201. JtevlIRa. Danainia številka stane 1 Din V LJflDljont, v torek 5. septembra 19ZL Uto IV. SI II wM ^r IVI ^^ Im I m9m BB ■■ 11 § ^ Iibafa vuk dan popoliat, lsrumil ■•d«l|* ta pranlk* |*S«ratJ t do 9 petit vrat A 1 D, od 10—15 petit v»t 4 1 D 50 p, večjl lnteratt peUt vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prcklld petit vrsta 3 O; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ienltne ponudbe beseđa 75 p. Popast le pri naroOllh od U objav naprej. — In&eratnl davek potebftj. VpraSanjem glede intentov naj se priloll mamica sa odgovor. 0pravnl4tro „Slov. Marod**' 1b „Narod«« tiskara«" KaaH«ra ulica ti 8, pritlleno. — TeUloa At. S04. Ur*dAl*tvo »Ilov. «ar»4a« Knaflov* mllaa at S, L aadatrople Talafoa stav. 34. Dopis« aprajama la padalasms io iiđoiho frankovana. apaV" Rofcoplsov a« i»* vrata« fP9 ■aaP* Posamezne stevilke: "•■ v Jugoslaviji navadna dni 7S par, nadelie 1 o v Inozemstvu navadjie dal i D, nadalje 1*25 O Poitnlna platana v gotovini. „SloTSsakl Narod" Telja v Ljubljani In po posti: V JngoslaYl|l: v lnoienutru i celoletno naprej plaćan . D 120*— celoletno......D lilft-— polletno........60*— polletno....... \d.<-— 3 mesečno....... 30*— 3 mesečno...... 54"— 1.......10— 1 .......„ 18 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnlna đoplafaU. Novi naroćniki naj požijeio v prvič naročnino vedrio \^ff" po nakaznld Na -amo pismena naročita brez posl3tve denarja se ne moremo ozlratl. Učiteljski parlament na Bledii. MANIFESTACIJE ZA SOKOLSTVO. — DEBATA O OBLASTNI DE-LITVI ŠOLSKE UPRAVE. — UĆITELJSTVO ZA ENOTNOST ŠOL- STVA V SLO VENIJI. (Posebno porodio.) V dvorani »Zdraviliškega doma« na Đledu je bilo danes ob 10. dopol-dne plenarno zborovanje II. pokrajinske skupščine »Udruženja Jugo-slovenskega Učiteljska«, poverjeni-štvo Ljubljana. Delegatje posamnih okrajnih učiteljskih društev so prišli na zborovanje polnoštevilno. Skup-ščina je bila sijajna manifestacija naprednega našega učiteljstva, manifestacija za enotnost šolstva, za vzgojo v strogo državnem In narod* nem duhu na temelju vzgojnih načel jugoslovenskega Sokolstva. Na tem zborovanju je naše napredno učitelj-stvo kot kulturni pionir jasno In od-ločno izjavilo, da povsod kljub vsem napadom In provokacijom temnega reakcionarstva hoČe s trdno in ne« omajno voljo podplratf In širiti Idejo Sokolstva. Razne očlloSne, Iskrene, odkrite in z enodušnostjo odobravane enim-cijacije učiteljskoga zbora so za to zgovoren In jasen dokaz. Zborovanju so med drugim! pri-sostvovall delegatje glavnega odbora UJU Iz Beograda, od slovenskih tovarišev vihamo in najtoplejše pozdravljeni. Navzoči so bili: Jovan Jovanović, načelnik v ministr-stvu prosvete, Mihajlo S t a n o j e-vlć urednik »Učitelja«, Vlada P e-trović, slavni tajnik UJU !n Mili-voj R a d i š I ć, učitelj, nadzornik v ministrstvu prosvete. Zbora se Je dalje udeležil vlSJI šolskl nadzornik In dvorni svetnik E. Q a n j? 1. Tekom razprav je posetil skupščino na Ble-idu se muđečl minister trgovine In industrije Omer V i 1 o v f ć, kl je bil navduSeno pozdravljen od navioČe-ga učlteljstva. PoverjeniK ravnatelj Luka Jele n c je ob 10. flopoldne otvoril zborovanje z govorom, v lčaterem Je v Hstvu potidarja! temeljne Ideje, za Jtatere naj vodi naSe nčlteljstvo vrtrajno !n Konsekventno borbo. »Va*a nafpomemhnef^a nalop^ ?e, da zavzamete princfp!jetno stališe v rtpJrateiih va^nfh Solskfh In stanov-skfh vnrašanMh, cfa das^e sosvetu rov^riffn 7^ (feloT^nie v nafMi^if ho- A'a Bledu, 3. septembra, dočnosti. Naš šolsko-politični, sta-novsko-politični program in program za prosvetno delo med narodom mora biti jasen in točen.c Poverjenik Jelene je dalje ome-njal važnost novega šolskega zakona, ki Ima nekatera določila, naspro-tujoča modernim tendencam vzgoje. GlaNTii odbor UJU mora v pravem času uspešno vplivati, da parlament vpošteva zahteve učiteljstva. Tuđi uradniška pragmatika Je za učitelj-stvo velike važnosti. Govornik je dalje omenjal I. j u-goslovenski vsesokolskl z le t, izjavljajoč: »Vsem ndeležencem I. vseso-kolske?a zleta v Ljubljani Je gotovo ta vellčastna In krasno uspela prire-dltev v žlvem )n najprijetnejšem spominu. Vsakdo, kl Je vldel nastop sokolskega naraščaja in nastop so-kolskeca diJaStra in vldel, kako se naša mladina divno vzgafa duševno In telesno v sokolskih vrstah y so-kolskem smislu, se Je moral ogretl bi navdašid za Sokolsko mise!. Prav je imel »Učiteljski Tova-ri§«, ko je zapisa!: »K d o r u č i t el J, ta Sokol!« Vzfcojujmo izročeno nam mladino v sokolskem duhu! V tem duhu otvarjam II. skup-ščino U.RJ poverjeništvo Ljubliana.« (Viharno odobravanje. Klici: »Zivela sokolska ideja!«) Govornik je dalje omenjal: »Spominiamo se veseleera doeodka v na$l kraljevi rodovinl. Slovensko nčiteljstvo ob poroki NJ. VeL kralja Aleksandra z romun<;ko kr^liT^ino Marijo Izrada vročo ?eHo, da hi do-hrotno ne*>o blagoslovilo to rvezo In JI po^e'Ho nopofno zenteH^ko ^re-Co.« rVzklikl: *Zlv1o Kralj! Zivela kralflra!«) Dalie se je govornik v tonlih ^eserfah spomfm'^1 dne ?. r"^fa t. 1. v Mariboru umrle«™ ravnatelia Ne-rata, no*eKno Kkreno na^i^-Moč nfe^ovo veliko delo na politi peda-JJTO^V**. Poverjenik ?n predsednfk zbora je dalje prfsrčno pozdravll navzoče brate tovarile \z Beograda. (Iskrene O. ?CST: Po2itniik! film (Dunai in utisi za pet minut.) Kronist mesta Dunaja ima na razpolago ogromen tintnik dnevnih dogodSčin, v katerega namaka svoje pero ... A tinta je vodena in na rnnojrih stranicah je napisano z ve-lifcimi in malim! črkami valuta . . . va-Iu-ta. valuuttatata. Potfavje brez konca. To je beseda vseh besed, za-četek in konec. Z njo se solidni me-?čan prebudi, z njo gospo din ja leže v zakonsko posteljo; nesruje jo čev-1i>r«ki vajenec, ki ima v ?epu pet čeških kron, in marker v kavarnl. poienček ob rojstvu ne kliče veČ »pana« in »mama«, kliče edinole še »valuta«. Vsled nje Ijudfe umirajo, «;e debele in padajo v kriminal. Va-luta . . . I. To je beseda, k! se 'danes na rVmui vtzv eotovo največkrat upo-r^^lia. Polee nje stoji skoraj neiz-o^nbrjo dntea — banka. Pa^tejo v reometrfčni procresiji. Zanirajo se V^vprnp. IffcvfcHrafo trgovine — In v* m*ih mestn zr^stejo banke. Vča-sih prav majhne. Dve mizi, dva sto- la, blagajna in dva gospoda z odlično razvitfmi nosovi: banka Je eoto-va. Vse daje v banko, vse jemlje, vse sin?!, v avstrfjskih kron^h sicer — a zasitili. Oim^rtrljec ne ^?ta več Do'd klopjo Karla Mava fn ?berlock rfolm«;a čudovitih avantiT — horzna poručila nadome^čajn v^e tlste nek-đanje »naivnosti«. Dekleta Imajo svoj »konto* v bankf. nizlfo na dvl-^anie in padanje akcij in deviz. Za-ljubljenci si pripovedujejo o nsnehu spekularHe s terpentlnovlm ollem !n avtomobllsko pnevmatiko.. Ves Ou-naj je ena sama veMka banka !n ne-simi^tf^n! spekulanti ?e vldtjo v duhu, kako padajo vode In Ičurzi. 