjega lutkovnega gledališča Ljubljana in tudi sodeloval z režiserjem Jožetom Pengovom pri nastanku prve svetovne premiere decembra 1951. ko je za predstavo «Čarobne gosli*, poslikal lutke in scenska ozadja. In to je bil tudi njegov labodji spev! S svojim delom, zagnanostjo, upornostjo in izredno ljubeznijo je zadolžil vse generacije lutkarjev za seboj. Sam je rekel takele: »Moje glavno delo je bilo marionetno gledališče in moje slikarske razstave so bile moje marionetne predstave, če tega poklicni niso hoteli vedeti ter so to prezrli, potem se tu ne da nič napraviti.* Menil je tudi, da lutka ne posnema živega človeka, ampak ga na neki način karikira. Med njegovim in našim časom je bilo tudi v umetnosti lutkarstva obdobje večjega realizma, toda današnji lutkarji si spet prizadevajo, da bi lutka ostala lutka, saj je v posnemanju nemočna, kot meni umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana Edi Majaron in je njena domena v stilizaciji. odnosno v potencialnem karikiranju. Drugi veliki mož slovenskega lutkarstva Jože Pengov je nadaljeval na tem kar je pripravil Klemenčič, postavil je slovensko besedilo in, slovensko lutkarsko umetnost nato pokazal svetu. Slovenskemu lutkarstvu danes v Jugoslaviji ponovno priznavajo vodilno vlogo po repertuarni. kakor dramaturški u-smeritvi, kot tudi po končni umetniški postavitvi predstav. Boljše predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana so enakovredne z boljšimi predstavami svetovnega lutkarstva: ena' sama težava je v tem, ker smo mali narod in težko prodiramo z jezikom. Teda kl;ub temu so bile ocene na mednarodnih srečanjih v zadnjih leti!) za ljubljanske lutkarje več kot laskave. Na Kitajskem so prav oni predstavljali slovensko kulturo in bili sprejeti z vsemi častmi, obenem pa so s svo-jimi nastopi presenetili celo organi- Marionete v Dr. Faustu zatorje turneje. Zlasti mladi Kitajci so sprejemali predstave slovenskih lutkarjev neobremenjeno, z reakcijo, ki sicer zanje, za njihovo zadržano vzgojo ni običajna. Isto potrditev so prejeli letos slovenski lutkarji na mednarodnem festivalu lutkarjev v Franciji, tako kot lani v Nemčiji. Lutkovno gledališče Ljubljana, čigar osnove je postani naš rojak Milan Klemenčič, danes goji tako-rekoč vse lutkarske zvrsti; vsako besedilo sicer narekuje svojski pristop pri oblikovanju odrskega prostora in pri tehnologiji lutk. Zato gledališče vabi k sodelovanju likovnike, kj sicer nimajo izkušenj z lutkami, vendar pa njihov izraz sovpada s sporočilom predstave. Slovensko lutkarstvo je danes integralni del gledališke kulture slo- venskega naroda in po več kot o-smih desetletjih pričetkov slovenskega lutkarstva, - ki ga je zasnoval prav Milan Klemenčič, bodo slovenski lutkarji končno prišli tudi do svojega doma. V začetku 1983 bodo končno zapeli grabljeni stroji v ljubljanskem Mestnem domu na Krekovem trgu v Ljubljani in če bodo dela stekla po začrtanih planih, bodo slovenski lutkarji sezono 1984-85 začeli v novem lutkovnem gledališču, ki bo po svoji funkcionalnosti gotovo ena najboljših v Evropi, saj načrt upošteva vsa dogajanja hitrega povojnega razvoja lutkovne umetnosti. Nedvomno pa bi bil novega stalnega doma našega lutkovnega gledališča najbolj vesel oče slovenskega lutkarstva slikar in lutkar Milan Klemenčič. DORICA MAKUC lISLA JE 08 P0IMEN0VANJU SGLE Zgodovina števerjanske šole v lični spominski brošuri Lik Alojza Gradnika je orisala Marjcnka Terpin o zgodovini šole pa piše Slavko Bratina ..............................................................iiHiiiiiiiiiiiiimmiiiiuiuiimiimiiiliiliiimiliillm............. OBISK V VEČ KOT STO LETIH STARI SGUB1NOVI GOSTILNI V ŠKRUEVEM Tudi na najbolj zahodnem delu goriških Brd najdeš v gostilni prijazne slovenske ljudi Domači gospodarji združujejo delo v vinogradu z gostinsko obrtjo - Sgubinovi otroci so dolgo let bili edini obiskovalci slovenske osnovne šole v domačem kraju - Gostilniško stavbo so pred kratkim obnovili Starejši obiskovalec naših podeželskih in mestnih gostiln, po večletnem presledku ne bi več spoznal marsikatere stare gostilne, kajti tako zdnatijo podobo stavb kot no- čarji posodobili v zadnjih dvajsetih letih, v časti kb so si ljudje lahko kupili osebne avtomobile in ko so imeli na razpolago nekaj več de nar ja kot prej. Zaradi tega si je vedno več ljudi lahko privoščilo izlet v naravo ter postanek v tej ali drugi gostilni na kosilu ali večerji. Prav zaradi tega se je zelo razvil gostilnski turizem še zlasti ob morju in gričevnatih krajih, ki niso preveč oddaljeni od večjih mest. Brda so kot nalašč za to, vendar se je ta podeželski gostinski turizem razvil bolj na zahodnem delu Brd, v občini Dolenje, kot pa v krajih, ki bolj neposredno težijo na Gorico. Tu so v zadnjih letih celo zaprli nekaj gostiln. V malih vaseh v občini Dclenie so domači gospodarji povečali in obnovili gostinske obrate ali pa zgradili nove gostilne prav blizu povečanih in novozgrajenih vinskih kleti. V gostilnah, kjer so nekdaj domačim možem postregli le s Šilcem žganja ali kozarčkom domačega vina, kjer so gospodinje pripravile lovcem od njih prineseno divjačino, kjer so se po nedeljski maši zbirali vaški možje in fantje, prihajajo sedaj bolj petični gostje iz mesta na sobotne in nedeljske pojedine, na razne družinske in društvene praznike in seveda zahtevajo, da jun domača gospodinja pripravi nekaj boljšega in bolj izbranega od tega, kar vsak dan jedo doma. Marsikatera kuharica pa ima na podeželju veliko lažje delo od njene kolegice v mestni gostilni, kajti na razpolago ima v mnogih primerih domače klobase, salamo, pršut, svinjske in goveje zrezke ter zelenjavo. Dodajmo vsemu temu v briških gostilnah še domače vino, pa bomo lahko ugotovili, zakaj so marsidkaj cene v podeželskih gostilnah nižje od o-nih v mestnih restavracijah. Prav zaradi tega so te podeželske gostilne polne gostov. Sicer pa je treba pošteno povedati. da so se tudi v teh gostilnah storitve podražile v zadnjem času, kajti stroški so narasli, več je davkov, več je treba dati za osebje. Zaradi tega sc v marsikateri go- Milan Klemenčič t svoji delovni sobi Današnje poslopje Sgubinove gostilne na Škrljevem stilni na našem območju izgubili gosta, ki je prej redno zahajal vanjo. Temu botruje tudi gospodarska kriza, ki jo občutimo tudi pri nas. V |x>govoru z nekaterimi gostilničarji smo izvedeli, da jih je kriza že precej prizadela, še huje bo najbrž v tem letu. Nekateri so nam tudi povedali, da se je v njih gostiščih spremenila struktura gostov. Nekoč so bili na dolenjskem območju zelo številni Tržačani. Teh je še vedno zelo veliko, vendar manj kot nekoč, njih prazne stolice v gostilni zasedajo Furlani, ki imajo zaradi razvijajočega se kmetijstva, obrti in male industrije, več denarja na razpolago kot ljudje v glavnem mestu dežele. To se je zgodilo zlasti v tistih lokalih, ki so zasloveli bolj kot drugi, in katerih lastniki so hoteli dati klientu nekaj več kot njegov sosed — konkurent. Ta izbranost v opremi in jedUniku pa je bila tudi povod za dvig cen. Ni pa v vseh krajih tako. Če nisi rezerviral mize ob nedeljah težko dobiš prosto mizo v katerikoli od teh gostiln na dolenjskem območju. Marsikdaj smo prišli v tako gostilno, kjer smo si zaželeli dobiti dobro, tam pripravljeno jedačo, pa smo morali razočarani ostati na vratih, kajti prijazna natakarica nam je povedala, da nimajo niti ene proste mize. Vsej krizi v brk! Marsikdaj smo se z avtom po ser-pentinasti cesta povzpeli iz Dolenj, tam kjer vodi cesta naprej v Mirnik, na Škrljevo, kjer smo mimo drugih gostiln, prišli do Sgubinove gostilne in parkirali vozilo pred letom in pol dni prenovljeno in povečano stavbo, v kateri je prostora za 130 gostov. Prostor so okusno preuredili, pripravljen je tako, da bi lahko, če jim bo sreča mila, gornjo, sedaj majhno sobo, podaljšali ka- in napravili veliko dvorano, teri bi lahko stregli poročnim ali drugim skupinam, ki so za posebne prilike zelo številne. Tri Sgubinova dekleta, ki so sedaj angažirana v tej gostilni, Marina, Karla in Danica, so obiskovala slovensko šolo na škrljevem. Sgubinova družina je bila pravzaprav zadnja v tej nekoč čisto slovenski vasi, ki je pošiljala svoje otroke v domačo slovensko šolo. Potem ko so ta dekleta končala osnovno šolo v domačem kraju, so šla študirat v slovenske goriške šole. Tudi njihov mlajši brat Lojz je za njimi obiskoval doma osnovno šolo, sedaj pa študira v Gorici. V Škrljevem so od nekdaj imeli slovensko osnovno šolo. Po tej vojni, ko so vas in še druge slovenske vasi upravno priključili občini Dolenje, pa se je začel pritisk, da bi se slovenske šole v Mirniku in na Škrljevem odpravile, V Dolenjah so odprli celo dnevno šolo, otroke so iz vseh zaselkov občine pričeli voziti s šolskim avtobusom v Dolenje, seveda v italijansko šolo. Tam so otrokom nudili tudi malico, knjige, zvezke in še marsikaj, da so jih privabili vanjo. Slovenska šola pa je odmirala. Najdlje so vztrajali Sgubinovi, ki so več let izključno z njih otroci polnili slovensko šolo na škrljevem, ki je bila v stavbi kakih sto metrov od njihove hiše. Sgubinovi imajo na tem kraju gostilno še iz prejšnjega stoletja. Točnih podatkov o datumu, kdaj so njih predniki pričeli z gostinstvom, nimajo. Bili so kmetje, kot vsi drugi vaščani, in ker je bila hiša na prometni točki, na Križadi kot pravijo temu kraju, saj so tod ljudje prihajali iz severozahodnih Brd namenjeni v Dolenje in preko tega kraja v Čedad ali v Krmin, je nekomu prišlo na misel, da bi se dalo kaj dodatnega zaslužiti tudi z gostinstvom. V Gabrščkovili kažipotih iz let ob obratu stoletja, je Sgubinova (takrat so pravili . Skubinova) u go-stibia omenjena. Srečo so imeli tudi zato, ker je bila v mali enosobni hišici nasproti gostilne pisarna županstva, v katero so tako domačini kot okoličani prihajali urejat razne stvari. Ko so ljudje Izstopili iz te pisarne, so sko-ro obvezno morali v bližnjo gostilno na kozarček vina, Šilce žganja, na krožnik golaža. Anton Sgubin in njegova žena Roža sta ljudem rade volje stregla. Pravzaprav je v gostilni bila v glavnem gospodarjeva žena. kajti mož je skoro vedno v vinogradu. Poltem je celih petintrideset let vodil gostilno Antonov sin Lojz z ženo Marijo. Gostilno so Sgubinovi upravljali tudi med prvo svetovno vojno. Italijanska vojska je te kraje v vzhodnih Brdih brez odpora zasedla že v prvih dneh vojne. Avstrijci so jo ustavili le na zahodnih obronkih Brd, pri števerjanu, Kojskem. na Kalvariji, na Sabotinu. Zaradi tega so kraji v zahodnih Brdih ostali skoro nepoškodovani. V hlevih hiš na Škrljevem so živeli begunci iz Števerjana in s Kojskega, tisti ki so se znašli pod itabjansko vojaško zasedbo v prvih dneh vojne. V neposredni bližini je bila vojaška bolnica in v njej je bilo vse polno ranjenih v bojih na Sabotinu, na Kalvariji. pri Pevmi. Seveda je Sgubinova gostilna v takih okoliščinah dobro delala, pa čeprav so vojaki imeli svoje kantine. Tu pa tam so tudi na Škrljevo padle avstrijske granate in poškodovale kako hišo, največ' pa vinograde, sadovnjake in skromna polja. , Vsi so po vojni podpisali izjavo, da so imeli škodo zaradi vojnih dogodkov, Je Sgubinova Roža ni hotela tega podpisati. Tisti domačini, kj so že prej sledili pozivu neke ženske, da zahtevajo vojno škodo, in jih -podpisali opol-nomočja, so ostali praznih rok, ker je ta ženska dvignila v državni blagajni denar, potem pa izginila. Le Roža Sgubinova, ki ni hotela prej nič slišati o tem, pa se je potem vdala, je denar dobila, ker je prošnjo naslovila direktno na pristojni državni urad. Ti kraji so živeli med dvema vojnama revno življenje. Mimo so hodili le tisti Brici, ki so bili namenjeni v Čedad po raznih opravkih. Le malokdo, ki je bil namenjen v Krmin. je šel tod mimo. Med zadnjo vojno so se tudi ti kraji spet znašli v verižnem ognju okupatorjev in domače partizanske vojske. Partizani so bili tu doma, z njimi je sodelovalo zavedno slovensko prebivalstvo. Le kdaj pa kdaj so v vas pridrveli Nemci s svojimi pomagači. Bile pa so hujše borbe v drugih krajih Brd, in Peterneli, kjer se je zgodil grozen zločin, na katerega se spominjamo vsako leto, niso kdovekaj daleč. Sgubinova gostilna je bila med vojno zaprta. Po vojni gospodarita na posestvu in v gostilni Tereza In Anton Sgubin. Pred kakimi petnajstimi leti so se tudi oni vključili v turistično j ponudbo s tem, da so motoriziranim gostom, ki so začeli prihajati \ v vas (takrat je bila tudi cesta na j Škrljevo asfaltirana v okviru širše zasnovanega programa pokrajinske uprave za asfaltiranje in ureditev cest) pričel ponujati razne dobro- te, predvsem domače pridelave. Od vnia do pršutov in salam, pa do domačih okusno pripravljenih krožnikov. V vseh krajih občine Dolenje se je gostinski turizem razvil,-še zlasti po zaslugi Tržačanov, ki so ob sobotah zvečer, še zlrišti pa ob nedeljah, polnili/, '"gostinske m brate. Pri Sgubinovih pa je bilo malo prostora za večje družbe. Zaradi tega so se pred leti lotili preure-jevanja stavbe. Dekleta so bila že odrasla, tudi prežeta z novimi prijemi na tem področju, z veliko novimi idejami. Stavbo so dvignili za eno nadstropje, docela pa so preuredili pritlične prostore. Tu imajo poleg prostorne kuhinje zelo okusno urejene razne prostore. Sprejmejo lahko, do 130 ljudi, do njih prideš lahko tudi z avtobusom. Prostori so urejeni tako, da jih bo moč povečati, če bo za to potreba. Ko smo bili pri njih na obisku, smo v kleti videli kako sta dva mesarja pripravljala iz dan prej ubitega prašiča okusne klobase in salame. Vino je domače, klobase, salame in pršut so domači, pa še marsikaj drugega. Pri njih dobiš na krožnik divjačino, gobe, razne mineštre, rižoto, pečenke. V svojih vinogradih pridelajo tokajec, rebulo, beli pinot, malvazijo, sauvi-gnon. pa še merlot, kabernet in refošk. ter tudi nekaj pikolita. Ker je že danes v modi kupovati v kartonske škatle zavite gubance, lahko povemo bralcem na uho, da pečejo Sgubinovi gubance sami, prav tako kruh. Na stenah okusno opremljenih gostilniških sob (prav gotovo boste udobno sedeli na trpežnih stolih) so razobešene nekatere slike bratranca Bruna Sgubina, ki živi v Novi Gorici, ter moža gospodarjeve sestre Zorane Itala Bisianija, ki živi v Gorici. MARKO WALTRITSCH Risba domačega umetnika Vladi-mira Klanjščka krasi naslovno stran nad sedemdeset strani obsegajoče brošure, ki jo je pripravljalni odbor izdal ob priliki poimenovanja slo venske osnovne šole v števerjanu po Alojzu Gradniku. Publikacija je v marsičem podobna onim, ki so jih letos izdali ob priliki podobnih svečanosti v Jamljah, Sovodnjah in Gorici in še prej v Štandrežu, ima pa tudi nekaj svojih posebnosti. Kar precej je v njej Gradnikovih pesmi. Zanimivi so prispevki domačinov na šolska leta. Prav je, da se jih tudi mi spomnimo: Zalka Komic, ki je s svojimi 93 leti najstarejša šte-verjanka, Felicita Gabrovec. Pepca Maraž, žinca Hleoe, Klementina Humar, Dragica Klanjšček, Slavko štekar, Ada Gabrovec, Izidor Prinčič in Roman Jurelič. Iz teh neposrednih spominov nekdanjih šolarjev imamo živo pričevanje o pouku v števerjanski šoli pred prvo sve tovno vojno, v času fašizma, o par-tizanski šoli med vojno in tudi o šolskem življenju takoj po tej