t/haja vsnk dan, odi ob nedeljah lit prizattih, sfutaj. — Uredolftvo: ulici gv. Fmnčii -.^.^a 4tev. 20, L aid^o^e. — Dopisi naj a« poiiljajo ored-rfBtvu. - jsktraaa pisma se ne sprefeottfo, rafcaptol se ne vučajo. — fedajatelj odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastni* fconaorcij lista fidinosU — Tisk tiskarne IMiinn* — Hstncaim* Mfa na mene L S*—# pol tele L 18 — in celo leto L K—- — Talefcn fn 11-57. V ¥my, ¥ nedelo 30« wewibra 1919 EDINOST tetnfk XiV1 Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stsCftik. — O^tsi se rsftaiajo v Hrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnfcov mm po 20 stot: osmrtnice, rahvale, poslanice In vabila po 40 stat., oglasi deoarrtfh zarodov mm po SO stot Mali oglasi po tO stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejemi inserstni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno opravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nalujata v Trstu, ni. sv. Frančiška As. 201 ). jiisoslouensRi Časnikarski Kongres o Zagrebu 16., 17. In 18. novembra 1919. V Zagrebu se je vršil 16., 17. in 18. t. m. prvi kongres jugoslovenskega časnikarstva, prvi časnikarski kongres v svobodni jugoslo-venski domovini, in prvi jugoslovenski, ker je doslej jugoslovensko časnikarstvo pač sodelovalo na velikih vseslovanskih časnikarskih -kongresih, ni se pa sestalo nikdar na svojem lastnem kongresu, ker so bile politične raz-xnere takšne, da so izključevale sestajanja vsega jugoslovenskega časnikarstva, katero je bilo v prejšnjih časih ali brez prave stanovske organizacije aH pa združeno v več društvih, ki pa so bila — ravno zaradi političnih razmer — v zelo slabih stikih med seboj, ali pa sploh v nikakršnih. Stvar se je znatno zbolj-šala po osvoboditvi domovine. Jugoslovensko časnikarstvo je bolj kot vsak drug slan začutilo nujno potrebo enotne stanovske organizacije ter je začelo tudi takoj usmerjati svoje stanovske težnje v to smer, najpreje seveda v ožjih krogih. Tako so se slovenski časnikarji združili v »Jugoslovansko časnikarsko društvo v Ljubkana,« hrvatski v ^Hrvatskem novinarskem društvu*, srbski pa v »Novinarskom udruženju« v Belgradu, bosenskoherce-govski pa v sarajevskem. Potreba enotnega skupnega delovanja pa je ta društva dovedla do irr-n Snega izooznanja, da je tako delovanje n ' »če le tedaj, če se vse jugoslovensko čas-r.:. 2i-stvo strne v enem samem skupnem dr šivu za vso Jugoslavijo. Sad tega izpozna-nja je bil I. jugoslovenski časnikarski kongres v Zgrebu. Vetrna juoc slovenskih časnikarjev iz vseh ■predelov domovine je dospelo v Zagreb že v soboto, 15. novembra, in se je tudi ta dan vršilo predposvetovanje, na katerem se je posrečijo popolnoma odpraviti razna nesoglasja, tako da se je mogel vršiti kongres kar naj-d stojre'e in najsmotreneje. Posebno prisrčno s- t :ii sprejeti v Zagrebu slovenski časnikarji, katerih je b !o 16 in so bili po njih zastopani asi slovenski listi, in ravno tako tudi slučajno ž njima došla dva člana uredništva tržaškega socijalnodemokratskega dnevnika Lavora tora«, katerima je jugoslovensko čas-«:1 -r5Ho izkazovalo vsepovsod najiskreneiše gr- ■ r>!/jhje ter ju tudi kot gosta vabilo k vsem kongresnim prireditvam. Prvi dan kongresa. Kongres ie z"boroval v taborski dvorani, ki se je v nedeljo dopoldne, pri otvoritveni seji, napolnila časnikarstva iz vseh jugoslo-venskih pokra;:n. Med gosti so bili tudi zastopniki čeh o slo vaškega in ruskega časnikarstva. Otvoritvene seje so se udeležili med drugimi ban dr. Paleček. general Matič, veliki župan dr. Horvat, rektor zagrebškega vseučilišča, čehcslovaški pooblaščenec dr. Ma-Jiaček, poljski konzul, mestni župan dr. Sr-kulj. zastopnika Jugoslovenskega odbora dr. Gmajner in dr. Jedlowslri, starosta Sokola dr. Dečak, več poslancev ter raznih drugih ocRičnjakov. O tvoril je kongres predsednik hr vatskega novinarskega društva g. Toni Schlegei, ki je poudarjal, da je prvi jugoslovensKi časnikarski kongress že sam po sebi manifestactja narodnega" in državnega edinstva in govoril o nalogah, ki naj jih reši kongres. Pozdravil je goste, in predlagal potem, da kongres brzojavno pozdravi kralja in prestolonaslednika ter izvoli za predsednika Milana Savčiča, urednika belgrajske »Epohe in predsednika novinarskega udruženja v Belgradu. Oba predloga sta bila sprejeta z burnim odobravanjem. . G. Savčič je v svojem nagovoru poudarjal zavest vsega jugoslovenskega časnikarstva, da smo vsi eno, ia njegovo nalogo, da z vsemi svciimi močmi deluje na to, da ne bo niti eneđa državdfjaffia naše lepe ujedinjene domo-\ ine, ki bi ne bil prežet s to zavestjo. Nato so bili izvoljeni: za prvega podpredsednika Rasto Pustoslemšek, glavni urednik Slovenskega Naroda«, za drugega podpredsednika Toni Schlegei, predsednik hrvatskega novinarskega društva, za tajnike pa Ante Brozovič, vodja zagrebškega dopisnega urada, Božidar Vodcb, urednik -Slov. Naroda«, J oso Ivanišević, urednik sarajevskega »Narodnega Jedinstva«, in Jovan Tanović. urednik belgrajske »Politike . V imenu vlade je pozdravil nato ban dr. Paleček kongres, želeč mu najboljših sadov, In je v nadaljnem upravičeval omejitev tiskovne svobode, ki da je nujno potrebna dokler ni končno rešeno vprašanje državnih jneja. Za njim je pozdravil kongres mestni župan zagrebški dr. Srkulj, tov. Ivanišević v imenu Bosne in Hercegovine, dr. Machaček v imenu če h osk> vaškega poslanika Kaline in urednik praške -Narodne Politike«, Prokop Vavrinek, generalna tajnik vseslovanske časnikarske zveze, v imenu društva čehoslo-vaških časnikarjev. Nato je govoril Milan Marjanovič, urednik ^Obnove«, veliki propagator jugoslovenske misli v Južni Ameriki, o nalogah časnikar- ji va. Govoril je nato še StoSte-ft Bonin o banalskem vprašanju, nakar so te prečitala brzojavni pozdravi ministrov Biankinija, Marinfcoviča, dr. Kramerja, Pribi-čeviča, generala Maistra, ukrajinskega in poljskega časnikarskega društva ter razni drugi, in se je nato seja prekinila. Zborovalo so potem odšli v Ulrictov salon v Ilid, kjer se je otvorila tiskovna razstava* v kateri je razstavljeno vse jugoslavensko časopisje, in pa vse one revije, časopisi, brošure io imenovalo »Jugosloveaako no-viaarsko udružea$e« in bo imelo svoj sedež v Belgradu. 2. Funkcijonarji dosedanjih časni-"Carskih društev tvore začasni odbor novega društva, ki izdela društvena pravila in jih predloži glavni skupščini v odobritev. Ta odbor izdela tudi pravila pokojninskega zaklada in bolniške blagajne ter izvrši vse priprave za pristop društva k mednarodni časnikarski zvezi. Dosedanja društva morajo v roku, ki se določi sporazumno izvesti likvidacijo ter izročita svojo imovino novemu društvu. 3. Jugoslovensko novinarsko udruženje naj pristopi čim preje k mednarodni časnikarski zvezi.