GLASOVA anorama KRANJ, 2. FEBRUARJA 1963 ŠTEVILKA 5 KATANŠKI OROŽNIKI BREZ OROŽJA % »Modre čelade« so v zadnjem tednu razorožile velike skupine čombeje-vih orožnikov. Del katan-škega orožništva pa se še vedno skriva v gorah. Računajo, da okoli tisoč ka-tanških vojakov še ni oddalo orožja. Na sliki je skupina katanških orožnikov, ki še ni oddala orožja. PROSLAVA BITKE NA VOLGI 0 V Volgogradu je bila v teh dneh velika proslava ob obletnici velike bitke na Volgi, ki je bila pred dvajsetimi leti. V tej bitki, ki je trajala 200 dni in 200 noči, so Nemci izgubili najboljše oddelke svoje armade. Okoli 220 tisoč nemških vojakov je bilo v volgograjskem tkotlu« pobitih in ujetih. Na proslavi je govoril poveljnik 62. armade, ki je branila Volgograd, maršal čuj kov KRALJ KROMPIRJA « Od 1. 1938 v Budimpešti vsako leto izvolijo »kralja krompirja«. Tega leta je reka Donava poplavila madžarsko glavno mesto in so bili prebivav-ci Budimpešte popolnoma odrezani od sveta. Imeli so samo krompir za prehrano. Kot spomin na težko nesrečo, ki je grozila z lakoto, sedaj vsako leto izvolijo med meščani Budimpešte »kralja krompirja«. Sto let Rdečega križa Mednarodna organizacija Rdečega križa praznuje v tem letu stoletnico obstoja. Njen ustanovitelj je Švicar Henri Dunant, ki jo je ustanovil leta 1863 po bitki pri Solferi-nu, kjer je na bojišču obležalo 40.000 mrtvih in ranjenih vojakov. Dunant je v Švici zbraJ ljudi, ki so skrbeli za pomoč ranjencem. Kmalu je prišlo do podpisa ženevskih konvencij, ki določajo, kako morajo države ravnati z ranjenci v primeru vojne. Po vsem svetu so začeli ustanavljati društva Rdečega križa. Danes je na svetu že 150 milijonov članov te organizacije, ki je razširjena v 90 državah. Mednarodna organizacija Rdečega križa ne pomaga samo v vojni, ampak tudi v mirnem času, ob elementarnih nesrečah, poplavah, potresih, ob epidemijah bolezni in povsod, kjer so ljudje potrebni pomoči. Indija in njen dan V New Delhiju so slovesno proslavili obletnico indijske samostojnosti, čeprav vojaški sprevod ni bil tako slovesen kot prejšnja leta, kar je razumljivo zaradi nedavnega spora na himalajski meji, je vendar več desettisoč ljudi sodelovalo v povorki s plesi in narodnimi običaji. Prvič so šli letos v povorki tudi člani indijske vlade s premierom Nehrujem na čelu. Indija je mlada država. Samostojnost je dobila leta 1947, ko Britanci več niso bili sposobni zaduše-vati uporov, do katerih je prišlo v različnih delih Indije. Tri leta pozneje — 26. januarja 1950. leta — so razglasili republiko. Indija je federativna republika s 14 zveznimi državami in s 6 teritoriji. Parlament ima dva doma. SIKANJA Z LJIDM1 - SRlfANJA Z LJUDMI Bred dnevi je Kranj obiskal znani slovenski mladin-* ski pisatelj in pesnik TONE SELIŠKAR. Obiskal nas tokrat ni namenom, da bi govoril o svojih delih in njihovem nastanku, ampak zato, da bi nas seznanil z življenjem naših izseljencev in o njihovi trdi in neizprosni borbi za obstanek. Pripovedoval nam je o velikanski pomoči, ki so jo naši prekomorski rojaki nudili našemu ljudstvu med vojno in po njej in pa o tragičnem, vendar neizbežnem odmiranju slovenstva v Ameriki. Po končanem predavanju smo ga zaprosili za kratek razgovor, kar nam je z veseljem ustregel. 0 Ste že kdaj obiskali naše izseljence v tujini ki kako ste ta obisk preživeli? Varuh izseljencev — Naše rojake v ZDA sem obiskal leta 1950 z namenom, da se jim zahvalim za pomoč, ki so nam jo izkazali v NOB. Obisk sem preživel zelo prijetno, saj so naši rojaki veseli vsakogar, ki jih vsaj malo spominja na rodno grudo. 0 Kako skrbite za ta stik z našimi izseljenci? — Najtesnejša povezava med domovino in našimi rojaki v tujini so vsekakor vsakoletni izleti naših rojakov v Slovenijo, razen tega izdajamo mesečnik Našo grudo in Izseljenski koledar. # Kako se skladata vaše prisateljsko delo in skrb za izseljence? — Za deli kot sta »Rudi« in »Jadro na robu sveta« sem črpal snov izključno iz življenja naših izseljencev. 0 Kaj menite o svoji življenjski nalogi? — Rad bi napisal še nekaj mladinskih del. T. POLENC Zima se noče umakniti Po dveh mesecih je pritisk hudega mraza še vedno ne— oslabljen. Ponekod na zahodu, zlasti v Španiji, je v zadnjih dneh postalo bolj 'opio, toda sprememba je bila lo kratkotrajna. Poročajo, da so v Madridu imeli nekaj dni prave pomlad. Največja vzhodnonemška luka Rostock je zamrznjena. Led je v p V-stanišču do dva metra debel in ljudje se lahko spreli:- \?o med ladjami, ki so zamrznile v pristanišču. Popolno mrtvilo je tudi v poljskih lukth. I/pljujejo lahko samo ladje, ki so opremljene proti ledu. V Benetkah so zamrznili vsi kanali. Starejši meščani se no spominjajo, da bi bilo to pogosto. Tudi Ziiriško jezero v Švici je zamrznilo, kar se ni zsrodilo že od leta 192'J. Atene, kjer desetletja ni zap?d?l sneg, so dobile snežno od^jo. Francoski predsednik de Gaui.e je zelo zagoneten značaj. Pri njegovem delu lahko zapazimo mistično zf>*etavost in rn*foni'> no prer--v^->'"h,^t. Večkrat je 71 sam sebe spravil v pc1«*^*, ko so vsi tntsiPI, da je i7gubl?en. Vendar se je ve^no snret-pi zo^et postavi! na no°e. TaVo je H?o, ko se je obrnil proti Jjudem, ki so pa spraviM na o^fast, ko je orenuslil A'*lri*o. zaradi ka*ere jc nrišel iz svo-f»Ta dvorca, ko te razveljavil ustavo, k! 'o je s?m sestavil, in morda se bo v kratkem s^et odrekel tis*amu, kar je še včeraj trdil. General de Gaulle je Britancem zaklenil vrata s francosko ki'učs vnico -Engleske infrr nco-ske ure se ne ujema o - Ali so Britanci odšli iz Bruslja z c olg i mi nosovi? vrop m •globus • globu COMBE NI RAZOČARAN Ko so novinarji pred kratkim vprašali katanškega odpadnika čombeja, če je po zadnjih dogodkih kaj razočaran, je odgovoril: »Niti malo nisem razočaran, še manj pa žalosten. »Alodre čelade« so močne, toda sam bi lahko s stotimi orožniki povzročil potres v Katangi, zmetal mostove v zrak in požgal deželo. Imam takšne ljudi, ki bi bili tega zmožni. Toda mi smo zavrgli takšne načrte. Ne želimo, da naši preblvavci trpijo.« čombe seveda ni tako govoril pred dvema letoma, čeprav je imel takrat več kot sto orožnikov. POLOiVttJENI ODER Pred volitvami v brazilskem mestu Cachoeira jc dosedanji župan Manuei de Andrade stopil na govorniški oder in začel govoriti svojim volivcem: »Opozicija trdi, da sem nepošten. Naj se poruši ta oder, če je ko!ičkaj resnice v tem ..« V tem trenutku se je porujil oder in govornik je obležal nepoškodovan na zem'M. Volivci niso verjeli, da se je zgodil čudež, vendar so kljub temu izvolili novega župana. UPOR NA LADJI Po razburljivih dogodkih na morju je v neko somalij-sko luko priplula norveška trgovska ladja »Mariko« z zastavo, ki je bila spuščena na polovico droga. Poveljnika ladje je zadela srčna kap po uporu ladijske oosa^ke. Med u-oorom je prišlo do ostrega obračuna med oficirji in mor-mrji. Upor so zadušili in m^ronHe čr»Va pomorsko sodišče. V bolnišnici pa so obležali drugi oficir, ki so ga ranili z nožem, in več mornarjev. rata so zakleni ena Končno se je v ponedeljek in torek razvedelo, kar so s strahom pričakovali z zahodnoevropskih prestol ca h. General de Gaulle je v kratkem časovnem presledku preseneti! zahodni svet z dragim udarcem. Na evropskih klopeh v Bruslju se fe razšla *zahf»dna bratovščini« bolj sprta k«t k^afkoli. Britanski p»»sk'»si, da bi se vkljn*iTi v -evropski skupni voz« so se iz'alovili. srancoska vlada je z ve'om nasorotovala podpori o«t?.lih članov evr°*^'ce »^est^rice« in tako zafr*en*H evropska vrata pred Veliko Britanijo s francosko ključavnico. De Gaulle zadnje tedne s svojo politiko ni bil več obziren do anglosaksonskega sveta. Naiorej si je nakopal zamero Ame-'oanov, ki so s ponudbo novih raket hoteli odvrniti trmastega generala od njegovih nač^ov za s^mosto:-no atomsko orožje. Za generala de Gaulla je bil ameriški načrt podoben tropskemu kon4u, ki naj bi Američanom oomagal zadržati vo-diln; vpliv v Evropi. Tega pa de Gaulle ne trpi. Evropa naj bi se po n'egovem prepričanju razvida brez vme5ava-n;a Amerike :n Velke Britanije. Z?kaj v senri teh dveh d^av nima Frsnr'a kot vodilna država v Evropi ka; početi. PETFTIN V EVROPSKEM FOKOSNJAKU De Gau^ove ternje, da bo oviral :n orepreeil vstoo Ve'ke Britanije v e*'-ro-v;ko druščino, so bile že nek9^ ča*a znane. Kljub ««-rr«^.-»tr;n np^ovarianju pe-tO':« iz evro-^v^a krosa, da na^ t-,'—"v;*;, >e os+fl pri svo-;em. Na oob'ido vexine članic „?^tor.^.?« Sr, v 7a*etku tesa tedna obnoviti pcpi^n^a. k: na so *'h r>nr\ rjo'.oe'e nretr-p?H. Pr>^n:fln;a «> r>a v^ej r^i oro^a-^a. Fr^i^ska vlada *e oo 18 m*5«'.o^ih m-^ra-t~n?k'h T>o^-an::h e^o-^^ran- ITM>r©Ho veta. V B—v^u so ,co v ""'Vrt f«.J-v> »j^V-i1-' p^>» V J--: x: T*^:n*f--j 7 "V, ^ni. p..»«.-s—J-«^ v: c*) ,-o os«»m*»aVet?h mesecih. veskrVn'h prekin:tvah in o^nov-'tvah bnis^^v? po-govprte?a biv-5e«ra zuna^'^ga min'stra ^Ter-ter'a. Je bilo popolno. Was-hin«^on Post 5e v teh dneh r»'<«»l; »f'e Američanov ne bi b*?o v Fvr««?. potem tndl de Ointl* ne M h?,o v Franrii* « Nen^merro boli os*ri so b:li nftTvMi brit^n^ko^ra t'ska. T.o'v'ortck^ »^Mn^av T»rr>At:-". kl iz^a^a v miT'o'vki niMa-di in *salT »De C**""e pre,*':tav^*i ^»ne« v I^V^a r»«»t»?w«>^ |ro4 H'^'^r prM *11««. ""er ♦•»V-«t n?«rm<» v<"V! da P'v*'', k* t p»"» nA^*» m nWH. T*»*»Vo na- Sr»*n, fok»» *"»m *e ' t"*ko ve*-1*!', d<» ?*«vek. ki im% p-^ro v i»M-V*h, lahko naredi k»j podobnega.« N^>'N\!j ogoroeni so bili ve"je*T> n*» nev*rr. evorova-n4u ^tans^e konservativne s^^a-oke: »Um-Vnimo v«o svft*-» v*»Vv* <- Ne«wslje. pre-sostimo. n&t Francozi .<:kitna.i Belili so... »Mnogo bol) važno oJ~ ne na račun drugega.* John Sieinbeck, ameriški književnik »De Gaulle postopa z evropskimi članicami Skupnega trga tako. kot e nekoč s francoskimi kolonijam'." Uro la Malfa, italij. finančni minister »Danes :e Zvezna republika Nemci'a politično močvirje, de Gaulle pa mi sli, da je petelin r evropskem kokosnjaku.« Citat iz »Nevv York Tlmesa« »Pred britanskim parlamentom je edini trostor v Londonu, kjer je mogoča ob vsa k m časa parkjrsti avtomobil." Lord Atlle, član britanskega Gornjega doma »Kake bi vedel, kaj mislim, ko ne morem prebrati t'stega, ka napišem.