vojni. To pripovedovanje protagonistov dopolnjuje spis učinielja Viktorja Jereba, ki je v Števerjanu učil v drugi polovici dvajsetih let. O današnjem življenju na šoli pa pripovedujejo sedanji šolski otroci. Zanimive so primerjave med starim šolskim poslopjem in novim, lepo pa je tudi pripovedovanje o-trok o domači vasi in o briški o-kolici. O Brdih v preteklosti piše Bruno Podveršič in razgrinja nekaj zanimivih podatkov o tem predelu Goriške. Morda bi bilo prav, da bi kdaj dobili širši zgodovinski, zemljepisni in gospodarski prikaz briškega območja, neglede na sedanjo državno mejo. Marjanlca Terpin je v daljšem zapisu počastila pesnika po katerem je poimenovana števerjanska šola. Kot so Pregelj, Bevk, Kosmač, Kosovel in Gruden opevali Tolminsko ter Kras, tako je Alojz Gradnik opeval naša Brda. Podrobno je opisano pesnikovo življenje. Avtorica pa je seveda posvetila več prostora analizi Gradnikovega literarnega ustvarjanja, njegovih prevodov del iz tujih literatur, njegovo ljubezen do domače briške zemlje, ki jo je izpo-vedal v številnih pesmih. V brošuri je objavljen tudi govor, ki ga je števerjanski župan Klanjšček 'pripravil za svečanost odprtja še šole. ki so jih še v avstrijskih časih upravljale občinske uprave. Najdemo tudi podatke o šoli, v času fašistične vladavine, o šoli med vojno, o šolstvu v povojnem času. V brošuri so objavljene tudi številne slike in tudi reprodukcije šolskih spričeval, ki nazorno kažejo na razvoj šolstva v števerjanski občini. Letos smo na Goriškem imeli štiri poimenovanja. V prihodnjem letu in še tja čez, pa bodo na vrsti še nekatera druga poimenovanja naših šol na Goriškem. Vemo, ca so pripravljalni odbori ie dali v prireditveni program tudi sestavo podobnih brošur. Iz njih bomo dobili jasno sliko o šolskem delovanju danes in tudi v preteklosti. Furlanski namizni koledar V Vidmu je tik pred novim letom izšla pri založbi Chiandetti Agenda friulana za leto 1983. Gre za namizni koledar, v katerega so se-stavljalci vključili vrsto spisov o nekaterih furlanskih krajih, o u-ro^nosti v Furlaniji, spise v fur-lanščini, pa še celoten prikaz dejavnosti kmečko-obrtnih posojilnic v treh pokrajinah, ki jih pripisujejo Furlaniji, t.j. v Vidmu, Pordenonu in Gorici. Med temi posojilnicami sta tudi dve v Sovodnjah in Doberdobu, vendar pa so se-stavljalci spisov le bežno omenili da žive v teh krajih Slovenci. V koledarju so tudi zanimive slike iz furlanskih krajev, umetniške slike in tudi zemljevidi raznih krajev Furlanije. Goriška pokrajinska uprava je odkupila večje število teh koledarjev. Kar precej so jih poslali med furlanske izseljence v širni svet. imi Osnovna sola ALOJZ GRADNIK StOBevjan Naslovna stran brošure o štever-janskl osnovni šoli Ivan Gradnik nove šole, ob koncu pa je še podroben prikaz učiteljstva na vseh treh šolah v števerjanski občini v povojnem času, t.j. v Štčverjanu, na Valerišču in v Jazbinah, podani so podatki o obisku v teh šolah. Za preučevalce domače zgodovine in še posebej šolstva v naših krajih pa je zelo dobrodošel spis prof. Slavka Bratine o zgodovini o-snovne šole v Števerjanu, ki ga je sestavil uporabljajoč tako ustne vire nekaterih starejših ljudi: kot Mete v več šolskih in drugih arhivih in tudi dosedaj znano šolslco publicistiko. Iz Bratinovega spisa izvemo za prve zasebne šole, ki so jih vodili župniki, med temi je bila tudi števerjanska, in tudi za kasnej- V Novi Gorici ustanovljen Zavod za družbeno planiranje Skupščina občine Nova Gorica je na svojem zadnjem zasedanju sprejela tudi sklep o ustanovitvi Zavoda za družbeno planiranje (načrtovanje),. Deloval bo kot. samostojna upravna organizacija. Zavod naj bi izvajal važno viogo pri načrtovanju gospodarskih in družbenih gibanj v novogoriški občini, saj je prav planiranje velikega pomena tudi za odpravljanje gospodarskih in drugih neskladij, ki so prispevala h gospodarskim težavam onstran meje. Za direktorico (ravnateljico) norega Zavoda .je bha imenovana Kornelija Jovičevič, magistra poslovnoorganizaci.iskib znanosti iz Nove Gorice. Jovičevičeva ie zna^a kot zelo sposobna in marljiva delavka. Zoltan Jan odhaja iz Goriške knjižnice Ravnatelj Goriške knjižnice <'Fr. Bevka* v Novi Gorici Zoltan Jan je v posebnem pismu raznim ustanovam Sporočil, da bo s 15. januarjem letos zapustil svoje delovno mesto, Kaže. da se bo zaposlil kot profesor v šolstvu. V pismu je izrazil željo, da bi se sodelovanje in dobri odnosi med raznimi ustanovami ter sredstvi javnega obveščanja in Goriško knjižnici kaj nadaljevali tudi v prihodnje. Ob odhodu z delovnega mesta v knjižnici naj poudarimo, da je Zoltap Jan občasno dopisoval tudi v »Primorski dnevnik*. Seveda želimo, da bi svojo aktivnost na kulturnem in drugih področjih v Novi Gorici nadaljeval. Za zdaj še ni znano, kdo ljo novi ravnatelj Goriške knjižnice »Franceta Bevka* v Novi Gorici. Pogled m ikrUeoo PrunorcŠčninevnik KULTURA i ' 9. januarja 1983 Pred nedavnim je bila v Trstu predstavljena nova knjiga o tržaški kulturni zgodovini, kot jo vidi literarni zgodovinar skozi prizmo italijanske lokalne literature. Velika udeležba na predstavitvi je pokazala, da za ta problem vlada v Trstu veliko zanimanje in da Tržačani očitno čutijo potrebo poglobljenih diskusij in soočanj na temo svoje istovetnosti, svojega zgodovinskega razvoja in njegovih sestavin. Delo je razmeroma tanka knjiga (120 strani), ki sta jo napisala Angelo Ara in Claudio Magris, z naslovom rTrieste — un’identita di frontiera* (Trst — obmejna i-stovetnost, založba Einaudi, cena: 15.000 lir). Študija je nastala kot eno izmed prvih poglavij nove zgodovine italijanskega slovstva, ki bo najprej obravnavala značilna središča italijanskega literarnega življenja v tem stoletju. Poleg Trsta bodo obdelana še mesta Rim, Neapelj; Firence, Turin in Milan. Delo je zastavljeno na zanimiv in stimulativen način: 11 poglavij obravnava v sproščenem kronološkem zaporedju splošne zgodovinske poteze razvoja tržaškega meščanstva v loku zadnjih treh generacij od začetka tega stoletja do danes. *Čisto* zgodovinska razmišljanja se izmenično vrstijo s kulturnimi skicami okolja in miselnosti in s podrobnejšimi literarnimi razglabljanji o posameznih avtorjih. Ta poglavja se skladno prelivajo med seboj in vsebinsko oz. problemsko obzorje se pogosto razširi daleč preko tržaških streh, do tako imenovanega mitelevrop-skega obzorja in še dlje v notranjost Italije. V množici imen, ki se pojavljajo na teh straneh, najdemo poleg vseh pomembnejših italijanskih domačih literarnih ustvarjalcev tudi imena izstopajočih političnih in kulturnih delavcev; zgo- Mladinski pevski zbor Glasbene matice med svojim zadnjim «božičnim» nastopom v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Trstu. V torek bo zbor imel koncert v rojanski cerkvi s sodelovanjem orglarja, nato pa ga čaka nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cankarjev dom je prvič v svoji sicer kratki zgodovini dal »lekcijo* ostalim ljubljanskim kulturnim ustanovam: za novoletne praznike je organiziral vrsto prireditev za mladino in odrasle, najprej z novoletnim koncertom 1. januarja popoldan ko je v razprodani veliki dvorani CD nasto pila Slovenska filharmonija pod vodstvom Uroša Lajovica in s solisti pianistom Acijem Bertoncljem. basistom Ladkom Korošcem, tenoristom Rajkom Koritnikom ter sopranistko Sonjo Hočevarjevo. Naslednjega dne, 2. januarja, pa .je bilo p, av takšno zanimanje za orgelski koncert Milka Bizjaka in Angele Tomanič. Preostale prire- ANGELO ARA-CLAUDIO MAGRIS: «TRIESTE UN’IDENTITA DlFRONTIERA» ACE MERMOLJA: Z ZVEZDAMI V ŽEPU Upesnjena žgoča sedanjost ditve so bile lutkovne za otroke in projekcije domačih najuspešnejših mladinskih filmov kot Sreča na vrvici in Učna leta izumitelja Polža. Če k temu prištejemo še dve odmevni in odlično pripravljeni razstavi »Shakespea-, re in naš čas* ter »Shakespeare v slovenskem gledališču* v sprejemnih dvoranah Cankarjevega doma, potem kulturno občinstvo čez praznike ni bilo prikrajšano. Dodajmo še, da je bila za Silvestrovo razprodana Opera SNG za baletno predstavo Straussovega Netopirja - Rosalinde, v Drami je bila predstava komedije N. Ostrovskega Gozd, Šentjakobsko gledališče .je imelo zadnji dan leta na programu Benetevičevo komedijo Hvarčanka, Mestno gledališče ljubljansko pa Goldonijeve Grobijane. Bodo gledališča v prihodnje nadaljevala svoj silvestrski program tudi čez praznične dni, vsaj s kakšno predstavo? Letošnji obisk in vzdušje na predstavah ob koncu leta in v začetku novega kažeta, da bi bilo tako načrtovanje upravičeno, zlasti še, če ga gledamo v kontekstu vse bolj skromnih silvestrovanj in omenjenih potovanj občanov. O «Dnevih avstrijske kulture v Ljubljani* smo že poročali na začetku manifestacije, ob skleou smemo zapisati nekaj kritičnih misli. Predstavitev avstrijske kulture .je nadaljevala manifestacijo «Celovških kulturnih dnevov v Ljubljani*, kar je v bistvu tudi del avstrijske kulture. Pojem »avstrijska kultura* .je sicer zelo širok, vendar organizator s tem, da .je v program vključil tudi zagrebški komorni ansambel (ze’o povprečen) ter ljubljanska Trio Lorenz ter Marjano in Marjana Lipovška, ki očitno ne sodijo v avstrijsko kulturo (lahko pa so njeni izvajalci), ni pokazal le premajhne programske pripravljenosti, marveč tudi podcenjevanje slovenske kulture. To se je potrdilo še na več kot skromni razstavi ob jubileju Josepha Hay-dna. Mimogrede: 250-letnico Hay-dnovega rojstva .je s celovečernim koncertom počastil v decembrskih dneh najprej domači Con-sortium musicum, nato še ljubljanska Akademija za glasbo, J celovečerni koncert pripravlja še orkester RTV Ljubljana. Med manifestacijami avstrijske kulture j« največ pozornosti vzbudil nastop dunajskega Straussovega orkestra v veliki dvorani CD. Očitno j« nostalgija za lepimi valčki in polkami dunajske šole zlasti v starejši generaciji obudila radovednost. Koncert je bil razprodan še predno so vstopnice natisnili! Dunajski orkester Johanna Straussa z dirigentom Kurtom Wossom kajpada ni Dunajska filharmonija s svojim novoletnim programom. Le 40 glasbenikov, kot v starih ča-ših, .je prišlo na oder pred železno zaveso. Spričo odsotnosti tovrstne glasbe v naših koncertnih programih, se je izdel koncert mnogim tudi kot zgodovinski dokument večje odmevnosti kot vrednosti. Zato bi koncertno občinstvo na istem odru vsekakor raje pozdravilo katerega izmed odličnih dunajskih simfoničnih orkestrov. Skratka: «Dnevi avstrijske kulture v Ljubljani* niso predstavili nobene vrhunske prireditve sosednje države, kar bi spričo državnega naziva manifestacije smeli pričakovati. Slovenska kultura ni tako »uboga*, da bi morala t odprtimi rokami sprejemati vse, kar je tu,je, čeprav na nižji ravni, kot jo dokazuje safna. V ljubljanski Narodni galeriji so v zadnjih dneh minulega leta slovesno podelili Valvasorjeve nagrade za leto 1982. Za uspešno delo na področju muzealstva sta jih prejela Marija Gosar in dr. Milan Ževart. Marija Gosar, muzejska svetovalka Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, se že sedemnajst let posveča pedagoški dejavnosti v muzeju Njena zasluga je, da se je muzej povezal z zavodi za šolstvo in sodeloval pri izdelavi učnih programov, tako da bodo šole v svoje delo lahko vključevale oglede naravoslovnih zbirk in drugih razstav. Marija Gosar je bila tudi dolgoletna predsednica pedagoške sekcije pri skupnosti muzejev Slovenije. Dr. Milan Ževart. ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve Maribor, je kot muzejski delavec posebno skrb posvečal zbiranju muzejskega gradiva. Muzej se .je pod njegovim vodstvom razvil v pokrajinsko ustanovo s petimi zunanjimi oddelki. Ravnatelj je v muzeju razvil raziskovalno delo in objavil številne publikacije ter razprave. Proučeval .je tudi problematiko zbirania in obravnavanja gradiva iz zgodovine NOB in skrbel za njegovo kritično izdajo. Med razstavami so v zadnjih dneh minulega leta vzbujale največ pozornosti prodajne v galerijah Labirint in Društva slovenskih likovnih umetnikov ter prve trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Equrne v hotelu Slon. V Labirintu se je z deli malega formata predstavilo 75 avtorjev, nekaj deset pa tudi v galeriji DSLU ter v Slonu. Med samostojnimi razstavami je najbolj presenetil akademski kl-MARTJAN ZLOBEC (Nadaljevanje na 7, strani). Zbirko je izdalo Založništvo tržaškega tiska Že od prvih let po prvi svetovni vojni pošilja Goriška Mohorjeva družba v svet vsako leto Koledar in nekaj knjig, katerih tematika je v glavnem posvečena primorskim vprašanjem, oziroma so jih napisali primorski pisci. V zadnjem času izhajajo vsako leto tudi snopiči Slovenskega primorskega biografskega leksikona. Letos .je izšel prvi snopič druge knjige. V njem so za pisane osebe, katerih priimek se pričenja s črko K. Leksikon je zelo dobrodošel vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s primorsko slovensko zgodovino, pa tudi tistim, ki želijo le od pobliže spoznati delo pomembnih ljudi v tem predelu slovenske zemlje. V našem dnevniku je že bilo pisano o letošnjem zvezku PSBL, zaradi tega ne bomo v tem obvestilu o letošnjih goriških mohorjevkah veliko govorili o njem. Dodati hočemo le nekaj misli, gledanih z goriškega zornega kota. Manjkajo imena nekaterih ljudi tudi sodobnikov, ki bi si, po našem mnenju, zaslužili mesto v leksiko nu de so že v n.jem nekateri omenjeni, .je po našem prav, da pridejo vanj tudi ljudje z enakimi dolžnostmi in zaslugami. Sicer .je bilo o tem precej napisa nega tudi v prejšnjih letih in brez dvoma imajo sestavljavci SPBG v mislih pozabljene osebe, da pridejo v dodatek leksikonu, ko bo ta dokončan. V leksikonu je tudi še vedno čutiti, da je teža obravnave posameznikov preveč na lite-rarno-političnem delovanju. Manjkajo, oziroma so pomanjkljivi, podatki o gospodarskem delovanju tudi takih oseb, ki so bile pomembne na političnem, šolskem ali literarnem področju. Se vedno, kot v prejšnjih zvezkih, so netočnosti v pisanju priimkov. Ponekod je poleg izvirnega sloven- skega priimka še poitalijančena italijanska oblika, v drugih primerih pa ne. V takšni publikaciji bi bile morale biti mere enotne. In še nekaj. Čeprav je v uredniški besedi na platnicah napisano, da ne gre ocenjevati pomembnosti posameznega človeka po dolžini gesla, se bralec ne more znebiti občutka, da je mož, ki so mu v leksikonu posvetili dve strani, pomembnejši od tistega, ki ima le polovičko stolpca. Pa čeprav sta oba enako pomembna za našo primorsko stvarnost. Očitno gre pri tem za razpoložljivost podatkov in tudi za način pisanja sodelavca leksikona. To hočejo biti le sugestije za odpravo pomanjkljivosti v nadaljnjem urejevanju PSBL, ki mu je treba dati vso čast in pravo mesto v naši zamejski publicistiki. Letošnji Koledar GMD je bo gat s čianki, ki so pretežno po svečeni raznim primorskim duhovnikom. Poleg uvodnih besed o papežu Janezu Pavlu II., so pomembni članki o pokojnem gori-škem nadškofu Petru Cocolinu (napisal ga .je Oskar Simčič), o tržaškem škofu Juraju Dobrili (napisal M. Šah) in o tržaškem slovenskem škofu Andreju Karli nu (napisal Angel Kosmač). V tem članku .je podrobno analizirana osebnost tega škofa, ki ga je italijanska