2. Dtmaj Je zaemaf Tema!« po prevratu kolosalen vrišč. Olad. beda. la-kota, propadanje — razval . . . Po-moč! V tistem trenutku Je bila po-moČ morda tudl v resnld ootrebna — in Je priffla s strani ttijlh ćrfav — ne v nalman}5T meri 66 nas. Od te-'^nl pa Huna I kriči neprestano na pomoČ. Posojlla. ml umlramo pladti! On! na. kl %\ orle'da temeiHto to ?lv-licnle na Dunajn mora konstatirati wmo to-le: Dunaf^n! j^ed^I ne ^lve slabo, rasprntno, 7ive boljke k^kor so živeli pred vojno. In cede s« v ovacije beogradskim delegatom.) Vzkliknll je: »En duh v enem veli-kem učiteljskem telesu z Istinil za-dačaml. Istim stremljenjem in z Istim! napori! Živeli! Predsednik Luka Jelene je dalje prečital pismo sam^stojnega kmeta Ivana A ž m a n a, člana načclstva SKS, ki je skupSčino LIJU pozdravil v imenu kmetske^a stanu, zagotav-ljajoč simpatija onim, ki jim Je po-verjena vz^oja dece. SkupŠčinarje je dalje pozdravil pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice, pozivajnč napredno učitelj-stvo, da Se nadalje uspeSno in vztraj-no deluje v narodno-obrambnem delu. Tajnik UJU jrlavneara odbora iz Beograda Vlada P e t r o v i ć je v domoljubnih in vznešenih besedah pozdravil skupsčino UJU, naglašu-joč, da je slovensko učiteljstvo visoko d vi crnilo zastavo poštenja in ča- j sti. Prenehale so sedaj borbe proti eermanizmu, voditi pa mora učiteljstvo še nadalje strofo borbo proti klerikalizmu. Učiteljstvo se mora še nadalje po svoji organizaciji boriti za prosvetno edinstvo. Učiteljstvo čakajo v bodočnosti velike nalosre. Govornik je med burnim odobravanjem in ploskan.iem manifestiral za enotnost države \n kulturni napredeK troimeneera naroda. Po teh uvodnih ^tvoritvenih manifesta ci jah je skupščina prešla na dnevni red. Predsedstvo skup?xine so tvorili: Predsednik Tuka Jelene,, podpredsednik Anton Gnus, ravnatelj. La*ko, odbornik Vilfbald R u s, okr. 5o!ski nadzornik v Kranjn, tajnik Ptrdnlf DostaL ^l^irfllnlk A. Fe jr I c, Fran L u t n a r, odbornik, I. D i m n i k, urednik »UčiteIJ?kesra Tovariš^^. TA rvt^TTO POROČF o. Tajnik Rndolf n o s t al je podal Izcmrn nre^led 7adnie poslovne dobe. U.ITT *tHe sed^l 32 okrnmih dru-^tev. preteklo poslovno dobo se je ii$Hnr»vj1o Hni^tvo za Pol. T.endnvo v T^rekTrntrv^ k*er vr^f iičlt-tistvo f^^Vo r^^H nr» nntin prosvete. Cf?»nnv %tf*in ttttt ^^17. r»T»»*pni lani je beie-^jtf 107 rlnnov prira*tka. Tajnik je dalfe nčrtal vse borbe UJU za izbnlfSanje firmotneora po!g-^nfn fičitelistva. brezdelju. In Dnnaj nlkakor ne napravi ja utis mrtve^a mesta. Ali naj prfpovechijem o grledali^čib. ki so vedno razpmdnna, o kinematocrra-fih. RfostHnnh !n v!namah? O prometu po ulicah? O navalu v bankah, k\er se nastavljalo Uudje z nahrbt-nfkf, da odneso miliinne, o hotelih, kler ne dobite sobe. O »Kamtncrici« Vrocr polnočl ... A polee vseea teura krik: Pomacrnite. mi nmlramo. — Je ta poteza iisrrrilfenia In popu^tlilvo-sfl morno karakteristična za TVnai. Ta kaj D^naf^an nf rnal delntl nikoll !n ne de'a. On misli, da dela. ali pa principijelno prezira ta način živ-ljenskega ndejstvovanja. 3. rhinftfcki ?asopi>f fma^ po^ermo rnbriVo: repertoar t^denskfh štrai-kov. Straika vse. ?elezn?ca, jutri tramvaj, potem trafike, peki In brlv-cf. Ćelo hfšnfM. pardon. ne več ht*-nfVI, temve? hl?(n! administratori!, tn naslov jlm le prlilobil štrajk. Tbti^i Hima Irana ob pofnoč! !n reci mttr 5traik?*!! — On le pripravilen takoj na boj za zboIJSanje obupnesra pologa la. 4. V 9rb"n^niTmn stol! Olorfctfa %t* većno na istem mesfu. Se veđno je prekrasna in vse irirlande so nrejene. Tam vele zs:odovina, po noči pa se sprehninjo po steznh duhovi. Puhovi onih. ki so si znali ustvprit! ves ta čudovit! luks^s. vso udobnost, pla-čano 7 žulj! tihih in pokornih hlap-rev. ^Tseh tistih razvnjenih srospo-^^riev ni več, spomenik! pa so ostali in Perini .Uh razkazuje za denar vsem. ki si te«ra zazele. čobane so oriprte za tristo kron vsakemit. Tn fa-? utrpam po parketih. narejeniH nekoč za *neciieJne nosre . . . z me-noj JSolnrčk! nekie iz zrornje štajerske. Z zelenimi klobuk!. Pi*e po krav'ah in jrovore čudovit jerik. Moj znanec in vi soka stiha dnma iz pro-vince. Oble^ena v svileno Mtizo po modi ?e fz devernnisteka stoletia. Tn pa vodnik. Cicerone. Je ves svotal in rde^ v obraz in Icadar govori dvi-ene jrlnvo v zrak in žile se mu napno. On prav ra prav ne govori — trobi, sploh bil je najbrže homlst pri re<>1-mentu — kajti on crleda na disciplino. Ne ^Me na resnost vseh teh zeodovinskih f^ktov. ki so okrotr mene. se ml zdi cicerone smeten in vame leže ?elja po smehu. No. sem mo^no dobro vr^oien !n sploh đo-•sfoien rlovrk. /pkai policija v Ljubljani mi Izda vedno brez vseh kome- O novem šolskem zakonu je | omenjal, da je še vedno tekoča zađe- , va. Radojevićev nacrt zakona slo-venske.^a učiteljstva ne zadovoljava. V zadnjem času pa je stopilo v ospre- j dje vprašanje uradniške službene pragmatike. Akcija šolskih odrov se je jako uspešno izvedla. Mnogo zaslug ima v tem oziru urednik »Učiteljskega Tovariša« Z. Pimnik, ki je potom stanovskega lista zainteresiral učiteljsko za to akcijo. Prosvetno delo zunaj sole pa ponekod zelo ovirajo in je učiteljstvo prisiljeno zahtevati i primerne za^čite. Nasrlašati je treba, da so nekatera okrajna elavarstva, j ki ne crredo učiteljstvu pri tem delu : na roko. temveč je opažati neprikri- ; to averzijo. V svojem poročilu je dalje tajnik slovesno rnanifestiral za sokolsko idejo in izjavi!: »Veličastni dnevi I. jugosloven-skega vsesokolske^a zleta so za na-mi. Bili so tako veličastni, kot jih naša domovina po prevratu še ni do-živela. Minuli so, a zapustili globok, neizbrisen vtis v naših dušah. Sokolski zlet je visoko dvignil plamen na-cijonalne Ideje, enotne drža\Tie misli In narodnega edinstva. S ponosom ujjotavljamo, da je pri tem zletu v obilni meri sodelovalo napredno slovensko učiteljsrvo, bodisi v tehnič-nem oziru kot Sokoli telovaćc! ali pa ▼ administrativnem in pri raznih pri-ređirvah. Jimoslovensko Sokolstvo čakajo še velike in težke naloge, zato |e sveta narodna dolžnost sloven-ske?a učitelja, slovenske učiteljice, da posveti vse svoje moči, vse svoje sile. fizlčne in moralne temu dehi. Pelo ucitelistva ie popolnoma vzpo-redno ž delom Sokolstva . POZDRAV MINISTRA VILOVlCA UČITELJSTVU. Med tajnikovim poroČilom je vstopil v dvorano minister trgovine in industrije Omer V i 1 o v i ć v snremstvu načelnika oddelka za tiij-ski promet dr. Ci rila Zi^ka in na-rodneea poslr>nca Serajlića. Predsednik poverjenik Luka Jelene je v toplih besedah pozdravil ministra, izražnioČ zvestobo učitelj-st\*a do