Stev. 4. Izhaja 10. in 25. dne vsa kega meseca Stoji 7. a cctb leto 3 gld. — pol leta t v 60 četrt „ — 80 ({ 'osamv zne štev. 15 kr.) Oznanila, ikrat natisnena, od vrste kr. N a ročni ini. oznanila in reklamacije pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. V Mariboru, 25. februanja 1892. Tečaj XIII. POPOTNIK. Grlasilo ..Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in -u-rednik: M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dopi^i pošiljajo so* * u r e d n i š t v u v Maribor, R 8. Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridenc primerna poštna znamka. Na anonimne do pise se ne oziramo. Mrankoma pisma se nc sprejemajo. Rokopisi oceno j se ne vračajo. „Coneretual - Status" za učitelje na Štajerskem. Četiri razredi, v katere so razdeljene plače ljudskih učiteljev na Štajerskem, mi vže od začetka niso ugajali, ker se takemu načinu plačevanja javnih činiteljev protivi moj pravni čut. Da je med množico učiteljev na širnem Štajerskem več takih, ki v tej stvari vže od nekedaj mislijo jednako z menoj, ni dvomiti; zato sem pričakoval, da se ho vendar kdo izmed jednakoinislečih, zlasti iz zadnjega plačilnega razreda oglasil v tem ali onem časniku, — a čakal sem dolgo - zaman. „Dobra misel mora na dan", si mislim, in spišem sestavek: „Avancement ljudskih učiteljev" za „Popotnik", kateri sestavek se nahaja tudi v „Šolskih drobtinicah" na strani 116. V njeni kažem na treh primerih, kako bi se dale naše plače urediti, da Iii spretne in vestne učne osebe sčasoma tudi „naprej prišle" (avansiraie), če tudi bi ne spremenile ne službe, ne kraja. „Vnekej deželi so baje učne osebe po zaslugah, starosti in značaji njihovem, ne pa dotične šole razvrščene v plačne razrede, kar bi se smelo iz raznih razlogov priporočati tam, kjer vladate pravičnost in nepristranost brez vsake protekcije", — tako začenjam navedeni spis, v katerem kažem: 1. podučitelja Božidara Podučaja v Mali Vasi, pozneje kot učitelja v Zalem Logu; 2. podučitelja Štefana Skrbina v Mračnem Selu, pozneje kot učitelja-voditelja na jeduorazrednici v Suhem Rebru; — in 3. učitelja Drago t i na Potrudnik-a v mestu Rajevec, pozneje kot nadučitelja prve vrste v Drago mi rji z letno plačo 1000 gld. ter končujem: „Tej nenavadnej postavi ima se baje ona, ljudskej šoli jako naklonjena, dežela zahvaliti, da nimajo posamezne šole zaporedoma le naj slabših, druge pa zopet nepretrgoma le najboljših učiteljskih močij, da se premeščanje učnega osobja od leta do leta manjša, in da so učitelji v svojej veliki množini sfe svojim položajem in v svojem stanu zadovoljni". Ta spis je rodil drugega z naslovom: „Regulovanje lj udsko-učitelj skih plač na Štajerskem", ki se nahaja v 15. štev. „Popotnika" od leta 1889. Vtem sestavku omenjam, da je na Spodnjem Štajerskem 260 ljudskih šol, od katerih je 0%> v I. a) plačilnem razredu po 900 gld., — 1-917« v I. b) plač. razr. po 800 gld., — 3'837o v II. plač. razr. po 700 gld., — 31-42% v III. plač. razr. po 600 gld. in celih 62:847c v IV. (zadnjem) plačilnem razredu po 550 gld. letne plače, itd. Na dalje priporočam tam ugodnejše razmerje v odstotkih med onimi plačilnimi razredi. — Pri zadnji uredbi učiteljskih plač koncem leta 1890 so se odstotki zadnjih dveh razredov za nekaj zmanjšali • 4 v prid III., ozir. II. razredu in dolgih 20 let preziranim učiteljern-voditelj ein na jedno-razrednieah se je priznala opravilna doklada po 40 gld. na leto, vse drugo pa je ostalo pri starem. — Konečno povem tam, kako so nastali oni četiri, oziroma peteri plačilni razredi in kako se je tistikrat določil Clradec kot mesto, v katerem se živi najdražje, Bruck. Celje, Ljubno, Maribor, Miirzzuschlag, Neuberg, kjerse živi drago, potem Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenji Gradec, Ljutomer, Celjsko in Mariborsko predmestje, Zidani Most itd., kjer se živi manj drago, — Dobrna, Trbovlje, Ribnica itd., kjer se živi ceno, — in Bianca, Bizeljsko, Čadramlje, Griže, Ruše, Šent-Jungert itd., kjer se živi baje najbolj po ceni, ter sklepam iz tega, da bi moral po tem talcem hleb kruha, ki se dobi v Gradci za 20 kr., veljati v Mariboru le 17 76 kr., v Magdalenskem predmestji le 15 54 kr., v Mariji v Puščavi le 13 32 kr., v Lembahu celo le 11 21 kr., — ročka piva le 9 kr., 8 kr., 7 kr., 6 kr., 572 kr., — ali črna suknja, ki se dobi v Gradci za 18 gld.. bi se potem morala dobiti v Celji za 16 gld., v Celjskej okolici za 14 gld.. v Žalci za 12 gld. in pri Novi Cerkvi celo za 11 gld. 50 kr.! — Navedene cene bi bile v ravnem razmerji z onimi peterimi, ozir. četverimi plačilnimi razredi; da pa takih cen na deželi ni, to ve vsak zrelejši učenec. Ta drugi spis končal seni podobno prvemu ter pristavil: „Tako bi imeli po tri vrste poduči tel je v, učiteljev in n a d u či te 1 j e v ; to bi bilo devet srebrnih klinov v povišanje mamili in vestnih ljudskih učiteljev, — kar bi stanovsko zavednost jako povzdignilo. Da bi pri tem največ pridobili: družina, narod, cerkev in država, razume se samo po sebi. Dajte ljudstvu dobrih — pa tudi veselih in zadovoljnih učiteljev!" „Ni dvomiti, da je med množico učiteljev na širnem Štajerskem več takih, ki o tej stvari vže od neke daj mislijo jednako z menoj", rekel s..'m zgoraj; a da se bode število jednakomislečih v tako kratkem času za toliko pomnožilo, kakor jo pokazala Admontska skupščina „štajersko učiteljske zaveze", tega bi ne bil nikdar mislil, kajti tu so zborovali, z malimi izjemami, le nemški učitelji, ki službujejo po večjem v krajih II., I. b) in I. a) plačilnega razreda*), torej