iredenta napadala od leta 1910, ko .je bil imenovan za nadškofa v tem mestu, pa še do prve svetovne vojne, in tudi napade, katerih je bil deležen no italijanski zasedbi Trsta, nakar ga je papež Benedikt XV. konec leta 1919 «po sili razmer žrtvoval* tako, da se je odpovedal tržaški škofiji. Podobna je problematika v člankih o slovenski bogoslovni akademiji % Rimu, o pisatelju Ivanu Pregl.ju, o tržaškem slovenskem krščansko-socialnem tedniku »Zarja*. o Slovencih v Kanadi o raznih duhovnikih, ki so umrli v zadn.jem času. Razni avtorji pišejo o Janezu Erženu, Lojzetu Rozmanu. Srečku Rejcu, Rinu Markiču, Albinu Martinčiču in Albertu Metlikovcu. V spisih o Jsr nezu Erženu in Albinu Mariin Čiču najdemo nasprotovanje do slovenskega partizanskega giba n ja. Od teh naj bi bilo «ljudstvo zapeljano*, »ljudstvo se je navdušilo za .junaške četnike* itd. Čisto drugačna pa je vsebina spisa Martina Jevnikarja, ki govori o pomembnih ljudeh slovenske kulture, politike in gospodarstva, ki so pred kratkim umrli. Skoro vsi so bili med vojno na strani Osvobodilne fronte in zaradi tega takrat trpeli pod bičem fašističnega in nacističnega okupatorja. Avtor se spominja Nikolaja Omerse, Ivana Ribiča, Karla šiškovi-ča - Mitka, Nandeta in Draga Vidmarja, Dragotina Škrinjarja, Jureta štavarja, Miroslava Pahorja, Hrvoja Ma.jstra, Edvarda Grgiča in še posebej Marje Borštnikove. Bogata .je kronika o lanskih po imenovanjih slovenskih osnovnih šol na Goriškem in Tržaškem. Sledijo že tradicionalni članki o kul-turno-prosvetnem delovanju društev katoliške smeri na Tržaškem in Goriškem, o skavtih, o političnem dogajanju v teh dveh pokrajinah in še kaj. Jožko Šavli nadaljuje z objavo raznih študij o starejši slovenski zgodovini. Tokrat piše o Črnem panterju, zgodovinskem grbu Slovencev ter o idili Velikega trga v Trstu. Njegova dela nam razkrivajo marsikaj, kar je danes težko dosegljivo, razen če ne stopimo v knjižnico. Hubert Močnik objavlja pri- spevke k zgodovini slovenskega šolstva v Gorici. Emidij Susič piše o rezultatih ankete Slovenskega raziskovalnega inštituta o asimilaciji narodne skupnosti. Omenimo naj še spomin na Roberta Hlavatyja izpod peresa Edija Žerjala, članek o Polabskih Slovanih, ki ga je napisal Miloš Vauhnik, spominski spis na drugi tržaški proces (napisal Alojz Tul), spis o openskem tramvaju (Ivan Artač), članke s planinsko tematiko in še nekaj literarnih spisov. Med temi izstopajo pesmi, teh je v koledarju precej, ki so jih prispevali Ljubka Šorli, Albert Miklavec, Jože Aleksij Mer-kuža in Mirko Mazora. V koledarski zbirki je tudi otroška barvana slikanica Štepana Zavrela »Rojstvo v Betlehemu*, ki jo je iz nemščine prevedel Mirko Rijavec. Goriška Mohorjeva družba, ki precej svojih knjig pošilja med Slovence, živeče v raznih evropskih in prekomorskih deželah, je že od nekdaj posvečala precej zanimanja delu slovenskih misijonarjev. Letos .je izšla 450 strani zajetna knjiga Ludovika Ceglarja o goriškem misijonarju slovenskega rodu Janezu Madonu, ki je v prejšnjem stoletju deloval med Indijanci v Braziliji. Rodil se je v vasi Podlaka 29. maja 1829 in bil še isti dan krščen v cerkvi v Batah. Kbt kapucin je služboval več let v raznih krajih države, potem pa je odpotoval čez veliko lužo. Zlasti v Braziliji .je veliko delal za pokristjanjevanje Indijancev in zaradi njegovih zaslug na tem pol,ju ga danes tam ?elo častijo. Avtor je v tej knjigi podrobno opisal delo tega misijonarja, ki je bilo dotlej v domovini malo ali nič poznano. MARKO WALTRITSCH O tržaški kulturni zgodovini skozi prizmo italijanske lokalne literature Prispevek k razumevanju in poznavanju italijanskega literarnega življenja dovinarjev, geografov, kritikov in esejistov, ki so obravnavali ta prostor, a tudi imena pomembnejših evropskih ustvarjalcev, ki so se navezovali na osrednji problem študije: vloga meščanstva v književnosti, od vrhunca do današnje krize. Najbolj temeljito in tudi najbolj posrečeno je obdelano, obdobje, ki gre od začetka tega stoletja do prve svetovne vojne. Po mnenju avtorjev je to bila najbolj pomembna faza v tržaški literarni zgodovini. Kot. omenjeno je glavna os vsebine razvoj posameznih generacij italijanskih literatov, ki so delovali v Trstu ali v njegovi neposredni bližini: od Slatapera, Sveva in Sabe, preko Stuparichev, Marina, Michelstaedtera, Gambinija, Tomizze, Benca, Betizze, Cergolg-ja in cele vrste manj znanih,:do trpjice osebnosti, ki jih avtorja pomenljive postavljata na zadnje strani knjige: Ceoo.vini, Santin in.. Vidali. Knjiga se odlikuje po odličnem slogu, bogati vsebini in očitnem naporu, da ne bi prevzemala nekatere ustaljene krilatice o narodnostnem in kulturnem razvoju in ustroju tržaškega mestnega tkiva, ampak da bi dosegla ravno obratno, da bi spodbujala kritični pretres teh stei eotipnih parol, ki so v Trstu globoko zakoreninjene, kot je prišlo do izraza tudi v sami diskusiji, ki je spremljala predstavitev. Ob vseh teh odlikah pa knjiga vzbuja tudi nekaj kritičnih misli. Magrisova in Arova študija je odlična kvalitativna analiza dela tukajšnjega literarnega snovanja, v tej odliki pa so ostale nekatere vrzeli, zlasti v zvezi z vzporedno podrobnejšo opredelitvijo družbenih sil, ki so prispevale k oblikovanju tržaške kulture in z delom te kulture, ki je vezan na slovensko prisotnost v tem prostoru. Avtorja sta se verjetno hote in zavestno omejila na analizo italijanskega meščanstva, a tudi pri njegovi obravnavi manjka pogosto oris vloge, ki je temu sloju pripadal v celotnem okviru vseh o-stalih družbenih sestavin mesta. Že sam pojem mittelevropske kulture je vezan ne le na nek določen prostor in določen čas, ampak tudi na nek določen sloj in se ga zato ne sme preveč posploševati kot izključno geografskega. Morda sta avtorja pogosto tudi predpostavljala, da bralec pozna razmerje sil. ki je vladalo v posameznih obdobjih, a to poznavanje velja do neke mere le za o-žji krog domačih bralcev. Li-terarno-kulturna razmišljanja so zanimiva, koristna in potrebna za boljše razumevanje Trsta, a nikakor ne zadostujejo za polno razumevanje tržaške kulturne poti v tem stoletju. Tudi med navedenimi zgodovinarji, ki naj bi nudili potrebni zgodovinski scenarij, je čutiti pomanjkanje nekaterih osnovnih del, kot je na primer Apihova zgodovina fašizma v Julijski krajini, in tudi nekatera novejša dela mlajših tržaških zgodovinarjev, ki so dala pomembne prispevke k razumevanju naše nedavne preteklosti. Kljub široko naslovljenemu delu, ki obeta analizo Trsta v odnosu do njegove obmejne vloge v zelo širokem smislu, je glavno dogajanje, ki zanima avtorja, prelivanje tokov znotraj italijanskega meščanstva in glavni konflikt je, pred prvo svetovno vojno, spopad z nemškim upravnim aparatom, po njej pa soočanje s slovensko prisotnostjo. Prisotnost in vpliv Slovencev se pogosto omenjata, a brez podrobnejše družbene ali kulturne analize. Med množico nemških in i-talijanslcih kulturnih figur najdemo le Koseskega, Prešerna. Blei-iveisa, Tumo, Kosovela in Rebulo. To je gotovo preskromno zastopstvo, ki izhaja iz nepoznavanja slovenskega jezika in širše slovenske družbene in kulturne zgodovine. Tudi če sta avtorja vključila Slovence v tržaški kulturni okvir v razmeroma skromni meri, daje to vključevanje vrsto zelo zanimivih in vzpodbudnih izhodišč za razmišljanje o naši kulturni zgodovini na tem območju. Pomanjkljivosti v tem smislu v tej knjigi naravnost kličejo po dopolnitvi teh vrzeli in po celovitejšem pregledu slovenskega kidturnega razvoja na Tržaškem. Te analize in polne vključenosti Slovencev v a-nalizo tržaške stvarnosti ne moremo in ne smemo pričakovati od italijanskih avtorjev. Tu ne gre le za poznavanje slovenskega jezika in kulture, ampak tudi in predvsem za celotno nazorsko pogojenost v gledanju na tržaško polpreteklo zgodovino. Tudi če italijanski avtorji, kot je primer v tej knjigi, zavračajo naj-_ bolj grobe predsodke .e^pečvredno-. i? sti italijanske kulture, kompleks ' italijanske ogroženosti- pred «slovenskim valom» in zgodovinsko laž, da Slovenci gledajo na Trst le s kraškega roba, ostajajo v tkivu njihove ana'ize in v podlagi njihovih gledanj nekateri pojmi, ki niso za vse tako samo po sebi umevni, kot so za nje. V opisovanju kritičnih trenutkov slovenske zgodovine se v knjigi zelo pogosto ponavlja izraz «prenape-tost* (esasperazione), medtem ko se za kritična obdobja italijanske skupnosti enako pogosto rabi izraz (tragičnost*. To so le odtenki; kot neokrnjena prvina pa se zlasti v drugem delu knjige ponavlja pojem «jadranskega italijanstva» (italianita adriatica), ki je pre-splošen. da bi ga avtorja ne o-predelila natančneje. Nadaljnji primer različne občutljivosti Slovencev in Italijanov je obravnavanje fašističnega obdobja. Za Italijane je to pogosto le ponesrečena -epizoda;- ki je PAVEL STRANJ (Nadaljevanje-, na J- strani) ,. uiiniiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMimiiimiiiiiiiiimivmnnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiimaiiiiiiiiiiii Miha Maleš osemdesetletnik Miha Maleš — Makedonka (jedkanica 1950) Ko sem v ljubljanskem »Delu* prebral Pogačnikov članek o slovenskem slikarju in grafiku Mihi Malešu za njegovo osemdesetletnico, nikakor nisem mogel verjeti, da si je mojster nadel že osmi križ. Ko sem ga zadnjič videl v Ljubljani, res se ne spominjam ob kakšni priložnosti, sem imel občutek, da se nič ne stara, kot se ne more starati njegova umetnost, ta večno živa umetnikova duša. Doma sem se zazrl v dve njegovi miniaturi, Prešernove rojstne hiše, pa se mi je zazdelo, kot da gleda iz njiju njegov vedno nasmejani pogled iz živih oči. »Vse življenje sem lovil v svojem umetniškem izražanju trenutke življenja, ki sicer drsijo v neskončnost pozabe* je dejal pred leti (povzeto po Pogačniku) in verjetno je v teh besedah globoka resnica, kajti celotni Malešev umetniški opus, pa naj gre za skrbno izdelane grafike in jedkanice, za njegove krajine, za njegove ženske roke ali oči, za njegove brezštevilne portrete znanih in manj znanih obrazov, je kot nanizanka živih stvari, ki ne ohranjajo samo tega, kar izginja po zakonitosti bivanja, pač pa ohranja, kar je v njih trajnega kot sporočilnost iz preteklosti v prihodnost. Ko je Miha Maleš leta 1977 prejel Prešernovo nagrado, so v utemeljitvi nagrade zapisali med drugim, da se »njegova umetnost ne podreja ničemur, razen ustvarjalni domišljiji*. Domišljija je seveda nekaj, kar nastaja avtohtono in lastnih notranjih vzgibov, zato je tudi Maleševa umetnost avtohtona in, kot je lepo zapisal Bogdan Pogačnik, predvsem naša, slovenska, kljub temu, da je Maleš človek evropskih razgledov ne samo kot po mladostnih vzorih, marveč tudi kot evropski potnik zrelih let. V počastitev njegove osemdesetletnice, malo prej pa tudi kasneje, so in bodo v raznih mestih Slovenije in po raznih galerijah razstavili njegova dela. Kaj ko bi po daljši odsotnosti in prav za to priložnost, priredili razstavo njegovih del tudi v naši novi galeriji v Tržaški knjigami, (jk) LJUBLJANSKO KULTURNO PISMO Pesnik Ace Mermolja Med osmimi knjigami, ki jih je konec septembra lani poslala kot izredno razveseljiv obet in istočasno sad med slovenske zamejske in slovenske bralce Založništvo tržaškega tiska, je tudi pesniška zbirka Aceta Mermolje Z zvezdami v žepu. To je ie četrta Mermoljeva samostojna pesniška zbirka, ki prihaja v skoraj presenetljivo točnem časovnem ritmu — treh do štirih let — po Pesniškem listu (1972), Novi pesmarici (1975) in Med kaktusi kuham kavo (1979). Nova zbirka z nekoliko «potepuškim» naslovom skriva v sebi veliko čustveno in miselno napetost. Najsi pesnik še tako enostavno mirno, rekli bi celo na zunaj neprizadeto poroča o svojih duševnih stanjih ali razmerjih do obdajajočega ga sveta, je vendar skoraj v vsakem verzu čutiti ne le prizadetost, temveč naravnost osebno istenje z dogodki, stanji in čustvi. Čeprav bi na prvi pogled z jezikovne in izrazne plati ne zaznali prevelike razlike med njegovimi zadnjimi teksti in sedanjimi, pa se zdi, da je močan premik čutiti že v sami razporeditvi gradiva. Grafična razporeditev besedila, cikli, razvrščajo pesmi v skupino Galilej (13 pesemskih enot), skupino Velikani (9 pesemskih enot z dodatkom 5 enot v posebnem podciklu Odhod) ter skupino Kresnice (10 enot, od katerih zadnja -vsebuje 4 pesmi). Zbirko zaključuje posebna pesem Z zvezdami v žepu, ki je dala knjigi tudi naslov. vi v. *.* *' Premik v njegovem pesniškem iskanju in razvoju se zdi, da je treba iskati prav v dejstvu, da je avtor postavil na prvo mesto (če se za prvo mesto ali poudarek lahko štejeta prva dva dela knjige ali cikla) pesmi z zahtevno tematiko, razpeto med filozofskim razmišljanjem o svetu, sebi in drobnem vsakdanu. »Godilejenske* pesmi so tipanja, kako razrešiti skrivnostno uganko sveta in človeka in kaj sebe položiti, da se ne bi odtujil samemu sebi, po drugi strani pa ne ostal v zapečku. Kot nevidno nastavljene mreže v kozmos so njegove misli, ki pa se iz odmaknjenih višin negotovosti kaj kmalu vrnejo v krog domačnosti. Zanimivo je to, da skoraj vse zaključne kotice teh pesmi prehajajo v spoznanje neke usodnosti ali pesimizma celo, ki ga delno osvetljuje le pojav ženske in z njo povezana ljubezenska igra. Iz nejasnega in grozljivega kozmosa se je pesnik spustil v svet velikanov, toda tistih iz (dobrega testa*, saj so «s čudežnim kamnom / v žepu / pod večer / šli v vas / in v dlaneh poraslih z mahom / zazibali krhek in srečen / otroški glas, / fct je odmeval z dvorišč». S čudovito igrivostjo riše njihovo dozdevno čarovniško moč, ki je dosegla, (da Za novoletne praznike lepa prireditvena bera Slovenska filharmonija v Cankarjevem domu Kritično o «Dnevih avstrijske kulture v Ljubi j anh ■ Podeljene Valvasorjeve nagrade so se na mrkih / obrazih mož / beli konjički / pognali v galop / in sredi zenic / ugriznili v mavrične uzde*. Med pesmimi tega cikla so posebno lepe III., VII. in VIII.; v njih je moč prepoznati poglavja iz slovenske zgodovine. Za značilnim naslovom Kresnice (ki so lahko tudi ogorki v temi) se skriva tista Mermoljeva pesem, ki bi ji lahko nadeli vzdevek (domačijska*, če ne bi ta izraz danes preveč vonjal po nižje vredni literarni kategoriji. Da ne bo nesporazumov: njegove Kresnice so živi portreti slovenske resničnosti, zamejske predvsem, čeprav v nekoliko zagonetnem jeziku, ki pa, ko ga enkrat razvozljaš, se spremenijo (kakor njegov Kres, ki je ena najlepših, poleg Starca, Podmornice, Dna) v pravcato pahljačo čustvenih vzgibov zdaj svete jeze, spet rahle usodnosti, bruhnejo v upor, a se nekako usod-nostno sklenejo v Molk. Negotovost, ki se kljub vztrajnemu in ostremu boju ali postavljanju po robu vsem, ki bi našo slovensko skupnost v zamejstvu hoteli tako ali drugače pritisniti k zidu, potlačiti, ji skrčiti življenjski prostor ali preprosto ne dati ji docela prosto dihati in ustvarjati, ta negotovost tu in tam pomoli glavo iz Mermoljeve pesmi, ki je drugače polna življenja, zasidrana v slovenski zamejski stvarnosti, v ljubezenskem delu lahkotno igrivo, sočna in prosojna, tu in tam erotično po-antirana. Sklepno pesem Z zvezdami v žepu bi moral bralec prebrati najprej, saj je poleg uradnega kazala edino pravo kažipot v Mermoljev pesniški svet, kakršnega je moč ugledati ta trenutek. V tej pesmi se avtor sprašuje po smislu ustvarjanja in po človeški, bolje družbeni naravnanosti le-tega. Seveda se, da je bogataš, ki ima (zvezde v žepu*, vendar si ga lahko iz pesmi zamislimo tudi kot berača, ki (sedi ob cesti in ne ve, kaj bi z zvezdami, ki jih ima v žepu*. Ob različnih možnostnih usmeritvah, kamor bi lahko kanaliziral svoje bogastvo, se ne odloči za nobeno, razen če ne sprejmemo njegove (grenke* ugotovitve, da mu (ostaja pločnik, na katerem sedi*. O zbirki je moč reči, da predstavlja nov korak v Mermoljevem pesnjenju, tako miselno kot oblikovno. Likovna oprema knjige, ščitni ovitek z grafiko Franka Vecchieta je kot ostale knjige letošnje zbirke ZTT na izredno uspeli grafični ravni in tako skladno z vsebino pripomore, da je knjiga užitek tudi za oko. MARIJAN BRECELJ Naslovna stran Mermoljeve pesniške zbirke .......si.