* James Reston, ameriški komentator ©t nedavni stavki novinarjev v New Torka »Britanci menho, da so lah'^o »lojalii Evropejd.t HaroJd Ma?mil!^n, predsednik britan. vlade »V ljubezni ni le psih besed, kot ie tišina." Mirhele Morgan, franc. filmska igrarka - »Človek, ki se :e poročil drugič, ni zaslužil, da mu je umrla prva -ene« Bernard Shaw, an?le2ki dramatik »Č: it moralen same zc-Kon, ki je nastal iz l ubez-n/, potem je m^ra.cn saaio tisti zakon, v katerem ljubezen St*'*70 »* t'-*." Friedrich Enjcls, nemški filczol f Nemci postavljajo ek-li berlinskega zidu straže in povejmo de Gaullu, naj gre k hudiču. FVROPSKA SVECA SE TOPI Odklonitev Velike B-taniu Je povzročil de Gaufld težke skrbi. N;egova cvrooeka družina je oo- !nwma snrta med seboj. Zdaj. ko bi moral začeti izgrajevati svco »tretjo silo«*, so vsi proti r' ^r.-.i Kai FrsnciM koris'i vodilni pologa- v tej skuon~o*i. ko pz n:ma l^udi. ki bi jo ubogali Male države so pro+i generalu. Nemxi;a bo z nvm. dok*ej je na če1^ n:ene vlaie Adc-nauer. Kanclar-ev nps'^-lnik Erhard na ni človek, ki bi mu de Gaulle krojil kapo. V bonskem Bundes'?gu se žt sli*i-*o glasovi, da bodo ore-prexi!i vsako naslonitev Adc-nauerja na Franci'o, če bi imela za posledico r?zoadan:<: zsh^^ne*»a zavezništva. Ali de Gabile de*an?Vo ?erl razbil zahodni svet in ga zamenjati s svoio »treUo & Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Turško kopališče I q e dandanes obratuje s polno paro. Na zunaj JS je videti kot džamija z mnogimi kupolami. Te imajo v stropu luknje in skoznje uhaja para. Kopališče ima poseben oddelek za moške in posebnega za ženske z ločenima vhodoma. Notranjost vsakega oddelka je zopet razdeljena v dva dela. V prvem so kabine, kjer se vsak Pcopavec do golega sleče in dobi na posodo {kopalni plašč, ki je obenem tudi brisača. Tam so tudi klopi, da se na njih po kopanju razgreti kopavci hladijo. Drugi del predstavljajo kopalne celice z ozkimi, nizkimi prehodi, velike so povprečno 3 x 3 m. V njih je zelo vroče, od vsepovsod puhti para. Ob stenah so majhni kamniti bazenčki s toplo vodo. ; Kopavci sede ob teh bazenčkih in se zaradi vročine neznansko potijo, tako jim z znojem odteče vsa umazanija iz por. Od časa do časa se samo malo oplaknejo z vodo. Najbolj vneti se tako znojijo, kopljejo, in »zdravijo« tudi po telo dopoldne ali pa še dlje. Najmanj eno uro pa porabiš, če se hočeš vsaj malo skopati po turško. Na žalost so mi bile ure prekratko odmerjene in si tega užitka nisem mogel privoščiti, prihranil sem si ga za prihodnji obisk v Plovdivu. Že kopališče naju je pošteno ogrelo, kaj šele strma pot na enega izmed sedmih gričev, kjer se na vrhu bohotno razkazuje Hiša, v kateri je živel Lamartin To hišo vsakomur s ponosom pokažejo. Spo minska plošča pa opozarja radovedne turiste, da je v njej leta 1833 prebival znameniti francoski pesnik in pisatelj Alphonse Lamartine (1790-1369). V Plovdivu se mu je zdelo tako lepo, da se je za dalj časa ustavil na gričku nad Marico in pisal knjigo popotnih vtisov. Danes je v hiši muzej posvečen temu Francozu, enemu prvih opisovavcev Bolgarije. Okolico obdaja majhen park s klopcami, mir in čudovit razgled prevzameta popot nika. — Tudi n^š pesnik Anton Aškerc se je leta 1S93 mudil v Plovdivu. Spomnil sem se na njegov potopis »Izlet v Carigrad — Popotne črtice«, ko sva z bratrancem zavila v nekdanje Plovdivsko sobranje Staro stavbo so zgradili sredi prejšnjega stoletja za parlament Južne Bolgarije, toda že ob Aškerčevem obisku sta bili v tem poslopju »Narodna biblioteka i muzej« in tu gostujeta obe ustanovi še danes. Prostori so za sedanjo ogromno dejavnost knjižnjce pretesni, saj knjižnični fond šteje 450.000 knjig. »Letno izposodimo do 600.000 knjig, dnevno pa postrežemo s knjigami preko 300 obiskovav-cev,« mi je dejala bibliotekarka, ki je postavljena samo za planiranje dela v knjižnici. Aškercu je bila pred šestdesetimi leti posebno všeč čitalnica, meni pa se je zdela pretesna in starinska. Tudi knjižničarji težko čakajo na novo zgradbo, v bivšem parlamentu pa se bo lahko razširil po enotnem receptu urejen, a bogat arheološki muzej, ki danes zavzema le polovico zgradbe. — čeprav je bil muzej »uradno« zaprt, mi je prijazni kustos, zato ker sem iz Jugoslavije, le pokazal največjo dragocenost bolgarskih arheoloških muzejev — Zlati zaklani iz Panag jurišta Ieta 1949 so blizu vasi Panagjurište ob izkopavanjih našli dva metra globoko med ostanki stare trakijske vasi tudi zares lepo oblikovano posodo iz čistega zlata. Celoten servis sestavljajo čaše v obliki živalskih in člo- Vtisi s poli po Bolgariji veških glav, amfora okrašena z mitološkimi prizori in zlata skleda ornamentirana s štirimi vrstami zamorskih glavic. Skupaj devet umetnin neznanega grškega zlatarja — umetnika, ki datirajo v 4. stoletje pred n. št. in tehtajo več kot šest kilogramov. V Bolgariji so sicer našli še več zlatih posod, mask in drugih predmetov, toda zaklad iz Panagjiirišta predstavlja največjo vrednost prav zaradi izredne umetniške obdelave. — Pravijo, da si mora ta zaklad, turško kopališče in starinski del mesta s Hisar-kapijo ogledati vsak tujec, zato sem bil zelo hvaležen bratrancu, saj mi je vse znamenitosti razkazal v dobrih 24 urah, kolikor sem se mudil v mestu ha skalnatih gričih. Popoldne sem se zopet usedel na vlak in se proti večeru znašel , V termalnem kopališču v Sofiji Pred zgradbo je fontana. Tam se lahko vsakdo zastonj napije tople zdravilne vode iz vrelca. Kar precej žejnih pivcev je bilo pred vodnjakom v novembrskem mrazu, saj izvira termalna voda v prometnem središču mesta. Hotel sem priti v zgradbo samo, vendar je bilo to zelo težko. En del kopališča je podrt in ga popravljajo, zato pa je toliko večji naval v preostalem delu; Prerinil sem se skozi vrste ob vhodu in stopil za neko strežnico v beli halji. Ko sem ji ddpovedal, da bi rad videl kopališče znotraj, me je takoj vprašala, od kod prihajam. Na moj odgovor pa je pristavila: »A Jugoslovan ste, ah, pa to. s te vsi Bolgari.« Peljala me je v notranjost in razkazala, kako priteka termalna voda v kopalne bazene. Ko sva bila sama, je na vsak način hotela narediti kupčijo. »Prodajte mi vaš dežni plašč, veste, moj sin bi ga tako rad imel, pri nas so tako moderni, saj veste, vedno je moderno tisto, kar se ne dob:, saj boste v Jugoslaviji lahko kupili novega . . .« Komaj sem se otresel njene zgovornosti in se opravičil, da ne morem biti brez plašča, ker pada sneg, šele ko sem ji obljubil, da ji bom »prihodnjič« prav gotovo prinesel dežni plašč za sina, me je »spustila iz rok«. Za slovo so mi hoteli sorodniki pokazati »višji standard« in zato so me odpeljali v luksuzni hotel »Balkan« na večerjo. Restavracija je bila prepolna \r posebni sobi je bil banket, godba, ples ..; Na sicer odlično postrežbo smo morali precej dolgo čakati. Godci so poskušali igrati twist, pa jim ni šlo od rok, seveda pa so tudi plesavci znali le fokstrot. Zopet smo se zapletli v pogovor. Ugotovili smo posebnost »jugoslovanske poti«, pri kateri je skrb za človeka ena prvih postavk. »Moji prijatelji radi bero kriminalke, po težkem delu niso za resnejše berilo, pa jih ni dobiti, zato kupujem glasilo francoske KP »Huma-nite «in jim jih sproti prevajam,« je pristavil bratranec na mojo pripombo, da pri nas izhaja še preveč plaže. Niso mi pa mogli verjeti, da je v Sloveniji veliko osebnih avtomobilov, da brez težav potujemo v sosednje države, da ;e hrana sorazmerno poceni, da je pri nas zeiO-razvit tudi inozemski turizem ... zato sem jih povabil, naj pridejo v Jugoslavijo in se prepričajo. V povračilo pa sem jim moral obljubiti ponoven obisk. Takrat se bomo odpeljali v Varno in se okopali v črnem morju na »Zlatih peskih«, se povzpeli na Balkan itd., seveda takrat bo poletje. Jugoslavija v Bolgariji ■»ja koncu me boste gotovo vprašali, če sera J^j videl v Bolgariji kaj, kar bi me spominjalo na Jugoslavijo. Najbolj sem bil vesel, ko sem v Sofiji zaslišal ljubljansko kukavico, presenečen pa pred izložbo Društva za kulturne zveze s tujino — bila je polna lenih fotografij iz Jugoslavije. Na razstavi makedonskih narodnih noš so bile tudi iz Štipa in drugih delov LR Makedonije. Bolgarski satirični časopis »Sršen« prinaša v vsaki številki tudi jugoslovanski humor in mnogi Bolgari so mi zatrjevali, da je najboljši. »Danes so se kupci skoraj ^stepli za jugoslovanske električne štedilnike,« mi je dejala sestrična. Filme sem na že omenil. Ni veliko, a kljub temu dokaz, da je pri naših sosedih zavel sproščujoč, prijateljski veter. Slovo Od Bolgarije je bilo skoraj tako klavrno kot prihod. Vso noč je padal sneg in zjutraj je zavladala prava prometna zmeda. Mestni promet je odpovedal, taksiji niso mogii nikamor. Dobro uro sem porabil, da sem se peš prebil skozi sneg na železniško postajo. K sreči je imel tudi vlak eno uro zamude. Na postaji nisem dobil časopisa, na meji v Dragomanu mi ga je podaril carinik, da mi vožnja do Beograda v praznem vlaku ni bila tako dolgočasna. JANKO KREK \ Sodobna angleška arhitektura je pravo nasprotje pritličnim hišicam z vrtom, ki jih imajo Angleži tako radi. Na sliki je novo poslopje trgovskega collegea v Failov. ficldu, v Man-chesteru. Stavba, ki jo vidimo na sliki, je napravljena iz sodobnih gradbenih materialov: železobetona, stekla in aluminija. Zanimivosti NOV NAČIN KONSERVIRANJA V SZ so pred kratkim konstruirali napravo za konserviranje hrane z radioaktivnim žarčenjem. Kot radioaktivni element služi kobalt. Izkazalo se je, da že neznatna doza tega žarčenja uničuje mikroorganizme in omogoči, da se hrana v konservah ohrani štirikrat do petkrat dlje kot pri navadnem konserviranju. Ugotovili so tudi, da tako konservirana živila ne vsebujejo radioaktivnosti in niso niti najmanj škodljiva. LADJA BREZ KRMARJA Ladja brez krmarja je novo »čudo« ladjedelništva. Plove po Dnjepru, vodi pa ga elektronski »krmar«, ki spretno manevrira in nadzoruje delo avtomatskih naprav. Elektronski upravljavec namreč dobiva informacije od avtomatičnih na- prav in takoj prinaša potrebne odločitve. Konstruktorji iz Kijeva so dali tej ladji ime »Laboratorij«, ker naj bi jim pomagala pri njihovih znanstvenih raziskavah. Radi bi namreč naredili »elektronavigator«, ki bi dobro in brez težav opravljal svojo nalogo. Princip je zelo enostaven in je v tem, da bi električni valovi, ko bi prehajali skozi kabel, postavljen na dnu reke, ustvarjali magnetno polje, ki bi vplivalo na ladijske naprave in z njimi upravljalo. Po izjavah znanstvenikov ni več dolgo, ko bo mogoče s kopnega upravljati cela ladjevja. LETALIŠČE BREZ LEDU Na letališču v Zurichu so odkrili tekočino, ki v nekaj minutah raztopi led na pristajalnih stezah. Na ta način je omogočen normalni promet kljub mrazu, ki je to zimo zajel vso Evropo. Sestav tekočine ni bil objavljen, ker izum še ni patentiran. Strah poapni žile Nove ugotovitve o arteriosklerozi Z novejšimi raziskavanji in poizkusi so zdravniki ugotovili, od kod izhajajo vzroki za poapnenje žil pri tako velikem številu ljudi, in to ne samo starejših, temveč sorazmerno mladih. Ameriški in francoski znanstveniki, ki so se s tem največ ukvarjali, so ugotovili: poapnenje žil ne nastopi v tolikšni meri zaradi premastne hrane, temveč so glavni vzroki strah, živčna napetost in razburjenje. Starejši zdravniki trdijo, da je bilo v letih pred prvo svetovno vojno zelo težko najti človeka — mlajšega od šestdeset let, ki bi imel poapnenje žil. Presenetljivi pa so bili rezultati, ki so jih dobili pri pregledu mrtvih vojakov — ubitih v korejski vojni. 