nimajo oni toliko vzroka pritoževati se, kakor mi, slovenski sotrudniki njihovi, ki se moramo poleg drugih predmetov ukvarjati z drugim deželnim jezikom, ki nam vzame to'iko dragega časa in prizadene toliko truda, kojega nemški naši sodrugi ne poznajo. A zato jih mi nikakor ne zavidamo, veliko več nas veseli, daje vsaj nekaj zadovoljnih med štajerskimi odgojitelji. — Za navedeno skupščino dne 15. septembra 1891 v Admontu na Gorenjem Štajerskem je bil med drugimi točkami na dnevni red postavljen „Co n c r et u a LS ta tu s" za učitelje na Štajerskem. Poročal je o predmetu gornjeradgonski učitelj (Ljubljančan) gospod Se ti na kot zastopnik Radgonskega učiteljskega društva prav temeljito ter prepričevalno pojasnil žalostne razmere štajerskega učiteljstva sploh. Povedal je n. pr., da pozna nadučitelj a, ki vže službuje 37 let, pa ima le 710 gld., med tem ko slutbuje drugi nadučitelj še le 12 let, pa ima tudi 710 gld. letne plače; — daje nadučitelj z 41 službenimi leti z letno plačo 1030 gld in drugi nadučitelj z 20 slu/.benirni leti z letno plačo 1060 gld., itd. itd., kar jako neugodno vpliva na pravni čut po nedolžnem prizadetih častivrednih starčkov. J e d na k i izpiti, jednaka b r e m e n a, a — n e j e d n a k e pravice: to hudo boli! Iz takih številk je razvidno, v •kakem protislovji sta si v mnogih krajih službena starost in plača! — Ravno mlajše učne moči imajo višje plače; — in kako to? — vsled protekcije! Pičla pokojnina je navržek prizadetim revežem, katerim so se pred letom 1870 doslužena leta itak vže za jedno četrtinko skrčila!! — Vse se lože *) V plačilnem razredu I. a) in I. b) ni nobedna slovenska, oziroma slovensko-nemška šola. pretrpi nego krivica. Naravna posledica tem žalostnim razmeram bo: pomanjkanje učiteljev sploh, posebej pa učiteljev po poklicu. Pomanjkanje učiteljev zlasti po Slovenskem Štajeru je izborno osvetlil naš vrli, med učitcljstvom jako priljubljeni in velespoštovani poslanec v državnem zboru. Tudi učitelj z najboljšimi spričevali ne bo nikdar svoji vzvišeni nalogi prav kos, če ne čuti v sebi pravega p «klic a za naš imenitni in težavni stan! S ponesrečenimi dijaki, suplenti in suplenticami se narodu, se ljudstvu le malo pomaga! Saj so nekateri ljudsko-šolski suplenti iz bližnje preteklosti še v prežalostnem spominu na Štajerskem. Gospod poročevalec v Admontu je zahteval nadalje: Okrajni šolski nadzorniki, iz vrste ljudskih in meščanskih učiteljev, naj bodo stalni. Tako zvana lestvica za pomikanje učiteljstva navzgor (avanccment) bi imela sledeča označenja v službi: „Podučitelj" naj se zamenja z bolj značilno besedo. Definitiv ni učitelj. Šolski voditelj. Šolski ravnatelj. Okrajni šolski nadzornik. Črtež za plače učiteljem: Provizorični podučitelji po 330 gld. Definitivni učitelji prve tri leta po 500 gld. Definitivni učitelji do 15. službenega leta po 600 gld. in doklade bi bile v XI. činovnem razredu. Definitivni učitelji, šolski voditelji, ravnatelji od 16. do 25. službenega leta po 800 gld. in doklade bi bili v X. činovnem razredu. Definitivni učitelji, šolski voditelji, ravnatelji od 26. službenega leta naprej pa po 900 gld. in doklade; le-ti bi bili v IX. činovnem razredu (Rangelasse). Učiteljstvu na Gorenjem Štajerskem odmeri se naj zarad večje draginje primerni poboljšek. Ta črtež kaže le temeljni obris, kateremu je gospod poročevalec dodal še 11 važnih točk, med drugimi: Po sposobnostnem izpitu pripada vsaki učni osebi naslov učitelja, a se ne uvrsti v sledečih treh službenih letih v nobedni činovni razred. Od dneva, ko se uvrsti v XI. činovnem razredu, priznajo se mu starostne doklade brez prošnje; predložiti mu je samo dotične listine. Po vsakib pet službenih letih pomakne se naprej v višjo plačo, oziroma v bližnjo starostno doklado. Šolski voditelji so uvrščeni v X. in IX. činovni razred. Učne osebe smejo še le po 131etnem definitivnem službovanji prositi za mesto voditelja. V službi ima pred vsemi drugimi najstarejši prositelj pravico do razpisane službe, itd. To bi bil zaželjeui „Concretual-Status" v glavnih potezah, katerega bi se imele držati dotične šolske oblasti, da bi se nobednemu učitelju krivica ne zgodila. Poročevalčevemu predlogu: „Vodstvu zaveze se naroči, potegniti se na k o m p et en t nem mestu za uredbo pri pomikanji učnih oseb navzgor in za njihove plače, ter za izvedbo plačilnih razredov z ozirom na osebe (ne na kraje)" je skupščina živo pritrjevala, Meseca novembra 1. 1. so dobila učiteljska društva, tudi ona po Dolenjem Štajerskem, če tudi niso člani „Zaveze", od vodstva „štajerske učiteljske zaveze" v Gradci povabilo, izkazati na priložene golice vso učiteljstvo dotičnega okraja, koliko ima plače vsaka posamezna učna oseba? „Učiteljska zaveza" vže namreč pripravlja v onem smislu na vis. deželni zbor peticijo, v kateri hoče tudi pokazati popolnoma sliko domačega šolstva z ozirom na letne stroške deželnega šolskega zaklada, in drugo sliko, segaj očo v bodočnost, ko bi isti zbor uslišal prošnjo „učiteljske zaveze". Bog daj, da bi imela ta peticija povoljnega vspeha! Štev. 27. in 28. „Pädagog. Zeitschrift" lansk. leta, v katerih je natisneno dobro sestavljeno poročilo gosp. Šetine, izročil sem kmalu potem v pregled nekemu gosp. dež. poslancu, ki je ljudskemu šolstvu in učiteljstvu posebno naklonjen in se posebno zanima 3* za to, da bi se stanje ljudskega učitelja po možnosti zboljšalo tam, kjer je to priznana potreba. I)otieni gospod zlasti želi vže od nekedaj šolskim voditeljem boljših plač. Nekaj tednov pozneje mi gospod poslanec vrne