*..iw.....»»s»l.iii»«Mi»tM«HiniiinnmimHnifminmiiiiinniuiiinimiiinimuiiiiiiiinui»MiinmiiiniiMi»iinmnimnMm»mnmmMnmiti»iniuuiiimtimmtnimmiunmii KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE lorski KULTURA 9. januarja 1982 V IZDAJI ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA Jadranski koledar 1983 bogat in zanimiv zbornik Jadranski koledar za leto 1983 je že na mizah in policah svojih zvestih bralcev in naročnikov skupno s priloženimi knjigami in stenskim koledarjem z reprodukcijami Hlavatyjevih akvarelov. Med priloženimi knjigami gotovo zasluži posebno mesto »Trst v čr-ncbe!em», v kateri je skozi foto-kroniko Maria Magajne zabeležena naša povojna zgodovina. Gre za dragocen dokument, h kateremu se bomo povrnili prihodnjič. Tokrat nas zanima predvsem Jadranski koledar, ta naš vsa povojna leta izhajajoči almanah našega zamejskega življenja danes in v preteklosti. Kar pade pri novem koledarju najprej v oči je, da je spet obsežen kot v prejšnjih letih in po delnem presledku v letniku 1932, kjer .je bil narejen poskus vnašanja literarnih prispevkov pod naslovom «Literarna videnja» spet v slogu prejšnjih letnikov, ko je vsebinska teža bila skoraj izključno na aktualnih ali zgodovinskih temah našega življenja na celotnem zamejskem področju, kjer Slovenci pač živimo v neposredni soseščini z Italijani in Furlani. Po uvodnem in tudi že tradicionalnem koledarskem delu z meseci, spominskimi dnevi in drugimi astronomskimi podatki (tokrat urejenimi na nekoliko drugačen način) je na prvem mestu prispevek predsednika SKGZ Borisa Raceta z naslovom «Prevarica-zione*. Naslov se zdi nenavaden, toda kdor pozna vso zgodovino razvoja vprašanja naše globalne zaščite, takoj razume za kaj gre. »Prevaricazione* je besedna po-grutavščina tistih nam nasprotnih sil v večinskem narodu, ki z n.io izražajo bojazen, da se rie bi manjšina, to smo mi, Slovenci, po zakoniti poti «nezakonito* povzpeli nad večino in s tem očitno ogrožali sam n.jen obstoj. Boris Race piše o tem, kako .je ta »bojazen* umetno zastavljana in napihovana izključno za to, da se v italijanski večini ustvarja nasprotovanje do globalne zaščite naših narodnostnih pravic ali, in to v najboljšem primeru, da se z zakonom priznane pravice Slovencev v Italiji omejijo na nesprejemljivi minimum po starih načelih ločevanja in vladanja. Boris Race pri tem ugotavlja, da so na tej liniji ne le skrajni nacionalisti, marveč tudi tisti »odprti* krogi v nekaterih italijanskih strankah, predvsem v Krščanski demokraciji (in med njimi izrecno navaja prvaka KD Belci.ja), ki si s pojmom »prevaricazione* lajšajo vest, da pač manjšini enostavno ni mogoče priznati enakopravnosti z večino ne na Tržaškem, ne na Goriškem, kaj šele v Beneški Sloveniji, kjer naj bi bili Slovenci nekaj... drugega. Racetov članek zelo dobro ocenjuje razloge, zakaj gre parlamentarni postopek z globalnim zaščitnim zakonom naprej po polžje ali pa sploh ne gre. Naslednji članek objavlja Milan Pahor, eden naših mlajših zgodovinarjev narodnoosvobodilnega razdobja. Pod naslovom «Septem-ber 1943 - prva svoboda* piše. kako .je Primorska doživljala kapitulacijo Italije s posebnim poudarkom na takratnem dogajanju v samem mestu Trstu, članek je dokumentarno bogat, sicer pa .je bil objavl.jen tudi v novoletni številki Primorskega dnevnika. Na temo NOB je^ v koledarju Še več sestavkov, čeprav si ne sledijo v strogem zaporedju. Mislim, da .je to prav, saj bomo v letu 1983 proznovali celo vrsto štiridesetletnic, ko so se pri nas dogajale velike in takorekoč odločilne stvari. «8. september v Julijski krajini* je naslov članka. ki ga je prispeva! Elio Apih, znani tržaški italijanski zgodovinar. Apih piše o tem. kako italijanski antifašizem ni bil priprav-l.ien na takratne dogodke. V zaključku svoje razprave piše: »V Julijski krajini ni 8. september 1943 zgodovinski datum zaradi prihoda nacizma, ki je bil že poražena sila. pač pa, ker je pomenil velik preokret v boju za svobodo. Vendar se v Julijski krajini odporništvo ni moglo meriti, kot na splošno drugod, samo z nacisti, s fašisti in s tolikimi aspekti družbe in morale, ki jih .ie bilo treba preseči; odporništvo se je moralo morda v še večji nieri pomeriti z velikimi problemi tega področja, z nacionalnim in mehim vprašanjem, s strašno dediščino zla. Šlo .je za vozel, iz katerega bi lahko nastali tako upor kot maščevan.je. tako strah k Ljubljansko kulturno pismo (Nadaljevanje s 6. strani) par Janez Boljka s Cankarjevimi portreti v olju, razstavljenimi v galeriji ARS. Boljka je sicer eden izmed najbolj tipičnih portretistov Ivana Cankarja, vendar v bronu. Njegov prehod v olje je spričo nove tehnike ponudil nove možnosti interpretacije Cankarjeve duhovne in fizične podobe, kot .jo je skoz: dvajset let intenzivno spremljal prav Boljka. Kakih petnajst portretov Cankarja kajpada nima veristične, realistične osnove, vendar je slikar še ohranil prepoznavni pisateljev lik, obogaten s simbolno interpretacijo njegovih del, idej, življenja. Med avangardnejšimi razstavami smemo omeniti retrospektivo beograjskega slikarja in likovnega publicista Miodraga B. Protiča v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča in razstavo Kiparjev Milene Braniselj in Jožeta Vršča.ja ter slikarke Milene Gregorčič v Mestni galeriji. LOM SPACAL V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE Grafika tokrat kot matrica Mali formati, na katerih izstopata reliefnost in hrapavost, barvni poseg pa odloča pri uglase vanju in sintezi - vv.......• Zanimanje za Spacalove male formate v galeriji TK Umetniška razstava Lojzeta Spacala v galeriji Tržaške knjigarne doživlja izjemen uspeh. Vsak dan, ko je knjigama odprta, si jo ogleda veliko število ljubiteljev slikarske umetnosti, saj gre glede na eksponate za drugačno razstavo od tistih, ki jih je imel u-metnik v zadnjem obdobju. Razstavlja namreč male poslikane reliefne formate, ki bi se lahko tudi zdeli kot matrice za njegove grafike, pa to vendarle niso. Umetnostni kritik Milko Rener daje o razstavi naslednjo oceno: «V skoraj petdesetih letih u-stvarjanja se je Lojzetu Spacalu nabralo toliko samostojnih in skupinskih razstav, da bi jih bilo tetko prešteti. Toda takšnih, kakršna je pričujoča, je razmeroma malo. Edinstvena je ta razstava v tem, da so razstavljeni pretežno ^unikati». V strnjenem izboru manjših formatov bomo tako pobliže razbrali razpon te Spacalove czvrsti*. Odmislimo si tu Spacala kot grafika in zamislimo si ga kot slikarja, vendar ne v klasičnem pomenu besede, kajti njegove slike nimajo «oljnatega» videza, marveč izstopajo po svoj-stvu večje ali manjše reliefnosti in hrapavosti. Tu se nam iz podzavesti vsiljuje vprašanje, ali ne gre morda za «matrice» njegovih grafik? Odgovor sili seveda v grafiko, kot da je šele na . grafičnem listu delo dokončno izoblikovano. Tako gledamo Spacalova dela pač le nekoliko iz navade. Vsekakor nam tovrstni Spačalov opus izpričuje tudi nasprotno težnjo, se pravi uresničitev grafike v «skulpto-sliki»: ne gre torej za matrice, pač pa za svojevrsten proces, katerega končni rezultat je ta, da si lahko zamislimo pravzaprav grafiko kot matrico. Zanimiv je pri tem tudi postopek abstrahiranja z otipljivim kontrasti-ranjem. Barvni poseg odloča pri oglaševanju in sintezi. V ostalem velja poudariti, da slika Spacal vseskozi izven vsakršne teorije in «umetnostnega» vsiljevanja, pač pa beleži osebne življenjske zaznave skozi filter globljega spoznanja z vedno novo in neprisiljeno metaforo.» Zaradi velikega zanimanja, pa tudi zato, da si jo lahko ogledajo še tisti, ki so morda bili na prelomu leta cdsotni iz Trsta, je razstava podaljšana do 15. januarja. OB STOŠTIRIDESETLETNICI ROJSTVA! Jakob Alešovec - pozabljeni slovenski pisatelj in časnikar Neprijetno doživetje pri «Črnem orlu» v Trstu i.. pevcu vedno sreča laže, on [živ i, umrje brez d’narja (Prešeren) Znano je, da so skoro vsi oblikovalci slovenske pisane besede izšli iz revnih, preprostih slojev, in da so se morali po večini vsi boriti za svoj življenjski obstoj ter da niso bili deležni tistega zasluženega priznanja in hvaležnosti za kulturno bogastvo, ki so ga s tolikim trudom in ljubeznijo ustvarili in zapustili svojemu narodu. Verjetno pa je vse te plemenite in požrtvovalne slovenske pisce v krivičnem plačilu in nepriznanju s strani svojega naroda, «prekosil» ljudski pisatelj in časnikar Jakob Alešovec, katerega 140-letnica rojstva poteka letos. Ta, zelo zapostavljen pisatelj — ♦slovenski trpin*, kot se je sam imenoval, je nekaj zaradi svojega napornega in robatega značaja in pa zaradi tedanjih krivičnih družbenih razmer, ostal nepriznan in zapuščen od vseh ter umrl kot berač v ljubljanski mestni hiralnici. Jakob Alešovec se je rodil 24. julija 1842 na Skarnični blizu Šmarne gore nad Ljubljano. V družini revnega bajtarja - čevljarja, kateri je namenil in hotel, da bi se tudi sin Jakob izučil čevljarstva. Zato ga je začel uvajati v ta poklic. Toda ko je deček začel obiskovati domačo šolo, je pokazal toliko nadarjenosti, da so ga na prigovarjanje in s podporo nekaterih dobrotnikov, poslali v šole najprej v Kamnik in nato v Ljubljano. kjer jr obiskoval gimnazijo; katero pa je proti koncu šestega letnika zapustil nedokončano. Poskusil je nekaj časa na u-čiteljišču a niti tam ni vztrajal, ker je tudi v novem okolju naletel na razne ovire, ki jih je največkrat povzročal njegov nemiren duh in uporen značaj. Pa tudi gmotne razmere so botrovale, da je zapustil šolanje. Kmalu zatem, ko je zapustil šolo, je Alešovec šel za domačega u- čitelja k Miroslavu Vilharju na grad Kalc, in kot se bere, je tam preživel prav lepe čase. In kav je bilo za našega pisatelja posebno važno, je Vilhar, tedaj že poznan narodnjak slovenski, ljudski pesnik in vnet zagovornik domačih pravic, vplival na mladega Ale-šovca, ki je v tistem času že pisaril in objavil razna svoja pisanja v nemškem jeziku, naj piše raje v domači slovenščini, kar je Alešovec res tudi storil. Ko pa so Vilharjevi otroci odrasli, ter odšli na šolanje v Ljubljano, je šel h grofu Lanthierju v Vipavo urejevat grofovo zasebno knjižnico, kjer pa ni dolgo vztrajal. Njegova nestanovitnost ga je zopet pognala na pot, tokrat v Ljublja- Jakob Alešovec na stara leta no kjer se je za stalno ustavil ter se popolnoma posvetil pisateljevanju in časnikarstvu. Leta 1869 je začel izdajati humo-ristično-satirični list: »Brancelj*, katerega je urejeval in skoro vsega sam pisal. «Brancelj» je izhajal 17 let, do 1. 1885. V njem je A-lešovec - Brancelj nenehno «pikal» zlasti nemškutarje in nemško politiko, ki je bila vedno protislovenska. Pa tudi domače narodnjake, ki so se kakorkoli Alešovcu itiiiiiitiiiMHHiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiHiimiimiiiiiiimulimuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiinin :tO-U>tnira PO Mačkoljo ■ ■ <$. Za proslavo 30-letnice svojega neprekinjenega delovanja, je prosvetno društvo «Mačkolje» iz Mač-kolj izdalo vsebinsko bogato in lepo opremljeno priložnostno brošuro za razdobje 1952-1982 Publikacija je razdeljena na sedem poglavij, ki obravnavajo: 30 let delovanja, Slovenske večere, Dramski odsek, Praznik češenj. Otroški pevski zbor. Mešani pevski zbor in Društveni prapor, uvodni sestavek pa govori o nastanku in o življenju vasi skozi stoletja do časov neposredno po drugi svetovni vojni. V zadnjem delu tega uvodnega sestavka je govor tudi o prosvetnem življenju s poudarki na delovanju katoliškega društva, ki .je nastalo dobrih deset let za »liberalnim* društvom »Primorsko* in ki je tudi po tej zad- uiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuujiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiniiiniiiuiuniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1983 Cankarjeva založba: Esejistika in nobelovci (III.) V zbirkah Esejistika in Bela krizantema bo izšlo osem knjig. Na prvem mestu je delo Janka Kosa «Moderna misel in slovenska književnost*. To je prvi izbor obsežnega esejističnega dela Janka Kosa. ki sega na področje filozofije, slovenske književnosti in literarne vede ter kritike in zmeraj ter dosledno organsko združuje slovenske pojave v kontekst evropske literature in filozofije. To prepletanje ali odvisnost duhovnih tokov v svetu in pri nas poudarja že naslov izbora. kot sam izbor literarnih razprav opozarja na smer, ki Janka Kosa predvsem zanima: njegova temeljna raziskovanja so namenjena predvsem generacijam in posameznikom, ki jih .je mogoče imeti za nosilce novega v slovenski povojni literaturi, zanima ga moderno in modernistično, vse pa vrednoti kritično, utemeljeno z obširnimi razlagami, razčlembami in analizami stvari in dogajanj pri nas in v svetu. Za Kosove eseje, za te literarne razprave je značilna njihova aktualnost, saj so napisani iz potrebe osvetliti živ. dejanski problem slovenske literature, pomembnejšega avtorja ali delo. v katerem se zrcalijo širše tendence časa. Ne manj značilna pa je avtorjeva jasna, natančna osvetlitev stvari, prodorna analiza in že kar zagnano razčiščevenje temeljnih pojmov literature. Kosove razprave so po spoznavni vrednosti znanstveno delo, jasnost in ostra logičnost misli, izredno po- znavanje in znanje pa tudi sposobnost razlage krhkih duhovnih stanj pa jih približujejo vsem. ki jih zanimajo dogajanja v naši literaturi in kulturi sploh. Končno daje teh šestnajst razprav najbolj celovito in poglobljeno analizo slovenske umetniške besede povojnega časa in vsega tistega, kar je. ali .je bilo, v svetu pomembno in odločilno za razvoj pri nas. Naslednje delo je knjiga Bojana Štiha «čakanja». Knjigo sestavlja dvanajst esejev, pretehtanih izbrušenih meditacij ne le na slovenske literarne teme. ki osvetljujejo natančno in v jarki svetlobi samozavedanja in miselne prodornosti nekatera temeljna vprašanja današnjega časa o etiki in lepoti, o resnici in smrti, narodu, slovenstvu, tradiciji (literarni in drugi) in sodobnosti, zgodovinskosti včeraj in jutri. Štih jih je podnaslovil kot liste iz dnevnika, nastajali pa so zadnjih pet let od leta 1977 dalje. Posebnost tega Štihovega nisania sta njegova polnost in širina teme: to niso literarno dokumentarni zapisi o tem ali onem slovenskem literatu, čeprav so v knjigi tudi zapisi, recimo o Murnu, Levstiku itd.; to