« Po razsežni razprava je bii predlog poročevalca sprejet z dostavkom, da naj se delo pripravljalnega odbora pospeši tako, da se bo mogel ustanovni občni zbor novega društva vršiti do 1. majnika leta 1920. Binkoštni prazniki prihodnjega leta se najbrže določijo za sklicanje tega občnega zbora. Družabne prireditve. Za snsboto zvečer je bila določena v počastitev udeležnikov kongresa slavnostna predstava v gledališču. Peti bi se bila imela Li-sinskega opera »Porin«. Vsled oboljenja nekaterih pevcev pa se je operna predstava odpovedala in se je uprizoril Shakespearejev »Hamlet«. Po predstavu je bil prijateljski ko-merz v Budjejevički pivnici, kjer je tov. Schlegei pozdravil udeležnike kongresa dn goste ter so mu odgovarjali razni tovariši, med njimi tudi član Lavoratorjevega uredništva, zahvaljujoč se v italijanskem jeziku na prisrčni gostoljubnosti in izražajoč upanje, da skoro pride čas, ko si bosta jugolovenski iin italijanski narod mogla prijateljski podati roko. V nedeljo je bil, kakor že rečeno, skupen obed v restavraciji »Kola-*, zvečer pa v »So-kolani« koncert, pri katerem je sodeloval moški zbor društva »Lisinski«, koncertna pevka gdč.' Faller-Jakopovič in naš Rijavec. Na klavirju sta spremljala ravnatelj Faller in kapelnik Baranović. Po koncertu je bil v zgornjih prostorih kabaret, v spodnji dvorani ples, vsepovsod pa najneprisilienejša, vesela zabava. _ (Konec jutri.) Ministrski svet. BELGRAD, 24. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, kateri je .prvič prisostvoval novoimenovani minister za obnovo zemlje, dr. Kosta Stojanovič. Na seja se je reševalo vprašanje uradniških plač. Govori se, da je v načelu sprejeto izenačeaje uradnikov vse kraljevine, dočim se bodo d-ragrajske dokiade ravnale po razmerah v posameznih krajih. SUk«aje parlamenta. BELG-RAD, 24. Jutri dopoldne se bo vršila seja Demokratske zajednice o vprašanju sklicanja parlamenta. Odgoditev parlamenta. — Priprave za volitve. BELGRAD, 25. Včeraj se je vlada posvetovala o odgovoru na spomenico opozicije. Sklenila je, da odgovori na spomenico po organu demokratske stranke in da se parlament za dva meseca cdgoda. Med tem se bodo izvršile priprave za občinske in zbornične volitve. Vla-da nasmeraA-a izvesti volitve v kon-štituanto do 1. aprila 1920. Akaijski odsek Demokratske zajednice stopi pred Demokratski klub z zahtevo, da Demokratska zajednica nastopi ob volitvah kot edinstvena stranka. I spremembe in imenovanja v vladi. ( BELGRAD, 25. Včeraj je regent .prestolonaslednik Aleksander podpisal ukaz, s katerim se imenuje sedanji hrvatski ban dr. Paleček ministrom za konštituanto, narodni poslanec dr. Krizman ministrom za agrarno reformo in dr. Kosta Stojanovič ministrom za obnovo zemlje. Sedanji hrvatski podbam dr. Tomljenovič je imenovan za bana- Obenem se pričakuje neposredno imenovanje vse nove hrvatske vlade. Podban ostane sedanji veliki župan 1 iško-krbajvske županije Ivan Petrano-vič, poverjenik za prooveto in bogočastje vse-učiHški profesor dr. Tučan, poverjenik za narodno zdravstvo dr. Radenko Stankovič, poverjenik za pravosodje dr. Pero Delobrk, poverjenik za socijalno potit&o dr. Adžija. Za velikega župana liško-krbavske županije bo imenovan Sava Stojanovič, a Županije varaždinske dr. Bogdan Stopar. BELGRAD, 25. Vladni poverjenik za Crno-goro Pavi če vič je odstopal. Zveza z Grško. BELGRAD, 28. V Atenah se zagovarja pred sodiščem general Dusmanis, ki je bil leta 1915 načelnik grškega generalnega štaba. Pri zaslišanju je general Dusmands izjavil, da je Grška hotela Srbip pomagati, ko jo je Bolgarska napadla, da pa je Srbija to pomoč odbila. Ob tej priliki priobČuje presbiro ministrstva za zunanje posle nastopno uradno sporočilo: Beograd, 24. Povodom trditve generala Dusmandsa, da je Srbija odbila grško pomoč, katero ji je zadnja ponudila in v to svrho poslala polkovnika Vlahopulisa k srbski vrhovni komandi, -ao pooblaščeni izjaviti: Res je, da je polkovnik Vlahopulis prišel k srbskemu vrhovnomu poveljništvu, čim je bila proglašena bolgarska mobilizacija, toda on je bal poslan k njemu na izrecno zahtevo našega vrhovnega poveljniatva in v izrecno svrho dogovora o skupni akciji proti Bolgarski. Na tem sestanku je srbsko vrhovno poveljništvo zahtervaik), da Grška nastopi s koncentriranjem svojih čet na srbsko-bolgar-ski in grško-bolgareki meja. Polkovnik Vlaho-pulis je ta načrt odcibril anje z državnimi vred-noatnicanii bivše monarhije, ki se nahajajo v posesti fizičnih in juridičnih oseb v novi pokrajini. Kraljevi odlok, ki stopa takoj v vedjavo In se cJbjavi v ponedeljek v uradaem listu (Gaz-zetta Ufficiale), vsebuje roke, tekom katerih bodo dodatke izplačevale iste blagajnice, kl so izvrševale zameno. IZ RUSIJS. Za pomnožitev ukrajinske vojske. DUNAJ, 28. Ukrajinski tiskovni urad poroča brezžično iz Vinice e dno 23. t. m.: V skupni seji direktorija dn svetov ljudskih ministrov, ki se tev ršila dne 9. t. m., so sklenili, da se ima za ojačenje fronte nemudoma mobilizirati inteligenca, da se vpekličejo sploh vse vojaške osebe, da se število uradnikov v seh ministrstvih kolikor mogoče zniža in da se, v kolikor je to mogoče, vsi uradniki pozovejo k vojaški službi. Nadalje naj se prebivalstvo organizira in izda proglas, ki poživlja k prostovoljnemu vstopu v armado. Izdajstvo v ukrajinski vojski. DUNAJ, 28. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Poveljnik gališke ukrajinske aruaa.de general Tumavski je sramotno izdal ukrajinsko armado in ves ukrajinski narod. Za hrbtom vrhovnega poveljnika ukrajinske armade Petljure, dSrekucntja in ukrajinske vlade, se je začel pogajati z generalom Denfikincm. Tarnavski je namreč z gališko armado prestopil k Denjikinu. Dne 24. oktobra je bil podpisan alot o premirju in podrejenju galiŠ-kih čet pod poveljstvo prostovoljne armade med zastopniki presto vencev na eaaa strani in nekaterimi okraj-iESko-gaiiškvnl častniki na drugi s tram. Nato je armada prostovoljcev začela zasedasti nekaj važnih strategičnih točk in je s sunkom proti meji poizkušala prerezati ukrajhssko fronto in zajeti aH razbiti vso j armado ter prodreti preko ukrajinske meje. , O izdajat va galiških častnikov nista vedeli s niti gaUSka vo)ska niti gališka vlada. Z izdajstvom so pridob'-li nekaj zemlje. Zmertnka in Mohilew sta izgubljena. Ka-meneo Podolski smo morah izprazniti. Sovražmk je zaplenil nekaj železniškega in sanitetnega materijala. Pogodbo smo razveljavili in Tamavskega ter njegovo pristaše aretirali in postavili pred vojaško sodišče. Boja roper Denjikina nismo prekinili. Zveza med Estonsko, Le tonsko in Litvo. HELSINGFORS, 28. Glasom došlih vesti se more smatrati, da je zveza obmejnih držav Estonske, Le tonske in Litve že sklenjena. Zvezne določbe vsebujejo vojaška, politična m gospodarska vprašanja. Prva naloga zveze bo, da sklene mar s sovjetsko Rusijo. Glede na izmeno ujetnikov se $e že dosegel sporazum z Litvo. Estonski minister za zunanje stvari je izjavit, ida upa upravičeno, da se bodo pozneje pridružile obmejnim državam Poljska, Ukrajina m Fioska v svrho obrambs svoje neodvisnosti. Blokada Rusije. LONDON, 28. Reuterjev urad poroča is Pariza: Vrhovni svet je nje posle.