dotični številki „P. Z." s prijaznim pismom, v katerem priznava, da bi bil „Concretual-Status" za učitelje sicer pravičen, da pa ni za slovenske razmere, ker bi ž njimi izpodkopali še to betviee avtonomije, kolikor je še imamo. Sedanjo razvrstitev učiteljskih plač z ozirom na ceno živil v raznih krajih in okrajih pa 011 odločno obsoja in pravi dalje: „Država plačuje svoje uradnike v celej deželi jednako, le v Gradci in v Mariboru imajo večje aktivitetne doklade. Vojak, žandarm, financar je jednako plačan, naj si služi na Gorenjem, na Spodnjem, ali pa na Srednjem Štajerskem. Zakaj bi to moralo biti drugače pri učiteljih? — Učitelji začetniki bi morali služiti dalje časa na večrazrednicah pod vodstvom skušenih šolnikov, in še le potem bi smeli nastopiti službe na jednorazrednicah. Najboljše, popolnoma zanesljive učne moči bi imeli biti šolski voditelji, tako na več- kakor na jednorazrednicah. Da bi taki v pustih nepristopnih krajih raje vs trajali, dobivati bi morali letno doklado, ki bi bila spojena z dotičnim krajem (ne z osebo) iu ki bi se smela pri določitvi pokojnine oštevati, (ako stopi učitelj v istem kraji v pokoj)." Tako pismo gosp. poslanca, iz katerega lahko čast, bralci razvidijo, da je dotičnik res prijatelj učiteljstvu. Hvala mu lepa za to! *) Vsak napreden državljan zanima se dandanešnji za ljudsko šolstvo; to nas tolaži, nas navdaja z upom, da nam bode cvet našega ljudstva, da nam bodo naši deželni poslanci v svoji naklonjenosti do šole in učiteljstva dali to, kar nam gre po državni šolski postavi; kajti vsak delavec je (svojemu stanu, delu in odgovornosti) primernega plačila vreden. Fr. J a m še k. *) Učiteljstvo je sploh prepričano, dani med slovenskimi gospodi poslanci štajerskimi nobednega, ki ni za povzdigo ljudskega šolstva, ker je splošni napredek naroda odvisen le od dobrih šol. Pis. ——-—~— Razvrstitev učne tvarine iz slovnice za I!, razred (lvorazrednih šol.*) (Sestavil J. Mešiček.) Vedue tožbe srednješolskih učiteljev, da so učenci prestopi vsi iz ljudske v srednjo šolo v slovnici premalo podkovani, kakor tudi zadnji ukaz vis. c, kr. dež. šolskega sveta štajerskega nas opominja, da se jezikoslovnega pouka v ljudski šoli popriniemo krepkejše. Povod k naslednjim vrsticam daje mi pa tudi spis gospoda ravnatelja Schreiner-ja „o koncentraciji pouka v ljudski šoli", — priobčen v 1. in 2. štev. let. „Popotnika" —, kateri, poln didaktičnih namigljajev. povdarja tudi potrebo podrobnih učnih načrtov. Ker sem se z razvršČevanjcm učnega gradiva vže mnogo pečal in sem vže pred 5 leti sestavil tako razvrstitev za dvorazredne šole, katero sem pa potem na podlagi skušenj vsako leto popravljal in pilil, usojam si prijaviti v naslednjem razporedbo učne tvarine iz slovnice, po kateri poučujem v II. razredu tukajšnje dvorazrednice. Le ta razvrstitev je sestavljena na podlagi slovniškega dodatka v „Drugem berilu" (za I. oddelek) in P. Končnik-ove „Slovenske slovnice" (za II. oddelek). Večkrat se sicer sliši, da je Končnik-ova „Slovnica" za jedno-, dvo- in tudi tri razredni ce pretežka in preobširna. Temu bi bil morda pred leti, *) I)a-si se v nekaterih točkah z gospodom pisateljem ne strinjamo, priobčimo vendar ta sestavek vrlega sotrudnika našega; znabiti se ž njim spravi važno vprašanje o metodiki slovničnega pouka v primeren tok ter ga privede sčasoma do vspešnega zaključka. Uredništvo. ko sem to knjigo le površno poznal, tudi jaz pritrdil, ali zdaj sem drugega mnenja-, imenovana „slovnica" se da n. pr. pri višjem oddelku dvorazrednih šol prav dobro rabiti in do malega obdelati. Treba je le: u) položiti pri 1. oddelku dober temelj, t. j. učenci tega oddelka morajo se naučiti vse govorne razpole in stavkove člene do dobrega spoznavati, samostavnike, pridevnike, zaimke in številnike sklanjati, pridevnike stopnjevati ter glagole spregati, kar je z ozirom na. to, da ostanejo učenci dve leti pri tem oddelku vsekako mogoče • b) učno gradivo v smislu koncentracije si prirediti, razvrstiti. Končnik-ova „Slovnica" obdeluje govorne razpole in stavkove člene v „koncentričnih krogih", kar more biti za veČrazredne šole, kjer se „Slovnica" v dveh ali še več oddelkih rabi, primerno, a za dvorazrcdnice, kjer se knjiga le pri jednem oddelku rabi, ta razporedba ne ugaja. Treba je torej sorodno tvarino iz raznih poglavij izbrati in jo kot celoto v nepretrgani zvezi obdelovati. Naj na posebnem vzgledu pojasnim to misel! Na vrsto pride glagol. Obdelujem torej dotično tvarino iz Končnik-ove „Slovnice" v tej zapored bi: § 8 Pojem glagola, § 24 glagoli po pomenu in trpeži djanja, § 9 oseba in število, § 10 čas, § 11 in 79 tvorna in trpna oblika, § 12, 13 in 78 nakloni, § 14 in 25 deležniki, § 68 vrste glagolov, (§§ 09—74 razrede posameznih vrst izpustim), § 15 in 75 sprega, § 76 in 77 dovršni in nedovršni glagoli (pravilo e izpustim) in njih raba. Jednako postopam pri drugih govornih razpolih in stavkovih členih, kakor je to iz sledeče razvrstitve razvidno. Pri svojih učencih sem opazil, in tudi tovariši so mi pritrdili, da otroci težko razločujejo med govornimi razpoli in stavkovimi členi; da n. pr. na vprašanje: kak stavkov člen je to? odgovarjajo to je samostalnik (namesto osebek) ali na vprašanje: kaka beseda je to? pravijo: to je dopovedek (namesto pridevnik, glagol). Temu, mislim, je pa kriva analitična metoda, katere se preveč držijo slovenske in nemške slovnice in seveda potem tudi učitelji. Po načrtu naših slovnic se učencem najprej kaže stavek (goli, potem razširjeni) in razni njegovi členi, potem pa se še le