niso osebna mozgania o abstraktnem, na najsi se z ihto vrtajočega iskalca avtor spoprilema z neulovljivim poimom lepote in polemično he sedu.ie z znanimi domačimi in tujimi avtorii na to temo: to niso v literaturo stremeči in z ljterar nostjo obremenjeni dnevniški za- piski samorazkrivanja in meditiranja; Čakanja so deloma vse to, a hkrati mnogo več: pisanje, ki na najboljši možni esejistični način (kot nekoč Juš Kozak) oživlja z izredno kulturo, znanjem in človeško občutljivostjo tako zgodbe nekega našega sedanjega in polpreteklega življenja, ljudi, ki žive v teh pravih ali le literarnih zgodbah, in hkrati dileme in razpotja, odločilna za človeško pokončnost in za možnost bivanja tu in zdaj. Tret,je delo esejistike je knjiga Borisa Pahorja »Tržaški mozaik*. Pahorjev Tržaški mozaik je avtorjev dnevnik o mozaičnem marsičem: o Trstu in slovenski zemlji, o tržaško-kraševski klimi, o slovenski književnosti in temeljih narodne samozavesti, o njegovem uveljavljanju v mednarodnem gibanju za pravice tako imenovanih malih narodov, o slovenskih možeh, njegovih znancih in prijateljih, zvečine mrtvih, o Doto-vaniih po Italiji, Nemčiji, Kataloniji. Parizu itd., njegova razmišljanja o književnosti in drobci te njegove literature same, na spet in spet strani o temelini preokupaciji dnevnika — o nacionalnem, slovenskem narodnem vprašanju. Zagledanost, ali toč ne.je rečeno posebna optika Pahorjevega gledanja na slovenščino celo. na matično deželo, izziva pomisleke in ugovore, bolj zato. ker gleda drugače, kot zato. ker bi gledal — sai ne v celoti in ne do konca svojih zap;sov — mor da sovražno, a to drugačno, ki nudi tudi politične recepte, sproža ponovno tudi potrebno razmišljanje o problematiki slovenske identitete v izzivih modernega sveta in v današnjih antagonizmih velikih sistemov ter razvite družbe. V tem delu mozaika je Pahor izzivalen in kliče k polemičnosti, kar je po svoje pravzaprav tudi svojska kvaliteta njegovega rokopisa. Predvsem pa je Tržaški mozaik v svojem priče-vanjskem literarnem delu gotovo boljši avtorjev tekst, zanimiv dokument v opisovanju Trsta in njegovih, predvsem naših ljudi, v oživljanju podob ljudi kot so Pilon, Vipotnik, Legiša itd. ter. ne navsezadnje, duhovni dokument, ki pričuje o svojem avtorju, a tudi širše o nas, ki smo na tej strani meje, a v enotnem slovenskem kulturnem in duhovnem prostoru. Zadnja knjiga iz te zbirke .je delo Franceta Pibernika »Sodobni slovenski roman*. France Pibernik je avtor več knhg pogovorov s slovenskimi ustvarjalci. Tokrat je izbral romanopisce in jih, s poznavanjem teme, razumevanjem njihovega dela in s tenkostjo za tokove sodobne romaneskne književnosti pri nas in v svetu, z dopisovanjem in razgovori zarisal v zakliučene. izrazite in svojske portrete. Ob gotovo teme'inih pri povednikih sedanle slovenske proze od Lokarja, Hienga. Rebule. Šeliga, Vuge, Kovačiča, Kavčiča. Lipuša, Jančarja. Zidarja. Zuoana. katerih obraz,i in delo se nam ponovno in v tej zgoščeno- sti prvič tako predstavljajo, so kot pomembna sestavina knjige, ki se nenehno ponavlja v različicah, kot se pač avtorji razlikujejo med seboj, prisotne poglavitne koordinate sodobnega slovenskega pripovedništva: osebna in družbena problematika v romanih, angažiranost, sodobnost, stil, odmevnost, premik od pripovedovanja zunanjih zgodb k zapisovanju notranjega dogajanja, sočasnosti in prepletanju preteklosti in sedanjosti, pa spet k novemu realizmu in sporočilnosti itd. Krog piscev, ki jih Pibernik zarisuje, .je izbran zavestno kot ustrezen prerez širine in značilnosti današnjega slovenskega pripovedništva, živosti in naravnanosti slovenske proze, a hkrati seveda tudi kot nujnost omejevanja od avtorjev, ki so svoja no-glavitna dela napisali včeraj ali jih bodo jutri. Pibernik ni vsiljiv izpraševalec in ni dlakocepski; ker pozna stvari, sprašuje jasno in zaokrožuje pogovore v zmeraj zanimive in zanesljive podobe piscev ter. v celoti vzeto, v knjigo, ki sceloma zarisuje vrednosti in poglavitne značilnosti sodohne slovenske proze. Knjiga, ki prej-šnie podobne razgovore s pisatelji dopolnjuje in razširja in ki bo s pridom služha za naše večje vedenje o avtorjih in njihovem delu. V zbirki Be'a krizantema Da bodo izšla štiri dela. Tu ie naj-D. Ž. (Nadaljevanje na 8. strani) nji vojni bilo obnovljeno šele sedem let za društvom »Primorsko*. Vendar; nam zdi, da .je za čas neposredno po koncu dru-Vgjne le prepovršno se je v «vasi obnovilo prosvetno delovanje z javnimi veselicami*. Iz takratnih kronik namreč vemo, da sta takoj po osvoboditvi v okviru obnovljenega prosvetnega društva «Primorsko» delovala mešani in otroški zbor, za njima dramska skupina, potem, knjižnica, da so prire ali igre, Prešernove in Gregorčičeve proslave, prvomajske proslave, Božič za otroka in knjižno razstavo. Vse to najbrž le ne spada pod oznako »javna vese'ica». Res pa je. da je po usodni resoluciji Informbiroia društveno delovanje zamrlo in da je kljub formalni, že drugi povojni, obnovitvi društva »Primorsko* leta 1958 do leta 1980, teža prosvetnega delovanja v vasi bi la na društvu »Mačkone*. Toliko kot dodatek za popolnejši prikaz stvari. Vsebina vseh sedmih poglavij v brošuri, ki obravnavajo na razčlenjen a obenem celovit način delovanja društva «Mačkolje». nudi zanimiv in dokumentaren pregled prizadevanj tako društvenih odborov kot članov. Ko bo zgodovinar na?ih let in dni nekoč iskal gradivo in brskal po arhivih, mu bo ta lična brošura v izdatno pomoč. Tekste za brošuro sta priora-vila Ljuba Smotlak in Alojz Tul, uredniški odbor pa sta poleg njiju sestavljala še Dalka Smotlnl? in Danijel Novak. Za enostavno toda lepo opremo ie poskrbel slikar Edi Žerjal. Brošuro ie natisnila tiskarna Graphart. (jk) > 0 tržaški kulturni (Nadaljevanje s 6. strani) povzročila nekaj nepopravljive škode, a ki se jo vendar nekako lahko omeji, razloži in tako tudi odstrani iz celotnega zgodovinskega obzorja. Za Slovence pa ima pojem 'fašizma prizvok poskusa genocida, ki bi lahko uspel in ki je kljub neuspehu zelo globoko zarezal v zavest in v družbeno tkivo slovenske narodnostne skupnosti. Preprečil je celi generaciji narodnostni razvoj in raztreščil njene družbene strukture, ki jih je po vojni morala v zelo težkih pogojih na novo postavljati. Zanimiva je na koncu analiza novejše tržaške dekadence, ki si je poiskala «mittelevropski» okvir bolj v opravičilo in samoutemelje-vanje kot pa izhodišče za pogumno iskanje prilagoditve novim razmeram. Očitek provincializma, ki se odeva v plašč kozmopolitizma, se na koncu ublaži z ugotovitvijo, da živeti m periferiji, je pravzaprav privilegij, kajti tam kulturniki lahko ustvarjajo ob man’šem pritisku moteče »kulturne industrije». Knjiga je vseskozi stimulativno branje, za Slovence, vsaj za večino Slovencev pa je lahko izziv v preverjanju poznavanja tržaške kulture, tako italijanske kot slovenske. zamerili, je «Brancelj» kar strupeno in brez obzira «opiKal», za a-di česar je prišel z vsemi navzkriž. V tem času je napisal tudi nekaj prav prijetnih in zabavnih spisov, kot so «Jama nad Dobršno*; »Petelinov Janez*, »Ne v Ameriko*, kjer svari rojake pred izseljevanjem v omenjeno dežele, »Ljubljanske slike* satirično prikazuje in udarja po tem, kar ja bilo grdega, a zakrivnega v tedanji «boljši» Ljubljani. Za oder je napisal ljudsko igro »Eno uro doktor*, 1' so jj radi igrali. Najboljša in najbolj znana Alešo-čeva pripoved pa je prav gotovo avtobiografska povest »Kako sem se jaz likal (izobraževal)*, kateri je dal podnaslov: »Povest slovenskega trpina*. V tej pripovedi nam zelo prijetno in duhovito opisuje svoje razburkano in trpko življenje od otroških let pa do moške dobe. ko je komaj 44 leten odložil pero. in prav povest «Kako sem se jaz likal* je zadnje Alešovčeia delo. Ko je bil mlad. je Alešovec rad in precej potoval po svoji domovini in skoro vedno peš ter je na teh «vandranjih» včasih doživel tudi razne nevšečnosti. Eno takih dogodivščin, ki jo je doživel v našem mestu, opisuje v «Kako sem se jaz likal*. Zaradi nekega zapletka na šoli se ni upal k izpitu na šesti gimnaziji, pa čeprav je bil kar do-bpo pripravljen. Po nasvetu nekega profesorja in z gmotno pomočjo dr. Coste, tedanjega političnega slovenskega prvaka v Ljubljani. bi morda izpite lahko opravil na tržaški gimnaziji. Zato se takoj odpravim, piše Alešovec. seveda peš, v to obmorsko mesto. Pot me je vodila iz Postojne skozi Razdrto, kjer sem se povzpel tudi na Nanos — dalje preko Senožeč, Gaberka in Bazovice v Trst. Po Bazovici, kjer se končuje kraška planota, sem z višine zagledal morje — prvič v svojem življenju — kar je napravilo name silen, nepozaben vtis... V mestu sem se znašel zelo osamljenega, «ker je vse govorilo laško*. Stal sem ob morju ter zamaknjen ogledoval ladje, pripoveduje Alešovec dalje — kar začutim, da me nekdo trka po rami. Ozrem se in zagledam nekega znanca iz Ljubljane. Prijatelj mi sicer , ni, bil, ker ničkaj nriporo-čljiv mladenič. Toda na tujem ti je drag vsak domači človek, ker z njim vsaj lahko govoriš v svojem jeziku, zato sem prevzel njegove nedostatnosti. In ker je no-znal mesto in tudi nekoliko italijanščine. mi je postal za vodiča in tolmača po Trstu... Na gimnaziji so me sprejeli prijazno, a so mi povedali, da izpitov ne morem tedaj -olagati, pač pa ob koncu šolskega leta, ko bo več dijakov skupaj. Znanec, ki me je počakal zunaj poslopja, me skuša potolažiti zaradi odklonitve rekoč, da mi bo razkazal mesto, da se bova vozila po morju itd. Res zgodilo se je vse to, a vse na moje stroške, ker znanec, ko .je bilo treba plačati, je vedno pravil, da nima drobiža, da bo zvečer menjal. Zvečer greva — po njegovem nasvetu — v gostilno s prenočiščem — pri »Črnem orU», kjer on, kot bi imel polne žepe denarja, naroča ves večer jedačo in pijačo ter me ob koncu sprejme v najeto sobo. kjer se jaz, truden in nekoliko omamljen od popitega vina, zleknem na nosilio in zaspim. Ko se zjutraj zbudim in grem v gostilno, vprašam do svojem znancu, kjer mi povedo, da je že zgodaj zjutraj odšel, ter vse plačal... No, si mislim, vsaj da je vse plačal — torej le ni tako nepošten kot sem mislil.., Ker pa me je nekoliko bolela glava, stopim ven na zrak, da se ohladim in si kupim par pomaranč. Toda, ko segnem v žep po denarnico, da bi plačal, denarnice, kjer sem tudi hranil denar za izpit — nikjer... Po tej bridki ugotovitvi stečem nazaj v gostilno in sobo, kjer sem tisto noč spal. v upanju da najdem denarnico. Gledam iščem premetavam — a brez uspeha. Ko potožim zadevo gostilničarju, me ta noče niti poslušati, ter me celo zapodi rekoč, da drug'č naj gledam s kom se družim. Uvidel sem, da me je ta »znanec* nesramno ukradel. Potrt in brez denarja, je ubogi Alešovec zapustil Trst, ter se podal, seveda peš, proti Sežani in naprej proti Ljubljani. Na srečo, .je na tem povratki naletel na dobre ljudi, ki so mu pomagali, da se je kar srečno vrnil v Ljubljano. V poznejših letih si je ustvaril tudi družino. Poročil se je z neko šiviljo in ko sta se mu rodili hčerki, je zahteval od žene. naj se hčerki krstita z imeni Dom«*-vina in Slovenija. Ni pa znano, če mu .je ta pretirano rodoljubna zahteva uspela. Znano je le. da so ga pozneje, ko je začel propadati, zapustile. Svo.ia zadnja leta je Alešovec preživel v skrajni revščini. Od vseh zapuščen in pozabljen, je skoro popolnoma slep taval po ljubljanskih ulicah, opiraje se na grčavo palico — prosil miloščine — katero je potem redno zapil... Tako je ta nekdanji pisatelj bedno životaril nekaj let kot pravi berač, dokler mu ni 17. oktobra 1901 smrt za vedno zatisnila oči. LADO PREMKU Balkoni na skromnih domovih v Benečiji. Motiv iz Trčmuna (Foto M. Magajna) DEMOGRAFSKA SLIKA JUGOSLAVIJE Prirodni prirastek na severu in na jugu Naglo naraščanje poprečne življenjske dobe BEOGRAD — Zvezni zavod za statistiko je včeraj sporočil, da je na dan 31. decembra leta 1982 Jugoslavija štela 22 milijonov 780 tisoč ljudi, kar je za 172.750 več kot konec 1981. leta. Seveda niso imeli lani v Jugoslaviji ljudskega štetja in so ti računi bili napravljeni na temelju poprečja, seveda v zvezi s prejšnjimi leti, vendar so tovrstna računanja zelo realna in zato tudi zelo blizu dejanskemu stanju. Ti milijoni ljudi pa so po republikah razdel.jeni takole: Največ prebivalstva šteje SR Srbija vštevši obe njej priključeni avtonomni pokrajini Kosovo in Vojvodina. SR Srbija šteje deset milijonov in 441 tisoč ljudi, seveda s pokrajinama vred, kajti sama Srbija šteje 5 milijonov 742 tisoč ljudi, Vojvodina šteje 2 milijona 42 tisoč prebivalcev, Kosovo pa 1 milijon 657 tisoč ljudi. Socialistična Hrvatska ima 4 milijone 631 tisoč ljudi. Besna in Hercegovina imata 4 milijone 284 tisoč ljudi, SR Makedonija šteje le pet tisoč manj kot 2 milijona ljudi. SR Slovenija šteje l milijon 912 tisoč ljudi. Črna gora pa 597 tisoč ljudi. Podatki iz komaj minulega leta govore, da se še nadalje kaže tendenca o krčenju naraščanja prebivalstva, kar se kaže že vrsto let. Sedaj znaša stopnja naraščanja 7,6 na 1000 ljudi. Toda glede naraščanja števila prebivalstva obstajajo ogromne razlike, kajti v bolj razvitih predelih oziroma republikah skoraj ne beležijo več prirastka, v manj razvitih pa je prirastek izredno visok. Navedli bomo le dve skrajnosti, in sicer v obeh avtonomnih pokrajinah, ki sta priključeni SR Srbiji. V avtonomni pokrajini Vojvodini znaša prirastek komaj 1.8 na tiseč ljudi, na Kosovu pa beležijo kar 25,6 novih prebivalcev na 1000 ljudi. Zanimivi so tudi podatki o podaljšani življenjski debi, ki seveda ne velja enako za vso deželo, kajti v bolj razvitih predelih je življenjska doba veliko daljša kot v manj razvitih krajih, kar je tudi normalno, pa čeprav se je življenjska doba močno podaljšala v vsej državi. •llllMlllllllllllllllllllllilllHIIIIIItllllllllltllllllllllllinHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlipillllllllllllllllltllllllllllllliillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIimilllllllllllllllHIHUllltllllllllllfllinillllllllllimilllllllllilllllllllMIIIIIIIII Cankarjeva založba: Esejistika in nokelovci (Nadaljevanje s 7. strani) prej vzhodnonemški sodobni pisatelj Stephan Hermlin s knjigo »Večerna svetloba». Sodobnega vziiodnonem.