77 odstotkov jih je imelo bolne žile. Danes ima arteriosklerozo že veliko ljudi, ki so mlajši od trideset let. STEWARDOVA TRDITEV Doktor Steward, zdravnik na neki umivierzi v Južni Afriki, je leta 1961 dokazal, da se količina holesterola — glavnega povzročitelja arterioskleroze — naglo dvigne po zavžitju hrane, ki vsebuje veliko masti ali masla. Nasprotno pa se količina holesterola naglo zmanjša, če so v hrani olja rastlinskega izvora. Strah pred holesterolom je tega leta dosegel vrhunec in po vsem svetu, posebno pa še v Ameriki, se je občutno zmanjšala potrošnja masti in masla, obenem pa je skokoma porasla potrošnja jedilnih olj. Od 2000 ton je leta 1961 poskočila potrošnja na 75.000 ton. Vendar naj nas to ne začudi, saj je bil tedaj holesterol proglašen za ubijavca številka 1 modernega človeka. STRAH PRED INJEKCIJO Nekateri poskusi so prav nazorno pokazali, da glavni vzrok ne tiči v hrani, temveč je za uravnavanje holesterola v krvi odločilno človekovo duševno stanje. V inštitutu za srčna obolenja blizu Washingtona so prišli zdravniki v bolniško sobo »oboroženi« z injekcijskimi brizgavkami, na katerih so se bleščale ogromne igle. Ko so bolnikom odvzeli kri, so ugotovili, da je količina holesterola naglo rasla in se celo ravnala po debelini igle. Najmanjša je bila takrat, ko je potekal odvzem v mirnem, prijetnem vzdušju. Da je psihološki činitelj tako zelo odločujoč, zdravniki zato niso mogli zapaziti, ker krvi niso nikoli analizirali večkrat zaporedoma. — Doktor Wolf in njegovi kolegi v centru za medicinske raziskave v Oklahomi so raziskovali prav na tem področju. Skupini bolnikov so analizirali kri vsako uro. Krivulja holesterola se je pri enem izmed bolnikov naglo dvignila od 3,2 do 4,5 grama (in sicer zaradi razburjenja pri neki razprtiji s kartami. Pri drugem so zaznali porast holesterola zaradi razžalitve. Obratno pa so opazili padec holesterola pri štiridesetletnem moškem vselej, kadar ga je obiskala njegova prijateljica. ZARADI SKRBI Do podobnih zaključkov so prišli tudd drugi, ne samo v bolnišnicah. Vojaški zdravniki ameriškega letalstva 60 potrdili te domneve, 6aj 6e je količina holesterola povečala pri poskusnih pilotih vedno takrat, kadar so morali opraviti svojo nalogo. — Podobno je bilo tudi s pa-davci. Pri nekem oficirju so ugotovili porast za 2 grama, ko je prejel slabo novico od doma. V San Franciscu so eksperimentirali na dveh skupinah zdravih ljudi. V prvih so bili ljudje z mirnimi pisarniškimi službami, brez družinskih ali družbenih težav, v drugi pa izraziti poslovni ljudje s stalno živčno napetostjo in družbeno ak- tivnostjo. Obe skupini sta se enako hranili. Po določenem obdobju so ugotovili, da je v krvi drugih znatno več holesterola. Med interniranci, ki so bili zaprti v nemških koncentracijskih taboriščih, jih je bilo 39 odstotkov skleroznih, čeprav je bila njihova hrana popolnoma brez masti. Trdijo, da je to posledica avitaminoze in pa 6talne živčne napetosti ter 6trahu, v katerem so živeli. Da ni toliko važen fizični položaj kolikor živčna napetost, nam kažejo tudi poskusi, ki so jih v Ameriki naredili na osmih študentih. — Dva izmed njih so na primer zaprli v zelo mrzlo sobo. Ko so jima čez pol ure analizirali kri, so ugotovili izreden dvig holesterola. Drugim študentom pa so 2 uri prej povedali o poskusu. Pol ure nato se jim je zaradi 6trahu in živčne napetosti količina holesterola dvignila, ko pa so jih zaprli, je njihova notranja napetost padla, kar se je poznalo, tudi na holesterolu. Vplival torej ni občutek mraza, temveč le misel namj. NASVET - TELESNA AKTIVNOST Pri velikih fizičnih naporih, tako trdijo zdravniki, zahteva naše telo veliko energije, ki jo črpa iz sladkorja, rezerv maščobe itd. — Naš živčni" sistem poskuša aktivizirati čimveč telesnih zalog za to nalogo. — To se zgodi tudi pri poslovnem človeku, človeku z veliko miselno aktivnostjo in živčno napetostjo. Ker pa le sedi in telefonira, njegovo telo nima take možnosti, da bi zbrano energijo uporabilo, pa se maščobni elementi v krvi zbirajo okoli arterij. Zato imajo svojo realno osnovo trditve, da se bolniki pojavljajo predvsem med fizično manj aktivnimi ljudmi in pri tistih, ki svojih čustvenih in živčnih napetosti ne sprostijo, temveč zadržijo- zase in jih tako »grizejo« in mučijo. Štirideset odstotkov ljudi s poapnenj mi žilami ima normalno količino holesterola. To pomeni, da povečana količina še ne naznanja, da smo ali da bomo sklerotični, ker se ta lahko dvigne že zaradi same misli ali strahu pred tem. Da bi se žile ohranile pred poapnenjem, nam zdravniki svetujejo: izogibaj mo se hrane, ' v kateri je veliko maščob, če pa že veliko jemo, potem zbrano energijo z aktivnim delom in telesnim gibanjem tudi porabimo; po nepotrebnem nikar ne obre-menjujmo svojih živcev s skrbmi in nikar svojega gneva ne zadržujmo, temveč ga bruhnimo iz sebe. To bo sprostilo našo živčno napetost, koristili pa bomo tudi svoiemu telesni. Divjad in zima Ietos je izredno huda zima — približno enaka zimi leta 1929. Povzroča neprilike industriji, prometu in vsem ljudem. Najbolj pa je prizadeta divjad. Visoki sneg ia premrli uui divjadi onemogočajo gibanje in iskanje hrane — tako da v tako hudi zimi pogine mnogo divjadi. Visoka divjad, kot so jeleni, gamsi in srnjad se pomakne v nižino; srnjad pritiska zima kar v okolico gospodarskih poslopij, kjer si iščejo hrano. Jeleni ia srnjad si poiščejo hrano tudi v osipnicah in s tem delajo škodo. Zajec, ki mu visoki sneg onemogoča gibanje, je kar v snegu v svojem ložu ali pa čaka boljših dni tesno pritisnjeu ob steblu smreke ali v kakem gostem pokritem grmu. Posebno težko je v tej zimi za pernato divjad — fazane in jerebice .Naši lovci so zadnje leto za svoja lovišča nakupili in vzredili mnogo fazanov, ki so ne samo okras nauh lovišč, ampak tudi najboljši uniče-vavci koloradskega hrošča (fazan je namreč mesojedec). To sedaj tudi kmetje sami ugotavljajo. Fazani v zimi tičijo čez dan v grmovju —• ponoči pa sedajo na drevesa, da so varni pred roparicami, posebno pred lisico. Jerebice pridejo popolnoma v bližino hiš in pod kozolce — kjer vedno najdejo kaj za svoj kljun. Jerebice si naredijo pod snegom tudi rov in se hranijo z ozimno. HRANA S KRMIŠČ Lovske družine skrbijo za prezeblo in stradajočo divjad. Za malo divjad — to je fazane in jerebice — so že v jeseni naredili krmišča, kamor sedaj lovski čuvaji in člani polagajo hrano (koruzne storže, razna semena in žita). Razen tega prinašajo na krmišča apnenčev pesek, ki ureja prebavo. Nekateri zmešajo pesek, prst in hrano skupaj, da perjad brska po krmišču, se s tem giblje in pride do hrane. Krmišča so seveda skrbno skrita in pokrila, da jih ne zaloti pri obedu kragulj ali podobno. Do krmišč so shojene poti — gazi — najbolje so smučine. Prostor okoli krmišča je za nekaj kvadratnih metrov očiščen snega, da se lahko zalezovana perjad pred roparicami hilro umakne. Krmišča ob kozolcih so navadno pokrita s slamo ali smrečjem, da je perjad varna pred ujedami. Vsa krmišča lovci nadzirajo, v bližini postavljajo skrite preže, tako da lovec lahko uničuje ujede. SRNJAD JE NAJBOLJ LAČNA > Do sedanjih poročilih je utrpela visoka divjad, zlasti * srnjad, že velike izgube. Zato hitijo lovci s podvojenimi silami s krmljenjem srnjadi. Delajo zasilna krmišča pod gostimi smrekami, da ostane krma suha. Privezujejo na debla smrek otavo, deteljo, ovsene snope in podobno. Do teh krmišč in gostih kultur delajo gazi s konji, ker le tako je možno obvarovati srnjad pred uničujočo zimo. Lovska zveza Kranj je v mesecu decembru pregledala krmišča pri lovskih družinah in je bila s pregledom zadovoljna. Sedaj pa, ko je nastopila ponovno zima z visokim snegom in hudim mrazom, je potrebna podvojena skrb za divjad. Zato naj bi ne skrebele le lovske družine, ampak vsi tisti, ki čutilo usmiljenje do divja-jadi. Pravtako pa ne pozabimo tudi na ptice nevke. Našo skrb nam bodo bogato vrnile. STANE TURK Veliko našli ljudi, ki so odšli v lujiuo, sprva ni nameravalo ostati v »no* vem svelu« Za narod, kot smo Slovenci predstavlja problem izse-L'eniŠtva veliko tragedijo. Samo pomislimo: 3.0.033 na.ib rojakov je v borih petdesetih letih zapustilo Slovenijo in se naselilo v Avstriji, .i'em-čiji, Franciji in Ameriki. 370 tisoč ljudi je zapustilo rodna grudo zalo, da bi si v industrijsko razvitejših deželah opomogli in se polem vrnili v svoj rodni kraj in poravnali obveznosti, zarrđi katerih so se morali izseliti. Niti en Slovenec se ni izselil z namenom, da bi v luj'ni tuđi os*al, toda razvoj dogodkov njihovih misli in želja ni upošteval. VZROKI IZSELJEVANJA ežim, kakršen je vladal |_ v avs'ro-ogrski monarhiji, je bil trd in neizprosen. Tovarnarjem in po-.