obdelujejo govorni razpoli, ki se morejo rabiti za ta ali oni stavkov člen. Lastna skušnja me je pa prepričala, da ta metoda za ljudsko šolske učence zlasti na nižji in srednji stopnji ni primerna, da je preteška, ker se slovniška tvarina podaja preveč zamotano. Jaz sem jo torej opustil in poučujem raje tako-le: Ko so učenci po analitični metodi spoznali, da se stavki sestavljajo iz besed, besede iz zlogov, zlogi iz glasov, nadaljujem glasoslovje pri pravopisnem pouku, pri slovniškem pa začnem brez ozira na stavek koj s samostalnikom in obdelujem vseh devetero govornih razpolov zaporedoma; samostalnik, pridevnik, zaimek, glagol, številnik, prislov, predlog, veznik in medmet. Zadnja dva govorna razpola se sicer ne nahajata v slovniškem dodatku „Drugega berila", vendar se mi zdi umestno, da se predočita vže učencem I. oddelka in sicer zategadelj, da se otrokom poda celota vseh besednih plemen. Tukaj naj le še omenim, da je dobro, ako se naučijo vže učenci I. oddelka definicije govornih razpolov s tistimi besedami, kakor so v Končnik-ovi „Slovnici", in da se sploh rabijo pri obeh oddelkih jednotni izrazi. Definicija samostalnika bi pa morda priprostejše tako-le slovela: Samostavniki so imena vidnih in nevidnih stvarij. (Namesto: samostavnik je tisti govorni razpol, ki imenuje osebe in reči, ali njih svojstva in djanja.) Ko so učenci spoznali vse govorne razpole in se naučili sklanjati, stopnjevati in spregati, preidem nazaj k stavku in njegovim členom. Po tej sintetični metodi učenci ložje zapopadajo razloček med pojmi „govorni razpol" in stavkov člen" fn s tem je vže veliko pridobljenega. Šolski teden 1. oddelek 11. oddelek 1. do 7. (mesec okt. in november) (Slovniški dodatek v „Drag. berilu") Stavek, beseda, zlog, glas. Samostalnik: § 23 pojem, § 24 in 42 spol, § 25 število, § 26 sklanjava. Poleg se izdelujejo naloge iz § 11 izpeljava, § 15 sestava. P. Končnik-ova „Slovnica": § l Stavek, beseda, zlog glas. Samostalnik: besedoslovje: § 15 do 22, 27, 28; oblikoslovje: § 3, 4, 5, 19 do 22. 8. do 11. (mesec december) Samostalnik: § 27. 43 moška sklanja, § 27, 44 ženska sklanja, § 27, 45 srednja sklanja. Pridevnik: besedoslovje: § 23 do 26, 29; oblikoslovje: § 16, 17, 36, 37, 39. 12. do 16. (mesec januar) Samostalnik: § 28, 46 ponovilo. Ponavljanje po kakem berilu. Pridevnik: pojm, § 12, 13 izpeljava, § 16 sestava, § 39 in 51 stopnjevanje. Zaimek: oblikoslovje: § 6, 40 do 46. Glagol: § 8, 24, 9, 10. 17. do 20. (mesec februar Pridevnik: § 50 sklanjanje; ponavljanje po berilu. Zaimek: § 29 pojem," § 30 in 52 osebni zaimki, § 53 svojilni zaimki. Glagol: § 11, 79. 12, 13, 78, 14, 25, 68, 15, 75, 76, 77. 21. do 24. (mesec, marcij Zaimek: § 54 kazal ni, § 31, 55 vprašalni, § 32, 56 nedoločni zaimki. Ponavljanje. Glagol: pojem (definicija), § 34 oseba in število. Številnik: § 47 do 53. Predlog: oblikoslovje: § 34, 60; besedoslovje: § 30. 25. do 28. (mesec april) Glagol; § 35 čas, § 36 tvorna in ti-pna oblika, § 37 nakloni, § 62 deležniki. Ponavljanje po berilu. Prislovi: § 58, 59. Veznik in medmet; § 65. Besedne družine: besedoslovje: § 31, 32. Ponavljanje. Goli stavek: § 1, 23, 66, 67, 2. 29. do 33. (meeec maj) Števil ni k: § 57 pojem, § 58 glavni, § 59 vrst i lili, § 60 ločilni, § 61 množilni številniki. Ponavljanje. Predlog: § 63 pojem, § 72 rekcija. Razširjeni stavek: dopolnilo: § 18, 26 do 32, 33; prilastek: § 35, 54, 55, 56; prislovno določilo: § 57, 61 do 64. Ponavljanje po berilih. , 34. do 37. (mesec juni) Prislov: § 74 pojem, krajevni, časovni, načinovni prislovi. Veznik in medmet. § 19 besedne družine. Zloženi stavek: § 83. Priredje: § 84 do 87. Podredje: § 88. Šolski teden I. oddelek II. oddelek 34. do 37. (mesec juni) Ponavljanje vseh govornih razpolov po berilih. 38. do 41. (mesec j ali) Stavek: § 21, 22 goli stavek, osebek in dopovedek; § 40 pripo-vedovalni, vprašalni . . . stavki; § 41 razširjeni stavek; § 48, 63, 64 prilastek. Zavisni stavki; § 89 do 99. 42. do 46. (mesec avgust) Stavek: § 65 do 71 dopolnilo, § 70 do 76 prislovno določilo. Ponavljanje. Skrajšani, vmesni, eliptični, skrčeni stavki: § 100 do 109. Ponavljanje po berilih. K predstoječi razvrstitvi slovniškega gradiva naj se dostavi še to-le: Ker obsega na dvorazredniei I. oddelek 2. razreda dva, II. oddelek pa celo tri letnike, bilo bi primerno razdeliti učno tvarino za vsaki oddelek vsaj na dva koncentrična kroga. Ali to se ne da lahke zvršiti, ker prihajajo vsako leto novi učenci v oddelke, torej se drugo leto pri pouku ne more naslanjati na učno tvarino, ki se je v prvem letu obdelovala. Ako bi se pa jcdno leto te, drugo leto pa druge skupine slovniške tvarine brez vezi med seboj obdelovale, bi učenci nikdar ne zadobili prave jedinske celote. Tu pa je tudi pomisliti, da mnogi učenci ne ostajajo po dve leti pri jednem oddelku ; nekateri so pozneje v šolo vstopili ali na nižji stopinji predolgo zaostali, treba jih je torej potem hitreje naprej pomikati, drugi dobe olajšave v šolskem obiskavanji, tretji prestopijo pred 14. letom v srednje šole itd. Torej ne kaže drugače, kakor tvarino za vsaki oddelek obdelovati v jednem letniku; tu pa ni potrebe, da bi se učenci vsa, tudi manj važna slovniška pravila na pamet, naučili, da le v govoru in pisavi zoper nje ne grešijo. Pri izdelovanji nalog pa se sploh držim načela, da se pismeno obdela vsako leto le polovica nalog, letos n. pr. naloge, ki so s sodimi, drugo leto z lihimi številkami označene. V obče pa nam naj ostane v spominu stavek iz zadnjega ukaza visokega c. kr. dež. šolskega sveta: „Es handelt sich dabei eben um die weise Auswahl, um die Scheidung des Wichtigen, Unerlässlichen vom Minderwichtigen, mehr Nebensächlichen und gerade bei eiper derartigen Sichtung zeigt sich die Tüchtigkeit oder das Gegentheil des Lehrers". -- Slovstvo. Ooene. Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmet. stanu. Spisal Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj. II. knjiga: O kemiji. S slikami. — Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovci. — 1891. Ko smo pred dvema letoma na tem mestu ocenjevali Schreiner-jeve fizike I. knjigo, rekli smo konec ocene, da željno pričakujemo obljubljenega nadaljevanja. Zdaj, ko imamo prvo nadaljevanje, t. j. kemijo pred seboj, reči smemo, da, se nismo varali v svojih nadah. Spretnost pisateljeva, katero jo pokazal v I. knjigi, krasno se je obnesla tudi v drugi. Da pisateljeve zasluge prav ocenimo, pomisliti nam je, da je kemijska stroka v slovenskem slovstvu do zdaj precej zaostala. Kajti izvzemši Vcrtovčovo kmetijsko kemijo, ki pa je popolnem zastarela, imamo le še jedno knjigo te vrste, to je Ogrinc-Sehödler-jevo, po „Matici Slov." izdano kemijo, katera pa ne zadostuje potrebam ljudstva. Naš pisatelj imel je torej še mnogo ledine orati in treba mu je bilo dovolj truda, nikakor ne glede na predmet v stvarnem oziru, temveč glede, na njega obdelovanje v jezikovnem, metodiškem in tehniškem oziru. Vodilo, katerega se je bilo v vsakem oziru strogo držati, bil je tega dela glavni smoter, t. j. spisati knjigo, ki bodi znanstvena, ob jednem pa tudi primerna vsemu narodu. Kakor s prvo, tako je pisatelj tudi z drugo knjigo popolnoma dosegel svoj smoter. Podaril je narodu knjigo z b o g a t i m, jako srečno izbrani m g r a d i v o m , s p r e-zanimivo osnovo in z lahko umevno pisavo. Iz te knjige lahko se pouči narod o vseh kemijskih razmerah in prikaznih, ki so znamenite v vsakdanjem življenji. Zvedel bo najprej o vodi in zraku, potem o dragih in nedragih kovinah, o izdelovanji smodnika, stekla in gline, o vapnu in malti, o obleki in perilu, o reditvi rastlin in o gnoji, itd. V knjigi je poučnega berila za gospodarje in gospodinje, kovače in zidarje, za lončarje in steklarje, za krojače in perilje, za oglarje in kmetovalce, za njih hlapce in dekle, itd. sploh za vsakega, kdor diha. Glede osnove naj koj omenimo, da v vsej knjigi ni nobedue kemijske formule; vsaj je knjiga napisana za priprosto ljudstvo. Kemijskih pojmov in zakonov razvitih je le toliko, kolikor jih je neobhodno treba za umevnost tvarine. Izvajajo se polagoma na podlagi nazornega in poskusnega gradiva deloma induktivnim, deloma deduktivnim potom. Vsako poglavje in nekateri odstavki imajo na čelu ali zgodovinskih opazk ali sicer krasnih uvodov, s katerimi pisatelj izvrstno vzbuja zanimanje in veselje ter eitatelja tako rekoč na prvi mah vjame. Sploh je knjiga zgolj praktično osnovana. Po jedni strani polni nam glavo s koristnimi nauki, po drugi pa nam blaži — srce. — Srce? utegne začujen kdo prašati. Res da! kdor ne verjame, bere naj (str. 68 si.) „o dragih kovinah" in o „alkimiji"; (str. 71) ne želi si premočno zlata". (Str. 92) „O železu", (str. 172) o kemijski kuhinji v rastlinskem telesu, itd. Knjiga je vsled tega narodu ne samo poučno vrednosti, ampak tudi odlično od-gojevalnega pomena. Knjiga ni šolska knjiga, ne po obsegu, ne po razvrstitvi. Toda izvrstno bo služila vsemu učiteljstvu slovenskemu kot pomožna knjiga v stvarnem, metodiškem in jezikovnem oziru. V njej najdeš marsikaterej dispoziciji primeren uvod in dokaj navodov pri obravnavanji kemijskih prašanj. V jezikovnem oziru zaznamovati je zdaten napredek. V knjigi nahajamo veliko število lepih, do sedaj še ne obče rabljenih tehniških izrazov domačega korena, ki bodo vže sami po sebi šoli na korist. In ko bi se vse ljudstvo po pridnem čitanji lotilo teli izrazov, bilo bi razvoju našega jezika neizmerno na korist. Zunanja oblika knjige, katere vrednost še povišuje lepo število jako zanimivih slik (56), je odlična, tisk razločen in čist, papir močen. Le žal, da se je izjalovilo par slik, ki so bile v prvotnem načrtu prav čisto izdelane. Vsakako pa zasluži društvena tiskarna našo popolno priznanje; gospodu pisatelju pa in slavnemu odboru Družbe sv. Mohorja ohranil bode ves narod na veke hvaležno srce za to toliko koristno knjigo. II končuje presojevalcev navada ali bolje dolžnost, da omenjajo tudi napak, kar so jih našli. No, v obče jo teh kaj malo, kajti marsikaj, kar bi kateri drugi pisatelj zavil drugače, še zategadelj ni napaka. Omenimo naj torej, da ima zakon o raztopil (str. 6) izjem, n. pr. pri vseh klojastih tvarinah. Na str. 10., vrsta 5. zgoraj beri „vodi" namesto „toploti". Stran 12.: „Radeici" zovc se slovenski Radenee, torej Radenski, ne „Radeinski". Stran 47., vrsta 1. spodaj: Naj bi se bil pralrugačil besedni red takole: „da vsrkava iz plina to ali ono'snov, ki . . ." Str. (»3: „lakmus", „lakmusov". V imeno-valniku tega samostalnika res ne kaže drugo, nego obdržati tujo končnico ,,-us"; toda zakaj bi se svoji I ni pridevnik ne glasil pravilno „lakmov", torej Jakmova mokriua" ali še kračje „lakinovina" ? Stran 65., vrsta 18. spodaj beri „zmletih" namesto „zmlete" in v vrsti 6 spodaj „ob nje" namesto „na nje". Stran (!8. V 2. odstavku nahaja se šest vrst dolga perijoda, katero bi dobro bilo razkljati v kračje perijode. Stran 74., vrsta 3. spodaj : Tujko „amalgama." rabiti hočemo rajši v moškem spolu, amalgam, kakor ima to tudi Janežič-Bartel. Stran 82., vrsta 14. spodaj: „...večje število jajčjih beljakovici". Od