države in kralja. Minister Omer V i 1 o v i g je sknpščino slovenske era učiteljska po-zdravil v imenu vlade in kot minister tnrnvine in industrije. Imel je Čast v T ivMtani nri otvoritvl vele?eim.i videti kulturni in gospodarski na-predek, ki je tuđi sad plodonosnoga delovanja učiteljstva. Učireljstvo je poklicano, da sodeluje pri rešitvi iu ureditvi važnih prohlemov v napre-dek in blagobit države in naroda. Učiteljstvo ima važno nalosro vzgojiti našo novo generacijo, učitelji sc> apostoli na prosvetne mpolju. Po-zivlja učiteljstvo, da vztraja na zacrtani poti In vz^aja novo generacijo v duhu domoljubja, narodnega edin-st\ra in državne misli. Vzkliknil je: »Živelo slovensko učitelii«tvol« Navzoči so priredili ministru iskrene ovacije. Nato je minister odšei. Minister je tekom včerajšnjega dneva ogledal Bled in Bohinj, da je tako upoznal delovanje faktorjev, ki vodija naš tujski promet. Za tem je sledilo blagajnifko po-ročllo. PoroČilo je bilo odobreno. Sprejet je bil proračun. Na predlog delesrata in revizorja nadučitelja P u 1 k a je bil dan absolutorij dose-danjemu odboru^ Ivan Petrič Je tuđi podal nekatere podatke o upravnih stroških. hfkrati pa je porabil priliko, da je zopet nanovo nadašal naloge učiteljstva, rda vzgaja aeco v sokol-1 skem duhu In 'da bodi vse delo učitelj rvo pos\Teč«no domovini, tr^ijn in Sokolstvu. Zborovanje /e bilo ob 12.30 prckfnjeno. Ob 16. je Skupščina na-daljevala razpravo. Popoldansko" zboro\ranje je bilo pa v dvefi ozirih zelo zanimivo In podučno. Na eni strani je postalo aktualno vprašan.te delirve Šolske nprave po obiasteh ki na dnisi strani se je tudl načelo vpra^anfe narodnoobramhnega defa, ▼prešanje obmejnega šolft^a . NARODNO OBRAMBNO DJELO UČITELJSTVA. Beogrracfski delegat Miroslav RadUić je podal poročilo o gmot-nem položaju učiteljstva in je pojas-nil v^rašanje draginjskih dokla4 učiteljstvu. Nadučitelj Fran Škulj ie po sprejetju nekaterih novih doloSil UJU podal obširen, v maršlkaterem oziru zelo iniciativen in praktiČen referat o narodnoobrabnem delu učiteljstva in o vzjrojl. Poročilo se v grlavtiih1 točkah nanaša na naše obmejne sole in kako organizirati narodno* obrambno delo na važnih postojan-kah. V grlavnem je referent omenjal delovanje Ciril-Metodove družbe, ki dij potni list, zato zatiram občutek tegra smeha z vsemi rafpoložljivimi sredstvi: grizem ustnice, sugreriram samemu sebi avtoriteto režiserja, studijske namene, sploh bijem bitko s humorjem. Cicerona trobi . . . v lej sobi je živel in umri »te kalsa von Csterah . . .* Pri tem zapre oči v imenu pietete, naredi pavzo in obrn še pot. In mi romamo dalje, Ober* Štajerčki sedajo na skrivaj na kidane zofe . . . In v tej sobi je bila Marija Terezija . . . »Ti pulder ta san £e? mohlt vom francezišen mola . . . unđ san Pastetenpulder . . .« Tu me po* nade krč smeha —in vsa moja vzjro ja in dostojnost ni pomagala nfč. Ttl je zmagal smeh, oziroma zm« orali so pasteli, ne paštete. In seveda, to sem vedel že vnaprej. dama z bhizo' iz XIX. stoletja ine je kaatiovala 5 pogledom nolnim suverenskega preziranja, kakršnega zasluži tak srčni vandal. Cicerone je spremenil liČnf Cinober v karmin in poirnal vso dru-?bo za eno sobo nar»rei in 1? izhn'đii. Tam je bilo njegovo lice že modro., tako modro kot stotnk. ki sem mtt ga sumi v roko. kot opravičllo za moj smeh ... No. njegove cči so bile zaprte . . . (Dalfe prffi )* Stran 2 •SLOVENSKI NAROD« dne 5. teptembra i*22. Stev. 201. Je sedaj prevzeloa zelo važno nalo-go, a Ji zato primanjkuje zadostnih jredstev, da bi mogla z uspehom Trsiti to kulturno in narodno važno delo. Njegovem ureferatu je sledila živahna debata, v katero so posegli nadučitelj Anton Hren, učiteljica Vita Zupančičeva in Anton M e r v i č, ravnatelj meščanske lole v Ribnici. Skuljev referat je skupština z iskrenim odobravanjem in plo-skanjem sprejela. Nadučitelj Josip Lapajne pa je v zelo temperamentnem in sarka-stičnem poročilu podal načelne dife-rence med klerikalizmom In moderno Solo, očrtal je bistvene razlike med načeli moderne vzgoje in nače-K, kl jih je tako izrazito zaslopal Mahnič v svojem »Rimskem Katoliku«. Skupščina je z zadovoljstvom pritrjevala njegovim izvajanjem. DEBATA O DVEH OBLASTIH. / Pri predlogih raznih odsekov pa W Je razvila dolgotrajna in mesto ma zelo živahna in živa debata o aktuelnem vprasanju razdelltve šol-ske uprave. Odsek je stavil razne predloge in tuđi predlog glede delit-Jre. šolstva, ki veli: Platformo in bazo" za rešitev tega vprašanja (deiitev Šolstva) je podalo vodstvo slovenskega učitelj-stva na seji širšega sosveta Ijubljan-skega poverjeništva UJU dne 19. ju-nija t .L ,na kateri seji se je soglasno izreklo za enotno šolsko upravo obeh političnih oblasti v sledečem: Šlrčl sosvet UJU, poverjenlštro Ljubljana, se izreka za enotno, ne-razdelno, za obe oblasti v Sloveniji skupno šolsko upravo. V korporaciji, kateri se po veri Šolska uprava, pa morata biti obe oblasti enakomerno zastopanL O tem, seHaj v aktuelnj stadij prahajočem vprašanju, se je razvila daljša debata, ki je pokazala ne-featere načelne diference med delegati Iz nekdanje Štajerske in večino pokrajinske skupščine. Razprave o delitvi šolstva so se udeležili Jože R a j § p iz OrmoŽa, Hinko šumer, P o t o č n i k (Store). Ta je poleg jdrugesra navajal kot argumentacijo 'ta deiitev, da bi plemenita konkurenta Imela na polju šolstva plodonosne uspehe. Govorili so dalje Se Koch, Llkozar, MerviČ, Vrečko, Mčjten'dorfer in Hren. Na predlog Jakoba D i m n i k a je bila ftebata zaključena. O odsekovem predlocru je predsednik odredil gladovanje. Za odsekov predloo; glede enotnosti šolske uprave Je glasovalo B8 delegatov »proti pa 24. Skupščina Je tekom popolđan-isE^ga zborovanja sprejela te-le resolucije: 1. Učlteljstvo, organizirano ▼ UJU, pokrajina Ljubljana, zavrača resoluci}e katehetskega kongresa v Zagrebu z dne 5. in 6. julija t 1. in pripomirija sle-deče: 2. šola Je državna institucija in ima tenotno služiti interesom celokupnega naroda, tako v vzgojnih, kulturnih ka-kor tuđi verskih ozirih. Verska nestrp-nost bi ne škodovala samo državi, tem-ireČ tuđi konfesijam samim. 3. Protisokolska borba fe bfla započeta Iz političnih ozirov. Najodločreje protestiramo, da bi se jo zanaSaJo tuđi t iolo. 4. Vsa tnlađirtska društva In šo!e, kl lih vodico osebe, prlpadajoče po svojem značaju političnim strankam, bore-£im se proti ustavi m dinastiji, naj se primerno nadzorajejo, 5. Vsekršno nasilje glede konfcsl-lonalne vzgoje otrok smatramo za k varao v moralnem ozlru. 