•-ostn.kom je dopuščal neomejene možnosti izkoriščanja pravkar nastajajočega industrijskega proietariata in ubogih bajtarjev, ki niso imeli sredstev, da bi preživljali sebe in družino, kaj šela plačevali davke in razne druge obveznosti. Hiša za hišo je šla »na boben« in kmet-baj-tar je ostal brez strehe nad glavo. To se je dogajalo prav v času, ko se je v sosednjih državah industrija pričela naglo razvijati, z njo pa je se- veda velno bolj naraščala potreba po ceneni delovni sili. Obljube agentov, ki so iskali delavce za rudnike v Vestfa-liji, Avstriji in Ameriki, niso naletele na gluha ušesa, saj je bila za prenekatert.ga propadlega kmeta to edina rešitev. KAKO JE IZSELJEVANJE POTEKALC Isijevanja naših rojakov v tujino v glavnem delimo v tri faze. i rva obsega leta okrog 1850, in sicer zajema izseljevanje Slovencev v okvira avstro-ogr-ske monarhi'e. Naši ljudje so namreč čutili, da bodo v industrijsko razvitejših predelih države veliko lažje prišli do zaslužka, kot pa če se še naprej mučijo z zemljo, od katere praktično nimajo nobene koristi. V tej fazi so se Slovenci naseljevali predvsem v okolici Gradca in do leta 1910 se je tu naselilo okrog 9000 Slovencev. Obdobje, deset let kasneje šte;'emo kot drugo fazo izseljevanja. V tej so se naši rojaki izseljevali predvsem / Nemčijo, delno pa tudi v Francijo. V tej dobi izseljevanja se je preselilo nad 40.000 ljudi. Najbolj množična pa je tretja faza, ki zajema obdobje od leta 1870 pa do prve svetovne voj- ne. V tem razmeroma krat* kem času se je v Ameriko preselio 300.000 Slovencev. Izseljevali so se predvsem prebi vavci pasivnih krajev Slovenije. T. so bili Belo-kranjci, Dolenjci in Primorci* medtem ko je bilo Štajercev in Gorenjcev zelo malo. BOJ ZA OBSTANEK Prva leta so bila za novo priseljence najtežja, za« kaj nekvalificirani delavci so dobili delovna mesta le tam, kjer so bili delovni pogoji najtežji. Bili so nezaščiten' in prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Mnogo* krat je o n'ihovi življenjski usodi odločala tudi sreča Z-ustanavl'anjem delavskih sin« dikatov se je počasi priče1 izboljševati tudi položaj delav-ca-težaka. Varčen 6lovensld. kmet je pričel vlagati svo:e prihranke v banke, ki pa ~o ob krizah mnogokrat propadle. Krize so s tem zaocčr*:Io usodo naših rojakov. Težaška delo mnogih let je v trenutku izgubilo ves pomen in treba je b:1o pričeti znova. Taka so naši rojaki prišli do poznanja, da vrnitev v staro domovino zanje ni ekonomska rešitev, zakaj v novi domovini jih ž: čaka pokojnina^ Ustvarili so si družino :ti dom in s tem zapečatili svowo usodo. Avstralija je drugi raj Britanci se selijo t*a ker lafe dobijo delo i vslralsiko veleposlaništvo v j\ Londonu so zadnje mesece zasuli s prošnjami za izselitev. Od meseca julija se število prošenj vsak mesec zvišuje. Zadnje mesece lanskega leta je povprečno odhajalo okoli 10.000 Britancev na ladje, ki 60 z izseljenci plule proti avstralski obali, Avstralci podpirajo izseljence, ki prihajajo iz Londona, prestolnice, britanske Skupnosti narodov, če se obvežejo, da bodo v novi domovini ostali vsaj dve leti. Potni Sldnev je največje avstralsko mesto in pomembno svetovno pristanišče. Na sliki vidimo del luke s poslovnim središčem v ozadju stroški za takšne izseljence so zelo znižani. Mladina pod 19 let starosti potuje zastonj. Od vseh izseljencev, ki se izseljujejo v Avstralijo jih je skoraj polovica iz britanskega otoka. . Avstralsko predstavništvo je zaradi tega pravo mravljišče. Posebni uradniki neprestano ponavljajo najosnovnejše podatke o zaslužkih kroja-čev, brivcev, trgovcev in delavcev Ljudje dobivajo odgovore glede stanovanja, vremena in zdravstvene službe. Statistični podatki povedo, da se polovica britanskih izseljencev vrača nazaj na otok, ko preživijo dve leti v Avstraliji. To je doba, po kateri avstralski vladi ni treba več povrniti potnih stroškov za selitev. Vračajo se razočarani. Zanimivo pa je. da polovica povratnikov zopet odhaja nazaj v Avstralijo, čeprav morajo drugič plačati visoke potne stroške sami. Glavni razlog za številno prese-Iievanje v Avstralijo je ekonomskega značaja. Britanci v Avstraliji veliko lažje dobijo zaposlitev kot doma. Število brezposelnih v tej prekomorski debeli je za polovico manjše kot v Veliki Britaniji. Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski "dnevnik ob 19.30 uri. Ob pa ob 6.G5'., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijs nik ob 1939. uri. SOBOTA — 2. FEBRUARJA 8.05 8.35 8.55 9.25 9.45 10.15 10.40 10.55 11.00 12.05 12.15 12.30 14.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji Simfonija v Es-duru Za šolarje Veselo sobotno dopoldne Slovenske narodne v raznih izvedbah Glasba upora Seznanite se z Parker-jevimi Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti Kmetijski nasveti — Ing. Jožica Urbas: Začetek pregenotesti-ranja prašičev Bosanske narodne pesmi Srečanje dveh solistov Pol ure s slavnimi opernimi pevci 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni kaleidoskop 15.40 Abeceda Blaža Arniča in Uganke Pavla šivica 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Medigra na hammod orglah 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Naš plesni komet 18.45 Naši potniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Novo v studiu 14 20.20 Obe plati postave 21.00 Za konec tedna — ples! 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Sobotni ples 10.15 Dva naša stara mojstra 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetjiski nasveti — dr. France Adamič: Razdalje sajenja sadnega drevja 12.15 Poje Koroški akademski oktet 12.30 Pol ure za razvedrilo in oddih 13.30 Kvintet za godalni kvartet in klarinet 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi raznih narodov 15.15 Hitri prsti 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslu šavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz zlatih dni zborovske glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.0.5 Glasbene razglednice 20.00 Dva skladatelja - Primorca 20.15 Radijska igra 21.15 Druga koncertantna simfonija 21.40 Pojo vaši ljubljenci 22.15 Zapoznelim plesavcem 23.05 Ob nežnih zvokih orkestra Mantovani '2320 Skupni program JRT NEDELJA — 3. FEBRUARJA 6.00 Dobro jutro 10.00 fsk fsk sk sk skpkp 6.30 Napotki za turiste .40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.50 Pevski pozdrav iz Sežane in Celja 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 10.00 še pomnite tovariši 10.30 Matineja velikega pihalnega orkestra LM 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 V vedrem tonu 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 10.00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Chopinovo popoldne 16.00 Humoreska tega tedna 1620 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Orkester Zacharias 17.15 Radijska igra 18.00 Koncert za harfo in godalni orkester 18.14 Veseli zabavni orkestri 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Iz davnih slavnih dni 22.15 Skupni program JRT 23.05 Glasbena medigra 23.12 Skupni program JRT PONEDELJEK — 4. FEBRUARJA 8.35 8 25 8.55 9.25 10.15 10.35 10.55 11.00 12.05 12.15 12.30 13.30 14.05 Skladbe Marija Kojoja poje zbor S dvenske filharmonije Giasba ob delu Za mlade radovedneže Oče in sin Ansambli iz Beilinijeve »Norme« Naš podlistek Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti Radijska kmečka univerza Veselo z veselimi vandrovčki Vedri ritmi Dva prizora iz opere Krst pri Savici Kubanska uvertura in Rapsodija v modrem Georga Gershvvina 14.35 15.15 16D0 17.05 17.45 18.00 18.10 18.30 18.45 19.05 20.00 20.45 22.15 22.50 23.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Literarni sprehod Vsak dan za vas Obdobja slovenskega samospeva Kitarist Chet Atkins Aktualnosti doma in po svetu Dvajset minut ob glasbenem avtomatu Iz čeških logov Radijska univerza Glasbene razglednice Skupni program JRT Novo v znanosti Od melodije do melodije Literarni nokturno Plesna glasba TOREK — 5. FEBRUARJA SREDA — 6. FEBRUARJA 8.05 Pisana orkestralna galerija 855 Pisani svet pravljic in zgodb 925 Petnajst minut z Ljubljanskim jazz ansamblom 9.40 Flavta in trobenta v delih Iva Petriča 10.15 Operne melodije 10.30 Pesmi in plesi iz Vojvodine 10.45 človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: O semenju za letošnjo letino 12.15 Petnajst minut z ansamblom Milana Vitka 12.30 Popularne operne melodije 13.30 Glasbena medigra 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.50 Zabavna glasba 15.15 Hammond orgle v ritmu 15.29 Violončelist Pierre Fournier 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Govorica glasbenih instrumentov 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Poje in igra Nat King Cole 1825 Polke in valčki z domačimi ansambli 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 19.05 Glasbene razglednice 18.45 Ljudski parlament 21.15 Mandoline in godala 21.30 Trije »B« 21.15 Sprehod po sončni Italiji 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo 8.05 Prizori iz komičnih oper 8.40 Igra Chris Barber s svojim ansamblom 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.40 Poljska narodna glasba ČETRTEK — 7. FEBRUARJA 8.05 Skladbe Franca Schuberta in Roberta Schumanna 8.20 Do naslednje odda:e 8.35 Dve skladbi Zoltana Koda ly j a 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 925 Pojo solisti beograjske opere 10.15 Glasbena medigra 1020 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Zabaval vas bo trio Maksa Kovačiča 1230 Z zabavno glasbo vam želimo dober tek 13.30 Romeo in Julija — baletna suita 14.05 Iz skladb Marka Tajčeviča 14.25 Z lokom po strunah 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Kitarist Dianne Eddy in njegov ansambel Turistična oddaja Vsak dan za vas Glasba iz Talijenega hrama Aktualnosti doma in po svetu Prvi večerni ples Kulturna kronika Glasbene razgledncie Četrtkov večer domačih 15.15 15.30 16.00 17.05 18.00 18.10 18.45 19.05 20.00 pesmi in napevov 20.45 Nekaj taktov lahke glasbe 21.00 Literarni večer 21.40 Suita za godala 22.15 Po svetu jazza 23.05 Melodije iz filmov 2320 Skupni program JRT PETEK — 8. FEBRUARJA PETEK — 8. februarja 8.05 Skladatelj Gounod kot simfonik 8.40 Popevke v duetu 8.55 Pionirski tednik 925 Glasba z domačih gredic 9.45 Igrajo vam Zadovoljni Kranjci "** 10.15 Uvertura in nekaj scen iz Messinske neveste 1035 Naš podlistek 