snovnih imen se navadno ne tvarja množina, zato: „beljak iz več jajc". Str. 89., vrsta 18. spodaj beri „tolikerno" namesto „tolikoterno". Stran 100, vrsta 9. zgoraj: za „klinja" imamo lepo domačinko: „rezilo", rez, -i = Schneide. Za tujko „homogen" zdi se nam „jednakomeren" boljši nego „istovrsten", koja se oba rabita vsporedno. Stran 102., vrsta 7. spodaj: za „Hammerschlag" bolj ugaja „skaje", s čim pri nas zaznamujemo tanko prevlako železnih okisov; „žlindra" pa so veliki odpadki kovačevega ognjišča. Str. 142., vrsta 20. zgorej beri „natrijevega" namesto „kalijevega". Pri dotičnem poskusu z natrijevim lugom neobhodno ni treba kuhinjske soli, pač pa, da dobimo jedrnatega mila iz kalijevega Inga. Stran 157., vrsta 11. zgoraj beri „. . različnih kovinskih okisov" namesto tožilnika. Fr. Hauptmann. Knjige „Mati „Matica Slovenska" je za leta 1891. svojim udom podala troje knjig in sicer: Letopis za leto 1891; Zgodovino Novega mesta in pa povest Pegam in L am berger. — Letopis obsega 23 tiskanih pol in prinaša te-le spise: Enklitike v slovenščini, spisal dr. Murko; Doneski k historični slov. dialektologiji, spisal V. Oblak; Premogova tvorba v obče, posebej pa nje izobrazba na slov. Stajerji, spisal M. Cilenšek; Prazgodovinske in rimske izkopine po Slovenskem leta 1890, spisal S. Katar; Barvev in njih uporaba v ornamentiki, spisal J. Subic; Fr. Mikložie, spisal dr. M. Murko; Bibliografija sloveuska, sestavil J. Tomšič in pa Letopis „Matice slovenske", katerega je uredil tajnik E. Lah. Vže naslovi teh spisov kažejo, da so zlasti nekateri namenjeni le dotičnim stro-kovnjakam, nikakor pa ne večini matičnih udov. Prav mnogokrat se je pri nas vže povdarjalo, da bi naj bila „Slovenska Matica" Slovencem to, kar je hrvatska Hrvatom, ona bi namreč naj skrbela za primerno berilo tistim omikanim Slovencem, ki so si pridobili toliko znanja, do zamorejo pridno čitati knjige, ki razpravljajo razne človeške znanosti, ki pa vendar niso strogo strokov-njaške, kakoršne so pristopne in umevne le strokovnjakom. S takimi knjigami, namenjenimi srednjemu stanu, bi nam „Matica slovenska" neizmerno koristila, kajti nam ravno takih knjig najbolj pomanjkuje in smo torej prisiljeni drugod iskati potrebnega berila. Ako bi „Matica" svoj delokrog v tem oziru razširila, tedaj, tega smo uver-jeni, bi tudi med našim ljudstvom našla mnogo več zanimanja in tako tudi več za-slombe in podpore, nego je ima sedaj. To je naše stališče, kojo smo „Slovenski Matici" nasproti vedno povdarjali in s tega stališča moramo veči, da bodo spisi v let. Letopisu morebiti zelo zanimali učene jezikoslovce, nikakor pa ne velike večine e Slovenske". matičarjev. S tem nikakor ne rečemo, da bi se taki spisi pri nas ne tiskali, nasprotno vemo njihovo vrednost in veljavo dobro ceniti, pa vsaka reč bodi kakor drugod tudi tukaj na svojem mestu. Murko-v in Oblak-ov spis obsegata skupaj 10 tiskanih pol, činita toraj vže knjigo za se, pa prepričani smo da teh spisov večina udov niti prevezala ne bo. Ta dva spisa torej jasno pričata, kako potrebno je, da si naši učeni jezikoslovci osnujejo poseben list za učene svoje razprave. Letopis je pa knjiga, katero čita tudi priprosti kmetski mladenič na Pohorji; kaj torej hoče on s knjigo početi, ako je ne more umeti. Ali naj vže kar zato pristopi k „Matici", da bode potem njene knjige nečitane zbiral in shranjeval v svoji omarici? Vpraša se pa tudi, ali ga bode sploh še veselilo biti ud zavoda, ki mu prav malo prinaša takega berila, ki bi za-moglo tudi njega zanimati? Kakor je sicer potrebno, da žrtvujemo in se svojimi doneski podpiramo razvoj slov. slovstva v obče, tako pa tudi smemo zahtevati, da se pri izdavanji knjig ozira na to, da po svoji vsebini ugajajo večini udov. Zato pa zopet ponavljamo svojo vže večkrat izraženo željo, da stopi tudi „Slovenska Matica" na stališče „Matice hrvatske", ki se je ravno s tem, ker se v svojih knjigah ozira na srednji stan, tako prikupila hrvatskemu ljudstvu, da je sedaj skoraj vsak omikan Hrvat tudi njen ud. Kar je družba sv. Mohora pri-prostemu ljudstvu, to bodi „Matica slovenska", bolj omikanim Slovencem*), potem bode *) Res je, toda baš zategadelj se Matica ne oziraj na „kmetskega mladeniča", za-nj skrbi družba sv. Mohorja. Tudi v tem se ne moremo strinjati z gosp. poročevalcem, kojega tukaj izražene misli pa brez tega popolnoma odobravamo, da bi „Slovenska Matica" povsem posnemala „Matico hrvatsko". Hrvatje imajo za strogo znanstvene proizvode akademijo. Kje pa zalagaj Slovenec strogo znanstvene spise? Poseben list za učene jezikoslovne razprave bil bi vže prav, kdo pa ga bode zdržal? Slov. jezikoslovcev ni toliko, da bi si mogli omisliti poseben se le nam vsem prav koristila ter tudi med ljudstvom samim krepejše korenine poganjala, ter se bode mnogo bolj med nami utrdila in razcvela. To rečemo, ne da bi slavn. odboru „Matice slovenske" kaj očitali, ampak ker smo o tem popolnoma prepričani in ker smo morali zlasti letos mnogo matičarjev slišati, ki so kar očitno svojo nevoljo o knjigah izrekli. Pa tudi poverjenikom, kojih posel vže itak ni posebno prijeten, se tako še večje težave napravljajo. „Zgodovina Novega mesta" je hvalevredno in trudapolno delo, kar prav radi priznamo, in Novomeščani storili so le svojo dolžnost, da so gospodu pisatelju za velik trud, kojega je pri spisavanji knjige imel, izrekli prav zasluženo zahvalo. Knjiga se bode gotovo rada prebirala v Novem mestu in sploh na Dolenjskem; ona bode tudi našim zgodovinarjem služila kot vir, iz katerega bodo zamogli marsikaj