6. Solski zakoni in odredbe naj se tzdajajo le sporazumno z UJU. Projektirani šolski zakon Še daleč ne odgovar-Ja zahtevam slovenskega učitelistva. « Da šoliodrasla mladina v istini postane korišten ud državnega ustroja In jte zabrede v zablode, je potreba prl-ffieraega nadzorstva. Ožive naj se ob-Činskl sirotinski sveti in vaništvena skrbstvena sodlSča, ki naj se jim prideli yečja množina zastopnikov učiteljstva. * Vsakrino procvetno deiovanjt, bo-dki osnovano od te ali one stranke, med narodom koristi celokupni državi Obžalujemo, da duhovščlna učltefl-Srvti otežkoča lzvensolsko Izobraževa-nje ljudstva. OBiSClTE IL LJUBLJANSKI VELESEJEM! Kako bodo vzgojili mladino?! Med našimi ljudskošolskimi učitelji je mnogo zagrizenih klerikal-cevt ki so organizirani v Slomlkovt Zvezi. Ta Zveza ni morda strokovno učiteljsko društvo, temveč potega tuđi na politično polje, kar dokazuje nje glasilo »Slovenski Učitelj«, ki je redigiran docela v klerikalno- stran-karskem smislu. Tesna je vez med Slomškarji in ljudmi, ki izdajajo »Stražo«, »Domoljuba« in »Slovenca«. In če pogledamo pisavo teh li-stov, odseva v njih mišljenje, kl na-sprotuje, ne rečemo samo šolskim zakonom, temveč tendenci, ki jo mora zastopati iz prepričanja vsak ju-goslovenski učitelj. Koliko hujskanja proti vladi in državi, proti Srbom se izleže v teh listih! Učitelji Slomškarji so naročeni samo na te liste in k večjernu Še na »Jugoslavijo«. »Ka-kršen list imaš naročen, takega mišljenja si«, to velja osobito za Slom-škarje. Otroci vidijo pri učitelju in ćelo s pošte prinašajo »Domoljuba«, »Slovenca«, »Stražo« svojemu učitelju in doma vidijo isto. Iz teh listov slišijo in tuđi Čitajo sami zabavljanje na vlado .na šolske oblasti in in-famne napade na učlteljstvo in »brez-versko« solo. Kakšen vtis naj dobe taki otroci, kako se jim s tem utrju-je spoštovanje in ljubezen do do-mače države, naših oblasti In do njenih predstavnikov. V soli je učitelj Slomškar d o 1 ž a n vzbujati spoštovanje in ljubezen do domovine in vsega, kar je s tem v zvezi, d o 1 ž a n je gojiti patriotizem. In vzemtmo, da tak učitelj to stori. Kakšen vtis naj dobe otroci o učitelju in njegovem postopanju, če v šoll pri-poroča spoštovanje in ljubezen do Jugoslavije in do našega kralja, on na ima časopise in pripada stranki, ki negira vse to. V soli naj eojl Iju-bezen do bratov Srbov in Hrvatov, a Izven sole hod! na shnde, delnje pri društvih. ki so zoper Srbe. V soli mora prin^ročati Sokolsko vzgojo pri telov?dbi, zitnaj pa je pospeševa- telj orlovstva in pomaga zabavljati na Sokoistvo. Kako se to vjerna? In danes pribijamo tukaj, da naša šolska oblast, ki ji je vse to znano, gleda mirno, da so na odgovornih učiteljskih me stih zagrizeni pristaši raznih Oosarjev, ki hočejo državo upropastiti in napraviti Iz slovenskih delov pašalik brezdomovinskih ljudi. V višjem šolskem svetu sede Uudje, ki so predstavnlki tistlh naprednih itrank, ki so za narodno edinstvo, v višjem Šolskem svetu so odlični Sokoli In njegovi prepričani propagatorji, a vsi ti gospodje ne slore, oziroma nišo storili do danes še najmanjšegra giba, da bi vse na-sprotnike države in narodnega edin-stva postavili tja, kjer ne morejo veČ škodovati pri V7goii mladine v na-r^dnem in demokratičnem duhu. Tako velikodušno ^oje pada na svo-\\h prsfh. Čemu pntem odlokt. ki pri-hajajo s tetra mesta, kateri priporo-čajo patriotizem, ljubezen do vladar-ja in gojenje narodnesra edinstva. Naj H učiteljstvn naprednecra mišlie-nla «mo ono deluje v smislu teh odlokov In zahtev, klerikalni nčIteHl na labfčo te odloke fsrnorlralo?! Konstatiramo ps ^e tud! to, dn ?e ćela vrsta Slrmškarjev. ki srt Š o 1-skl voditelji na 10 in Se več r^rrednlh §ol?b \n kornandlrajo Vot t?»k1 v«e nodr^ieno nČIteljstvo. Po-rleHe V??. v T fuMiani 4 de^ke fn 3 dekl^ke Sole. St. Vid nad TJuMjano, Porn^nte, Radn-lfico Itd! Tn na t^ko odličnih mestlJr se puSča voć^vn Sol elementom, ki so v taboru kato-IKkejra bolf?5evika dr. Oosarja. Vpra-5amo, kak?n» bo mladina, kl Jo vz^ri-juteio tnkl !H^fe? O terr« na} M res-no r^7rni?1fr*1i tud! ^n^podjr v ^Tfx,fem šnjsfcem sveti!. Ako se tozadevno ni«xfs«:ar ne preokrene, homo mnenie dellli s rtethn!. ki nravijo.. 'da ro-snodje v vf??fem «o1skem svetu nfso na svoiem mestn fn se jtm prfporo?a i>Drememba zr-»k?!? P?sm^ ii Gdanska, V Odansku, koncem avgusta. It v Berlinu na Stetinskem kolodvoru sem dobil utis, da se mora koj za zadnjim! hlSami pričeti morje. In ko po osem — fai večurni vožnji po enolični dolgočasni ravnini moria Š3 ni bilo na izpregled, sem b!l naravnost razočaran. Kljub temu, da mi semljevid ni popol-noma nepoznan. Moji sopotnilci govore seveda samo o morju in politiki. druge snovi za pogovor ne poznajo. Čuje se, kot bi se hoteli skregati. »Naše ladje leže v angleSklh prista-niSčIh, angleški brodogradnikl pa nimajo dela. Prav jim je. kaj pa hočejo vse po-žreti. Ampak mi Nemci smo tiidi zvltt.« Ton postaja vedno intimnejši in skrivnostneiši, glave se stikajo, na mene, tujca, ki motim s svojo ponizno pri-čujočnostjo intimni pogovor, padajo nevoljni pogledi. . . » . . . kupimo naše ladje poceni nazaj in Imamo zopet prvovrstno trgov-sko mornarico.« Deset glav kima zadovoljno pred-si, govornik se čuti, kot bi b1l rešil ravnokar problem vzpostavitve Nemči-je, meni pa pade od srca cei Triglav, kajti pričakoval sem, da bo Ho najmanj za glavo Lloyd Oeorgea. Tako je bilo vso vožnjo. Zadnja be-seda je bila seveda vedno: »Enkrat pa le še damok vsem po glavi in to ćelo kmalu.« V Hoinicah so pa nenadom«» t-fihni-H vsi jezik!. Poljski koridor! Poljak! namreč nlso mojrli do mof-1a drugače, kot da so odrezali vzhodno Prasijo od Nemčije z ozkim pašom. Ta koridor je Nemcem trn v peti! Poljaki so sijajni carinik!; m ker jim delajo Nemci zapreke na vseh mejah, Jih delajo oni Nemcem v podvojeni meri. Moj rudeč potni list me je seveda obvaroval vseh neprijetnosti, dočim se mojim so-potnikom ni izteklo tako dobro. _^^ Eno uro in pol so molčali jezik?, eno uro In pol sta se nabirala jeza In srđ. dozen je bll Izbruh ob ustopu na gdan-sko ozemlje. »Prokleti Poljak!« je odmevalo od vseh strani Iz ust srditih Prusakov. »Freie Stadt Danzig.« 2500 kmf površine, 350.000 i«ti!-valcev, carina, železnlce !n zastopstvo med svetom v rokah Poljakov, drugače prosto mesto »Gdansk«, je bilo vse, kar sem Ze vedel. Zelena ravan, na obzorju siv pas — morje! Nato še pol ure vožnje in že smo v mestu. Kolodvor je velika stavba Iz ?gane opeke. Isti utis, kot v Berlinu. Morje. nemško morje! Na stenah reklame raznih asrenclj; v Petrograd, Skandinavljo, Ameriko ... Sllk« oemikih bojnih lađi]. Deutechland, Dcutechlatid uber al-lcs . . . * «r W Odarjsk ?e nemPto mesto, tako nem-5ko. da bi n?ti raivečjl Siovan ne mojrel najtl v niem kaj slovanskcga. Poljski nanisi na ne!'ater1h bankah m trgovi-nah UDlfvajo v tej rdeČe - opekasti okolici trite. PdaCe je tu vse. Vsa javna po-slop^a: naj bo že orožarna. ki stoji svojih 400 let. ali pa kolodvor, kl so ga postavili še-le v najrtovefšem Času. Vse je enako. Surov te?ak gotski slog, okro-srli nazidki z zlatiml in beliml hordura-inU In pred vsem, rdeča barva. Sila je v teh posloptfh. Uplivaio masivno in mogo-čno, ti?