« DUNAJ, 28. Brezžična brzojavka ruskeg* Ijudskegr, komisarijata za zunanje posle se razlaga v osebnem oziru s tem, da se je acv-strij6ki urad za vojne ujetnike in civilne in-tftmirance informiral o usodi delegata Henri-'ia Alterja, ki je bil odposlan v Rusijo. Brezžična brzojavka sovjetske Rusije se torej brezdvomno nanaša na tega delegata avstrijskega urada za vojne ujetnike in civilne internirance. Madžarske podpore dunajskim listom. DUNAJ, 28. »Arbeiter Zeitung- objavlja protokol madžarskega ministrskega predsedstva, naslovljen na vrhovni računski urad, v katerem se nahaja Friedrichova postavka treh milijonov kron. da podpira dunajske in druge inozemske liste. »Arbeiter Zeitung« imenuje to (poročilo zanesljivo in pravi, da se dunajskim Hstom dobro pozna, da dobivajo iz Budimpešte podporo. Avstrijska zlata renta. HAAG, 28. Oktobrski kupon avstrijske zlate rente na Nizozemskem ni bdi izplačan. Avstrijska vlada -pa je založila v amsterdam-«ki banki v nizozemskih goldinarjih 25?« zneska, ki je potreben za plačilo kuponov. Ententno posojilo Avstriji. DUNAJ, 28. ; Reichspost« trdi, da bo dovolila ententa Avstriji 4 milijone funtov šler-lingov kredita. Ta znesek zadostuje za živ-fcjenske potrebščine za poldrugi mesec. Mirovna konferenca. Sklepi vrhovnega sveta. PARIZ, 29. (S.) Vrhovni tsvei je nadaijeval razpravo o .porazdei-itvr -materičiala, k* ostane po potopitvi nemških lad«j in pedvtrdnikov. Nato se je barvi! z vprašanjem Tomunskej^ notranjega položaja in je skfenil, priobčiti jutri zadnjo noto romunski viadi. Končno so zavezniški zastopniki ■sklenili, da bo morala Nemči-a skrben 2a vzdrževanje ruskih ujetnikov v Nemčiji in prevzeti efroške za posebno •kormvrjo v BcroHnu. Nemška spomenica o potopitvi brodovia v Skapaflovu. PARIZ, 29. (S.) NemSka vlada je poslala kon-(erejfrčnemoi tajniku spomenico, ki dopolnju;e «rst-mene izjave glede potopitve brodovja v Skapn-fk>vu. Spomenica -pravi med rugim, dr> interniranje nemškega bredav-ja, predvideno po premirju, ni pomenialo n'kakor fcor.Inove'la voe določitve glede usode nemškega brodovia, in pripominja, da se ne sme iwip»sau krivda zara-df potopitve brodovia Nemčiji, terr.vec zaveznikom, kr so internirali brodovje, ^rotr ipremirnim dolečbfjn, v angleški a ne v nevtralni luki. Admiral R:uter, nadaljuje spomenica, ki je bil hvsake zveze z domovino, }e smatral, da poteče oremirje dne 21. junila opoldne in je dal s'ede navad! pomorščakov, potopfti brodovje. Z druge strani 'e admiral Reu-ter izgubil poveljstvo, ker ie tU ujetnik, zato odpade vsaka odgovornost od nemške vlade. Spomenica predlaga, naj se predloži vprašanje razsodišču v Haagu. Prihod italijanskega delegata Sclaloje v Pariz. PARIZ. 29. (S.) Danes predpoldne ie prispel v Pariz Scialoja, katerega je spremljal Garbasso. Na kolodvoru so ga sprejeli grof Bonin Longaro, osobje poslaništva, vsi člani italijanske delegacije, ■genercl Cavallero in diuge ugk;:no o^elie. V kratkem odide Sciale'a v London. Vprašanje Gdanskejta. VARŠAVA, 27. (S.) Kakor poroča >Gdanska ganeta*. se nemška vlada noče od-povedati Gdan-skemu in je izročila generalu Dupontu spomenico, v kateri se predlaga, naj bi se dosego pri poljski vladi, ča popravi mejo na črti 60 km. Po tej ureditvi meje bi prišlo Odansko v neposredno bližino nemškega ozemlja. Ratifikacija miru. LONDON, 28. »Times« poročajo iz Wa-shm^tona, da so velike težave radi vprašanja ratifikacije miru skoro že odstranjene. Angleška in francoska vla'a sta izjavili, da sta pripravljeni priznati nekatere pridržke, da omogočita s tem ratifcka:l^o pa ameriškem senatu. Glasom zaćnje brzoga--. ke so republikanci že privolili v gotove stvari ter je mogoče, da bo Amerika tudi v bodoče, ako treba, sodelovala pri evropskih konfliktih. D'Anntmzijeva podjetja in angleška dolnja zbornica. LONDON, 28. Mladi konservativni zas^op-irik Curzon, sin ministra za zunanje zadeve, je vprašal v dolnji zbornici za uradna prasnila o reškem vprašanju. Lloyd Gecrge je odgovoril, da vrhovni svet živo proučuje to vprašanje in da je zato angleški vladi nemogoče podati kaike izjave. Nato je vprašal mladi Cttrzon: =>AJi je res. da pripravlja neki ne-oJ Evropo, ker je tudi ona sama zainteresirana na njegovi j pravilni rešitvi. To vprašanje je doživelo na pariški konferenci že vse mogoče laze, v najrazličnejših štaddiih dezoreksti ga je slikalo svetovno časopisje, a vendar je še danes zavito v tako temo, da mu nihče ne vidi pravega lica. Ko je Italija stopila v vojno, da se reši trna,! ki ji je dolga leta tiščal peto, so menili njeni : državniki, da je prišla ugodna prilika. Računajoč z gotovim porazom Avstrije, a ne predvidevajoč njenega notranjega poloma, so sklenili v Londonu znani dogovor, po katerem naj bi bila njena moč na jugu vsaj za toliko okrnjena, da bi bili varni v lastni hiši in b: smeli igrati v Srednji E-vropa in na samem jugu brez skrbi ulogo, za katero so se smatrali poklicani. A usoda, ta hudomušna go-spodovalka življenja, je odločila drugače! Italija je sicer zmagala, a poražena Avstrija ni po zaslugi njenih svobodoljubečih narodov vec vstala. Na njeno mesto je stopila nova država, sicer ne tako. močna in bojaželjna kakor stara vojaška monarhija, a vendar samozavestna - — država SHS. Že ta moment je zadostoval, da se je jadransko vprašanje za hip zazibalo v negotovost in se je vsakdo radovedno vpraševal kaj bo. Trdni temelj, na katerega je bilo naslonjeno, se je Mpcdaaeknil kar sam od sefee in od takrat je šlo delovanje diplomatov v nasprotne smeri. Wilson, ki ni bil nikoli podpisal londonske pogodbe, je stal na stališču samoodločbe; Italija, ki ni predvidevala takega konca vojne, bi bila rada svoj osvoje-vaini program še bolj razširila; Anglija in Francija sta stali na podpisani londonski pogodbi, Dolg je bil boj, ki so ga bili diplumatje za uveljavljenje svojih nazorov in, upajoč na ugodno in hitro rešitev problema, je Italija skušala doseči med njim in drugimi svetovnimi vprašanji stik, kar se ji je v načelu tudi posrečilo. A le v načelu, kajti danes so največja evropska vprašanja že rešena, glavni bremen konferenčnega dela, mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo, sta tudi odpravljeni; le jadransko vprašanje je ostalo v nekaki megK, iz katere mu ni nikakor mogoče vstati. Londonska pogodba je, po volji Wilsona, izpremenjena v toliko, da odpade iz italijanskih državnih meja vsa Dalmacija z otoki. Oficijelna Italija je bila tedaj že popustila od svojega prejšnjega programa, vendar ne še v toliko, da bi se bili približali italijansko-jugoslovanskemu plava sedaj, ni mogoče točno .prerokovati. Ali naj se reši po željah skrajnih nacionalistov in njih vročekrvnega eksponenta D"An-nunzia? Dvomimo. Vse svoje upe naslanjajo nacijonalisti na boj republikanske opozicije z demokratsko skupino ameriškega senata, ki je v eni izmed zadnjih svojih sej odložil razpravljanje o ratifikaciji mirovne pogodbe z Nemčijo. V tem vidijo precejšnjo omejitev Wilsonovega vpKva v Ameriki in tudi izven nje. V koliko je njih sodba pravilna, je vprašanje bodočnosti, vendar naj opomnimo, da je navzkrižje republikancev z Wilsonom le bolj notranjepolitičnega pomena, ker je blizu rok, ko poteče njegova predsedniška funkcija, in zdi se nam povsem naravno da stranke izrabijo vsako priliko, ki se jim morda nudi, da dosežejo oblast v deželi. Sicer