1055 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti Ing. Olga Maček: Kaj 12.05 Kmetijski nasveti — vpliva na kakovost jajc 12.15 Pred mikrofonom je ansambel Dobri znanci 1230 šopek Prešernovih 1230 Ansambel Jožeta Privška 13.30 Solisti in orkestri radia Prage 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji 15.15 Napotki za turiste 15.20 Plošča za ploščo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Popoldne 18.00 Aktualnosti doma in v orkestralnem studiu v svetu 18.18 Ruska zabavna glasba 18.25 Kar po domače 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Petnajst minut z majhnimi zabavnimi ansambli 20.15 Tedenski zunanjepolitični pergled 20.30 štiristo let klavirske glasbe 21.00 Kitara v ritmu 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od valčka do tvvista 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev Dragi nro-jram SOBOTA — 2. februarja SREDA — 6. februarja 19.05 Prvi sobotni ples 19.55 Koncert komornega orkestra iz Versaillesa 21.30 Poje Charles Graig 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 3. februarja 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Po svetu jazza 19.50 Iz dežele v deželo z zabavno glasbo 20.45 Nekaj zabavne glasbe z velikimi zabavnimi orkestri 21.05 Skupni program JRT ČETRTEK — 7. februarja 19.05 Seznanite se z Parkerjevimi 19.20 Glasba in dežela vzhajajočega sonca 2020 Igrajo majhni zabavni ansambli 20.45 Iz slovenske komorne literature 21.00 Melodije po pošti PETEK — 8. februarja 19.05 Zapišite narek 19.20 Glasbena medigra 1925 Sonetni venec 21.10 Nekaj zabavne glasbe 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 Televizija SOBOTA - 2. februarja 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.30 Kpm orna glasba romantičnih mojstrov 15.15 Primer za Paula Templa 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 od Valčka do jazza 20.20 Koncert za kitaro in godala 20.45 Vokalna lirika — ciklus pesmi 21.00 Zavrtimo našo glasbeno skrinjo 22.15 Komorna soareja jugoslovanskih avtorjev PONEDELJEK — 4. febr. 19.05 Napredujte v angleščini 1920 Venec na Wolfov grob 20.00 Za vse - toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus TOREK — 5. februarja 19.05 Iz muzeja plošč 19.55 S programov francoskega radia 20.25 Glasbena medigra 20.45 Za ples in razvedrilo 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 RTV Zagreb 18.00 Kmečki upor — mladinska TV igra RTV Beograd 19.15 Slike in skulpture RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu Italija 21.05 Studio I. — glasbena revija RTV Ljubljana 22.20 Zgodba iz serije »01« NEDELJA - 3. februarja RTV Zagreb 10.00 Kmetjgska oddaja RTV Ljubljana 10.30 Vrtiljak igrač RTV Zagreb 18.00 Tatovi draguljev — italijanski igrani film 19.40 TV helikopter RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Muzej voščenih lutk RTV Beograd 21.45 Koncert orkestra Mantovani PONEDELJEK - 4. II. RTV Ljubljana 18.30 Doktorjevo novo goriv — lutkovna oddaja 19.00 Oblaček in oblaki — kratki film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubi ;ana 19.30 TV obzornik RTV Beograd" 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Teder_.sk: športni pre^ied 21.05 -Fedra- — magnetofoncki posnet iz gledališča 6 TOREK — 5. februarja Ni sporedal SREDA - 6. februarja RTV Beograd 19.00 V mestecu veseljaka lutkovna oddaja RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Mladi - mladim — zabavno glasbena oddaja RTV Zagreb 21.15 Portreti in srečanja ČETRTEK — 7. februarja 5. do 6. februarja italijanski CS film KAKO LEPO JE 2IVETI 7. do 8. februarja nemški film POSLEDNJI AKORDI Jesenice »PLAVŽ« Gledališče RTV Zagreb 18.00 Mendov spored RTV Ljubljana 19.00 Aktualni razgovori 19.30 TV obzornik 19.45 T V pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik Evrovizija 20.25 Prenos tekmovanja za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju iz Budimpešte RTV Beograd 22.00 Knjige in pisatelji PETEK — 8. februarja RTV Ljubljana 18.00 Kulturna panorama 18.30 TV obzornik Evrovizija 19.00 Prenos tekmovanja v umetnem drsanju * RTV Beograd 20.00 TV dnevnik " RTV Ljubljana 20.30 Administrativna balada — prenos iz Drame PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA - 3. februarja ob 2. do 3. februarja jugoslo- ! 10- ™ URA PRAVLJIC -vanski film BOG SE JE RO- \ program,-ob 15. in 17. D1L V KORUZI uri Fos: PLEŠOČI OSLIČEK . , _ . , . ..... !— Gostovanje v Cufarjevem 4. do 5 .februarja itahjan- l€dališču ^ Jesenicah- sko-francoski film VSI DOMOV 7. do 8. februarja italijanski CS film KAKO LEPO JE ŽIVETI Žirovnica 2. februarja amer. barvni VV film ŽIVIM ZA TEBE 3. februarja amer. VV film TAKA VRSTA ŽENSK 6. februarja italij.-francoski film VSI DOMOV Dovje 2. februarja ameriški VV film TAKA VRSTA ŽENSK 3. februarja jugoslovanski film VELIKA TURNEJA 7. februarja ital.-franc. film VSI DOMOV KOROŠKA BELA 2. februarja jugoslovanski film VELIKA TURNEJA 3. februarja ameriški barv. film ŽIVIM ZA TEBE 4. februarja jugoslovanski film BOG SE JE RODIL V KORUZI Športne prireditve Kino SOBOTA — 2. februarja Center — amer. barvni film RIO BRAVO ob 15., 17.30 in 20. uri, premiera italijanskega CS filma RIMSKA SUŽNJA ob 2230 Storžič — slovenski film NAŠ AVTO ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — sovjetski barv. film ČLOVEK AMFIBIJA ob 18. in 20. uri Cerklje — ameriški vojni film PESEK IVO JIME ob 1930 NEDELJA — 3. februarja Center — amer. barv. film RIO BRAVO ob 14.30, 17. in 19.30 Storžič — sovjetski barvni film ČLOVEK AMFIBIJA ob 10., 1830 uri, slovenski film NAŠ AVTO ob 14. in 20.30, ameriški barvni film RIO BRAVO ob 16. uri Cerklje — ameriški vojni film PESEK IVO JIME ob 16 in 19. uri Naklo — italijanski barvni film TEROR BARBAROV ob 16 i n 19. uri Jesenice »RADIO« 2. do 4. februarja italijan-sko-francoski film VSI DOMOV SMUČANJE JESENICE - Na Črnem vrhu nad Jesenicami bo danes in jutri republiško mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Danes ob 11. uri bo na sporedu smuk, jutri ob 10. uri pa slalom. Razglasitev • rezultatov in podelitev na-' grad bo ob 16. uri v doma pod Golico. J SELCA - Jutri ob 10. uri bo tu medklubski veleslalom. JOST — Jutri dopoldne bodo mladinci Iskre na Joštu tekmovali v alpskih disciplinah. SMARJETNA GORA - V ponedeljek ob 15.30 bo na parkirnem prostoru na Šmar-jetni gori start tradicionalnega smuka s ciljem v Torkiji. Tekmovanje priredi stražiško TVD Partizan. PODNART, PODBREZJE, OLSEVEK - Jutri ob 14. uri bodo v treh krajih skakalne tekme. Ob 13. uri se bodo skakalnih tekem v Ihanu udeležili nekateri naši najboljši skakavci. KAMNA GORICA - Jutri s pričetkom ob 9. uri bo v Kamni gorici veliko'; tekmovanje v smučarskih tekih, ki se ga bodo udeležili tekmo-vavci iz vecih gorenjskih klubov. Iz Radovljice bo v ta namen crgraniziran avtobusni prevez. Odhod izpred avto-j busne postaje ob 7.20. j VISOKO - Tekmovanje v smučarskih tekih bo tu jutri ob 9. uri. NAMIZNI TENIS Radovljica KRANJ — Samo danes b» 2. februarja nemški glasb. v *v« *>iv3ega OLO prvi del film ZADNJI AKORDI ob 20. uri 3. februarja nemški glasb, film ZADNJI AKORDI ob 16. i n 20.uri 3. februarja sov j. barvna risanka ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV ob lO.uri dopoldne in 8. uri 5. februarja ameriški film VSE ZA SMEH OB 20. uri 6. februarja ameriški film VSE ZA SMEH ob 18. in 20. uri 7. februarja amer. zab. film VSE ZA SMEH ob 18. uri 7. februarja jugoslovanski film ČUDNO DEKLE ob 20. u ri 8. februarja franc. barvni CS film KLEVSKA PRINCESA ob 20. uri ■ Dom v Planici KROPA 2. februarja slovenski film BALADA O TROBENTI IN OBLAKU ob 20.30 3. februarja amer. film V ZNAMENJU ZORCA ob 15. in 19.30 uri 7. februarja domači film PARTIZANSKE ZGODBE ob 1930 uri Ljubno 2. februarja amer. barvni film ČAJNICA ob 19.30 uri 3. februarja amer. barvni film OB 3.10 ZA JUMO ob 16. uri republiškega prvenstva mešanih ekip. Udeležili se ga bodo Olimpija, Ilirija, Ljubljana, Fužinar, Jesenice in Triglav. Začetek bo obakrat ob 11. uri. SANKANJE JESENICE - Jutri ob 8. uri bodo s Planine sankaške tekme za pokaj Jesenic, Id se j jih bodo udeležili tudi neka- ! teri avstrijski sankači. Cilj 1 bo pri novem zdravstvenem doma. Tekmovali bodo člani, članice, mladinci in mladinke z enosedežnimj jn dvose-dežnimi sanmi. KEGLJANJE KRANJ — Na kegljišču Triglava se bo danes popoldne in jutri ves dan nadaljevalo republiško moštveno prvenstvo za moške. Turistični informator KRANJ - V hotelu Evropa je prostih 20 ležišč, v hotelu Jelen 10, v zasebnih turističnih sobah pa 6 ležišč. DOM NA JOSTU - V njem je 28 ležišč, ki pa bodo od jutri naprej vsa zasedena. KRVAVEC - V planinskom domu so zasedene vse sobe. Nekaj prostih mest je le še ^ na 6kupnih ležiščih v novem in starem domu. JEZERSKO - V domu je nezasedenih 60 ležišč, v zasebnih turističnih sobah pa 67. I • PREDDVOR - V gostišču »Grad Hrib« je na razpolago 17 ležišč. Cesta na Jezersko je lahko prevozna. V domu so za prehodne nočitve znatno znižali cene (od 500 na 200 dinarjev); vsako soboto zvečer in ob nedeljah popoldne igra tam plesna glasba. — Žičnica in vlečnica na Krvavca normalno obratujeta. Na Krvavcu je 10 cm pršića na 170 cm podlage. ZALOG - Jutri ob 15. uri gostujejo v Zalogu pri Komendi igravci iz Lukovice z ( ljudsko igro »Mikiova Zala«, j TRZlC - V hotelu Pošta lahko prenočuje še 20 gostov, j v zasebnih turističnih sobah pa je prostih 14 ležišč. PODLJUBELJ - Pri Marti Ankele je na razpolago 10 ležišč. Telefon 386. DOM POD STOR2ICEM -r V času zimskih šolskih počitnic so vsa ležišča v njerri zasedena. KOFCE - V planinskem domu je prostih še nekaj ležišč. Ljubeljska cesta* do gosti« šca in zelenišf.ih smučin je prevozna, medtem ko prela preko Ljubelja še vedno Na Zelenici je 170 cm sneg — Na Kofcah je 130 cm sn« ga. — Dovolilnice za lov okolici Tržiča izdaja upravi državnih lovišč v Kamnišl Bistrici. BLED - V hotelih »Krim«j »Lovec«, »Jelovica« in »Toplice« je še dovolj prostih, postelj. Žičnica na StraiO obratuje. Sankališče je uporabno, kakor tudi drsališča na jezeru. V »Sport hoteluW na POKLJUKI je nekaj pro^ 6tora samo na skupnih ležiščih. Vlečnica obratuje. Cesta na Pokljuko je prevozna zai vsa vozila brez uporaba