če Cloveka k tlom, ampak lepa nišo. Pred kolodvorom je nekak trs. šir-ša ulica, modemi del Gdan<;ka, sezidart na prostoru, kjcr so bile prej stare utrd-be in jarelc. Tu jle fldansk velikorresten. Tu so banke, ve^ia podjetja, avtomobili, elegantne ekvlpaže. Par korakov v stran se pa že pri-čne staro mesto. Prestavi tr?aško staro mesto sem, tega tia, mnogo bi se ne poznalo. V obeh oxke ulice, zamazane hiše, okna brez šip, zalepljena s papirjem, pred HSnrnl pepel. nesna^a, kim krlče-Čfn raatrjranfli otrok. duh po gnilih ribah. Stare Odančanke so brezdvomno isto tako irrde in klepetave kot Tr?ačan-ke. Ne tu ne tam ne razumes" besede. Pazlika je le v mlajšlb generacijah in tem Ima prednost Trst. Ko primerjam Trst z Odanskim mislim seveda samo splnSen utls. Če si ogledamo ta del Odanska natančneje, naletimo vendtr $e pov?r»d na priče staroga cvetoč^sra Hansaskega mesta. 7anlmiva so Imena teh različnlh ulic: Hohe Seliten. KarTenwalf, Pferdetrink«. Iz umarane mornarske beznice do-nl bripavo ft'ljeufe:: >In Schwarzen Wallf!scli tu As'rTalon . . .« PonoČI bi tn ne hotel noditl. noz" Urra veliko ulogo. Marsikako truplo je le prinlavalo po smrdeč! vodi kanalov; »z bledimi astmi«, pravljo poetični Nemci. Ura v stolpti svets Katarine zaiera šesto uro, namreč faktično zaipra; to ni samo ponesrtSeita pottična fraza. Ta igra zvonov )• S« !s srednjovcšklh Siso v. Vse druge zvonove so dali Gdanča-ni za topove, le ti so Se ostali. Bim, bom-bom. blm . . . Solnce je seveda samo pričakovalo ta ugodni trtmitek, da zatone za Lang-fuhri«m. Zadnji Jarki se le odbijajo od rdečih gdansklh stolpov In zavijajo ćelo mesto v neko čudno tančlco. Pred kolodvorom je promenada. 2l-vahna bistrooka Poliaklnia. polcg nje dolgočasna nemSka »Oretcben«. Sredi ceste pa širokih zibajočih korakov vrsta mornarjev v temnomodrih oblekah, s snežnobelimi ovratnikl, zarja\elih ponosnih obrazov. • • • Dokler nisem poznal drugeea zleda-liSča kot ljubljanske ga, sem zaničljivo zategnil ustnice, če je kdo spregovoril: »Nali umetniki, igralci . . .« Zdaj vzamera vsako besedo slo-vesno nazaj. Kdor govori o ljubljanski »smiri«, ic ni videl nič In ne ve, kaj ima. Gdansko gledaliiče je precej za-lostno! Poslopje je Se iz leta 1801. Je majhno, se tišči na eni strani ob neko večjo hi§o. sploh nlma na sebi nič slo-vesnega, kar pričakujemo od hrama umetnosti Dajali so Verdijevega »Trouba-dourja«. Bog i bogme, jaz sem čul to opero v Ljubljani in v Pragi gotovo de-setkrat in si domišljam, da jo poznam, ampak tu res nisem vedel, je li bll Verdi ali NVagner?! Zato pa imaio Gdanćani veliko ope-retno kabaretno gledali^će, ki nosi ponosno ime: »\VUhelmsthcater«. Poleg tega najmani c5 biograiov. In pa v orožaroi uinetniško razsta-vo tridesetih slik. Po mojem ponižnem innenju v snicri: »Nazaj k naravi!« (K.onec prih.)^ Hale Mm mm U i\M\\U Mi ? issieiivii. Bolj nego po naših notranjih državnih priiikah nas inozemstvo pozna po uredbah, posredstvom ka-terili dospevajo v stik z na&o državo in njenimi organi ljudje, ki potujcjo preko naše zemlje. O naši carini ve n. pr. inozemstvo poročati že take reci, ki mejijo naravnost na bajke, pa so vendar, žalibog, bridko resnič-ne ter naši državi v neizmerno škodo. Posnemamo to pot iz najugled-nejšega švedskega liberalnoga lista »Dagens Nyhcter« dogodek, ki ga tam 13. t m. opisuje neki rezervni poročnik švedske armade, ki je preko naše države potoval domov in doživel na našem ozenilju od strani carinskega in revizijskega obmejne-ga osobja kakor tuđi od strani policijske oblasti v Beogradu naravnost neverjetno postopanje. Stvar je sle-deča: PoroČnik švedske armade Gosta Moberg se je preko Jugoslavije vračal domov na Švedsko. Na naša tla je stopil v Caribrodu blizu Bol-garije. Tam so ga seveda preiskali, In sicer je to opravila neka — ženska. V paletoju je našla pištolo (služ-beo orožje) glede katere pa je takoj izjavila, da jo mora zapleniti. Ob-mejni komisar je ženski pritrdil, in tako je Moberg prišcl ob pištolo. Poleg pištole je bil Mobergu odvzet del prtljage, v katerem je bilo 6 čast-niških rezervnih oblek, mnogo perila in podobnih reci. Ko je slednjič prl-šel na vrsto pregled Mobergovega švedskega potne^a lista, mu je služ-bujočl orožnik izjavil, da ta ni vre-den nič, ker »švedske listine tu doli (očivldno na Balkanu) prav nič ne velja jo!« Na podlac^ te deklaracije je bil Mnbena: končno aretiran, poslan iz Aleksinca v NiŠ, kjer je pre-stal nešteto napol zaslišanj itd. Usneh teea je bil, da so pri možu oblasti našle priporočHna pisma, katere so proglasili za komnromirujo-če "dokrmente, na podlaci katerih je bila Mobergu pot skozi Jugoslavije še bolj otežkočena. Moberg je vsled teh šikan zahteval, da se ga uradno zaslini in da se ugotove dejst^a, Če-sar pa ni dosegel za nobeno ceno. Motel se je obrniti na švedsko za-stopstvo v svrho posredovanja, pa tuđi ta njegova zahteva se je odbila in prezrla. Ko je naposled z velikimi težavami dospcl v Stockholm, je o dogodku poročal svoji vladi, ki je skušala zadevo razčistiti potom svoje legacije na Dunaju. Ali »pojašnje-vanje« je bilo malone neskenčno. Po mesece trajajočih poizvedovanjih je vendarle prLšlo tako daleč, da je Moberg prišel v kontakt z oMastmi, kl so mu prizadejale toliko sitnosti. To-da čuj odgovor, ki ga je mož prejel: Pištola se mu lahko vrne — če se Še kje naiđe, za ostala prtljago je Moberg zahteval 500 švedskih kron (takrat 9000 dinarjev) odškodnine. Toda ta svota se je oblastem zdela previsoka in možu se je odgovorilo, da naša država tolikega denarja — ne zmore. Facit vse afere: eden največjirj stockholmskih listov viači Jugoslavi-jo po zobeh kot državo tatov, ropar-jev, korumpiranih in idijotskih ob-mejnih organov ter pripominja, da sd je slično knt Mober^u lani godilo tuđi Svedskemu profesorju Fedrihu Boohu, ki pa se je iz zanke in pasti rešil s tem. da je podkupil svoje »pre-$ranjavce« s 150 franki. Ali je naša vlada obveSČena, (Ja krožijo o nas po Skandinaviji taki glasovi? Ali so poklicani Činitelji že vendar pripravljeni urediti take raz-mere? Tozadevnih pritožb glede po-stopanja nn naših mejah Je čednije in z vsakim dnem veČ. Skrajnl čas je, da se takim rečem odpomore — sl-cer ne pridemo med tnjcl nikoll do onepra ugleda, ki nam je neobhodno potreben za ntrdltev našega položaja v mednarodni zaiednicl, <; katerci živimo in moramo živeti v redu. eska. Na^e