škega pisatelja Ste-phana llermlir.a tako prvič predstavljamo v slovenščini s tremi novtiami: »Večerna svetlobam, »čas samote* in »Arkadija*. tako pripravljen izbor novel v sklenjenem loku izpričuje pisateljev miselni svet in njegov svet poe saje. Na stično točko med obema svetovoma, med prozo in poezijo bi lahko postavili naslovno novelo «Večerna svetloba*, ki je pravzaprav sinteza avtorjevih spominov. poetičnih sredstev njegove lirike, njegovih novel in esejev. resničnosti in poezije, poetičnih simbolov, resničnih dogodkov in domišljije. To panoramo misli, čustev in spominov pa av-ter še razširja s podobami in prispodobami iz literature, glasbe in slikarstva. «Večerno svetlobo* prežema občutje slovesa, ki se je porodilo iz globoko zasekane izkušnje o minljivosti vsega in o lastni minljivosti, s katero pa se ,j< avtor sprijaznil. Tudi noveli ♦Čas samote* in ♦Arkadija**, segata v preteklost, v čas boja proti Hitlerjevemu nacizmu, kn šo zgodovinske odločitve narodov oo-stavliale pred usodne odločitve posameznike. Taki posamezniki so osrednji liki teh nove). To so ljudje v stiski, sredi občega gorja in zmede zapleteni v lastno gorje in svojo usodnost, nemočni in osamljeni sredi boja za razvrednoteno človečnost, ki še ni izbojevan. Ne le umetniška moč tudi aktualno sporočilo uvršča Hermli-ricve novele v klasiko te literarne zvrsti, spričo česar je Dre vod v slovenščino toliko bolj ute m oljen. Naslednja knjiga te zbirke je ♦ Antologiia bosansko hercegovske lirike*. Vrsti antologij Cankarje ve založbe, ki so imele namen predstavljati sodobno klasiko ip dogajanje v posameznih nacui-naličil poetikah Jugoslavije, sledi v letu štiridesetletnice AVNOJ antologija poezije Bosne in Hercegovine. republike, katere roj st.vo je postavljeno prav tako v čas drugega zasedama v Jajcu. Duhovne koordinate te poezije so seveda kajpak globlje, starejše in drugačne zgodovinsko in kulturno utemljene; naša antologija začenja z liriki, ki so bib pesniki revolucije (Kulenovič, čopič itd.) in sledi razvoju te poezije do najmlajše današnje pesniške generacije Prerez te poezije ka že na izrazite in svojske črte. ki jih zarisu:ejo pesniške osebnosti kot so Di/dar, Vuletič, Sekulič. K.rnievič. Tabmiščič in še marsikdo. Avtohtonost in svedskost te poezije se kaže kl.iub podobnim vulivom, ki so jih doživljale in se ob njih oplajale vse poezije v po- vojni Jugoslaviji. In če po jvoeziji lahko občutimo bit in srčiko naroda, nam o tein govori tudi ta za nas dokaj nova in neznana poezija. Izbor je delo pesnika in kritika Huseina Tah-miščiča. ki je kn jigi napisal obsežen in pregleden e.se.j o tej pceziji, prevedli pa so pesmi Minatti. šali, Pavček, Bajt. Vogel Gradišnik in drugi. Tretje delo te zbirke .je kniiga Bazilije Pregljeve «Moj oče*/ Stoletnica rojstva pisatelia Ivana Preglja .je dogodek, mimo katerega ne morimo molče. Ker so druge založbe uvrstile v svoj m-o-gram ponatise Pregljevih del. se je Cankarjeva založba odločila za spomine na pisatelja in človeka Ivana Preglja. Napisala jih .je njegova hčerka dr. BaziP.ja Pregelj. ‘ Vrednost njenih pričevanj o očetu, bratih, sestri, materi, sploh o njihovi družini in vzdušju časa. ki ga je zaznamoval pri njih in v njihov nrid oče kot človek, kot oče in kot ui-a-tel.j, je dokumentarno in hkrati izjemna: vse. kar ostane zapisano, kot pravi Andrič. ostari. Tako naj bi bil obran ien tudi (a novi in na novo oživljeni- spomin-* na enega od velikanov slovenskega pripovedništva. In zadnja kn.rga te zbirke je pesniška zbirka makedonskega pesnika in pisatelja Skivka Ja-nevskega pod naslovom «Mag>. Janevski sodi v vrh sodobnih jugoslovanskih pesnikov, je klasik sodobne makedonske Doeziie in že davno last tudi drugih jugoslovanskih narodov. Med Slovence prihaja zdaj v novem antologijskem izboru Saše Spasova in hkrati z izborom iz že objavljenih zbirk tudi z novo Doezijo. Slovencem se kaže Janevski v zbirki «Mag» v novi lu ': več "a pesmi .je iz zadnjih zbirk, ki rih ne poznamo in ki pomenijo zrelost in polnost lirike Slavka Ja-nevskega. Slovenski prevod je oskrbel Ivan Minatti. V zbirki Nobelovci pa bo izšlo letos osem nobelovcev Tu je na prvem mestu grški pesnik Gior-grs Seferis z »Izbranimi pesmi mi». Grški pesnik Seferis (1900 1971) ie dobil Nobelovo nagrado leta 1963 za ' izredne lirične u metnine. navdihnjene z globoki mi občutki za holenski kulturni svet*. Seferis .je pojem za grško moderno, ki je vplivala na marsikoga doma in po svetu, celo na T. S. Eliota. V našem izboru bo zastopan z okoli sto pesmimi iz vseh obdobij ustvarjanja. Izbor in prevod ie delo Marjete Kašelj - Kos. Drugi nobelovec ie angleški pisatelj Rudvard Kipling z »I/bra niml novelami*. Kipling (1865-1936) je dobil Nobelovo nagrado 1907 tv priznanje za moč opazovanja, izvirnost domišljije, živost misli in izredno nadarjenost v pripovedni umetnosti, značilni za stvaritve tega svetovno znanega pisatelja*. Pri nas je znan predvsem po znamenitih otroških in mladinskih knjigah (Knjiga o džungli. Druga knjiga o džungli, Kim, Pogumni kapitani. Zakaj -zato). Naš izbor ga bo predstavil predvsem kot izvrstnega novelista in črtičarja. po čemer še dares slovi po vsem svetu, ne samo z motivi iz Indije in iz dobe an gleške kolonialne uprave, temveč tudi iz Evrope in iz njegovih raznih življenjskih in tematskih obdobij. Prevod Štefan Vevar in Janko Moder. Tretji letošnji nobelovec .je a merički pisatelj John .Steinbeck (1902-1968) s. svojim znamenitim romanc m «Sac!ovi jeze*. Steinbeck je dobil Nobelovo nagrado leta 1962 «za realistično in obenem fantazijsko bogato pripovedno u-metnost, ki se odlikuje z razumevajočim humorjem in ostrim očesom za družbene razmere* Vsa pomembnejša Steinbeckova de: a so pri nas že prevedena, nekatera po večkrat (Sadovi jeze. Ljudje in miši. Sladki četrtek, Nego-..tova -bitka. Poientarska polica. Vzhcdno od raia. Potovanja s Cbarlevem. Ulica ribjih konzerv. Rdeči konjiček. Zima naše nezadovoljnosti). Ker so Sadovi jeze eden najbolj znanih Steinbeckovih romanov s kritično obravna\o ameriške gospodarske krize v tridesetih letih in tedanje ameriške družbe in z nakazanimi poskusi za rešitev iz socialne stiske, bo roman marsikaj povedal tudi današnjemu našemu bralcu. Deri je prvič izšlo v slovenščini med vojno 1943. leta in danes tako rekoč ni dos!onno. Knjigo je prevedel Janko Moder. Četrti nobelovec je francoski filozof Henri Bergson (1853-1941) z delom «Razvoj ustvarjalnosti* in je prejel Nobelovo nagrado le ta 1927 'v priznanje za bogate in živo podane misli in bleščečo umetniško obl;ko. v kateri jih je podajal*. Pri nas je Bsrgson znan po Eseju o smehu, drugače pa se .je nekaj generacij napajalo pri niegovih idejah, saj je v svojih dehti obravnaval predvsem vlogo človeškega razuma in ve lja za utemeljitelja intuiciouizma Razprava Razvoj ustvarjalnosti sodi med njegova poglavitna dela. Delo ie prevedla Zoja Skušek Močnik. Peti nobelovec .ie francoski pesnik Marie Rene Saint - Legor. bolj znan pod psevdonimom Smnt John Perše z delom «Izbrane nes-mi*. Saint John Perše (1887-19751 je dobil Nobelovo nagrado leta 1960 za «silen miselni polet in ustvarjalno domišljijo lirike, j>i vidčevsko odseva razmere na "e dcbe». Skoraj vse njegove pesmi imamo prevedene v slovenščino. vendar je že pred popolnim izborom močno vplival na slovenske pesnike, saj v svojih pesmih oisj-žu.je besedo kot nosilko človeškega duha. V našem izboru bo zajeta postumno izšla pesnikova zbirka (Ptice), ki še ni bila pre veder.a v slovenščino, ob nji pa bosta v celo objavljena dva značilna pesnikova cikla. Pesmi so prevedli Slavko Kumer. Janko Moder. Jože Udovič, izbor pa je opravil Janko Moder. Šesti letošnji nobelovec je nemški dramatik in novelist Gerhart Hauptmann z »Izbranim delom*. Hautmann (1862-1916) je dobil Nobelovo nagrado leta 1912 predvsem «v počastitev bogate, vsestranske in mogočne ustvarjario-sti na področju dramskega pesništva*. Hauptmann je pri nas znan predvsem kot dramatik, saj je bilo precej njegovih dramskih del pri nas uprizorjenih v nrvi polovici tega stoletja (Haničina pot v nebo. Potopljeni zvon Roza Berndt. Bcbrcv kožuh, E'ga. Voznik Henschel, Dorote a Anger-mann). V teh in nekaterih drug h pomeni nadaljevanje Ibsena in utrdi,ev nekaterih realističnih in naturahsfičnih načel na odru (narečni govor). V našem izboru bo zastopan z nekaj najznačilnejšimi novelami in dramami. Izbor in prevod Janko Moder. Predzadnji nobelovec je danski lirik in pripovednik Jorimnes Vilhekn Jensen z »Izbranimi novelami*. Jensen (1873-1950) je dobil Nobelovo nagrado 1944 cza nenavadno moč in plcdovitost upniškega navdiha, povezano s predirnim intelektem in drznim, u-stvarrilnim mojstrstvom sloga*. Je.isen je eden redkih Nobelovih nagra encev, ki je ostal slovenski publiki v prevodih večidel popolnoma neznan, po svetu na je bilo posebej veliko prevajano n e-govo temeljno delo. za našo zbirko žal preobsežna epopoia Do'go potovanje. V našem izboru bo predstavljen predvsem kot novelist z bistrim, kritičnim očesom in dostikrat humorno dobrodušnostjo. ko slika svoje rojake m pokrajino s privlačno pisateUskn tehniko kritičnega realista. Izbor Janko Moder, nrevod Franc Burgar in Janko Moder. In končno je tu zadnji, lanskoletni Nobelov nagrajenec kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez z »Izbranim delom* Marquez je prejel Nobelovo nagrado «za romane in novele v .katerih z bogato kombinacijo fantastičnega in realnega sveta od seva živl.ienje in konflikte latinskoameriške celine*. Vsi Marque-zovi romani so v slovenščino že prevedeni (Sto let samote 1971, Polkovnik nima nikogar ki bi mu pi»al 1979. Patriarhova 'eson 1980, Kronika. Huda ura; Uvelo listje 1982). BRANKO MARUŠK 5. SLOVENCI NA GORIŠKEM MED LETI 1900 IN 1915 Novost so bile gotovo deželne volitve leta 1913, ko so ♦novostrujarji nastopili posebej, pri ožji volitvl pa so se starojstrujarji* povezali z liberalci in tako so jih liberalci z glasovi Gregorčičevih mogli poraziti in je bilo razmerje 11 liberalcev proti trem «novostrujarjem». V obravnavanem času je deželni zbor doživel tudi volilno reformo, ki je sicer povišala število poslancev, ni pa spremenila razmerja poslancev v korist številčno močnejšega slovenskega prebivalstva v deželi. Nekoliko drugačno podobo dajejo parlamentarne volitve. Leta 1901 sta bila izvoljena na slovenski strani po en liberalec in en klerikalec, pri naslednjih volitvah (1907, 1911) po novi volilni reformi pa sta bila vsakokrat izvoljena po 2 klerikalca in 1 liberalec. Vasilij Melik je v analizi volilnih rezultatov ugotavljal spreminjanje medsebojnega razmerja glasov v klerikalno korist in da je 11-beralizerrt tudi na Goriškem izgubljal tla in je bil goriški Kras edino slovensko področje, kjer so si liberalci do konca ohranili svoj primat. Preostane nam še, da se spomnimo razmer v delavskem •ocialističnem gibanju na Goriškem. Problematika ni še dovolj raziskana in kazalo bi jo posebej obravnavati. Pod vplivom Trsta se gibanje na Goriškem širi od srede devetdesetih let preteklega stoletja. Svoja žarišča ima v Gorici ter v večjih industrijskih središčih dežele kot so Ajdovščina, Tržič in Nabrežina. Prvič se socialdemokratski kandidat pojavi na volitvah na goriškem Krasu že leta 1897. Leta 1902 je nastopil pri Slovencih na Goriškem za splošno kurijo državnozborskih volitev Etbin Kristan, dosegel je 2 odst. vseh glasov. Kasneje se socialistični kandidati pojavljajo tako ta državnozborskih kot na deželnih volitvah in ko je leta 1911 *Novi čas* (14. 7. 1911) kritično ocenjeval volitve za državni parlament v letih 1907 in 1911 je zapisal: »Socija-listl pridejo vedno volit, da si vedb, da brez vsakega uspeha; to prihaja od organizacije, od tiste čudovite moči, ki jo proizvaja trajni osebni stik med voditelji in ljudstvom.* Vstop socialistov v politično dejavnost na Goriškem ponazorimo tudi z naslednjimi podatki. Na volitvah v sodnih okrajih goratega dela goriške dežele socialisti vse do leta 1907 niso nastopali, a že leta 1911 so tam prejeli 161 glasov. Na parlamentarnih volitvah 1907 so socialisti dobili v goriški okolici 618 glasov, dr. Tuma pa jih je prav tam leta 1911 prejel že 741. Še ugodnejše so bile razmere na Krasu, ko so v obdobju štirih let, od leta 1907 do 1911 socialisti od 594 glasov prešli na 1248. Leta 1909 pa so pomagali celo klerikalcem do potrebnega volilnega uspeha. V slovenskem delu dežele dolguje socialistično gibanje svoj uspeh Jugoslovanski socialdemokratski stranki, 1908 je ta organizacija na Goriškem dobila svoj deželni odbor. Nedelja, 9. januarja 1983 Ponedeljek, 10. januarja 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.03 Antarktika, zgodovina prvega italijanskega «pohcda* na Antarktiko - 1. del 10.30 žel’a po glasbi 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zeleni val 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 14.00 V teku nedelje 14.15 športne novosti 14.45 Glasbena oddaja - 1. del 15.20 Športne novice 16.00 Glasbena oddaja - H. del 16.20 Športne novice 17.15 TV film iz serije »Adorabili creature* 18.00 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 18.30 90. minuta ■’0.00 TV dnevnik 20.30 Marco Polo - nadaljevanka 6. epizoda 21.50 in 22.40 Šcortna nedelja •H.3-5 TV dnevnik 23.00 Igra okrester Armando Savini 23.30 TV dnevnik - Zadnje vesti Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Znanstvena oddaja 10.20 Bolero - Maurice Ravel 10.50 šola iz vzgoja 11.20 Veverica - dokumentarna cd daja 11.45 Ni moja krivda, res? -TV film 12.10 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 »Dinastija oblasti* - nadaljevanka. 5. epizoda 15.20 »Blitz* - Neposredno -iz studia 15.30 Blitz - predstava 16.00 Zimski šport . Moški spust za svetovni pokal 17.15 Začne novosti ameriških plošč 18.50 TV dnevnik - Šport 19.00 I. perias nogometne tekme A lige 19.50 TV' dnevnik 20.00 Dnevnik - Dogodki športnega dne 20.30 ~Due di torto* - 5. epizoda 21.40 TV7 dnevnik 21.50 »H furto detla Gioconda* -1. del 23.00 Najdaljša meja, drugo nadaljevanje 23.50 šola in vzgori 00.20 TV dnevnik Zadnje vesti Tretji kanal 10.55 Zimski šport - Ženski veleslalom za svetovni pokal 12.15 Glasbena nedelja 14 55 »Marcialonga* 15.50 šport - košarka: Cover Jeans Roseto • - Far-rovv Firence TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vei:ki orkestri; 10 00 Poslušali boste: 10.30 Mladinski oder; »Skrivnostne ugrabitve*: Radijska igra; 11.00 Sestanek z. . .; 11.15 Nabožna glasba: 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah H. det; 14.10 Nediški zvon; 14 40 «12 jih je bilo. . . 12 jih še bo* - zabavni u-trinek iz pravkar minulega leta; 17.15 Božični koncert v štivanskj cerkvi. KOPER (Slovenal*' program) 7.00, 8.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik; 7.15 Veselo v nede'isko dopoldne; 7.30 Za zdravje; 8.07 Kinospored objave; 8.10 Stoji, stoji lipica - spe red slovenskih ljudskih pesmi; 8.30 Oddaja za naše kmetovalce; 13.00 Na valu ■adia Koper: Sosednji kraji in Judje; 13.45 Glasba po željah: 15.00 Radio Ko.er na obisku; 15.15 Orkester Joše Mascolo; 15.30 Domača rock scena; 16.15 Objave in zabavna glasba; 16.30 Naša pesem 82; 17.00 Za vsakogar nekaj. KOPER (Italltanski program) 7.30. 10.30. 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Jutranii program; 10.00 Besede in glasba; 10.32 Glasbeni kotiček: 10.40 Mozaik: 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 G'asbeni premor; 11.30 Kim; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni sejem; 15.15 Stisk roke; 15.30 Crasli; 16.00 Najpopularnejše po- 17.25 Poje Aldo Donati 17.55 Angleške rock plošče 18.35 «Nove prigode Olivera Twi-sta* - TV film 19.00 TV dnevnik 19.15 Deželni šport 19.35 Koncert skupine »Super tramp* 20.30 šport 21.30 Pokonci ali sede 22.00 TV dnevnik 22.30 Nogometno prvenstvo italijanske A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.40 POROČILA 9.45 Živ žav - otroška matineja 10.35 človek in pol - nadaljevanka 11.35 Oddaja za stik z gledalci 12. CO Kmetijska oddaja 13. C0 Poročila 14.15 »Zbcgcm moja mala* -vzhodnonemški film 16.15 Poročila 16.20 Ljubljana: Finale dnevniko-vega turnirja v malem nogometu. v odmoru Propagandna oddaja 17.30 Naš kraj: Radoviča 17.45 Športna poročila 18.00 Polarniki - dokumentarna oddaja Oddaja z naslovom Polarniki bo prikazala življenje in delo raziskovalcev na sov jetski arktični znanstveni postaji «Severni tečaj 22*. Znanstvena postaja je dobre ot.remljen observatorij, kjer meteorologi, astronomi in o-ceanologi vodijo raziskave po enotnem programu hkrati s stotimi drugih kopenskih postaj, observatorijev in in štitutov. »Severni tečaj 22» pa sodeluje tudi pri mednarodnih raziskavah celovitih atmosferskih procesov. 