snežnih verig; dvakrat dnevno avtobusna zveza z BledaL BOHINJ - Zaseden je samo mladinski dom, medtem ko je v ostalih hotelih in y zasebnih tujskih sobah naj razpolago dovolj prostih po« stelj. Sankališča in smučišča so ugodna. Jezero je zamrg« njeno. Vse cetse so prevozne^ razen ceste čez Rovtarico, ki ni plužena. V domu naj KOMNI je dovolj prostora \j» ogrevanih sobah. Snega jfl 170 cm; pot je pregažena. Prenočišče za člane PD velja 100-300, za nečlane pa 300-900 dinarjev. Dnevna hrana pa stane 860-1250 dinarjev; pri večdnevnem bivanju velja za goste od 5—10 odstotkov popusta. ZGORNJESAVSKA DOLI« NA - Dom v PLANICI ia Erjavčeva koča na VRSlCU sta zasedena. V hotelih, * motelu in v turističnih sobah v KRANJSKI GORI, PLA« NIČI in RATEČAH pa je dovolj prostih postelj, vendaj kljub temu priporočajo za hotele in motel predhodne rezervacije. TREBI J A - V gostišču »DOM POD PLANINO« raz: polagajo 6 30 prostimi poste« ljami. Z DUM 0 UHLZl\A Mf MUDA m DUM # OKI/iah * MODA <* Duu * om/iA/i 4 AiODA , DO.V) # URLŽl\A * MODA Preprost športni kostim vam bo prišel prav v mnogih priložnostih Otrokov denar Ko otrok prične hoditi v iolo, se moramo zavedati, da postaja samostojen in ne smemo misliti, da ga bomo, Če se nas bo čimdlje držal za kri-lo, pravilno pripravili za življenje. Skušajmo ga navaditi tudi na ravnanje in gospodarjenje z denarjem. Pravilno bi bilo, če bi otroku dajali vsak teden določeno vsotico, s katero si bo plačal v soli malico, poravnal naročnino za Cicibana ali Pionir-a, in da mu bo ostala malenkost, ki jo bo porabil za nakup novega svinčnikat zvezka ali za obisk kino predstave. Prav je seveda, da ga od vsega začetka učite varčevanja, zato mu podarite za rojstni dan hranilnik in mu razložite, da si lahko tako prihrani denar za priboljske V počitnicah ali za nakup knjig. Starejši otroci naj si zapisujejo vse izdatke, tako se bodo najlaže navadili ravnanja z denarjem. Ne bodo si belili glave, kam RECEPT SADNA JUHA IZ BANAN 6 do 8 banan olupi, zreži na koleščke in v skledi potre-Navijalke se prav lepo rkri- ki jih znacilna , AHegret s rilmom »Ohoh« francoska mikavnost, je zra- trebna samo še dva koraka. (1958), Chabrolova »Bratran- • u-ifr« PhuiP- sel povsem samonikel ustvar- Prvi korak je napravil Ro- ca«, Godardov »Do zadnjega pom in Michele Morgan). javec _ jacques Tati s tre_ ger Vadim z BB in filmom diha«, Resnaisova »Hirošima, Med zabavnimi zvrstmi si mi povsem svojskimi kome- »In bog je ustvaril žensko« moja ljubezen« in »Lani v spektakli v Franciji niso dijami — »Praznik«, »Gospod (1956), ki je izzval škandal Marienbadu«. mogli zagotoviti takega me- Hulot na počitnicah« in »Moj in požel uspeh. Drugi korak nogradu so« (1952) Roberta sta kot v finančno neprimer- stric«. pa je storila sama skupina Vernava, v filmu »Spoštova- mammv'*»°mF*s*>m&«™v nja vredna vlačuga« (1951) Marcella Pagliera in v »Sala-menskih čarovnicah« (1957) Ravmonda Rouleauja. Nekaj duha Clouzotovega »Plačila za strah« — njegovo jezo in obup — najdemo tudi v filmih Reneja Clementa — »Prepovedane igre« (1952) in »Gervaise« 1956) in Clauda Autant-Laraja — »Rdeča krčma« (1952) in »Pod pariškim nebom« (1956). Ta štiri dela so si sorodna, saj imajo ista scenarista (Aurencha in Bosta). Obe zgodnji deli pa imata tudi isto temo. Nekdanji advokat Andre Cavatte je (v sodelovanju s scenaristom Charlesom Spaa-kom) s štirimi filmi ostro napadel francosko sodstvo in »nepravičnost pravice«. To so »Pravici je zadoščeno« (1950), »Vsi smo morivcU (1952), »Pred potopom« (1953) in »črni dosije« (1955), pri čemer je najboljši film »Vsi smo morivci«, ki je tudi v največji- meri dosegel Cayat-tov namen: zbuditi gledavca iz lagodnega posploševanja v Ena najboljših igravk francoskega filma In ena najbolj priljubljenih igravk »novega konkretno razmišljanje in vala« je Jeanne Moreau, Id je oblikovala tu di glavno vlogo v zadnjem Truffautovem družbeno ukrepanje. filmu »Jules in Jim« . je dala skupina mladih kri- prla srca in denarnice pro- tikov okoli Andreja Bazina ducentov in sledila je vrsta in revije »Cahiers du Cine- bolj ali manj uspelih, bolj ma« — Doniol — Valcroze, ali manj »novovalskih« fH- Truff-aut, Chabrol, Godard, mov. Med njimi so značilni' Rohmer, Rivette in drugi, npr: Malleova »Ljubimca« Do novega vala sta bila po- (1958), Carnejevi »Prevaranti« Težko je že danes dajati oceno »novega vala«. Lahko sicer rečemo, da je prinesel estetsko revolucijo in da j©r sprožil ekonomsko in politično revolucijo v francoski kinematografiji. Toda na drugi strani mu lahko očitamo, da se ogiba akutne moralne in politične problematike in njenega reševanja ter da na veliko izkorišča komercialnost seksualnosti in nasilja^ Vendar bi spet lahko marsikaj tega očitali tudi stari, šoli z Autant-Larajevim »V' primeru nesreče« (1958), Clouzotovo »Resnico« (1960) in Cavattovim »Prehodom čez Ren« (1961). Ne smemo pozabiti, da je celotna francoska kinematografija sedaj,, pod dvojnim pritiskom televizije, ki ogroža njen finančni položaj, in vedno ostrejšo (politične) cenzure, ki ogroža njeno umetniško svobodo — kar ne more ostati brez posledic. Kljub vsemu pa francoski filmi žanjejo priznanja posvetu — in to predvsem zaradi velike notranje razgibanosti francoskega filma, ki' obeta, da bo tudi v naslednjem desetletju ostal v prvih vrstah borcev za vedno živo in stalno se razvijajočo filmsko umetnost. DUŠAN OGRIZEK »Potem pa je stalo v časopisih, posebno po umoru v Doncastru, če kdo kaj ve o A. B. Čase ali Cashu, naj se takoj javi, zraven je bil tudi popis, ki je precej podoben njemu. Takoj prvi prosti večer sem stopil do Lily jn jo vprašal, kako se glase njegove začetnice. A. B. to je bilo prav — potem pa sva se usedla z Lih/ in sva Izračunala, če bi Cust mogel biti tedaj v Andov-ru. Ni lahko, gospod, spominjati se takole tri knesece nazaj! Končno sva pa le dognala, ker je prišel prav takrat na obisk iz Kanade brat mrs. Marburvjeve, to je bilo 21. junija. Čisto nepričakovano je prišel in Lily je še rekla, ko da je mr. Cust odpotoval, naj bi pa stric spal kar v njegovi sobi. Vendar mrs. Marburyjeva tega ni hotela. Datum je pa točen, zakaj tega dne je priplula tudi ladja iz Kanade.« Inšpektor Crome je zelo pazljivo poslušal in sproti zapisoval pripombe v svojo beležnico, nato pa vprašal: »Ali je to vse?« »Da, to je vse, gospod!« je dejal Tom in je nekoliko zardel. »Upam, da ne boste vsega skupaj imeli za prazne marnje.« »Ne, nikakor ne! Popolnoma prav je bilo, da ste nam prišli to povedat. Dokazov sicer ni kdove kaj, zakaj datumi so lahko tudi slučajni, prav tako tudi začetnice, vendar si bom tega mr. Custa vsekakor natančneje ogledal. Ali je zdajle doma?« »Da, sir, doma je.« »Kdaj pa se je vrnil?« »Tistega večera, ko se je pripetil umor v Doncastru.« »Kaj pa je od tedaj počel?« »Največ je presedel doma, sir. Obnaša se pa prav čudno, pravi mr«. Marburyjeva. Neprestano kupuje časopise, vse mogoče časopise — Zgodaj zjutraj se že odpravi ven in si kupi jutranjih časopisov; zvečer, ko je -že tema, pa še hiti ven po večernike. In pa — pravi mrs. Mar-bury — vedno govori sam s seboj.« »Kje pa stanuje mrs. Marbury?« Tom mu je dal naslov. »Hvala! Najbrž se Oglasim. Mislim, da vam ni treba še posebej fcabičevati, da morate biti previdni, kadar boste srečali tega Custa.« Dvignil se je in stisnil Tomu roko. »Lahko ste prepričani, da ste prav ravnali ,da ste prišli k nam! Pozdravljeni, mr. Hartigan.« »No, sir,« je dejal nekaj trenutkov nato Ja-cobs, ko je spet vstopil v sobo k inšpektorju Crome ju,« Ali je kaj vredno« »Obeta zelo veliko, če je vse tako, kot je to opisal mladi mož. Pri tovarnah nogavic zaenkrat nismo ničesar izvedeli. Prav skrajni čas je Ze bil, da smo ugotovili kaj bolj otipljivega! Sicer pa — dajte ml no akte o Churstonu!« Nekaj časa je listal po spisih, potem pa je dejal: Ah, tu je! — Med objavami, ki jih je naredila policija v Torquaiu. Mlad mož, po imenu Hill pripoveduje, da je odšel po predstavi filma »V božji roki« iz kina Paladium in je opazil moža, ki se je prav čudno obnašal. Govoril je Sam s seboj in Hill ga je slišal, kako je rekel: »To bi bila zamisel! V božji roki!« In tako se Je imenoval tudi film v Doncastru, v Royal kinu, kajne?« »Da, sir!« Morda pa tiči nekaj za vsem tem! Morda je skrivnostni možak tedaj našel metodo za svoj naslednji umor? Kaj se ve? Tu imamo Hillov naslov. Njegov opis možakarja je sicer dokaj medel in zabrisan, je pa vendarle precej podoben podatkom Mary Stroudove in Toma Har-tinga. »Da, da, kuha se«, je pristavil zamišljeno. »želite še kaj, sir?« »Po£jite nekaj ljudi k tisti hiši v Camden Townu, naj jo zastražijo! Toda bodite previdni, da ptiček ne odleti! Potem pa bomo zaslišali tega Custa, naj da svoje podatke. Zdi se mi, da bo kmalu mehak.« Toma je Lily pričakala na Temzinem obrez« ju. »Ali je v redu, Tom?« Prikimal je. »Govoril sem z inšpektorjem Cromejem samim — ki raziskuje to zadevo.« »Ti, kakšen pa je?« »Gosposki in uglajen — prav nič tak, kot si mi zamišljamo kriminalce.« Natanko jI je moral popisati razgovor. »In zdaj mislijo ,da je res on?« »Pravijo, da je mogoče. Vsekakor pa bodo prišli sem in ga bodo zaslišali.« »Ubogi mlster Cust!« »Kaj se to pravi, ubogi! če Je on ABC, ima štiri umore na vesti.'« »Liiy je vzdihnila, zmajala z glavo in utihnila. »Tako! Zdaj pa greva, da se malo pokrep-čava! Le pomisli, kako bo, če sem imel prav: Moje ime pride v vse časopise!« »Res, Tom?« »čisto gotovo! In tvoje tudi! Pa tvoja mati tudi. Hoteli bodo skoro gotovo imeti tudi mojo sliko, da jo priobčijo.« »O, Tom!« Navdušeno je stisnila njegovo roko. »Tak, pojdiva zdaj nekam na predjužnik! Ne?« »Ah, jaz moram najprej še nekam telefonirati!« Privila se je k njemu. »Samo trenutek me počakaj, takoj se vrnem!« »Komu pa se tako mudi telefonirati?« »No, nič tako važnega, prijateljico moram poklicati in ji povedati, da me ne bo, da me ne bo čakala.« Nekaj minut na to je prišla precej razgreta nazaj in se ga oklenila. »Tako, Tom, zdaj pa mi še enkrat čisto natančno povej, kako je bilo v Scotland-1'ardu?« >.Ir. Cust je pozorno obesil nazaj slušalko in se obrnil. Na pragu je stala mrs. Marbury, oči-vidno jo je pekiila radovednost. »Posebno pogosto vas pa ne kličejo po telefonu, kajne, mister Cust?