naivečje zlo. 2alo^tno dejstvo je. da se vt\ nas mnoffo pije. Taknrekoč pije vse. Ne samo Slovenci. Pijejo rudi Srbi, zlasti v Vojvodini. Bosni in Lik!, pijejo precej Hrvati, toda Slovenci smo menda na prvern mestu. Treba pa je takoj potidaritl, da mislimo tu le na absurdrto pijančevanje, ki povzročuje v našem narodu vedno večjo moralno in materijalno škodo. Nedavno so naši zdravniki ugotcvilU da te večina tuberkulozriih slučajev in drugih naJez-liivih bolezni posledica prekomernega uživanja alkohola In da je sorazmerno narašcanje kriminalitete posledica ne-spametnega pijančevanja. Saj se pije pri nas ob vsaki priliki. V Žalosti v veselju, javno in ob dorr.ačem ognjiŠču. Marsikdo pije, zlasti v družbi, zato, da mu ne morejo očitati, češ da ni junak pri kozarcu vina! Največ pa se pije vsled nepoznavanja nevarnosti, kl izvi-rajo iz alkoholizma. Vse to je znak poman jkania prave kulture, čeprav se tako radi ponašamo s svojo civilizacijo, ki pa ni naša, ampak smo jo dobili ravno od onih. ki so nas hoteli s Sirjenjem alkoholizma uničlti, ker so vedeli, da s pijance van jem zatiramo same sebe. Zato je silno žalostno, da naša narodna intetfgenca prednjak še vedno v popl-vanju. Ponekod se ćelo adi, da Inteli-fcenca absolutno ne umeva naše narodne In državne svobode, kajti vse njeno »delo« je osredotočeno v raznih kleteh, beznicah in drugih zaduhlih luknjah. 2a-lostna bo naša bodočnost. ako se cvet naroda ne streznl v zadnjem času. Vsi nepridobitni sloj! se pritožuje-jo nad vedno večjo draginjo in na pomanjkanje. Vse to je res. Res pa je rudi kar nam ka£e slovenska statistika vina, ž&anja in piva. V bivši Kranjski se je popilo letno 15.200.000 Htrov vina, ker pa je danaSnja Slovenija Se «nkrat ve-čja. bi prišlo na Slovenijo 30.400.000 1 popftegra vina. Ako splje vsak pijance v Sloveniji povprečno samo dva litra na dan, potem je v Sloveniji dnevno 41.644, mesečno 1,249.380 in letno 15.2^0.000 pi.iancev. Torei bi se popilo v Sloveniji 83.2** 1 na dan, 2.493.640 1 na mesec in 30,400.000 I na leto. Ako računamo 1 vina samo po 30 kron, jo to na dan 2.498.640 K. na mesec 74,959.200 K in na leto 912.000.000 K. V resnici pa se popije mn.ofco več! Kakšno osrromno narodno premočenjo se pretvarja v moralno in gospodarsko zlo! Poleg: vina se pije seveda tuđi žj?a-nje in sicer na leto 11,000.000 1. piva pa na.imanj 26,000.000 1. To so naravnost grozne številke, ki pričaio. kako pio-boko je ukoreninjon pri nas alkoholi-zem. Ka5 storitl? Mnogo se fe o tem že pisalo in govorilo. Radikalna srodstva po amerISkem vzgledu bi bila sicer oštra, toda v praksi bi ne izdala mnogo, ker »pijanci po pokliču« so silno iznaid-ljivi, kar smo vldeli ob priliki splošne prepovedl točenja alkoholnih pijač. Al-koholizem je pri nas huda bolezen, ki !o je treba zdraviti prevldno In takore-koč sukcezivno. »Sveta vojska« z vsem svojim moralnim aparatom ni dosegla čudežev. O vzrokih njenih neuspehov pač ni potrebno govoriti. Kaj torej? Pred vsem je treba razširiti med ljudstvom grozno resnico o posledicah pijančevanja. Samo članstvo pri trez-nostnih dru?5tvih je praktično brezpo-membno. Pijanci se Itak ne bodo nikdar orsranizlrali pri nobenem društvu, ki vodi boj proti alkoholizmu. Treba *e resHtl Se nezastrupljeno mladino. Kako? O tem naj razmotHvnio merodatnl kro-gi predvsem na^I IdeaTni zdravniki. NajveČ uspeha proti pijančevanju pa bi imele državne oblasti s tem, da ne dovolljo nobene nove krčme več in da zaprejo vse gostiine. kl nišo neobhodno potrebne za preživljanje ljudi, kl nimajo lastnega doma. Na.inovejŠa namera vlade, naj bi se kavame in krčme za-pirale 2e ob 9. svečar, ne bi imela za-željenega uspeha. Pač pa nai se striktno prepove po gotovi ure vsako točenje alkoholnih pijač. Kavarne vendar nišo in ne bi smele biti-točilrice alkohola. Vsaj pri nas ne, ko tvorijo večldel ne-kak surogat prijateljskih sliajaliSč. Sicer pa bodo vse odredbe »od zgoraj« to!iko ča«a problematične, dokler ne bodo sledili praktični uspeli! »od zdolaj«, to je, dokler ne prodre med narod prepričanie. da je pijančevanje ne samo na§e največje zlo, ampak tuđi na§ pogin. To se bo pa zgodilo le tedaj, ako štev. 201 •SLOVENSKI NA KM M». dir 5. scp embra 1922 Stran 3 bo naša inteligenca končno spoznala, da je pijančevanje nevredno ČloveSke eksistence in da ponižuje človeka pod vrsto najnižjih živalL Politične uestl. = Kralj Aleksander v posetu pri prezldentu dr. Masaryku- Dne 1. t m. je kralj Aleksander posetil pred-sednika češkoslovaške republike dr. Masaryka v njegovem Ietnem biva-lišču v gradu Lani. Poset je imel privatni značaj. Kralj Aleksander in prezident dr. Masarvk sta razprav-ljala o skupnih nalogah, ki čakajo v sedanjosti in bodočnosti jugosloven-ski in češkoslovaški narod in o med-sebojnih odnošajih med obema za-vezniškima državama. Po končani konferenci se je vršil obed v najin-timnejšem krogu. Poleg najožjega spremstvu kralja Aleksandra in pre-zidenta dr. Masaryka sta se banketa udeležila izmed političnih osebnosti samo ministrski predsednik dr. Be-neš in minister dvora Janković. O kraljevem posetu je bil izdan ta-le službeni komunike: »Poset kralja Aleksandra pri predsednlku dr. Ma-sarvku predstavlja kulminacijsko točko jugroslovenske politike, ki jo je dr. Masarvk vodil od leta 1891. kot poslanec dtinajskega parlamenta. Drusre činjenice, kl odlikujejo njeeo-vo jujrosfovensko politiko, so bile njegrov liberalni vpliv In n.feeovo de-lovanje na praškem vseučilišču, zla-st! z ozirom na jugroslovensko dlja-Štvo. Po sve tovni vofnl, v Icateri je sfaionf smnter zjedinf! oba naroda v borbi, sta ČeSkosIovas'ka In Jueosla-vija obnovile zvezo, ki predstavlja temeif za ustanovftev male antante. Kralfev poset fma vklfnb svojemu nrivatnemu značaju, verfdarle karakter manffestacTJe fcratelrfK očJnošaJev rne'đ obema naroćioma, katerfh nezavisnost in suverenost posvedočujeta oba v zažeijeno p o. polno ujedinjenje, ki prinese naši ljubljeni državi pravo jekleno moč in silo, katere se boderno veselili v prvi vrsti mi sami, katero pa bode moralo vedi.o bolj in bolj v vsakeni oziru upoštevatl tuđi vesoljno inozemstvo. V t e in znamenju se vršijo in se imaio krepko nadaljevati in medsebojno tekmovati tuđi sejmske naše prireditve po ćeli državi na podlagi medsebojne gospodarske ljubezni in v prospeh naše nad vse ljubljene države, ki moraš svojim vla-dnim in uradnim dtl »vanjem pri vsaki priliki vzbujati, pospešovati in vsestran-sko podpirati gospodarsko in sploh narodno delo in ki bode tuđi slejkoprej hitela ustreči vsaki opravičeni želji in vsem pravilnim gospodarskim stremljenjem. S tem zagotovilom on pozdravlja mili mu slovenski narod, vse zaslužne prireditelje prekrasnega ljubljanskega