18.20 Portreti: Mile Klopčič 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.23 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Okupacija v 26 slikah - nadaljevanka 21.00 švortni pregled 21.35 Živeti z naravo - dokumen tarna serija TV Sarajevo 22.20 Poročila Koper 17.00 Z nami pred kamero 17.05 Rim • dokumentarna oddaja iz serije Mesta 18.00 Priim - ponovitev 19.30 Stičišče - tednik TV dnev nika 20.15 »Konjith pianinom* - celove černi film 21.45 Sedem dni- 22.00 Piranski glasbeni večeri pevke tedna; 16.30 Jugoslovanski motivi; 17.00 LP lestvica; 17.45 Glasbeni slovar; 18.45 Slišimo se zopet jutri. RADIO 1 8.00. 10.12, 13.C0, 17.00. 19.00, 23.CO Poročila; 6 00 Glasba in be sedilo za praznični dan -1. del; 6.58 7.58, 10.10, 12.58, 16.58, 18.58 Žele ni val; 7.00 Glasba in besedilo za praznični dan - 2. del: 8.40 Poseb na oddaja dnevnika 1: 8.50 Ru brika o kmetijstvu; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.00 «Permette cavallo?* - zabavno - glasbena oddaja; 12.30 Bel papir 1. del; 13.15 Italija;?ske pesmi; 14.00 Bel papir 2. del; 15.20 Nogomet od minute do minute; 16.30 Bel pa pir - 3. del: 17.05 Bel papir - 4. del: 18.30 Košarka: 19.25 Vrtovi tišine; 20.00 «Ernani» - opera v šestih delih. LJUBLJANA 7.00, 8 00. 9.00, 10.00, 12.00. 13.00. 14.00, 15 00, 17.00, 19.00, 21.00. 22.00, 23 00. 24 00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Ra dijska igra: 9.05 Še pomnite, to variši; 10.05 Nedeljska matineja, 11.00 Naši poslušalci čestitajo, 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.20 Huraore ska; Mrožek: »Kratke*: 14.45 Z majhnimi ansambli; 15.10 Pri nas doma; 15,30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 17.05 Operne melodije; 18.18 Na zgor nji polici; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19,35 Lahko noč otroci: 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Disko, di sko. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Knjižna oddaja 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Marco Polo - nadaljevanka 15.30 Šola in vzgoja 16.00 športni ponedeljek 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz studia 17.10 TV film iz serije »Nils Hol gersson* 17.30 Vsi za enega . 18.00 TV film iz serije «Dick Turpin* 18.20 Osmi dan - kulturna oddaja 18.50 V svetu Marca Pola 19.45 Almanah - Vremenske raz mere 20.00 TV dnevnik 20.30 «...Continuavano a chiamar mi Trinita* - TV film ■>2.40 TV dnevnik 22.50 Srečanje s kinematografijo 23.00 TV dnevnik - posebna oddaja 23.50 TV dnevnik - Zadnje vesti -Danes v parlamentu . Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Oddaja o medicini 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola ,in vzgoja 14.00 Tandem - neposredno iz studia 14.05 in 14.30 «Paroliamo» 14.20 Risanka 14.50 Divji svet živali 15.10 Kvizi 15.30 Risanka 15.50 Iz studia 16.00 Šola in vzgoja 16.30 P anet - Programi z vsega svet? 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Glasbena informativna odda a 18.40 TV dnevnik 18-50 TV film iz serije <n;a mask in o gledališču Kabuki 21.50 Poročila Koner 13.30 - 16.30 Odprta meja 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TV novice 17.10 TV šola 18.00 Film - ponovitev V okviru oddaje «Odprta meja« bo med drugimi na sporedu tudi naslednja vest: ČEDAD — Praznik emigranta 19.30 TVD stičišče 20.45 Italija z neba . dokumen tarna oddaja 21.25 TVD danes 21.40 »The collaborators* - serijski film 22.40 Doktor, rad bi bil lepši - Lepotna kirurgija vi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Neposredno iz studia; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 15.20 Glasbeni kotiček; 15.32 Crash; 16.00 Country glasba; 16.15 Igra orkester Edig Galetti; 16.45 Glasba; 16.55 Pisma iz...; 17.00 Spomnimo se operete; 17.32 Juke box; 18.00 Mozartova glasba; 18.45 Slišimo se zopet jutri; 19.00 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 7.00, 8.0U, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 00.00 Poročila; 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice za mlade risarje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revij: ski orkestri; 12 30 Kmetijski na sveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.00 Danes do 13.; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V gosteh pri zborih jug. radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes. radio jutri: 16,01 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Na ljud sko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka in Fanti s Praprotna: 20.00 Kulturni globus: 20.10 Prisluhnite, izberite; 21.05 Glasba velikanov; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Novosti iz naše diskoteke: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ob domačem ognjišču. TEDENSKI SPORED IUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 11. januarja LJUBLJANA 9.50 Propagandna oddaja; 9.55 Veleslalom za moške - prenos 1. teka; 11.15 Propagandna oddaja; 11.20 Slalom za ženske - posnetek 1. teka; 12.20 in 13.20 Propagandna oddaja; 12.25 Slalom za žčn-ske - prenos 2. teka; 13.25 Veleslalom za moške prenos 2. teka; 15.50 Poročila: 16.00 Slalom za ženske - ponesetek; 16.50 Veleslalom za moške - posnetek; 17.35 Loski-tik in oblak: 17.55 Od vsakega jutra raste dan; 18.25 Gorenjski obzornik; 18.40 Kratek film; 18.55 Knjiga; 1-9.10 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Sinovi in ljubimci - nadaljevanka; 20.5' Skupno - notranjepolitična oddaja; 21.40 V znamenju. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meia; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice; 17.10 Smučanje; 19.30 TVD Stičišče; 20 15 Kako umoriti dedinjo - film: 21.30 TVD danes: 21.45 Press club - novinarska srečanja. SREDA, 12. januarja LJUBLJANA 9.00 Zimski spored za dijake; 17.35 Poročila; 17.40 Ciciban, dober dan; 17.55 Prijatelji glasbe; 18.25 Zasavski obzornik; 18.40 Mozaik kratkega filma: Poslednji izziv - ameriški športni film: 19.05 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Gatija, jugoslovanski film; 21.30 Kulturne diagonale. KOPER 13.30 - 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero: 17.05 TVD novice; 17.10 T' šola; 18.00 Film -ponovitev; 19.30 TVD stičišče; 20.15 Leningrad, dokumentarna oddaja; 21.15 TVD danes; 21.30 »The Collaborators* - serijski film. ČETRTEK, 13. januarja 9.00 in 10.05 Zimski sporedi za dijake: 17.20 Poročila; 17.25 Vesolje: En glas v vesoljskem zboin: 98.25 Ljubljanski obzornik; 18.40 Na sedmi stezi; 19.10 Risanka; 19.24 TV in adic nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.35 Vreme: 20.00 Tednik: 21.00 Zvoki godal; 21.20 Portreti: Slikajoči pesnik Miha Maleš; 21.50 V znamenju. KOPER 13.30 - 16.30 Odpi-ta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice; 17.10 IV šola; 18.00 Serijski film; 18.30 Italija z neba; 19.30 TVD stičišče; 20.15 Visoki pritisk -glasbena oddaja; 21,15 TVD danes; 21.30 Kdo ixrzna umetnost. PETEK, 14. . nuarja LJUBLJANA 9.00 in 10.05 Zimski spored za dijake; 17.20 Poročila; 17.25 Domači ansambel: Henček in njegovi fantje; 17.55 Arabella - nadaljevanka; 18.25 Obzornik: 18.40 Arhitektura: Oblikovanje arhitekturne lupine; 19.05 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Travis Logan - rilm; 21.35 Zrcalo tedna: 21.55 Nove tigrove brigade - nanizanka: 22.50 Poročila. KOPER 13.30 16.30 Odprta meja: 17.00 Z nami pred kamero: 17.05 TVD novice; 17.10 TV šota: 18.00 Viso- ki pritisk - zabavno glasbena od daja; 19.00 Aktpalna tema; 19.30 TVD stičišče; 20.15 Sirena - film; 21.30 TVD danes; 21.45 Baletni večer. SOBOTA, 15. januarja LJUBLJANA 8.25 Poročila: 8.50 Lutkovna serija; 9.05 Mali odred; 9.35 Arabella, nadaljevanka; 10.05 Vesolje; 11.05 Muzeji Makedonije; 11.35 Praznični dnevi slovenske folklore; 12.10 Dokumentarec meseca; 12.50 Smuk za moške; 15.25 Delfin Flipper - film; 16.55 Košarka; 18.30 Sebastjanova babica; 18.45 Muppet shovv; 19.10 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnev-' nik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Sobotna TV kri žanka; 21.35 Nočni kino; 23.05 Po-' ročila. KOPER 16.45 Z nami proti kamero; 18.50 TVD novice; 16.55 Košarka; 18.30 Smučanje: Moški spust za svetovni pokal: 20.15 'TV film; 21.30 »Gospa ministrica*; 22.30 TVD danes o telesnokulturnem dogajanju v zamejstvu ...................... ................. ...................... 100 LET TRŽAŠKEGA SOKOLA Spominska plošfa na stadionu « Prvi maj* , . . Spominska plošča, delo umetnika Klavdija Palčiča, ki so jo postavili na stadionu «Prvi maj* 18. 12. 1982. Stadion «Prvi maj* je bil skozi vse povojno obdobje prizorišče zelo pomembnih in nepozabnih športnih prireditev in na njem se tudi danes zbira veliko število športne mladine. Svečanost ob 100-letnici ustanovitve tržaškega Sokola so priredili Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Odbor za telesno kulturo SKGZ in Športno združenje Bor ZAOBLJUBA NAŠIH ŠPORTNIKOV Slovenski športniki, zbrani ob 100-letnici prve slovenske telesnokulturne organizacije v Trstu in v današnjem zamejstvu sploh, svečano izjavljamo, da nas po desetih desetletjih te-lesnokulturnega prizadevanja na tej zemlji, ki nam pripada in nam je dom ter vir našega obstoja, še vedno navdihujejo enaki ideali, kot so navdihovali naše dede, ko so v boju za svoje pravice in svojim prizadevanjem na drugih področjih našega narodnega življenja dodali tudi telesno kulturo. Zamejski športniki, kot nadaljevalci dela in ciljev prvega tržaškega Sokola, zato na tem mestu obljubljamo, da se poti, ki je bila začrtana pred stoletjem, ne bomo odrekli, ampak da nam bo tudi v bodoče pomenila enako svetlo vrednoto kot v stoletju, ki je za nami in v katerem nam je predstavljala vir moči, zato da smo prebrodili vse temne preizkušnje, skozi katere je moral naš narod. Od Sokola preko mladinskih športnih društev je vodila do današnje razvejane telesnokulturne dejavnosti ena sama pot in ena sama misel. Svečano prisegamo, da se tej poti in tej misli ne bomo odrekli. Zamejski športniki Slavnostno praznovanje v Kulturnem domu v Trstu Slavnostno praznovanje ob 100-letnici tržaškega Sokola bo, kot znano, v Kulturnem domu v Trstu v petek, 21. januarja, ob 20.30. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Odbor za telesno kulturo pri SKGZ in Športno združenje Bor, je pripravil naslednji spored: — Uvodne besede. — Kulturni program — mladinski zbor Glasbene matice. — Slavnostni govor. — Telovadna akademija. — Nagrajevanje najboljših športnikov v letu 1982. Proslava je namenjena ne samo vsem ljubiteljem športa, ampak vsemu zamejskemu življu, še zlasti je zaželena udeležba vseh bivših članov Sokola. TAJNIŠTVO ZSŠDI IDEJNOST V SOKOLSTVU Piše: Aldo Rupel Ob koncu Bachovega absolutizma in protirevolucije leta 1859 so se s februarskim patentom izoblikovali pogoji za ustanovitev takega društva, kot je bilo telovadno društvo Južni Sokol. V avstrijskih deželah je liberalno in revolucionarno razpoloženo meščanstvo ustanavljalo poleg pevskih, dramskih in godbenih tudi telovadna (tumerska) društva. Taki poskusi so obstajali tudi ob Pomladi narodov, a jih je protirevolucija onemogočila. Tumerska društva so bila v domačih krajih nosilec liberalnega razpoloženja, na Slovenskem pa so širila nemški nacionalni duh. Znano je, kakšno vlogo so odigrale v slovenskih krajih čitalnice s preprostimi igricami, petjem in recitacijami. Očitno je tudi, da so čitalnice zajemale ožji krog mestnega prebivalsiva. Ob Dramatičnem društvu in Slovenski matici ima ustanovitev telovadnega društva Južni Sokol leta 1863 posebno mesto. S težavo je nastalo v znamenju tedanjih političnih in kulturnih raz- Mitja Race: «Sledili bomo vzoru naših prednikov Na svečanosti ob odkritju o-beležja ob 100-letnici Sokola, ki je bila 18. decembra 1982 na stadionu na izpad. Najboljši na igrišču je bil tokrat Della Fiari, ki je dal tudi največ košev (32). A-2 LIGA Sav - Brillante;' Indesit - Selečo; Sacramora - Bartolini; Rapident -Udinese; Eagle - Mangiaebevi; Sa-,' pori - Riunite; Coverjeans - Far-row's. ’ i Italcable (42:42) Benetton 85:91 KOŠARKA SINOČI V PRVENSTVU C-l LIGE Jadranu predragoceni točki V gosteh premagal moštvo Portorecanatija - Ban (37 točk) izreden Portorecanati — Jadran 83:87 (50:36) JADRAN: Vremec, Gulič 5 (1:6), Sosič 2, Kraus, Ivo Starc 13 (3:5), Vitez 22 (4:4), Ban 37 (9:11), Daneu 4, (4:7), Hrovatin, Rauber 4. PROSTI METI: Jadran 21:33. PON: Ban (38). Jadran je sinoči na težkem gostovanju iztržil izredno pomembni točki proti moštvu Portorecanatija. Točki sta toliko bolj dragoceni, če upoštevamo, da so jadranovci tudi tokrat nastopili z okrnjeno postavo in da so po prvem polčasu celo izgubljali s 14 točkami razlike. V prvem polčasu našim fantom ni šlo od rok. V obrambi so bili nezbrani, tako da so domačini zlahka dosegali koš. V drugem polčasu pa preobrat. S consko obrambo 2 - 3 so naši košarkarji onemogočili nasprotnikove napade in kaj kmalu stanje izenačili. Moštvi sta se nato do 36. minute menjavali v vodstvu, nakar je Jadranu uspelo priigrati si osem točk prednosti in nato tudi obdržati prednost štirih točk. Pravi junak te tekme je"Bfl Marko Ban, ki je dosegel kar 37 točk z odličnim odstotkom v metu 13:17. Jadran se torej s težkega gostovanja vrača z dvema točkama, ki dajeta dobro upati na veliki sobotni derbi, ko bodo naši košarkarji doma igrali proti prvouvrščenemu Castel-francu. (Niko) Predlogi za zajezitev nasilja BOLOGNA — Izvršni odbor združenja italijanskih košarkarskih društev je sestavil paket predlogov, s katerimi naj bi zajezili nasilje na igriščih. Predloge bodo, predložili košarkarski zvezi. Podrobnosti niso hoteli povedati, zvedelo se je le, da bi nekateri ukrepi morah stopiti nemudoma v veljavo, ostali pa v prihodnjem letu. NOGOMET VČERAJ V C-2 LIGI Gorizia igrala neodločeno 1:1 Gorizia — Montebelluna (0:1) GORIZIA: Colavetta, Grazzolo, Marassi, Comisso (Casetta), Lombardo, Lazzara, Urban. Marcati, Antoniazzi, '* Codarin, Colombo. SODNIK: Cabrini iz Perugie. STRELCA: Brunetta v 42.. Urban v 62. minuti. Gorizia je v prvi tekmi v novem letu igrala neodločeno z drugo- uvrščeno Montebelluno. Že od vsega začetka je treba poudariti, da je končni izid pravičen, saj sta obe ekipi predvajali zanimiv nogomet in obe sta imeli približno enako število priložnosti za gol. S tem remijem pa Goričani nadaljujejo serijo nepretrganih pozitivnih rezultatov na domačem igrišču, ki se je začela pred tremi leti. (PR) Palmeiras želi Juaryja SAO PAOLO — Enajsterica Pal-meirasa iz Sao Paola, katero so ustanovili italijanski priseljenci (v začetku se je celo imenovala Pa-lestra Italia), je že stopila v stik z Inter jem, da bi jim odstopil