zajeti, vendar je pa po vsej svojej vsebini pre-lokalnega značaja, in mi Iti bili torej rajši videli, ako bi bili Novomeščani sami to za nje jako zanimivo knjigo založili, „Matica" pa bi bila mesto te izdala drugo knjigo, ki bi imela več splošne zanimivosti. Tretja knjiga „Pegam in Lamberger" popisuje v obliki pripovesti razmere in boje, ki so nastali po smrti poslednega Celjskega grofa Ulrika II. Dejanje se vrši največ na Štajerskem in sicer v Savinjski dolini, nekoliko pa tudi na Kranjskem in Koroškem. S to knjigo bodo letošnji matičarji gotovo prav zadovoljni. Na str. 295. Letopisa čitamo, da hoče „Matica" v prihodnje izdavati obširnejšo „Slovensko zgodovino". Kakor nas je to naznanilo prav iz srca vzradostilo, ravno tako nas je kaj neprijetno dirnola vest malo nižje, da pride leta 1892 „Goriška" na vrsto. Iz tega namreč sklepamo, da pridejo zaporedoma na vrsto „Kranjska, „Štajerska", list za svojo stroko. Jezikoslovnih razprav pa je zelo treba. Kdo nam jih ho pisal, če ne sami? Matičar mora žrtvovati tudi za splošni napredek v književnosti in zatorej hi naj hil vsak olikanec tudi ud „Matice". Ured. „Koroška", li tudi „Benečanska" in „Oger-ska" kjer tudi nekaj Slovencev živi, seveda ne vemo. Ako se bode tako nesrečna naša politična razkosanost uvedla tudi v naše slovstvo, se bode-li potem čuditi, ako se nikdar ne bodemo čutili Slovence, temveč ostanemo v vedno le tesnoprsni pokrajinci, Kranjci, Štajerci, Primorci, Korošci itd. Politična oprava pač dobro ve, zakaj nas je na toliko dežel razcepila in zakaj se tudi z vso odločnostjo ustavlja našim težnjam po zjedinjenji. Če se bode torej tudi naše slovstvo cepilo po pokrajinah, tedaj bode namere naših nasprotnikov, nas še bolj oslabiti, le podpiralo. Tako pa se vzajemnost in skupnost našega naroda gotovo ne bodo pospeševala, temveč brezdno, ki nas sedaj loči drugega od drugeira, postalo bode le tem večje. Ako je torej še sploh mogoče, tedaj stavimo slavnemu odboru najvljudnejšo prošnjo, da se izdava celokupna zgodovina Slovencev ne pa zgodovina slovenskih pokra-jincev. Tako delo bode na čast „Matici" in pisatelju, celemu slov. narodu pa v veliko korist. Po taki knjigi, v kateri bode gledal in videl Slovenec Slovenca, se bode budila in krepila narodna zavest in pa goreča ljubezen do prekrasne da-si tako neusmiljeno razkosane slovenske naše domovine! Konečno si usojamo še omeniti, da bi bila „Matica" svojim udom jako ustregla, ako bi bila, o čemur se je bilo svoje dni vže govorilo, prevzela založbo slov. klasikov. Za prav dragi .denar si mora sedaj omikan Slovenec le te naše duševne velikane kupovati in kar naravnost rečemo, da tega ne zmore vsak. — Ko bi jih pa izdavala „Matica", dobili bi jih mnogo ceneje, in kar bi bilo še več vredno, klasiki bi se bili tem potom med našim ljudstvom mnogo bolj razširili, ne2. leta v Trbojah, župnije smleške. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, dovršil nižjo gimnazijo ter stopil v učiteljišče, katero je dovršil 1882. leta z dobrim vspehom. Ves čas svojega učiteljevanja je služboval v kranjskem okraji in sicer prvo leto kot drugi učitelj na dvorazrednici v Poljanah nad Škofjo Loko in od jeseni 1883. na jednorazrednici v Žabniei. Tu je bilo njegovo delovanje posebno plodonosno. Kdor je poznal žalostne razmere žatmiSkega šolskega, okoliša pred Rozman-oviin dohodom, in kdor jih pozna zdaj, sprevidel bode, koliko napora, žilavosti, vstrajnosti je bilo treba, koliko težav in britkih skušenj prestati, predenj je pridobil ugled šoli in učitelju. Ko so leta 1868 po silnih naporih ustanovili žabniško šolo, bil je ta šolski okoliš na najslabšem glasu. Godile so se škandalozne reči in učitelji niso bili varni niti svojega življenja (bilo je namreč to za časa sklepanja sedaj veljavnih šolskih zakonov). Zato si je pa tudi vsak učitelj pri prvi priložnosti pomagal drugam. Stoprav pokojni Rozman je pridobil učiteljskemu stanu stalni ugled in veljavo. Ranji Rozman jo bil v resnici vzoren učitelj. Po srcih izročene mu mladine skušal si je pridobiti srca roditeljev, kar se mu je posrečilo v polni meri. Nasprotstva napram šoli so se ublažila, ljudstvo postajalo je od dne do dne šoli prijaznejše, ker je videlo pri svojih malih lepe učne in vzgojne vspehe. Kolik hrup so zagnali, če je bil pred leti kdo pozvan zaradi šole k c. kr. okrajnemu šolskemu svetu ali bil inače kaznovan, zdaj se jim zdi povse naravno, da se zanikarni roditelji kaznujejo zaradi šolskih zamud. Da je pridobil šoli tolik ugled, pripomoglo je mnogo njegovo natančno izpolnjevanje svojih dolž-nostij. V njegovi šoli je bilo vse v najlepšem redu. Posebno je gledal na to, da so dohajali otroci snažni v šolo. Strog je bil sam se seboj, ljubeznjiv z deco. Toda ne samo v šolski sobi, tudi zunaj nje, v društvenem življenji, bodi učitelj na svojem mestu! In to je bil dragi pokojnik. Med trdimi kmeti seveda ni ustanavljal društev, toda širil je slovenske časopise in kmetijsko družbo. Pomagal je vselej slehernemu, komur je mogel, z dobrimi sveti in tudi v dejanji. Čeravno ni imel šolskega vrta, storil je prav mnogo za povzdigo sadjarstva, katero se v žabniški okolici od leta do leta lepše razvija. Trudil se jo in po moči vplival, da so kmetje vpeljali v svojih mnogih drevesnicah finejše sadno vrste. Na zadnji ljubljanski sadni razstavi je razstavil okoli 200 vrst sadja iz žabniške okolice ter je bil tudi obdarovan. S svojimi soobčani je živel vedno v najlepši slogi, priljubljen je bil povsod. Zato nam je pač lahko umevno, da je 6. februarja, ko je ob uri popolüdne