velesejma in zlasti tuđi njegovo glavno pokroviteljico namreč mestno občlno ljubljansko. Krasni, prisrčnl ta pozdrav in nagovor trgovinskega ministra, ki ga po-dajamo v glavnih crtah, je vse navzoČe občinstvo poslušalo in sprejelo z najve-čjtm navdušenjem in priredilo vlsokemu govorniku najiskrenejše ovacije. In v Izraz in dokaz te iskrenosti je kma^u potem poprijel predsednik II. ljubljanskega velesejma Pran B o n a č za zahvalno besedo rekoč: Srce mi veleva, da se Vam čestita gospoda v imenu celokupnega odbora še enkrat iskreno zahvalim, da ste bla-govoliB osebno prisostvovati otvoritvi Ijubljanskega velesejma. Izredna čast nam je, da smo mogli v naši sredi pozdraviti g. ministra trgovine In Industrije, ki je blagovolil pre-vzeti protektorat našega sejma. Dovo-Uujem si g. ministru, ki je s tem pokazal popolno razumevanje naših teženj, izreci iskreno zahvalo. Zahvaliti se mi je pa tuđi mestni ob-člnl ljubljanski za naklonjenost, kl jo je kakor vsefej tuđi povodom II. ljubljanskega velesejma udejstvovala napram industriji, trgovini in obrti, zavedajoč se njega važnega pomena za narodno gospodarstvo. Zavedamo se dobro, da tuđi letošnja naša razstava morda ni na oni visini, kamor bi jo radi povzdignili. Nadejam se pa, da boste odnesli kar najlepše utise. Treba je pomisliti, da smo še mlada v težkih bojih porojena država. Dočim je bilo zapadnim narodom v dolgih sto-letjih mogoče večji del svoje eneržije v miru posvečati delu In napredku, moral je Jugosloven, predvsem naš ju-naški brat Srb, boievati neprenehoma junaške boje za obstanek In svojo svo-bodo. Ni pa prav nobenega dvoma, da bo naš zdravi trolmenskl narod odslej tem hitreje napredoval kulturno In gospodarsko. V prvi vrsti se moramo seveda otresti krutih posledic svetovne vojne. Naloga jugoslovenske industrije, trgovine In obrti Je, da z vztrajnim delom čim preje pripomore doseči plemeniti ta cilj. O naših uspehih hočemo sleherno leto dajati Javnosti točne in jasne racu- ' ne. In da bodo doseženi uspehi vedno lepši. vedno častnejši, s to zavedno obljubo kličemo: Na svidenje torej na pri-hodnji naši reviji, na III. ljubljanskem velesejmu! ! Tudl nagovor g. Bonaca, našega prvega in glavnega stebra — moža v sejmskem delovanju Je bil pozdravljen z izrednim In resničnlm navdušenjem. Mestna občina ljubljanska in njeni pred-stavltelji so lahko ponosni na krasnem uspehe te svoje Izredno lepe prireditve v pozdrav II. našega velesejma, MNOGOŠTEVILEN OBISK SEJMA (Kratko sltuacljsko poročllo.) Obisk II. Jubljanskega velesejma tekom sobote in včerajšnjega dne je bil zadovoljiv in z ozirom na vremenske razmere prav povoljen. Vi-deti je, da zanimanje za velesejem narašča od dneva do dneva. Celotnl obisk v prvih dveh dnevih razstave cenijo na 20.000 obiskovalcev. Raz-stavljalci so z dosedanjimi uspehi zadovoljni. Zunanjl trgovci, osobito oni iz Italije, so tekom zadnjih dnl bili v položaju, da so v njim določe-nih paviljonih razstavill blago. Tudl Cehojug v kratkem razstavi tekstilno blago. Splošno ni bilo doslej na sejmu tatvin. Kriminalni organi so včeraj aretirall štiri mednarodne žeparje. Igralec Putjata je sinoči nriredil v »Deveti debeli« (hotel »TivolM vesele burke in igre, ki so povsem * uspele, ker se ne gihljejo v ozračju banalnosti in ž ujo združenega la-scivnega huinorja. Gospod Putjata je ponovno pokaza! talent igralca, ki vedno povsod ohranja resnega umet-nika. Trkom naslednjih dni je priča-kovr.ti /cio številen ohisk iz južnih naših krajev. Prijavljenih je že već obiskov. * • • VA2NOST L.TUBLJAN^K^nA Vl-CSEJMA. — Zagreb, 4. sept. (Izvir.) Urednik »Novosii« je imel v LjubUani priliko po otvoritvi velesejma se razgov.rjati s šefom kabinetne pfsarne n:ini5tr 'va trgovine In Industrije dr. L a z a r e v i.' e m. V svojem Imenu Jn v imenu mfnfstra Omerja Vilovlča je Izjuvil svoje veliko veselje nad tako intenzivnim razvojem dom.iče industrije, kakor to dokazuje drug} Ijublianski ve!ese;em. Vlada in posebno minisrrstvo trgovine Intenzivno zasleduje razvoj industrije. Da se pa del naše lesne Industrije še ne more z zaželenim razmahom razvijati, tiči gbvni vzrok v pomanjkanju vagonov. Za Izvoz Je pripravljenih 20.000 vajronov lena. Tesa lesa pa ne moremo placiratl na tuf Ih tržiščih, ker nam manjka vozov. Naša Industrija se lahko razvija v popolnem obsezu, ker so dini za ta razvoj glavni in bistveni temel'i. Ekonomski temelil nafie države so drbri in solidni, kakor nfk'er drueod v Pvropi. Med vseml panogami Industrije se nnha'a v nai-težjem polo^n'u edinole karbidna industrija. Na urednikovo vpraŠ^ne 5e veliko Itevflo drugih instalacijskih in elektroteh-ničnih podjetlj, kakor: Tratnlk v Ljubljani, MII istro ja v Maribom. Tvrdke, kl se pečajo le s prodajo elek-trotehnlčnega materijala, so: »Kustrln«, »Svetla d. d.«, »ĐaStiančtČ«, vsi v Ljubljani. Izmed tnjlh podfetlj so se nacHolazlrale: ^A. E. O.«f Siemens Schnckert, Kremene-rky, vse tvrdke s sedežera v Zagrebu, »Elin« v Mariboru. Pri vseh teh nacilonalizacljah pa sf Je inal tnjl kapital zasigurati svoj odločilni vpllv, ker na vseh vodilnlh mestlh so nastavljeni povsod tujerodcl, kUub temu, đa nam ne prlmanjkuje zadostnega Stevila do-maCih kvalificiranih inžeiicrjtv. __. .. Električni industriji se nudi v boJočno-stl k-pa perspektiva, ker se je Fala končno odločila raztegniti svoje omrežje od MarK bora do Trl>ovclj. «SINGER<-JEVT ftIVALM STROJI. Kaj vse zmore moderna telmika 3 pomočjo eičktriko, nara jasno kaže pa-vilion T, kjer ima v odJclkiii 123 in 134 tvrdka Singer namešćene vrsto praktičnih šivalnih strojev na električno silo. Naše pridne gospodinjo, Šivilje, krojači \r dru^i so ves dan v gi>stih skupinah crl^zali ta paviljon ter strmeli na praktično in sigurno dehijoče stroje. Nai-večje zanimanje vzbujci šivalni stroj za šivanje gunibnic. Šivanje lukenj za gumbe je posebno pri perilu najzamud-neje in najsitneje delo vsega šivanja. Stroj Ea Rumbnice pa sam rezo m šiva ^umbne luknje na obeh stranch sigurno in s tako brzino, da jlh napravi na dan do 350")! Koliko tednov bi rabila šivilja v to. Dalje je tam stroj za prizivanje gumbov, tamburiranje, obSivaniž jcpic Itd. Stroji sami odrezujeiot ŠivajOn robijo, vse pa goni elektrika. , Stroj za majice itJ. Siva na tri niti, stroj za vezenje pa iz- i vrSuje 9 različnih naJHnov vezeninske tehnike. Gospodinje In šivilje, o^lejte si na vsak način ta Sinseriev oddelek v paviljon F. i ... - | — The Import, družba r o. »., Ljubljana. \ Poleg maloštevJlnih razstavnih oddelkov v 1 paviljonu H, ki se odJikolejo r>o okusu U [ originalnosti, nahajamo tuđi oddelek §:. 