pa ni senat mirovne pogodbe zavrgel, ampak jo je le za hip odložil. Kako na negotovih nogah pa je vse to njih računanje, razvidimo že iz dejstva, da vse italijansko Časopisje ob odhodu novega voditelja italijanske mirovne delegacije, sen. Scialoje, samo nestrpno ugiba o poti, ki jo ta diplomat ubere v Parizu! Ali bo široka cesta skrajnega imperijalizma, «Ji pa le ozka pot skromnega kompromisa? Pričakujoč dogodkov, ki se imajo razviti, napenjajo italijanski nacijonalisti vse svoje moči, da bi pripravili oficijelno Italijo k samostojni akciji. Pohod D'Annunzija v Dalmacijo naj bi bil nekak preludij za to. Koliko moči imajo za tako vojno aventuro, je vprašanje, k: se ga nočemo dotikati, ker bi nas zavedlo predaleč! Mislimo pa, da gordijski vozel jadranskega vprašanja ipak končno oftjde — svojega Aleksandra... miru. Ta" korak je seveda razburil vse naoijonalne Šovene, ki so zagnali krik in vik ter končno povzročili padec tistega Sonnina, katerega so Še pred nedavnim slavili kot velikega državnika. — Menjali so se tedaj politični akterji in njim se je na lastno pest pridružil D'Anounzio, ki je hotel s svojo okupacijo Reke pognati oficijelno in neoficijekio Italijo na kolovoze skrajnega imperijalizma. Pri diplomatski mizi je našel svojega tolmača v Tittoniju, spretnem diplomatu, cenjenem v francoskem in morda tudi angleškem svetu. Kompromisni predlog, s katerim je hotel ta popraviti Son-ninovo zmoto, je pa našel trd odpor v Wil-sonu. Posledica tega neuspeha je bila naravno njegov padec, ki ga skuša Italija maskirati na razne načine. Jadransko vprašanje se vrača torej v meglo negotovosti. Kam za- :Optčastite mi, gospica, da sem vas tu ustavil. Ko so se gopoda pripravljali na razgovor, sem odšel iz gradu na cesto. Tu sem srečal to dekle solznih očes, kako je hodilo okolo in vedno plaho gledalo na grad. Po obleki sem spoznal, da je Hrvatica in vprašal sem jo, kaj išče tu. Odvrnila mi je, da išče vas, boji da se vstopiti v grad, kjer je danes mnogo gospode. Ponudil sem se ji, da jo dovedem k vam in tu je.« »In hvala vam za to, bodi vam za dušo. mladi gospod,« je izpregovorila Jana skozi solze, »sefiaj se ne plašim več, 6cdaj sem pri svoji sestri — pri gospici Sofiji.« »Pri sestrici svoji, da, draga Jana,« je rekla plemkinja z mehkim glasom, ponudivši kmetici roko. »Dobro mi došla in našla srečo. Dolgo se nisva videli, sirotica moja. Vidiš, zli ljudj« me dopuščajo, da bi oMraoStubke.« stanovala z materjo na Susjedu, ter moram biti tu pri svoji sestri Marti. Govori, Janica, čemu me iščeš, kaka sreča te prinaša semkaj?« »Ali, ni sreča,« je zmajala v glavo, ^velika, velika nesreča,« »Nesreča? Za božjo voljo! Kaka nesreča, sirotica moja?« je vprašala Sofija živo, pristopila k Jani in ji položila roko na ramo. »Pa vi niste nič 6uli: nič?« — jo je pogledala seljakinja plaho. »Nič, Duša, govori!« Jana ni rekla ničesar. Obraz ji je zardel, goste solze so ji zalile oči, in gladeč s tresočo roko predpasnik je pogledala Miliča. »Govori,« je ponovila Sofija, »ne boj se, to je dober gospod.« Jana je privzdignila oči in pogledala Sofijo z žalostnim pogledom, kakor da ji srce poka. »Povem vam, gospica,* je rekla ihteč, »moram, zato sem tudi prišla. Imela sem se omožfti — — —« sOmožiti? S kom?« »Z Gjurom Mogaičein, svobodnjakom iz Po Franc Jožsfcol cesti, (Dopis.) V Ajdovščini -ie bik nied vajino zgrajena krasna nova ccsta, tako krasna, da so pos4avili ob njenem koncu spominsko p!o5Čo, na kateri se te nekega dne zablecte! napis: Frenz Josefs-Strasse. Vem. -ca se čudite ces-ti m napisu, toda naš narod je iw ne /eiel ne pričakoval, ampak po božji milosti ;e dobil tako \Icdnrja kakor njegovo uopo ccsio. Široka ie bila in vezal* je tedaj najprometnejši del našesa trga, železniško -postajo in njena skladišča z našo Žrvehno žilo dovodnico, deželno cesto, prav ob točki, kjer se je blestel nasproti dru^i cesarski napis: K. ti. k. MBitaririeuhaf. Cudiii čas: so bili tedaj in vse potno je bilo znamen] in dogodkov, "ki so nas pripravljali na nekaj posebno visokega in imenitnega; le Franc Jože-iove ceste, odkrito rečeno, nismo pričakovali JcH smo razmišljati in iskati cesarskih anekdot. Mar je prispel vfadar v naš skromni trg ob času, ko je bila otvor jena vipavska železnica in je izstopil tu rut naši postaji, kar treba ovekovečiti s cesarskim imenovanjeim nove ceste? Ne, niti ob tej priliki niti nikdar poprej ga nismo videli med nami mogočnega, prevzetnega vladarka. Sele vojna napoved Srbiji in vojna napoved" Italije ga je približala njegovim narodom in rrra ustvarila v srcih njegovih podanikov najraznovrstnejše spomenike. Bival je med nami najprej v (podobi podpolkovnika Langerja, o katerem je skromna, a zavedna Ajdovščina poč vedela, da sovraži iz dna duše vse, kar je slovanskega — jugoslovanskih pesmi n. pr. ni mogel čuti — ni pa slutila, da poveljuje baterijam -z 42 centimeterskimd topovi, s katerimi je kidala potem oblegal v Belgiji Liege in Namtir. Po njegovem odhodu v prvih dneh mobilizacije je cesar biva! med nam4 v podobi rajnih nemških stotnikov, ki «o hoteli kar poobesiti naše narodne župane, kakor }e to zahtevalo vojaško ustno izročilo za vse slučaje nepokorščine v vojnih časih in v sovražni a čort vaznjot! Prokleta in solz in srda polna je bila od začetka in zato ni čudno, da se je tako kmalu izpolnilo prekletstvo na Franc Jo žeto vi cesti. Niso poročali časniki o tem, ker niso smeli, a vendar se je naglo raiznesla novica po deželi, da so se dne 24. majnika 1918. razletela v zrak vsa vojaška skladišča v Ajdovščini rn da je silna eksplozija izpretnenila v tužne ruševine tudi de! našega trga. Največje granate so letele, razpooene ali nerazpočene, ure daleč m odnesle kdovekasn tudi od vseh prokleti napis Fraitz Josefs-Strasse, za katerim ni ostalo n°tr naimaivsega sledu. Naš trg si ni še opomogel in si mora še celiti prizadete rane. Vzpostavljenega pa je že marsikaj in dobile so nova čudovito zveneča nazivanja vse ceste in tudi naš nekdanji Lavričev -trg — brez imena pa je ostala še danes nekdan ja Franc JoZe-fova cesta. Pozabljeno je ime, ni pa pozabljena trpkost In bridkost. Samotna m \akor zakleta stoji še danes brez -prometa med groznimi ruševinami. Le en sam je, ki hodi še pel litra petrolej. Pravila glede nak-upovanja petroleja z novimi izkaznicami in kontrole izkaznic so ista, kakor je btJo že prej objavljeno. Razdeljevanje petroleja. Izkaznice 6t. 53 so veljavne do 1. decembra; prodajalci morajo prinesti te izkaznice na kontrolni urad najkasneje do torka 2. dec. Cene: za mesto 1*20 lir za liter; za predmestje in okolico 1'25 lir za liter. Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico s cenami petroleja. Menjanje prodajalen. Vsak posestnik živilske izkaznice sme menjati prodajalno; zato pa mora pustiti svojo izkaznico ▼ izbrani prodajalni, katera poskrbi za prepis pri uradu za živilske izkaznice v ulici della Valle 3 in za kontrolo pri kontrol-* nem uradu aprovizac^ske komisije (v prosti Muka, trgovinski odsek.) Domače vesti. Pogreb Mateja Laba se ie vršil včersij popukfoe — tiho, skromno, kakor je puč naloženo od sedanjih časov — vendar pa v znamenju veMeea spoštovanfa in ljubavi, »ki ju je bil pokoiuik d dežen v obiLi .meri, in 'kakor ju uživa vsa njecova dnv žina. UdeJeiLba je brta za sedanje čase OKrturata^ Kar Je v RoooJu poitejK^i in nadeva, je irkazaio pokojnemu zadnjo Hubav v uinak hvaležnosti lx vse, kar je dobre«« stori* za svojesa bližnjega vi aa. stvar svojega naroda. Bilo pa je žahiih jrostor* tukii is mesta in dri*ae oJccdice. V imenu fKilHičaiee« društva »Edinosti«, ki «tu ie tal pokojnik nane^ sijiva opora v vseh viteta-jili, sta prisia dr. Edvard Slavfk in M. Cotič. liprevod, ta »a je vtxlH f. župnik Germek ob -asistenci dveh diriiovnrkssiieJi smo fa dopis v včerajšnji številki na^eira lista, ker ■prešanje internirancev zanima v prvi vr'.ti miš narod, ki je vendar edini pri stvari pn-zadet. In •'Jej čudo: Isti cenzor, ki nam je v prolvčerasa* številki ta dopisič popolnima pobelil, se ffa v včerajšnji številki ni dotaknil ker je čita! t^'.oj 'a naslovom »Posnemamo iz večernega izvora tora <____ Gospoda, ali ni t.iko postoi>anje. da ne rabimo hui\5ejja izrazi, otročje? Mari mislite, da s tem izbrišete dejstvo, da se nabar n socajolog; manj znen ipa ie kot slovenski pisatoJL oz. "dramatik, ki nam je spisal veli-ko števik) iger Izmed teh je »Sveta Lucija« — ki ni legendama igra. ampak verskosooijalna drasn« — na^olj 4ca-rakteri^čna. ker veje v njej pristni kmetski dtrt> s krepkimi izrazi. To igro ponovi dm^ič Zveza .Marijin dom« danes, 30. nov., ob 17 v gledališki dvorani »Marijinega eoma« (Riscrta 3). Imenova« igra, ki se vrši v iDražgošah na Gorenjvkean 1. 1655., če tridejanka s petjem, kjer nastopa — poleg »sretne« gospode, tipičnega Kroparja, *oreat-skih grč, veselega godca c harmoroko, temperamentnega berača — tudi dekhški cvei v krasnih narodnih nošah. — Oglejmo .s-i danes popoldne to ■jelo našega velikega kulturnega ddaves, ki je vse svoje dušne in -telesne moči posvetil ljubTeni domovini; tako počutimo najprimerneje drogo obletnico dr. Krekove smrt!. Predavanje v »Narodnem domti". V decembra, ob 20 bo -predavala gdč. varjeva o lbseno\i »Nori«, ki se uprizori v Cetr-tok, 4. decembra v slovenskem tded ,:'ča. Uixtv-ensko KledaHšče v Trstu.) — Ob 16: Ogrinčeva »V Ljubljano dajmo«. Igra v 3 dejanih (Vrdelski Sokol, svetnfvanski Izrodili dom). — Ob 17: dr. Krekova »Sveta Lucija«. Igrokaz v 3 dejanjih (Zveza »Manim dom« v Trstu. Risorta 3). — Ob 2»: »Leotrda Andrejevega »Anfisa«. Drama v 4 dejanih (Slov gledališče v Trstu). , „ ., . , »Terribile barbarismo^c Za grozovit barbarizem označa predsnočnji »Lavoratore« nafto besedo »svitek«, ki jo Tržačani še vedno rabijo v svojem narečju, čeravno imajo svoj. pristno laški izraz, ki je seveda v Trstu r cej neznan. Ali bi ne bilo primerneje, odgovoril Lavoratorjev jezikoslovec c radovednežu nekoliko bolj v zmislu modem«, nepristranske mednarodnosti, da je >svilek pristen tržaški lokaliz«m iz jezika slovenskih sodeželanov. a za Toskanca tujka? Za Trža- V iretu, dMe iU- »ovenaora 1V19. »iil>INOST« štev. 33f. Stran HL čana ci ta izraz nikakršen barbarizem, Še manj pa za poštenega socijalista. Saj vsak pristni Tržačan ve, da je vsaj po krvi, če že ne več po besedi, vsaj toliko Slovenec kakor Lah in da kot takšen ne more pozabiti vitka«, ki si ga popravlja na glavi mieker'ca«, ko jo zaman povprašujemo po >smetani< bodisi v italijanskem ali slovenskem tržaškem narečju. Hoteli ste, gospoda, soditi malo bolj staroveški, da ne rečemo buržoazijski, kakor potomci nekdaj v kulturi tako vzvišenih Rimljanov, »ki so prezirali vse ostale narode kot *barbarje«; oprostimo vam to pozo, ker jo razumemo. Toda povejte nam, zakaj je ta lokalna tujka, ta tržaški barbarizem ovitek« nekaj grozovitega, pravi — »barbarismo ter-ribile*? Saj rabite vendar sami vsak dan toliko tujk, nemških, grških, francoskih. angleških, ki jih navadni zemljani komaj razumemo; zakaj niso te tujke za vts tako grozoviti barbarizmi kakor naša slovenska beseda? Selitveni urad (ui Torre Bianca. 39) javlja pri-zecetšm strartkam, sti*\ Antfeski in francoski tečaji. KeJcor k žc bilo javljeno se otvorijo ta teden večerni tečaii za erulefiki rn francoski jezik. Pork se vrši potom direktne, praktične konverzacije, med katero se bo učila tudi slovrrca. Vpisuje se vsrak rK!a na njeno stanovanje in si naložila v vrečo prece: perila ter odšla. Ta dva znanca pa nista imela sreče, ker so ju orožniki aretirali med pct:o. ko sta se vračala z omenjenega stanovanja, v uKci deiristituto. — Jajca, čokolada in slaščice. Aindreju Fabia-n"'u so minulo noč ukradli lz njegove proda'rjlne na Belvederu več jajc. neka čokolade in slaščic; Fabiani trpi škodo do 600 Ur. _ Tobak in znamke. Teodori Sbragher, ki ima procVvjaUio na Bc'. veder u 4. je zinankala precejšnja množrna tobaka in nekoliko znamk, v skupni vrednosti 1000 tir. Tatvina v odvetniški pisarni. Včeraj so prišli v pisarno odvetnikov dr. -Pretneria in dr. Okreti ča v ulici Macchiavelli 15, I. na) obsojeni vdihavati zrak iega okuženega ambienta. Tu umiramo, umiramo eče:i hitrejše, drugi počasnejše. Vsa Rusija ie v agoniji. Ruska civilizacija umira.- To je izbruh ljubečega srca, ki se krči v strahu, ca mu domovina propade. FVDlitščna vrednest teh besed, se danes ne da še določiti, kajti vesti, ki prihajajo od tam so premalo zanesljive. Boljševikom so preo kratkim očitaj i, da so zekrivfli smrt Andrejeva, pozneje so zatrjali časopisi, da Andrejev sploh ni umrl. • Drama »Anšisa« >e bila v Italiji prvič vprizor-jena pred desetimi leti v Mikrau, a brez uspeha. Pozneje jo je sprejela Javnost v Hal" i z navdušenjem, a najbrže le vsled njenih vel^ih c-Jrskdi efektov. Notranje vre::ncsti dela na bo mcgel^ ta narod Verdijeve mozdke in D'A rnunrfevcga ira-zerstva nikoli pojmiti. Med iia'jjinsko in rusko dušo je prevelik prejad, da bi se da! prcmosijti. In ta prepad se v vseh panogali umetnest! iir" »J c!ne do dne bolj. Medtem, ko 2 ri: k a uT.emc^t dvigr.% se italijanska baha z ostanki r.^j da ljc vali-čine. V četrtek se je »Anfsa prvič v slovenščini vprizorila na našem odru. In kar sc raci:o /.godi: v dobrem prevodu. (Dramo 3e preveč al Ivan VooJc). — Igrala se je v splošnem z razi::i:evcnjc;r. hi s tc-ploto. V prveiii de}an>u so igralci pl-v^i v rekaki plašni negotovosti, ki je pa v ostalih ^.c.a-njih izginila popolnoma. Gdč. Voukova (Ajiiisa) ,'c prestala krst. Popolno razumevanje uioge H je omagalo interpretirati Ani;so konsekventno od začetka do konca. Antisa, ki nam jo je ona kreirala je bila duševno močna ženska, ki bije bo:, sc zvija in končno podleže močnejšemu. Ker pa je bš-I Fedor podan, kot slabič, ki postane v drugem dejanju brutalen, v četrtem »Lepo Vidino« jokav, zaraditega je trpela ubranost igre. Čeravno 3e pravzaprav Fedor glavna oseba v drami, je vendar stala An.fisa ves čas v ospredju. Gdč. Voukova kna nwročno "igro obraza precej v oblasti (tu pa tam je fcila »sra njenega obraza sicer pretirana); in ako bi ji bik> tudi telo tako prožno, bi bila njena kreacija povsem in vsakogar zadovoljila. Vsekakor p?: resnemu stremljenju .in pogumu priznanje, kajt. Anfisa je uloga, ki si do bodo izbirale najboljše igralke tza svoje častne večere. Sašo je igrala gdč. Mezgečeva, atesk-dno enako dobro v vseh deanjih. Ninica je t«la v zadnjem dejanju mnogo boljša, kot v prvem. Vsi ostali dobri. Najboljše podano je bilo drugo dejane. Še to: Veristično »grenje ni v-t-'no lepo. Grglja-joči glasovi umirajočega v zadnjem dejanju niso bili esteticni. Andrejev si je morda nalašč izbral cij-ankaH, da bi si prihranil nelepo agonijo umira-joaega. V zadnjem deanju je bil lep prizor med Aaifiso in babico, ki v -tej drami simbolizira vest. Dvorana skoro polna. Lože prazne! Zakaj ne o.ipravi gledališko vodstvo tega nepotrebnega lu-ksusa? Sedežev na galeriji itak primankuie. Naj se 'razširijo! Za gotove prilike se lože lahko zapet postavijo, eventuelno celo pomnože! — R. A v Slavka Skrk Slavko Žiberna danes poročena Trst-Divača, 30. novembra 1919. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Vm PcilfenHso vog^l s!, km. - Lastna paiaa ^ Delniška glavnica in rezervni zaklad K Ć. SI. 22%0d3.(W) •imcje salaunio *s? teičns ia fficn]"Inf:a2 f^iua-uji. | a tVacfne ure od 9.39^1^.30 in in tu v ul. Hazzini 40 (vogal ul. S. Lazzaro) Za prihodnlo sezono: bogata •• volne-* nega blaga, barhenta moškega blaga, vol-* nenih ode^ zaves in lastne izlivanje valiranlH odej. Oglase \a osmrtnice streicnia lnseraHn. Naslov pove «ns. udd. (Eclaosti-. 4404 Q f>v ^ o t GOSPODARSKE POTREBŠČINE. Jaboika, po 2 L kos primerna za naš-a tla in cb-nebje ima na razpolago naša kmetijska družb. Pri nas se vse pritožuje, da jabolko ne uspeva, da odpada sad rano z •a'Vevesa, ali pa da ga burja sklati. Aiko opazujemo ta,ka drevesa, vidimo da so ista popolnoma zanemarjena. Da sadje odpada iz drevesa krivo je to, da se ne jpcJcončuje sa.iiMi š>kod-Ijivcev. Cvctoder, pedic. glegov belin in taki mr-če^i so gfc-vni krivci, da sadje ne uspeva ali da popada rano z drevesa. Sto in stokrat se je že govorilo in pisalo o teh -škodljivcih, ako se pa nikdo ne zmeni zenje, je naravno, ca sadje ne more uspevn. ti. Imamo tudi hruške, marelice, bosanske če.;plie itd. Veliko škodo in nadlego delajo v poslednjem čes-u poljske miši. Pred vojno se je s prav dobrini uspehom vporablal proti istim mišji tefusin bakcil. katerega pa sedaj «{ tfrbiti. Pač pc izdeluje lekarna Med v Vipavi uspešen strup za miši. Seveda vsa ta sredstva !e malo koristijo, ako se ne izvaja boj proti mišim soišdarno, za kar bi morale .skrbeti občine. Naša družba bo potrebovala v prihodnjem letu velike množine semen detelje, pese. re^>e, redkve, redkvice, špinače. raalča, salate itd Vabimo člane, katerim ostane kaj letošniega semena, da nam javijo, kotako bi nem ga m osi i odstopiti. Cepljenih trt gladom vladnega obvestila ni mogoče dobiti niti iz tukajšnj-ih niti iz italijanskih državn'h nasadov, ker jih sploh ni. Tvrdka Fra-reili Sgaravatti Laonara — Padova jih prodaa po 110 Ur za 100 in bilfe po 20 Ur ®a 100 komacov na mestu; vrtnice v obliki nizkega grmiča stanejo po -L 1.50, polustebJo L 6. visoko po L 8 kos. Kje so pa prevozni stroški? Bo pač treba, da si vzgajamo sami podlage za cepljenje trt in vrtnic ter da jih potem pocepimo. Torej na delo. da ne bo prepozno. — Cena superfata lo>ko Trst iznaša Lir 2S.30, žveplo ventilirano Lir 90—102. modre galice Lir 182—187. Treba .>e pa naročiti cel vagon, drugače se ne dobi ničesar. Tudi pluge, šape itd treba je naročiti v večji množini in skirpsio za vse nas ali društvo. • # * Gospodarski Ust ne more iziti, ker je premalo naroon kov. — Naročnine naj se pošiljajo kakor prei, na naslov »Primorski gospodar« v Gorici. V%a ona kmetijska društva in podružnice, ki so prijavile pristop k Tržaški kmeti.ski družbi, naj nem javijo kedaj in kje bi hotele imeti skupno zborovanje o konečni združitvi. Skupna naročila potrebšč'n pa lahko vpošljejo takoj. Kmetovalci goru'e okolice, ki so izrazili željo, da bi radi kupili oljnate pegače in drujsi močna krmila, naj se javijo za to pri zaupnikih. Kmečko razpravljanje bo prđioahjo nedeljo cb 16 na Kolonkovcu v Konsurr.nem društvu in sicer o predmetu: Kako na se obvarujemo tatov in drugih škodljivcev. DAROVI. — Za ^božićnico« so darovali ilcćući gg.: Mi-lonig. Plesničar. N. N., Rupnik F>.. N. N. po 3 L; Mihelčič, »P«, jnstina, N. N., >po 5 L; Gržina, Zvitter, Pestotnik. Lačeu in Turk po 2 L; Križ-mančič 10 L: Katnik 50 L; Stra.us J. 25 L; Mar. Feriolja 5 dol. in 20 dinarjev; ravnatelj *X* 10 dinarjev in 17 lir; dr. ferfolja 10 dinarjev. — Odbor ženske podr. GMD se zahvaljuje Ivr-dki Ferfolji za brezplačne vozove in -društvu pri Sv. Ivanu za brezplačen odstop stolic ob priliki »M ar; i novega večera. — Za paviljone na GMD Martinovem večeru so darovati gg.: Agneletto kughrf, Cvenkd slaščice, Ziri V večjem kraju na Notranjskem ob glavni cest! oddan v najem, eventuelno prodam prostorno hišo, s staro, ge&ro Mano trgoM, z lepimi prostornimi skladišči in kletmi. — Pozicija zelo ugodna! — V hiši je pošta. — Zraven se odda event. tadi posestvo (ca 30 johov) in gospodarska poslopja. — Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. PRODA se lep modem kožuh in več lepih sviJen'h oblek in bluz. Ul. Cccmnerciaie 3, mednr. ."stropje A. Kieger. • 4416 IŠČEM nrarskega pomočnika; plačilo po dogovoru. Ponudbe je poslati na urarja Lado Pe-trića v Vipavi. 3339 PRODA se malo rabljena železna peč radi poni ankanja prostora. Naslov .pove odd. Edinosti. 2728 KROJACNICA Avgust Stular uL S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 KAREL SISKOV1C v Cernemkaln išče poštenega sela, od 18-30 let starega, za prenašanje pošte po enkrat na dan iz Oernegakaki v Klanec, Kozino in nazaj. Plača po dogovoru. 3336 FOTOGRAF A. JERK1C, Trst, al. Roma 24. Gorica Corso ŠL 36 na dvorišču. P 711 NOV gk iovir, črn, umetno izdelan, metalna plošča, križane strune, se proda po ceni radi selitve. Vrdela, S. Cilano 541 priti levo vr. 9. 4400 SPRETNEGA urarskega pomočnika sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Anion Vadnjal, urar, Ajdovščina. . 3338 KUPUJEM VREČE in cunje. P. Babic, Molin gran-de štev. 20. 4403 Zdravnik Dr. J. Pertot sprejema od 8-9 zjutraj in od 2-4 pop« v ulici Om Carduccfl Štev. S II. nadstropje. ilERMANGILD TROCCfl, TRST ul. Barritra vecchla Stv. S ima veliko zalogo mrtvaških uredmetov. Venci >2 pcrcalane in biserov, vezani z medena Sico. tz umetnih " cvellic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih olosčan za j grobne spomenike itd. Najnižje konkurenčne cene. PLES pevskega društva »Zarja« t s umnega društva*« ▼ Rojaatt, točno od 19 do 24. »Kon-svačer 0D30R. g belo in črno i zajainčeriO pristno se đcbl o g lalogi vina i uL S. Ciouiiiinl št. 8 IA MlGLfOR SREMia PER L'ZfaTtt R e HoIDoljše mazilo za ČREULJE. Italijanska tovarna PROIZVODOV BRILL Podružnica o Trsta, ul. del Toro 10 Telefon 3172 G. PIKO, zlatarnica-ranica Trst« Corso 5tev. 15 Kupujem srebrne krone in goldinarje po najviSJ h cenah. Pozor! Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase, JOSIP KOLAKOVIČ, brivec In lasničar — Ajdovščina. — — Avorium mazilo za čevlje American Wax crni in barvani vosek za čevljarje VOŠCilO za parkete Lederfett maščoba za usnje in konjske oprave, neprekos-Ijiva marka Edini poov 1 'šč'-nec : AVOH a RJGO — Trst ulKa Carpison 2 1 ulica Coron^o Narobe sprejema tvrdka Debiasi" & Dominls v Trsta ul. Molin granJe 46 Za nak p 113 karbida prve vrste, se je obrniti k založni tvrdkl EDGARD P^SSTER, Trst ul. Cesare Battlst! 24. Tel. 11-40. Štev. 26,R/1919 OKralno bolollho Mu o Gorici Na podlagi sklepa načelstva z dne 14. t. m., vabi svoje člane na izredni ohini ife®!8 ki se bo vršil v nedelja, l dicembra 1315, en 10 ijstrai v GsidftUMa prastorii nI. i Leopardi 61 DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrite? zapisnika zadnjega rednega občnega zbora z dne 12. oktobra 1919. 2. Poročno. v ^c-t 3. Zavarovan e družinskih članov zavarovancev (članov), § 9 zak. 20. 11. 17. štev. 457 ter toposledna prememba blagajniških pravil. 4 Potrditev premembe 8. člena službene pragmatike in notranji red iz 1910. 5 Potrditev pokojninskih dol« čeb za blagajniške uslužbence (§ 27. odst. 3. pravil.) 6. Predložitev računskih zaključkov za leta 1914, 1915, 1916, 1917 in 1918. 7. Razne interpelacij in predlogi delegatov. Za načelništvo okrajne bolniške blagajne, v Gorici, 24. novembra 1919 Predsednik : G. POVODNICH, 1. r. Opomba: Gospodarji morejo biti zastopani na občnem zboru po svojih pooblaščenih uradnikih (§18 zik. 30. 3. 18S8). Vsi delegat,(tol,ko ^oljeiodst^č^no? blaga ne, kolikor oni od delodajalcev, oziroma njih zastopniki — § 18) se morajo iz kazati na občnem zboru z izkaznico (§ 29 odst. 7 al. 3 pravil.) Srebrn d kupuje po Etalvfsjlh cenah Albert Povh, urar, ulica Monzoni štev. 17. ur. Z. prrtllčlc Ob ve žen, pridam tudi na dom pofll- Umetno - fotografi Slike - povečanje - slike na porcel. plottah, umetne sl;ke v velikih oblikah. Trst — ulica Acquedotto $te¥. 27 — Te i 4 Pozor 1 _ Govori se slovensko in hrvatsko-srbski! — Pozor! m Sfian IV. « itev. 1ML Gd nedelje do nedelle. Ne morem si misliti, da bi ambicija sedanjih upraviteljev naših pokrajin šla za tem, da bi jih po njihovi — razumnosti mogli staviti v vrsto z nekdanjim cesarskim namestnikom v Trstu: grofom Goessom, ki sta ga le rojstvo in pa sreča, da je pripadal nemškemu plemenu, postavila na mesto, za katero ni imel prav nobene umstvene sposobnosti. Po par letih svojega ^vladanja« Še ni poznal politične 4n upravne organizacije ozemlja, ki je je s-vladal«. Pa kaj pravim: ozemlja! Niti najbližje okolice Trsta takorekoč predmestij — ni poznal V nekem razgo . i>ru se je Čudom začudil, ko je čul, da Barkovlje spadajo k Trstu, češ: mislil sem, da spadajo k Genski! Pa pomislite: Barkovlje, ki so širom znana naša »rivijera«!! Ne zamerjal bi čitateljem, če bi mi ne verjeli; ali gola resnica ie! A, kaj porečete o nastopnem resničnem dogodku? Mestni redarji so dobili novo uniformo, prikrojeno po uzoru italijanske konjenice, odobreno od c. kr. namestništva. O tem je padla beseda tudi v dunajskem parlamentu. Z Dunaja doli so seveda zahtevali pojasnila. Kako presenečenje za gospoda namestnika! Kaj pa smo dovolili?!, je vskliknil prestrašeno! Imel je v rokah akt, ki mu je bil priložen oris uniforme; a sedaj se je čudil: ni vedel, kaj je dovolil!! Sicer pa ni bilo to nič čudnega. Ob takih duševnih sposobnostih je bil popolnoma v rokah svojih referentov. A ti so bili — kakršni so pač bili! Naj omenim tu en primer, ki naravnost kriči. Eden njegovih svetnikov mu je poročal o neki važni stvari in mu je predložil rešitev, ki jo ie sestavil. V njegovo največje presenečenje vse je to pot gospod namestnik osokolil do lastnega mnenj- :n je naložil referentu, naj izpremeni to ir to! "»eferent se je ponižno priklonil in oc'šel. rez par dni je prišel zopet z aktom: >Ekscelenca, uredil sem kakor ste zapove-dali! Ekscelenca je prečital in — podpisal, češ: dobro je! Sedaj je bilo »dobro«, v resnici pa je referent predložil prav isto rešitev, ne da bi bil izpremeni! niti pičice!! Ekscelenca ni vedel več, kaj in kako je hotel pred par dnevi! In tako je bila rešitev taka. kakor je hotel referent! Taki nesposobneži so -.-upravljali« naše pokrajine! Mari hočejo biti sedanji upravitelji tudi taki? Po besedah, ki jih govore, bi se zdelo, da ne! Besede so lepe, vzbujajoče dobre nsde. Ali, kaj koristijo lepe besede?! Dejanj se hoče; sicer bomo morali misliti, da ni iskrenosti in doslednosti, ali pa ne — pravega razumevanja. Ravno te dni je ministrski predsednik Nitti zagotavljal vnovič, da ima vlada najbolje namene napram novim svojim nemškim državljanom. Če si prav tolmačim pojem doslednosti in zvestobe do kakega lepega proglašenega načela, si moram domnevati, da tudi ob Jadranu ne more biti slabo, kar je v južnem Tirolu dobro! Pravica in svoboda v jezikovnem pogledu tam zahteva isto pravico tudi tu! Pa saj jo tudi ol.,ubijajo *— 2 besedo! Ta pa ne zadošča. In bodi jim povedano odkrito, da ne bo prinašalo dobrega sadu, če bi hotela posnemati sala-tnonsko pravičnost orijentalskega sodnika. Imel je razsoditi v neki spomi stvari. Najprej ie zaslišal tožitelja in mu rekel: Ti imaš prav! Na to toženca, ki mu je velel:. Ti imaš prav! Sodni sluga si je dovolil pripombo: Prečastni kadi, saj to ni možno, da bi imela oba prav! Sodnik se je nasmehnil in pomežiknil poredno z očesom: Ti imaš prav!! Razumete-li moralo te zgodbe? Tak sodnik ne sme biti, kdor hoče dobro, pametno, pravično upravljati deželo, in ki si hoče pridobiti zaupanje prebivalstva. Brez takega zaupanja je dobra uprava izključena. Zdelo bi ser da se našim sedanjim upraviteljem dozdeva nekaj takega. Saj čujemo večkrat besedo, da treba dobrega razmerja med upravo in prebivalstvom. Ali takega razmerja ne ustvarjajo besede, marveč dejanja. Dejanja pa — kakor je včeraj ugoto-vila Edinost« — ne odgovarjajo besedi, marveč ji naravnost nasprotujejo. Svrha tej vojni je bila — tako smo čuli vedno —, da se napravi konec vsakemu narodnemu zatiranju in da se uveljaviti načeli narodne svobode -in samoodločbe. Največji sovražnik teh načel pa je bilo nemštvo. Misliti bi morali torej, da izgine sedaj zadnji znak nemške navojevalnosti v naših krajih! Kaj pa 6ejJo-gaja? Na avtomobilih čitamo še vedno napise a la Praevvald za naše Razdrto. V Št. Vidu pri Vipavi pa sem videl na zidu poleg pošte narisan velik prst, ki je kazal v smer proti naši Postojni! Pod prstom pa napis: Adels-bergo!!! S črkico » o« na koncu so dali nemški spaki italijansko obliko! Viden znak spoštovanja do jezika domačega ljudstva! Strankam italijansko-nemške tiskovine, na zidovih pa Adelsbergo! Ko bi videl to pokojni pesnik, ki je zapisal tisti stih: Na svoji zemlji -•'cj gospod! Zbežal bi nazaj pod to zemljo! In skliknil bi z globoko žalostjo: ali je res io tako, da naši so le grobovi?! O, od kodi potem zaupanje — vera?! »S skrajnega Vz-ioka« prihajajo gospodom svarilni glasovi. £4aj jih ne prezirajo nikar! Slovenci smo potrpežljivi in tudi jaz nočem oreveč nagliti s končno sodbo. Vem, da je to nevarno, če prenaglo prihajaš do sklepov. Gospa in gospod iz mesta sta bila na deželi. Na dvorišču kmeta sta opazovala kokoši, ki jim je, seveda, kraljeval