zapel mrtvaški zvon, zaplakala vsa šolska deca po vasi in ko je duhovni gospod drugo jutro pri službi božji priporočal mladini in roditeljem, naj ohranijo dobrega učitelja v hvaležnem, trajnem spominu, bilo je rosno slednje oko. V ponedeljek 8. februarja spremila je vsa šolska mladina svojega dobrega učitelja na dobro uro oddaljeno pokopališče v Stari Loki. Tudi šest njegovih tovarišev učiteljev, dve gospici učiteljici in naš c. kr. okrajni šolski nadzornik prihiteli so mu skazat zadnjo čast. Gotovo bi jih bilo prišlo še mnogo več, da so o pravem času zvedeli o njegovem pogrebu. „Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj", čegar član je bil - in v preteklej upravnej dobi tudi njega odbornik, položilo mu je na rakev lep venec z napisom: „Učiteljsko društvo svojemu članu". Ko je dragi rajni gledal z uedosežne daljave na tugujočo mladino od najnežnejše dobe pa tja do krepko razvitih mladeuičev in deklic, od 6. do 22. leta, tedaj je lahko z zadoščenjem zaklical: Nisem živel zastonj! Trajen ostane tvoj spomin vsem, ki smo te poznali ! Telesno Si se ločil od nas, a duh tvoj ostane med nami. Bodi ti žemljica lahka! L. Jelene. Dunaj. (Izobrazba avstrijskih učiteljev. — Učiteljski plačilni razredi.) Pred kratkim so se ravnatelj E. Ilannak, profesor Rusch in gspdč. pl. Crasbeck kot odposlanci shoda avstrijskih seminarskih učiteljev poklonili ministru Gautscb-u ter mu izročili spomenico, v kateri se prosi podalj-šanja učnega časa za učiteljska izobraževališča na pet let, češ, da se le tem nači nom odpomore pre-obloženju dijakov Ob jednem se je ministru tudi predložila prošnja za poboljšanje gmotnega stanja učiteljskega osobja, delujočega na c. kr. šolah vadnicah, katero je n. pr. na Dunaji po urejanji učiteljskih plač mnogo na slabšem, kakor mestno učiteljstvo, kar pa se z duhom drž. šolske postave nikakor ne strinja. Zelje c. kr. vadničnih učiteljev in učiteljic so zelo skromne; one obsegajo le znižanje službenega časa, mogočnost povzdignenja v viši činovni razred in času primerno povišanje pristojbin za nadomešče-vanje. —• Minister je obljubil, da hoče te prošnje temeljito presoditi in uvaževati. Spodnje-avstrijsko deželno učiteljsko društvo je s sodelovanjem vseh poddružnie po deželi izdelalo prošnjo do deželnega odbora, v kateri se prosi za «vedenje konkretualnega statuta. Kakor se sliši, se baje v tem smislu delajo tudi na merodajnom mestu najobširnejše priprave in je torej upati, da n/ učit. plača uredijo na podlagi zaželjenega sistema. Y. (Nova šola.) Deželni šolski svet štajerski je v svoji seji dne 4. t. m. določil, da se sedanja mešana ljudska šola na Vodi pri Trbovljah razdeli v četirirazredno deško in četirirazredno dekliško ljudsko šolo ter ustanovil za novo dekliško šolo jedno mesto nadučiteljiee, jedno mesto učiteljice in dve mesti podučit.eljic v IV. plačilnem razredu. Listnica Upravništva: Nekaterim p. n. naročnikom srno danes ria naslovnem pasu potrdili, do kedaj je naročnina poravnana, ostalim storimo tö prihodnjič. Prosimo jih še potrpljenja. Vse one p. n. prejemnike lista, ki so še z naročnino ali za dalje časa ali pa za tek. leto na dolgu, pa najvljudneje prosimo, da se svojej dolžnosti po možnosti še pred izdanjem 5. „Pop." številke odzovejo, da jim ne bode trebalo dolga na pasu označevati. Sploh prijateljem in podpornikom podjetja našega nujno na srce pokladamo, da naročnino naprej plačujejo, ker le tako nam bode mogoče zanesljivo in po vsem zadoščati tudi svojim dolžnostim tako do p. n. naročnikov kakor do tiskarne. Uprava ,,Popotnik-a". Razpisi natečajev. •st "jL Nadučiteljsko mesto. Na trirazredni ljudski šoli III. plač. razreda je umesTiti stalno nadučiteljsko mesto. Prosilci naj svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani in sposobni ■subsidiarično poučevati katoliški veronauk, vložijo predpisanim potom do 8. marcija t.. I. pri krajn. šolskem svetu na Mu t i (Hohenmauthen). Želeti je, da znajo prosilci vsaj deloma slovenski jezik. Okr. šolski svet Marenberg, 9. febr. 1892. Predsednik: Finetti s r. st-58 Učiteljsko event, podučiteljsko mesto. Na trirazredni ljudski šoli v Do bo vi je učiteljsko eventuelno podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu deiinitivno ali tudi provizo-rično umestiti. Prosilci in prosilke naj vložijo svojo -redno opremljene prošnje z dokazom da so avstrijski državljani potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 15. marcija 1892 pri krajnem šolskem svetu v Dobo vi (pošta Brežice). Okr. šolski s ve t. Brežice, 6. februarija 1892. Predsednik: Kankowsky s. r. št. so. Podučiteljsko mesto. Na četirirazredni šoli pri Sv. Marjeti pod Ptujem, IV. plač. razreda s prostim stanovanjem, se popolni podučiteljsko mesto detinitivno ali začasno. Prosilci, slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešči, naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, do 29. februarija t. 1. pri krajnem šolskem svetu Sv. Marjeta pod Ptujem (pošta Možgance). O k r. š o 1 s k i svet Ptuj, 24. januarija 1892. 2—2 Predsednik: Scherer s. r. št. ea. Podučiteljsko mesto. Na dvorazredni ljudski šoli v Slivnici se umešča podučiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razr. in plače prostim stanovanjem stalno ali tudi začasno. Prosilci in prosilke za tö mesto naj vložijo svoje redno opremljene prošnje potom predstojnega okr. šolskega sveta do 31. marcija 1892 pri krajn. šolsk. svetu v S1 i v n i c i, pošta Št. Jurij ob j. ž. Okr. šolski s v e t v S m a r j i, 15. februarija 1892. Predsednik: Dr. Wagner s. r. st-34