« »Ne — nikakor ne — mrs. Marbury.« »Pa vsaj ni kaj neprijetnega?« »Kje pa, nič, nič!« Kako trdovratno je spraševala! Pogledal je v časopis, ki ga je držal v roki: Porodi — smrti — poroke. »Pri moji sestri so ravno kupili nekaj malega.« »O, to je pa veselo presenečenje! — Pa mi ni še nikoli omenil, da sploh ima kako sestro! je pomislila pri sebi. »Taki so moški!«. Pa sem bila kar presenečena, ko je dama zahtevala vas. Spočetka sem za hip celo mislila, da je Lily — čisto njen glas, vendar bolj tako, veste od zgoraj navzdol! Torej, častitam vam, mister Cust! Ali je to prvi, ali pa imate že več nečakov in nečakinj?« »Samo tega edinega,« je odvrnil Cust, »pa tudi nobenega drugega ne bom več imel — in zdaj moram pa brž stran. Rekli — naročili so ml ,da moram priti takoj tja — in če pohitim, še lahko pridem na vlak.« »Kako dolgo pa mislite izostati, mr. Cust?« je mrs. Marbury se na stopnišču klicala za za njim. »Dva — tri dni,« je bil odgovor,« nič dlje kot nekaj dni!« Izginil je v svojo sobo, mrs. Marbury pa se je vrnila v kuhinjo ter ginjena razmišljala o »srč-kanem novorojenčku.« Hipoma jo je začela peči vest. Pretekli večer sta Tom in Lily računala, kdaj je mr. Cust odpotoval in sta hotela doka- zati, da je on tisti peklenšček - tisti ABC. Samo zaradi začetnih črk in še nekaterih drugih slučajnosti. »Toda, saj nikakor nista mislila resno,« se je tolažila. Nekako nepojmljivo je bilo, da so se pri mrs. Marburvjevi hipoma z vestjo, da je mr. Cust dobil nečaka, razpršile vse sumnje, ki bi jih utegnila imeti proti svojemu stano-vavcu. Zamišljena in prevzeta od razmišljanj o tegobah otročnice, je začela z likanjem Lily-jine svilene kombineže. Mr. Cust je tiho, tiho hitel po stopnicah nizdol ... v rokah je imel kovček. Za nekaj sekund je njegov pogled obvisel na telefonskem-aparatu. V spominu je še zvenel kratki razgovor: »Ali ste vi, mr. Cust?« Utegnilo bi vas zanimati, da je na poti k vam kriminalni inšpektor ... »Kaj pa je odgovoril? Ni se mogel več spomniti. »Hvala, hvala, dragica... zelo ljubeznivo...« ali nekaj podobnega... Zakaj ga je poklicala? AH je nazadnje uganila ...? Ali pa se je hotela prepričati, da ga bo' inšpektor dobil doma? In odkod je vedela, da ga bo nekdo od policije iskal na domu? Njen glas ... pred materjo je spremenila svoj glas ... tako se je zdelo, kot da bi vedela ... Toda ne, ne, če bi vedela, potem bi ga vendar ne... Ali pač... Ženske so bile vedno nekaj povsem svojstvenega. Nepričakovano trdosrčne in nepričakovano mehke. Nekoč je opazoval, kako je Lily izpustila iz mišnice ujeto miško. Dobrosrčno dekle! Dobrosrčno in lepo!... Pred steno, ki so jo uporabljali za obešanje garderobe, polno površnikov in dežnikov, je obstal... Ali naj...? Neznaten ropot v kuhinji ga je pripravil k odločitvi. .. .Ne. nikakor ne, saj ni časa! Mrs. Marburyjeva bi utegnila stopiti iz kuhinje. Odprl je vezna vrata in stopil na cesto. Skrbno je zapri vrata za seboj. Kam? V SCOTLAND YARDU Zopet razgovor. Podpredsednik, kriminalne policije, inšpektor Crome, Poirot in jaz. »Zelo pameten je tale vaš predlog, gospod Poirot,« je dejal podpredsednik,« da bi skušali ugotoviti, kje je bila prodana velika množina svilenih nogavic« Poirot je dvignil roko. »Saj je ležalo na dlani! Ta možak ni mogel biti stalno nastavljen zastopnik. Prodajal je, kjer se je dalo, namesto da bi prevzemal naročila.« Crome je listal po spisu. Povpraševal sem po Churstonu, Paingtonu in Torquaiu naokrog in sem sestavil seznam ljudi, ki jim je ponujal nogavice. Priznati moram, da je bil možakar temeljit. Stanoval je v »Diplomatu«, majhnem hotelu pri kolodvoru Torre. V noči umora se je ob desetih trideset vrnil v hotel. Iz Chursto-na se je mogel torej odpeljati z vlakom, ki pride ob devet petdesetsedem v Torre. Nikogar, ki bi bil podoben opisu, niso videli v vlaku' ali na kolodvoru, toda v petek je bila regata in vlaki so bili prenapolnjeni. V Bexhi!lu skoro isto. Stanoval v »Globusu« pod svojim imenom. Ponudil nogavice desetim, dvanajstim ljudem, med drugim tudi mrs. Barnardovi in v »Rdeči mački« tudi. Hotel je zapustil zgodaj zvečer. V London je prišel drugega dne dopoldne okrog pol dvanajstih. In spet v Dovru. Isto! Stanoval je pri »Kroni«. Z nogavicami je prišel k mrs. Fovvlerjevi, sosedi mrs. Asherjeve in še k nekaterim drugim ljudem v ulici. Tisti par, ki ga je kupila mrs. Asherjeva, mi je dala njena nečakinja, gospodična Droverjeva je to — natanko Ista vrsta, kot je Custova zaloga. »Toliko je to v redu,« je dejal podpredsednik. »Na osnovi Hartiganovih podatkov sem šel v Custovo stanovanje,« je nadaljeval s poročilom inšpektor, »ter ugotovil, da je stanovavec odšel pred nekako pol ure iz hiše. Nekdo ga je tele-fonično poklical — prvič, kakor mi je zaupala njegova gospodinja.« »Kak pomočnik?« je menil podpredsednik. »Ni verjetno,« je dejal Poirot. Res čudno — • kot da bf bila — «. Vsi smo ga vprašujoče pogledali, ko je naenkrat prenehal, on pa je samo odkimal z glavo in ni nadaljeval s stavkom. Inšpektor je spet začel: iz zgodovine 0d\rll|e radija Marca 1896. leta Je francoski fizik Hannv Besnel spoznal, da materija, katere sestavni element je oran, neprestano oddaja posebne, za oko nevidne žarke, ki prodirajo skozi črn papir in delujejo na fotografsko ploščo. Za Becaelovo delo se je zanimala mlada pariška fizičarka Maria Curie — Sklodovvska, rojena Poljakinja. Po dveh letih je odkrila novo materijo podobno uranu. To je bila redka kovina — torij. Pokazalo se je, da materija, v kateri je torij, deluje tako kot uran. Maria Curie je vsa telesa, ki so bila sposobna oddajati za nas nevidne žarke, imenovala — radioaktivna. » Leta 1898 je Curiejeva dosegla novo odkritje; opazila je, da nekateri deli uranove rude prav tako oddajajo nevidne žarke, in to v veliko večji meri, kot pa ista količina čistega urana. Marie Curie je skupaj s svojim možem Pierrom Curie prišla do zaključka, da mora biti v tej rudi nov element, ki je še aktivnejši od urana. In zares, po napornem delu sta uspela in dokazala, da v tej rudi ni bil le eden, pač pa do tedaj dva nepoznana elementa. Marie Curie je prvega imenovala polonij — v čast njene domovine Pol;ske. Drugi nepoznani element pa je dobil ime radij, kar pomeni — tisti, ki izžareva. Zdaj, ko so počitnice na vseh Šolah podallšane še za en teden, tudi ta dva na sliki nista izgubila upanja, da se letošnjo zimo naučita kaj več kot valjati po snegu. Sicer pa ravnotežje je treba znati družati in učenje je tudi izven šole težko , Pragi mladi bralci! V zadnjem lasu smo zopet prejeli kar lepo števHo dopisov. Morda zato, ker so počitnice in vam tako ostane več las« za prebiranje »MLADE RASTI: Najlepše se zahvaljujemo za pismo pionirju Janezu šolarju iz Lesc Veseli smo, da so se oglasili tudi pionirji iz .ega mlada rast kraja. Prav gotovo bomo zadovoljni in rade volje tudi v prihodne objavili novice o delu pionirjev z leŠke osemletke. Tudi učenca FecPa Vraničar iz Škofie Loke se e lepo potrudila in n en spis o gamsih z Lubnika objavljamo v današnji številki. Ustanovili s 3 šo!sko športno društvo V letošnjem šolskem letu smo ustanovili šolsko športno društvo. Ustanovni občni zbor je bil 28. IX. 1962. Zbralo se je približno 60 učencev. Zbora se je udeležil tudi predstavnik občinske športne zveze, predsednik DPM iz Lesc in zastopnik osemletke iz Radovljice. Pohvalili so nas, ker je naše šolsko športno društvo prvo te vrste v občini Na občnem zboru smo izvolili 7-članski upravni in 3-, članski na-'zorni odbor. Sprejeli smo tudi svoj pravilnik. Za zak'julek pa smo gledal' diapoztive s smučarskega seminarja, ki je bil lani v Italiji. Upravni in nadzorni odbor sta imela kmalu po ustanovnem občnem zboru svoj prvi see*anek, na katerem smo izvolili prerlsednka, ta mika, blagajnika in gospodarja. — Sestavili smo program dela za zimsko sezono 1962/63. Nekaj nalog nagega programa, ki smo ga oziroma ga bomo izvedli: uredili bomo drsališče na športnem igrišču ob šoli: or?en:z:rali bomo smučarsko tekmovanje med učenci naše in radov15;ške šole; kupili bomo večje število smuči, da jih bomo lahko posojali tist m učencem, ki jim jih starši ne morejo kupiti, tako da tudi oni ne bodo prikra'šani za ta čudoviti zm.^ki športni užitek; sami bomo Izdelovali smučarske palice in robili smuči. Prav v teh dneh, med zim-skmi počitnicami, smo organizirali smučarski tečaj, ki traja teden dni. Udeležili so se ga lahko vsi učenci — tisti, ki letos prvič stoje na smučeh, pa tudi tisti, ki jih ni več 6trah malo bolj strmega klančka. Za te smučarske tečaje, ko so pod strokovnim vofstvom na idealnih smučarsk:h te^enh v neposredni okolici Lesc, se ;e prijavilo n?d 100 mladih smučarjev. Tri'e člani društva pa -e bodo udeležili po- sebnega smučarskega tečaja Planinskega društva Radovljica in to pri Valvasorjevi koči na S*olu, Tukajšnji mladi fizkultur-n:ki so me. počitnicami delali pri ureditvi šolskega igrišča. Sami so opravili vsa zeme'*ska dela. V istem času je šola s pomočjo občin ~ke" zveze telesne vzgoje v Radovljici uredila in opremila šolsko telovadnico, ki Jc edina v občini. V tej telovadnici so člani društva še pred ustanovitvijo šolskega športnega društva vadili dvakrat tedensko talno telovadbo pod nadzorstvom strokovnega vaditelja. Janez Šolar, učenec VIII. razreda osno -ne šole Lesce D(laven pionrski krož*k Na osemletki v Šenčurja je izmed števihTh izvenSolskih dejavnosti nrjbolj delaven prometni krožek, ki ima .