ponosen petelin. Ko je gospa videla, kako se petelin dobrika kokoši in kako se ljubeznjivo suče okoli nje, je vprašala kmeta, je-li petelin vedno tako ljubeznjiv s kokošjo?! Odgovor kmetov je bil: vedno! Gospa je zardela, sunila gospoda v bok in menila v očitajočem tonu: Ali si čul? Gospod pa se je, nasmehnivši se poredno, obrnil do kmeta z vprašanjem: Mari pa se petelin vedno laska isti kokoši? Kmet: Ne, vsak hip — drugi! Gospod gospej: Ali si čula? Cula je, bila je ozlovoljena, kesala se je, da je vprašala, in nikakor ni več želela, da bi gospod — posnemal petelina!! Zato se tudi jaz nočem prenagliti s končno sodbo. Kajti, ne bi hotel, da bi se moral pozneje kesati, ker sem izzval odgovor, ki bi mi ne bil ljub. Beležim le sumljive znake, ki silijo^ k mnenju, da hočejo naš: upravitelji po- snemarti orientalskega kadija, ki je dajal vsem prav, a ni bič razsodil. Pravičen sodnik moara naravnost govoriti, kdo ima prav, in kdo nima prav, pa bil ta poslednja tudi — Gabri-ele d* Annunziof In mora potem tudi prav — delati f Pa tudi Gabriele izkuša sedaj, kako nevarno je to, če je človek prenagel s svojimi — aneksi jami. Še nedavni slavitelji se odmika jo od njega! Slave sicer še njegov veliki patrijotizem in njegovo pesniško-heroično vzhičenje, ali dejanj njegovih ne slave več. Tudi petelin na dvorišču — pariške konference se mora ozirati na več kokoši in ne samo na D'Annunzijevo — reško! Malo drzna prispodoba — odpustite mi jo! Vsaka kokoš ima pravico do svojega zrna in do — petelina! Tako je na kmetovem dvorišču, tako v vsem življenju. Te resnice niso uvaževali Ga-briele in njegovi vročekrvni slavitelji! Tudi po > aneksijah« rada glava boli. Tako se je dogodilo tudi pokojni Avstriji. Na tem glavobolu je — poginila. A molitev ob njenem grobu je — kletev vseh tistih, ki jih je anektirala: bodi že z orožjem, bodi z ženitvami, bodi s kakim — mandatom! Gabriele pa bi hotel anektirati brez mandata. Saj odklanja sedaj njegove »geste« celo njegova lastna vlada___! Menda je tudi njo začela boleti glava! Tem čudneje bi bilo, če bi »kadije« v naših pokrajinah hoteli dajati ravno njemu prav in urejati svoje postopanje po nasvetih tako vihravega — kadije! Le nikakih pro-tekcij: ne v prilog osebam, ne kaki stranki. Ljudje govore, da je bilo že doslej preveč tega strupa. Protekcijonizem je strup, ki je bil v rabi v Avstriji. Nekoč je udri bik na cesarski dvor na Dunaju. Neki žaljivec je menil: To je edini bik, ki je brez protekcije prišel na cesarski dvor! Potemtakem je protekcija spravila mnogo bikov na ta nesrečni dvor! Saj me razumete, v kakem smislu rabim besedo bik! Biki so rogo-vilili, biki so ubili .. .! Črpajte pouka, ki kriči ...! C—č. ■HHIIMMIlMMHMHIIMia ■■■H en Alta emu m Trieste /,n j 4U dL G. Carducd (prej Ttnente) 3K ™ I AMumBiiHBiimnHiiHj | (zgotovljene moikt obleke lastnega izdelka. ! Črne modre, sive obleke Dežni plašči .... Površniki . • • . • Hlače za delo .... Obleke za delo • . . Volnene srajce . . . I Velika izbera vsakovrstnih oblek za rcoŠke in dečke po absolutn i konkurenčnih cenah. U Sp;ejt-majo se naročila po noeri za obleke I in površnike. — D- lo se izvršuje v 24 urah. lViiiJevec Ingartol (Luxardo Maraschlno) : in najfinejši likerji ^ Stvrdke Girolamo Luxardo iz Zadra.® Ka-ssla in vermd^fh $ _ tvrdke Pao'o Accardi Vinci iz Maršale $ IČisiKno In hSa^una stil. KrisiJ3iira»e so33 * družbe „Terme ed Acquc di /V.ontecatini | Zastopstvo m zalogi zi Trst in Julijsko Benečijo pri t\rrtki 1 V. Qrasslch — Trst ' i lUazzuretia veccKo 93 Telufta 33-37 ^itaiifti nimp I IsillsP&S&lg.l*! iipf ^ii i IlUpilllllilll |l(ILill š Na dve veliki lepi posestvi z gozdovi in vsemi pritiklinami, vrednimi nad pol milijona lir, išče se za kratek rok, proti visokim obrestim na prvo vknjižbo 150-200 tisoč lir posojila. Naslov pove ineratni oddelek Edinosti. — tvrdka — fJarles Lsntschner v Trstu, Via Konta 38 (bišva ul. delle Poste) vogal ul Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 198. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. ! um distilscija pristna — in — PELLEGRINO CIMCELLI Trst - ulica Malcanion št\>. 9 - Trst (Hiša ustanovljena leta 1328.) KOZE in USNJE za ženske in moške. Boji in Chevreaujc, lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. .minu > h rialsvsa - ilJMMSiKABAHK! ?} i ZMR & PLESnICAR - Trti ,s Lastna ilistilacBa iMm st 13-21. Urad v mestu: j? dLDsnlzetH 5 (TB3al-d.S.RamKo) j! Skladišče vermouf'in na] lisejsa vrste i! in drugu likerjev. u Jeln. glav. & 3 J, »JJ.9--D, Rssirve K 0 CenSrali: tAl? I Fia lm di Ri^o) i - Via M 3 o Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, votar, L.jua- K ljana, Metković, )pitiji Sp ii, Šibenik ZaJar ^ Ekspoziiura: Kranj. Obavlja vse v b .nč;io strj\3 spa lijaia pula — Transi to : prosta laka. — 8 na hranilne knjižice proti letil n obra- i siin v b.in.ogiro-prornetu proti 3Vo letiln o- j ■ bresti u. a odpovej navezane zneske spre- j '' jema po najugodnejš h pogojih, ki se i.uajo I pogoditi od slučaja Jo slučaja. Ssjev nun ?asi$tfl! ličili (ijfis Ji.nii/ji). 3 Blagajna posluje o J 9.30—12.30 in 14.30—IG i iilis Uilfe") m rozgs (iidnži) trte »Kcnticoln4. || Ponudbe (Če mogoče v ita-** lijanskem jeziku) na naslov: mM Domsnlco Boriio Kamaro (Udine) Videm i; i! .. i i m >j v ii f: MVMtl harmonike na usta, baterije, KaučuRi za Kolesa, mila, šiavniKI, dišave, gramofoni itd. itd. n 5F6žajajs pe izkHi csasb sa dsleio ii na tircim Corso GnilSsiil s prodajo na ^e^seSs. Trst Ber^mi gj Tel. 1532 Te!. S2 i * m UL H= Ka:&iOveliI 20. bl Ln iro 5. & Kisoma kiss^šna < ledena pri'Ina M'/. 1 Pljl?li3 ki da Rai&oSJii ©Smss in izdatnost DHETHIZOIJ z ln brez čel usti, zlate krone in tudi obrob VILJEM TUSC^aR^'^ | TKSr. ul 30. oktobra (ex Caser.uai 1 i, t-zet Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. Minami i. f. d. L t* d. se dobi pri $ M01L9HD13 iMEE ćrul^i z om j. v T stu ;t ul. Pier Luiai do Palssirlaa štev. Z (vogal ul. Coroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. R . ! ŽS m i Tvrdka Tfl & t — €enosa Podružnica v Trstu. SKLADIŠČA: Via Maioiica 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 B- PdsSdtfcCa in založnik .RMANNĐ StftNflNElLJ Skla^iMa : Jakin (Ancona)f Bologna, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Neapolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto. Trident, Trst, Benetke. DireMno uvalanje: Mineralnega, mazilnega olja, industrijaloega o ja, kitovega olja, ianenega olja, olja za volno, m zlinih masti, bombaževih odpadkov itd. Sl^ni oskrbovalec. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, industrijalnih pomožnih zavodov itd., državnih železnic, postranskih železnic, paroplovnih družeb, avtom, podjetij. &B3S2i«saBaa3saa n * mm M 1 rl Ji litli a ■Ql IBfliaHB« in zahtevajte samo d ■ \ i Eji^S: [3 CE¥LJAP"*Sa FORCESS1N TRST — corso Vit«. Eni. Ili. štev. 4 — TRST Najboljši nakupovalni izvor obuvala za gospe, gospode in otroke. Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpežnosti. Postrežba točna. Stara in poznana tržaška tvrdka ! ti ki se prodala v oseb trsouinoh Jestoln. 3 35