Jua-ryja. Verjetno pa se Milančani za sedaj ne bodo odrekli igralcu, zato se bodo pogajanja gotovo nadaljevala junija. Na mitingu v Indianapolisu B. Petrič prvi D- Petrič drugi Indianapolis — Na mednarodni? plavalnem mitingu v Indiana-thetr11 tekmovanja potekajo v 25-Padf8^111 bazenu) sta že prvi dan "la svetovna rekorda. Američan *n*,*i«iiii*i HMiiuumtHHUdi imiiiiiifiiiiiiifiniiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiHiiimiimiiiiiiiiiimiiii iiiitiiiiiiiiimiii mmnn u„, iiiuii mn imiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiniifiiimuiiiiiiint Mehiška vlada podpira «mundial 86» CIUDAD MEXICO - Mehiška vlada je podprla kandidaturo Mehike pri organizaciji svetovnega nogometnega prvenstva leta 1986. Tako je izjavil predsednik mehiške nogometne zveze, ki se je tako pridružila Braziliji, ZDA in Kanadi, ki tudi nameravajo prirediti svetovno prvenstvo po odpovedi Kolumbije. KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA NA GORIŠKEM Domovcem ni uspel podvig Izgubili so proti prvouvrščeni Goriziani - Mauro Dornik 19 točk Goriziana — Dom 63:59 (31:24) DOM: Ugo Dornik 9, Terčič 10, Kogoj 2, Zjani 4, Mauro Dornik 19, Semolič 13; Coretti 2, Košuta, Or-zan, Nanut. SODNIKA: Chiorbis in Chiarella (oba Gorica). Domovci so včeraj v nadaljevanju promocijskega prvenstva tesno izgubili proti prvouvrščeni Goriziani, V začetku sta obe ekipi počasno igrah, tako da je bil izid v 16. min. le 24:16 za Goriziano. Nakar so naši košarkarji zbraneje igrah in se tudi »približali* nasprotniku. Domovci, ki so bili brez trenerja Bergoča, so v drugem polčasu začeli dokaj agresivno in skoraj dohiteli Goriziano. Več pa jim ni uspelo in tako so izgubili s štirimi točkami razhke. V Domovih vrstah sta bila boljša Terčič v obrambi in Mauro Dornik v napadu. (L. S.) NA TRŽAŠKEM: Bor Radenska — CUS 96:63 (51:32) BOR RADENSKA: Trevisan, Maver 19 (3:4), Leo Koren 7 (1:3), °°bojka SINOČI V ZENSKI B LIGI Nabrežinke zmagale v Fiume Venetu Bor Intereuropa pa je izgubil doma proti ekipi Pall. Nervesa Fiume Venelo — Sokol JiJ. (2:15, 15:10, 13:15,10:15) Via„, ®L; Grazia in Vida Legiša, ren? Pesaressi, Cirila Kralj, Lojen® Mervič, Tanja Gruden, E-Paulin, Sonja Antoni. inao i je v gosteh zasluženo pre- ltas Triurna Vnnetn Fiume Veneto. Naše (X“llEraientifl 'Sre 80 zanesljive _________ le z 1:1. Ostala dva Dat bila dosti bolj izenačena, heni.ii 0 Pa so bile gostje v končnih sinčkih bolj prisebne in tudi za-e"o osvojil obe točki. (J. Širca) Intereuropa — allavolo Nervesa 1:3 (15:4, ^5, 15:11, 15:13) GlavT INTEREUROPA: Cergol, še, yna;,Maver, Debenjak, M. Klem- Po n -vi i_ Klemše, Fičur, Rauber. ke jmn°voletnem premoru so borov-ki ,..nele v gosteh ekipo iz Nervese, Je v j^ao nastopa, kljub temu da “ju • *g* novinec. V prvem sreča- borovt Nervesa gladko premagala žilav lCe’ tokrat pa so se -splave* lahko UP'ra'e nasprotnicam in bi ztttaE \ mak) več športne sreče tudi ni' P° Prvem setu, ko se «pla-Sq vPraktično niso upirale Nervesi, Vsem ,8em nizu poprijele in pred-SPr°tnic° Okoristile napake na- gen?^11*0 Je. da je zmaga v dru-tl>o?a,SetP viila borovkam več sa-Piz saj so skozi ves tretji tplav°cll'e- Pri vodstvu 11:8 pa so kthali?*! Popustile in seta je bilo šem konec. V četrtem in najdaljše ek|"zu (trajal je 33 minut), sta lgj,a P1 stalno menjavali v vodstvu. Pake * ki'3 zelo raztrgana in na-Tocia ^ ' rotile na obeh straneh. *bran'5r.aike iz Nervese so z večjo v . tjo zaključile set in tekmo korist. za^t.Porovkah se je pozjialo, da so je bil ^en vse trenirale, vendar hanj ‘o.vseeno opaziti preveč ni-htajhnkl verjetno izhajajo iz pre-meSa zaupanja v lastne moči. (N.R.) ŽENSKA C-l LIGA Slogašice osvojile zlata vredno zmago Libertas - Sloga 2:3 SLOGA: Mira, Neva in Maruška Grgič, čuk, Kalan, Milenka, Lučka in Tiziana Križmančič, Hrovatin, Suzana in Valentina Vidah, Malalan. Po več kot dve uri trajajoči borbi je Sloga sinoči v Krminu osvojila proti neposrednemu tekmecu za osvojitev enega od prvih treh mest zlata vredni točki. Naše odbojkarice sedaj čakata še dve tekmi, v soboto doma proti moštvu OMA in v gosteh proti zad-njeuvdščeni ekipi Nuove Ceramiche. (Inka) 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor in Soča jutri spet na igrišču V zadnjem kolu prvega dela 1. moške divizije na Goriškem bo šesterica Našega prapora jutri ob 18.30 v Gradišču igrala proti tamkajšnji Torriani. Tekma bo pomembna za obe ekipi, saj se neposredno potegujeta za prva mesta skupne lestvice, ki pomenijo napredovanje v finalni del. Soča pa bo jutri sprejela v goste moštvo Italcantierija. ZAOSTALI TEKMI Arci Pieris - Ital. A 0:3; 01ympia - Torriana 3:1. IZIDI 4. KOLA Torriana - Arci 3^0; Italcantieri - 01ympia 3:0; Naš prapor - Soča 3:0. LESTVICA Torriana Naš prapor Italcantieri A Arci Pieris Oiympia Soča 4 3 1 10: 5 4 3 1 10: 6 4 2 2 9: 6 4 2 2 6: 7 4 2 2 8: 9 4 0 4 2:12 PRIHODNJE KOLO Soča - Italcantieri A (jutri ob 19.30 v štandrežu); Torriana - Naš prapor (jutri ob 18.30 v Gradišču); 01ympia - Arci Pieris (12.1. ob 21. uri v Gorici). Pokal švedskega kralja DUBLIN — V srečanju, veljavnem za «pokal švedskega kralja* v tenisu, je Češkoslovaška z 2:1 premagala Irsko. ODBOJKA V ŽENSKI C-2 LIGI Breg uspešen v Gorici DANES Nedelja, 9. januarja 1983 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Pieris 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Campanel-le; 14.30 na Proseku: Primorje -Gampi Elisi; 14.30 v Trebčah: Gaja - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 9.15 v Ul. Flavia: S. Anna - Breg; 10.30 v Trebčah: Primorec - S. An-drea; 14.30 v štandrežu: Juventina - Poggio; 14.30 n? igrišču Straccis: Azzurra - Mladost; 14.30 v Koprivnem: Capriva - Sovodnje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI 10.30 v Vidmu: Real Udine - Breg POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - O-limpia NAJMLAJŠI 8.00 v Trebčah: Primorec - Olim-pia; 12.30 na Opčinah: Opicina -Vesna; 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Andrea ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - S. Luigi KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Ul. dello Scoglio: Scogliet-to - Kontovel KADETI 9.30 na stadionu «1. maj*: Bor B - Ferroviario A DEČKI 9.30 v škednju: Servolana - Kontovel A. ...miiiiiiiiiiih..............................................................................................................................................*.. Agi — Breg 0:3 (15:4, 15:7, 15:7) BREG: Trenta, Olenik, Žerjal, Canziani, S. in K. Slavec, Kocjančič, Sancin, Stepančič. Sinočnji nasprotnik Brežank je bila res slaba šesterka, pomanjkljiva v vseh elementih igre, tako da o kakšni enakovrednosti sploh ne moremo govoriti. Brežanke so tako zmagale brez težav, nasploh pa igra ni zadovoljila, saj je bila vseskozi mrtva, zaspana. S sinočnjo tekmo se je tudi končal prvi del prvenstva, ki je bil za Brežanke uspešen, saj so sedaj na prvem mestu lestvice. (SAB) Kennedy — Kontovel Electronic Shop 3:2 (16:14, 12:15, 12:15, 15:11, 16:14) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Rupel, Čemjava, Maver, Pra-šelj, Gherbini, Daneu, Regent, Pra-šelj. Prvi del prvenstva C-2 lige so Kontovelke zaključile s porazom. Nerodno so izgubile namreč s poprečno ekipo Kennedy. Tekma je bila borbena, v zaključnih trenutkih se naša dekleta niso znala zbrati. Prvi in četrti set so že prepričljivo vodile, a nekaj napak ob mreži je bilo usodnih za poraz. (J. Ban) Fontanafredda - Bor 3:1 (12:15, 15:12, 15:10, 15:5) BOR: Furlanič, Vodopivec, Jazbec, Tomašič, Kufersin, Vigini, čač. Po zelo slabi igri so borovke v gosteh zasluženo izgubile proti skromni šesterki Fontanafredde. Gre pa omeniti, da je naše moštvo igralo v okrnjeni postavi ,(G.F.) ŽENSKA D LIGA Pieris — Sloga 3:0 (15:5, 15:11, 15:7) SLOGA: Peršič, A. in E. Adam, Drnovšček, Križmančič, Milič, Sosič, Gorkič, Purič. Naše igralke, ki so tudi tokrat nastopile v okrnjeni postavi, so se žilavo upirale bolj kvotiranemu nasprotniku le v drugem nizu, vendar niso zmogle svojih izkušenejših nasprotnic premagati. Lucinico — Sokol 3:0 (15:7, 15:3, 15:8) SOKOL: Purič, A. in M. Pertot, Kojanec, Ušaj, Zandomeni, Jazbec. Neizkušena ekipa Sokola ni bila kos starejšim in nasploh boljšim nasprotnicam, čeprav je na trenutke pokazala kako res lepo in učinkovito akcijo. Lahko pa rečemo, da bi Nabrežinke z nekoliko več požrtvovalnosti tudi kaj več iztržile. (s.u.) Furlan 4 (0:3), Race 13 (1:3), Čok 15 (3:6), Kneipp 22 (0:4), Ražem, Zobec. PM: Bor Radenska 8:23. PON: Zobec (36). Kljub temu da so borovci sinoči igrali v zelo okrnjeni postavi, pa so vseeno zelo visoko premagali, sicer skromno peterko CUS. Naši košarkarji so si zmago zagotovili že v prvem polčasu, ko so vodih kar z dvajsetimi točkami razlike. V ■ Borovih vrstah so še zlasti zadovoljili mladi, med katerimi je izstopal Henrik Maver. Med starejšimi pa se je odlikoval Bruno Kneipp. (Š. Pegan) Grandi Motor! — Polet 66:56 (30:28) POLET: Sedmak 9 (1:3), Martini, Pisani 6, Edi Sosič 8, Adrijan Sosič 19 (5:7), Gantar 2, Vitez 12 (4:4). PM: Polet 10:14. PON: Pisani (35. min.). SODNIKA: Fegac in Cerebuch. Čeprav so sinoči poletovci igrah z zdesetkano postavo (brez Tau-čerja, Kerpang, JDaneva in‘ Ferltr-ge), bi lahko vseeno premagali močnega nasprotnika, ki je igral brez odličnega Cecottija. Poletovci so bili večji del tekme enakovredni favoriziranim nasprotnikom, žal pa so proti koncu tekme zaradi pomanjkanja menjav in zato zaradi utrujenosti popustih, tako da je uspelo moštvu Grandi Mo tori zmagati z desetimi točkami razlike. Gre omeniti, da tudi sodnika nista bila naklonjena našim. Najboljši v Poletovih vrstah je bil A-drijan Sosič, dobro pa se je boril pod košema Milko Vitez. (Laris Tavčar) KADETI Bor A — Libertas 71:63 (34:35) BOR: Pregare 19 (3:8), Pupulin, Cerasari, Vascotto 2, Tavčar, Jogan, Smotlak 2, Volk 20 (2:5), Kovačič 12 (2:4), Korošec 16. Prva Borova kadetska postava je uspešno začela novo leto. Premagala je namreč ekipo Libertas, ki je trenutno prva na lestvici, čeprav sta manjkala Tremul in Žerjal. Naši so dosegh to zmago posebno zaradi požrtvovalnostd in zagrizenosti v obrambi. Za ta uspeh zaslužijo pohvalo prav vsi igralca s trenerjem vred. (Robi) DEČKI Grandi Motori — Kontovel B 157:30 MIN IBASKET »TURNIR ZINI & ROSENWASSER» Borovci tesno Bor — Sokol 38:36 (21:20) BOR: Pregare, Krasna 13, Pertot 6, Race 5, Jercog 2, Cupin, Acerbi 2, P, Dazzara 2, C. Dazzara, Milo-ne, Pavlica 8, Jelerčič, Antonelli. SOKOL: Sterni 2, Tanze. Gulič 10, D. Legiša, Adam, V. Legiša, Šuligoj 4, Rebula, Stanisa 8, Saksida, Paulina 8, Pizziga 4, Matej in Mitja Gruden. Po zelo izenačenem boju je Bor včeraj v slovenskem derbiju premagal nabrežinskega Sokola, ki je bil borovcem povsem enakovreden tekmec. Za požrtvovalnost' gre pohvahti vse košarkarje obeh ekip, več od ostahh pa so pokazali pri Boru: Krasna in Pavlica, pri Sokolu pa: Gulič, Stanisa in Paulina. (M. K.) Borg in McEnroe v finalu ROSEMONT — Šved Bjorn Borg in Američan John McEnroe se bosta pomerila v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Rose-montu. Borg je v polfinalu s 6:4, 1:6. 6:2 premagal Jimmyja Con-norsa (ZDA), McEnroe pa s 6:3, 6:2 Čehoslovaka Ivana Lendla. WASHINGTON - V četrtfinalu mednarodnega ženskega turnirja v Washingtonu so dosegli naslednje izide: Navratilova (ČSSR) - Siikova (ČSSR) 6:2, 6:1: Jaeger (ZDA) -Russell (ZDA) 6:7, 6:2, 6:2; Piatek (ZDA) - Potter (ZDA) 6:3, 6:4; Ha-nika (ZRN) - Mandhkova (ČSSR) 6:7, 7:5, 6:2. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Poraz Olimpije Derbi Ciboni Olimpija - Bosna 92:96 (54:53) OLIMPIJA LJUBU ANA: Moffar-din, Blaznik. Supotič 19. Hauptman 14, Todorovič, Vilfan 15, Šantelj 4, Vujačič' 20, Mičunovič. LJUBUANA — Z boljšim skokom in z večjo točnostjo pri metu so sinoči košarkarji sarajevske Bosne zasluženo premagati Olimpijo sredi Ljubljane. Derbi kola je zanesljivo osvojila Gibona, ki je doma premagala moštvo Zadra, v Beogradu pa je Crve-na zvezda zanesljivo odpravila Ši-benko. (nb.) IZIDI 14. KOLA Olimpija - Bosna 92:96 Cibona - Zadar 107:83 C. zvezda - šibenka 111:93 Borac - Jugoplastika 80:79 Kvarner - Radnički 90:103 Partizan - Budučnost danes Djadda - Stecca PARIZ — V kratkem se bosta verjetno Francoz Kamel Djadda in Italijan Loris Stecca pomerila v dvoboju za evropski naslov v peresni kategoriji, zaradi odstopa nosilca naslova, Angleža Cowdella, Smučarski paketi 4 za Lokve in*Kanin Prometno in turistično podjetje do 25. 9. 82) (*) Samo 1. razred in obvezna i* zervacija (1) Nadaljuje do San Donš de] Piave od 24. 5. do 15. 6., 15. 9. do 22. 12. 82, od 5. J-do 30. 3. in od 6. 4. do 28. 5. 83- (2) Ne vozi ob petkih (od 23. f do 24. 9.) in ob sredah in petkih (od 24. 9. 82) (3) Ne vozi 15. 8., 25. in 28. 12. *• in 1. 1. 83 (4) Vozi ob sobotah od 3. do M* 7 82 (5) Ne vozi ob sobotah (od 23. 4 do 23. 9.) in ob četrtkih in *» botah (do 24. 9. 82) TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA ODHODI 10.35 E (Simplon express) Opči- ne - Ljubljana - Zagreb -Beograd (pogradi 2. razreda Pariz Zagreb in Pariz - Beograd) 13.35 L Opčine - Ljubljana (1) (3) 18.48 L Opčine - Ljubljana (2) (3) 16.48 D Opčine ■ Ljubljana (1) (3) 17.48 D Opčine • Ljubljana (2) (3) 18.28 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 19.28 D Opčine - Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke express) Opčine - Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke Beogiad; pogradi 2. razreda Benetke - Skopje razen ob ponedeljkih in nedeljah; Benetke - Istanbul od 23. 5. do 25. 9. 82 in od 29. 3. 83; pogradi 2. razreda Benetke - Atene razen ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26. 9. 82; spalni vagoni Benetke - Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 27. 5. do 26. 9. 82) 20.20 Opčine (nadomestna služ-■i avtobusi od 23. 5. do 25. 9. 82) 20.20 L Opčine (od 26. 9. 82 do 28. 5. 83) 23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta - Varšava (pogradi 2. razreda Rim • Varšava samo ob torkih, petkih In nedeljah od 4. 6. do 24. 9. 82); spalni vagoni Rim • Moskva (4); spalni vagoni Turin • Moskva samo ob sobotah od 29. 5. do 25. 9, 82), PRIHODI 5.10 D Varšava - Budimpešta * Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Turin samo ob P*Jj kih od 28. 5. do 24. 9- P — spalni vagoni Moskv* - Rim (5); pogradi 2. razreda Varšava - Rim *J‘ mo ob ponedeljkih, čeh* kih in sobotah od 3. ®‘ do 23. 9. 82) 8.36 E (Benetke express) Istanbul - Skopje - Atene Beograd - Ljubljana - Opčine 9.46 D Ljubljana - Opčine (1) 10.34 D Ljubljana - Opčine (2) 13.35 L Ljubljana - Opčine (1) $ 14.35 L Ljubljana - Opčine (2) (3) 16.38 D Ljubljana - Opčine (1) $ 17.38 D Ljubljana - Opčine (2) <3) 18.48 E (Simplon express) Be®] grad - Zagreb - Ljubil*' na - Opčine (pogradi* razreda Beograd - P#* in Zagreb - Pariz) 21.48 Opčine (nadomestna sM?' ba z avtobusi od 23. s' do 25. 9. 82) 21.30 L Opčine (od 26. 9. 82 č° 28. 5. 83) (1) Vozi od 27. 9. 82 do 26. 3. J3 (2) Vozi ud 24. 5. do 25. 9. 9 in od 28. 3. do 28. 5. 83 (3) Ne vozi ob praznikih , (4) Nt vozi ob »obotah (od 23-*' do 24. 9.), četrtkih in solK*** od 24. 9. 82 . (5) Ne vozi ob petkih (od 23--j do 23. 9. 82) in ob sredah 25, 9, 82