že kar lepo tradicijo. Pri tem Ima nemalo zaslug tamkajšnji AMD in pa učitelji. Vsako leto se na vrsti razna tekmovanja s kelesi. sklrojf 'td., na kate^h sodeluje j 3 tudi aO-le iz PredoselJ, Preddvora, 01*evk% m Vo&!e?a. Za delavnost krožkov je zn*5flnO, da ima že 92 od 335 učencev zlate pionirske značke, 110 srebrne in 62 bronaste. Na vsej šoli je sama še 71 učencev, ki takih značk nimajo, v glavnem Ustih iz nižjih razredov. Za letošnje leio pripravlja krožek vrsto dejav tosti; predvsem pa se bodo potrudili, da šs ostali učenci opravijo izpit za promet ■•.o značko, organizirali bedo ♦odi letos tradicionalno tekmovanje, ki Je običVno spomladi In jesen?, pripravili razstavo in podobno. — R. Lubniški gamsi Naš Lubnik Je znan daleč naokrog kot prijetna izletniška točka. Izletnike privao:ja prijetna pot, ki se polagoma vzpenja, lep razgled in čudovita narava. Pobočje Lubnika Je pokrito z lenimi gozdovi, ki nudijo zavetje in hrano srnam, lisicam zajcem in raznim pticam. Pred nekako 50 leti so lovci v lubniških gOTdovih zasledili tudi gamsa, živali niso stresali zato, da bi se razmnožile. In res je bilo leta 1929 na Lubnlku že kakih 40 gamsov. Tega leta so lovci ustrelili prvega. Kljub velikemu številu eamsov na Jih lovska družina ščiti in lovci streljajo le bolne in slabe živali. Za velike družine gamsov ima Lubnik premalo hrane. Zato se starejše družine same selijo proti ToJču. Oholnlku, Humu m Selški dolini. Lovci so že vide'! skupile nstnajstih ali dvajsetih živali, ki so se selile. Gams le lepa in previdna žival. Ima odličen voh In sluh. Je izrazito dnevna žival. Hrano išče podnevi od sončnega vzhoda do zahoda, prenočuje pa na težko dostopnih noli~»h. G^msi živilo v tronih, ki jih vodi stara koza vodnica, na straži pa je vedno samec Na to divjad je lov dovoljen le od 1. avgusta do 31. decembra. Gamse lovijo na tri načine: na čakanje, na zalaz ali na tihi pogon brez psov. Zadnji način lovci opuščajo, da ne vznemirjajo druge divjadi. Lovci imajo v gozdu urejene visoke preže za opazovanje. Za lov na gamse so si uredili posebno lovsko stezo, ki pelje približno v 2 S višine Lubnika. Sneljana je od Gabrove»a, mimo plave skale do Zalubnikarja. Lovec dobi od ustreljenega gam~a samo njegove rogove kot trofejo, žival je last lovske družine. Lovci postavlja *o gamsom v gozdu posebne iolalce, Smreko o-*»a«rMo v vl*inl MM m v n*o zvrt*'o luVnfo. Od te luku'e vodita dve stranski. V srednjo večjo položijo kameno soL Voda. ki pada na sol, jo topi in iz stranskih odprtin teče slana voda po deblu navzdo'. S'ana voda je potrebna za bo'jšo kon-Mcijo, za boljše robove in za lažjo prebavo nri prehodu od suhe na svežo prehrano. Za ohranitev te div.'adi v okolici Lubnika je bivši OLO Kranj dovolil na Lubniku golosečno, da bo lovska družina lahko oskrbela gamsom zado-tno prehrano. Pru*.taa bo nasadila robld'e, malice, in dru*">. T«»ko se bo sedanje število (40> živali v najkrajšem času povečalo. Ta lena divjad bo nekoč ponos naše okolice. Fedja Vraničar, učenec VIII. razreda , osnovne šole Sk. Loka Zabavna stran • Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran Mmfo št. 5 1 2 3 4 5 6 7 8 CD 9 10 11 12 • IX! 13 ES 14 15 Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. 1., 1. očnica, 7., 2. vrsta kladiva, 8., 3. dušikova spojina, 9., 14. visoka gora v Švici, 10., 4. tegoba, težava, 12., 5. samoglasnik in so-glasnik, 13., 11. ovoj, 14., 9. lehe, 15., 6. kemijski element. Rešitev križanke št. 4 Vodoravno: 1. paleta, 7. iluzija, 9. peč, 10. bar, 11. A(vgust) S(e-noa), 12. meja, 13. korak, 14. sraka, 16. Lena, 17. OG, 19. Ada, 20. iva, 21. kadaver, 23. Račine. HORO Velja za oba spola OVEN (21.3.—20.4.) — Kljub težavam nadaljuješ začeto delo. Pomaga ti nasvet izkušenega tovariša. Nevarnost, da v srčnih zadevah zapelješ na slepi tir. Navdušenje za smučanje. BIK (21.4.—20.5.) — Drzna pobuda v poklicnem delu. Napetost v srčnih zadevah zaradi ljubosumnosti drage osebe. Povabilu na kavico sledi konjak ... Misli na novo obleko in frizuro prizadenejo tudi druge. Zanimiva sobota. DVOJČKA (21.5.—20.6.) — Brez pravega vzroka te obdajajo črne misli. Pretirana ljubosumnost povzroči napetost v ljubezenskih stvareh. Skrite želje se uresničijo. V službi in doma po starem. Razmišljaš o potovanju. RAK (21. 6.—22.7.) — Važni razgovori glede srčnih in poklicnih zadev terjajo precej tvojih pobud in potrpežljivosti. Brez skrbi uživaš zimsko idilo. Obisk. LEV (23.7.-22.8.) — Zaradi novega poznanstva tvegaš odnose z drago osebo. Prijetne-in zanimive urice v kinu in ob radijskem sprejemniku. V službi še vedno težave. Pismo te preseneti. DEVICA (23.8.-22.9.) — Navdušiš se za skrite sestanke in glasbo. Načrt ti uspe, število sivih las se pomnoži. Nekdo dvomi v tvoje sposobnosti, zato domišljavost ni SKOP od 2. do 9. febr. na mestu. Ljubezenske dogodivščine. TEHTNICA (23.9.-22.19.) — Sporazum z delovnimi tovariši te rehabilitira. Po neumnem zapraviš denar. Uvidevnost in prijaznost do drage osebe. Telefonski razgovor. ŠKORPIJON (23. 10.—21. 11.) — Zlorabiš položaj za preskrbo s premogom in iščeš protekcij tudi na čustvenem področju. Priložnost za izlet. Denar. STRELEC (22.11.—21.12.) — Teden je ugoden za snovanje dolgoročnih načrtov. Z zvestobo odpraviš nezaupanje. Čustveni odnosi se lepa razvijajo. Poslušaj nasvet »starega mačka«. KOZOROG (22.12.—20.1.) — Tvoji načrti bodo izpostavljeni ostri kritiki. Ne zanašaj se na obljube. Neke čustvene motnje se ti razjasnijo. Pismo. VODNAR (21.1.—19.2.) — Teden bo nadvse ugoden. V čustvenih zadevah skrivnosti. Ne razburjaj se za vsako malenkost. Zadrega in presenečenje z darili. Nekdo trpi zaradi tvojega obnašanja. RIBI (20. 2.—20. 3.) — Zagotoviš si simpatije širšega kroga ljudi. Tvojih pobud ne jemljemo preveč resno, sčasoma uspeš. Smotrno obračaj denar in izrabi prosti čas. Ravnovesje med čustvi in razumom bo ugodno vplivalo. Zagovarjaš prijatelja. EDINSTVENA PRILOŽNOST — Zdaj je edinstvena priložnost, da lahko poročiva hčerke. Gospod prosi za roko najinih petih hčera! Nagla jeza — Ali je bil nocoj dober program, dragi? dokumenti # dokumenti e dokumenti • dokumenti # doktraentf # dokumenti • dokumenti # dokumenti # dokumenti Krogle so frčale po zraku, ena je priletela skozi okno v stričevo stanovanje. K nam je pridrvel neki Nemec ia odprl vrata s takšno silo, da je izpadla šipa, pa vprašal, kje je stric. Potem je takoj od hitel ven ter iskal strica, vendar ga ni našel. Pol are kasneje je prišla poljska policija in moral je plačati 100 zl. globe. Pri streljanju je nastala strašna zmeda, vsi so pomislili, da je vse narobe. Nemci so se odpeljali popoldne, na čela je bil avtomobil, na sredini avtomobil Poljakov, vko-vanih v verige in na konca spet avtomobil z Nemci. Tako so jih odpeljali. šele danes odpeljal v Skarzvsk. Mama je dodala še kos kruha. Sestrična je telefonirala v Su-chedniovv, odgovorili so ji, da je že vse urejeno in da prispejo danes ali jutri. 17. MAJ — Sestrična je prejela paket z umazanim perilom od svojega moža v Skarzvsku, dobila je tudi dopisnico. Piše, da bo prispel avtomobil z bolniki, tedaj se bodo morda vrnili še oni. Potem je prišel voznik, ki je bil včeraj v Skarzvska, in dejal, da je videl očka. Očka je povedal, da je dobil vse pakete, ki smo jih poslali. Ze štirikrat je bil pri doktorja in zdaj mora še pred nemškega zdravnika pa ne ve, kaj bo. Popoldne je prišel gospod, ki je bil pri nas že minuli teden, in prinesel pisma, tudi naše je bilo med njimi. Prebrali smo pismo in bili zelo žalostni. Očka piše, naj se pobrigamo v Svetu, če pa ne tam, naj odidemo h gospodični iz Suchedniowa, da bi karkoli storila. Bil je pri zdravnika in niso ga hoteli oprostiti. Napisal je zelo slabo pismo, bolje, če podrobneje ne pišem o njem. Zdaj ne vemo, kaj naj storimo; očka piše, naj gremo h gospodični iz Suched-niowa, ki smo ji že nekoč izročili denar, toda zdaj ne vemo, kaj naj počnemo in mislimo. Po tem pi- smu hodi mama okrog kot da je bolna; že večkrat je bila na Svetu, pravijo, naj ne obupuje, ker bo vse dobro, čim pridejo bolniki, bo očka med njimi. Toda kaj nam pomagajo tolažilne besede, ko je še v taborišča, šele, ko bo doma, bom verjel njihovi tolažbi. 14. MAJ — Danes so razobesili razglas, da lahko pošljemo pakete v Skarzysk, peljali jih bodo z vozom. Mama je takoj pripravila paket, preskrbe 1 sem celo nož za očka. Zvečer je prišla k nam neka gospodična in dejala, da bodo jutri ob štirih prišli orožniki, toda nihče ne ve, čemu. Hudo se bojimo, čeprav še ne vemo, kaj bo. 18. MAJ - Mama je bila danes pri telefonu in govorila je s tisto gospodično iz Suchedniowa in ta ji je povedala, da ji je bratranec iz taborišča pisal, naj se ne zavzema za očka, češ da se zanj briga Svet iz Bodzenlvna. Mama ji je dejala, naj se sama zavzame za očka in naj ne posluša nikogar. Danes so na Sveta pribili razglas, da bo jutri odpeljal v Skyrzysk poseben voz in da lahko polijemo pakete. Paketa nismo poslali, samo M zL 19. MAJ — Danes je prišlo šest Nemcev, ker mobilizirajo konje iz šestih občin. Prišlo je toliko konj, da je bilo težko priti skoznje. Voz s paketi zlk Skarzvsk se je odpeljal šele po mobilizaciji. 20. MAJ — Prinesli so nam očkovo pismo, napisal je cele štiri strani in še poseben kos papirja. Vse piše podrobno, da je bil že sedemkrat pri doktorju in da ga noče oprostiti. Jutri naj bi prišlo 65 bolnikov, morda pride tudi on. V slučaju, da ne pride, prosi, naj mu pošljemo kruh, krompir in še kaj drugega. Nestrpno Čakamo na jutrišnji dan. To noč so nekemu kmetu ukradli kravo. Prijavili so na policijo, ki je takoj začela preiskavo. Sled Je peljala k nekemu Zidu in tam so našli kravjo glavo in 40 kg mesa, takoj so ga zaprli. Vsi so besni na Zide, kako si Zid upa ukrasti kravo, ni dovolj, da nas mučijo na vseh krajih, vrha tega se mora zgoditi še kaj takega. 21. MAJ - Ob pol devetih se je pripeljal avtomobil z Zidi. Ko sem ga zagledal, mi je srce pričelo utripati, ker pride morda očka. Ko je pripeljal bliže, sem iskal očka, vendar ga nisem zagledal. Stekel sem tik za avtomobilom, ustavil se je pred svetom in vsi so poskakali z njega, toda očka ni bilo, zelo sem jokal, ker je prispelo toliko ljudi, očka pa ne. Mnogi so popolnoma zdravi, Da so prišli. To me je zelo prizadelo. Očka je poslal po znancih nek^.j lističev, naj mu pošljemo krompirja, kuhane testenine, kruh in kašo. Takoj smo pripravili paket in ga izročili šoferju. Popolnoma smo pozabili, da je danes začetek binkošti, prav ničesar nismo pripravili, tako smo bili zaposleni le pri eni stvari. Očka ni manjkal še ob nobenem prazniku, danes pa ne le, da ga ni, temveč je vrhu tega še v taborišču. 22. MAJ — Pri molitvi sem za-hrepenel po očetu. Videl sem kako stojijo ostali otroci pri očetih in ako česa ne vedo, jim pokaže oče, in kdo bi pokazal meni ... Le bog mi vliva misel, da stopam po dobri poti ... Se nikdar mi ni bilo tako težko kot danes pri molitvi. DNEVNIK Davida Rubinowicza