313; Tu je gornja rvTdka razstaviia svoje tebor-j ne ča;ne mcSanice v okusno izcielanlh pa- • kctih. Napisna tabla na stropu s rvo'uj orf* 1 ginalno varstveno rnamko Duddha ter l2> i virne kita'ske slike povzdigiijcjo llčtrost ' prave, v kitajskem slogu Izdelane in okra- Šene koje. Dva prava čajna drevesca pri- • kazujeta, kako raste po vsem svetu raz&r-jeno, priljubljeno in potrebno zeiišče. Strokovno poznavanje tega zelišča, kl tvori podlago vsejn tvrdklnesa dolovanja, jamč« za boniteta in prvovrstoo kćikovost ai^aDf čajnih mešanic. OTVORrrev umetnostne razstave V JKOPIĆEVEAl PAVILJONU. Ob navzočnosti Stevllnega občinst-va, kritikov in umetnikov je bila v ne-deljo 3. t. m. ob pol 12. slovesno otvor-jena umetnostna razstava v Jakoplće-" vem paviljona. Svoja dela je rastavilo 14 umetah kov. Zastopane so vse struje In tehnike* kar napravlja razstavo na4 vse zanimi-vo. V zvezi s hlstori5no mstavo ?4 Narodno galerijo tvori ta razstava por polen pregled slovenske upodabljajoče cmetnosti. Želimo, da občinstvo, zlastt nali gostje. v Čim večjem Ste\ilu posetijo to lepo in vrlo zanlmivo prirecUtev naSih umetnikov. PodrobnejSe poročilo prtrmscmo prihodnjič. — GlodaUčke orodsiave ob časa ZL Telescima ? Liul)l|anL Opera : Poncde-ljek: Musorpsk! - Korzakov, Boris Or»d^ nov. Sreda, 6. septfimbrat PuccinJ, Mada'-me Bntterfly. Petek, 8- septembra: Smetana, Prodana nevesta. KedeHa. 10. septerrt* bra: Puccini, TriptychorL Torek, iŽ. s&p^-tembra: Bizet, Carmen. — Drama: Ni>-delja, 3. septembra: Molnar« prodm«6(na legenda »Liliomc. Torek, 5. septembra: Komedija Suhovo - Kobillna, Svutba Kr»čin-skega. Četrtek, 7. septembra: Moiterrovn komedija »Namišljeni bolnik. Scbota. 9. septembra: Gojroljeva komedija Revizor. Za-četek opernih predstav ob pol 20« zafcetek dramskih predstav pa ob 20. Sofeolsfua. i — Sokd LIHJa - Šmartno priredi đae 8. septembra veliko Javno telovadbo. Sodelu-Je sokolska godba tz Ljubljana. Vstopnina 5 In 3 D. Bratska sosedna druStva npo-zarjamo na ugodne zveze in polovično vožnjo na progah južne /cleznice in vabimo na korporativno udeležbo. Za polovično vožnjo veljajo savezne zlerne leKitimacije. Za za-! bavo s prav posebnirni točkaml, plesom ter dobro }ed In pijafio te prcskrblleno. Doe 8» septembra vsi ▼ Litljo - Šmartno! ! ! ! — Sokol v Rlbnlci. 8. t m. vsi p>H-jatelji in prijateljice SokoUtva v Rihnico k Ietni prireditvi Sokola. PopoMne ni telovadiSču telovadni nastop. Zabave obilo. Prihod v Ribnico v smeri ud I Ljubljane ob 3., ako ne že dopoldne. Q-i*j , hod mogoč tega dne tuii ub 9. 2v&<5or z vlakom iz Ribnice na Orosu»!jo—Linb-Ijana. Preskrbljero bo tuđi za godboi akoravno ni gotovo, koliko tn Roducv in od kod, *n za žaba ro okoli US:ub par vilionov se^tVse državne oblasti, zlasti pa upravne, so doline, da v svojem poslovanju uvažujejo določbe četrtega Člena ustave. Ustala jamči državlja-nom ravnopravnost in enakost pred zakonom. Takisto je zajamčena ustavnim potom vsem državljanom v enaki meri zaščita oblasti. To po-menja, da so vsi državljani v svojih pravicah enaki pred zakonom. Nobe-na razlika se ne sme delati v nobe-nem oziru, niti z ozirom na vero, ne z ozirom na pleme ali narodnost, ne z ozirom na premoženje, družabni položaj ali pripadnost k tej ali oni politični stranki. Napram vsem in :Vsakomur se naj enako postopa in 'enako izvršujejo zakoni. Politična pripadnost državljanov k tej ali oni politični stranki ne more dajati v 'državljanskih pravicah nikomur niče-$ar, kar bi bilo izven zakona, in nihče ne sme izgubiti ničcsar od svo-JiH pravic, ki so mu v zakonu zajamčene. Da bi se ta enakost državljanov tembolj čutila v državi in v narodu tembolj razumevala, priporočam oblastem, da jo povsod izrečno na-glašajo in pri vsaki priliki v svojem Službenem delovanju tolmačijo. Pred vsem pa naj, izvršujoč zakone, ena-kopravnost vedno In vsikdar strofo Izvajajo. V tem oziru vlada ne more trpetl nobene brezbrižnosti in malo-marnosti, saj je bilo to znamenje, da £e grešl proti eni izmed glavnih dr-Žavijanskih pravic. Državno ustavo, zakonitost, pravdo in pravico bi naj branili in Čuvali tišti, ki so v prvi vrsti pokllcani, da to Činijo, Oblast bi s takim postopanjem došla v na-sprotje z ustavo in zakoni, s svojo vestjo in z narodom. V tem slučaju bi zaupanje in vera v "državno oblast popolnoma propatila. Oblast bi postala v tem slučaju oro'dje onim. ki se truđijo* da bi bilo v državi Čim najmanje zakonitosti in vere v solidnost državne uprave. Da bi se dvienila vera v zakonitost in občutila držav-ljanska enakost naj načelniki po-edlnih oblasti dado podrejenim nrad-nikom in nameščencem potrebna tistna navo'dila. Vsakoear, o katerem bi se opazilo, da se ne ravna po tej naredbi in ki kaže v svojem delovanju pristranost ki je v nasprotiu z rdoločbami ustave, naj se takoj javi nađrejeni oblasti in mlnistrstvu. Kjer pa se kršenje zakona In državljanskih pravic javlja kot kazensko dete-nje, naj se takoj vse potrebno ukre-ne, da se to dejanje usrotovi In taKoj Izroči pristojnemu soćišču.« — Prihod srbskTh femetovalcev v Ltub-IJano. V torek dne 5. septembra popoidne ob 14.21 prispeio srbski kmetovalc! v Ljub-ljano (glavni kolodvor). Vseh posetnikov, kl vračajo lanskl obisk slovenskih kmetov v Srbijo, bo okoli sto. Naši kmetova 1c! so bili lansko leto povsod po Srbiji najljubez-tilveje spre'ctl od vseh slo'ev. Sprejemov 4o se udeleževala tudl razna društva, oblasti itd. Občinstvo vljudno opozarjamo na to in prosimo, da se v obilnem Stevilu udeložl sprejema srbsklh kmetovalcev ob gori n&-vedenern času. — Diner na Čast ministru VHoviću. Naše poročilo o banketu na čast ministru Viloviću v sobotni številki je treba Lzpopolniti v toliko, da je g. pokr. na- — Reka. Iz Starega trga nam poročajo: G. pokrajinski namestnik Ivan H r i -bar si je dne 30. avgusta ogledal uza-konjeno progo Kočevje — Stari trg — reska proga. Prisotni so bili tudl z%. okrajnl glavar v Kočevju dr. F. Ogrin, pr«dsednik odbora Ant. Lušin ter ing. Al. Hrovat ki je podal med potjo tehn. Informacije. G. minister Ivan Hribar Je bil po vse občlnah najprisTČneje sprc-jet od tamkajšnjega prebivalstva, posebno pa od Starotržanov, ki so mu priredili enak svečan sprejem, kakor jrn. min. Puclju dne 20. avgusta. G. pokr. namestnik Ivan Hribar je konstatiral tuđi na licu mesta. da prihaja kot najboU-5a zveza ćele Slovenije z morjem v poštev le Klodič - Hrovat - - Kavčičeva skupna proga (Kočevje in Crnomelj — reska proga), obenem pa je na podlagi te konstatacije izjavil. da bo deloval z vso vnemo za uresnićenje te uzakonte-pe proge, ki nudi zares splošno korist naroda, državi pa najboljšo varnost. — I. Jugoslovenskl vsesokolskl zlet t Ljubljani. *Kino TivoU« pred-vaja od 4. do 6. septembra film W. I u g oslovens ki vsesokolskl zlet v Ljubljani*, kateri vse-huje izredno zanimive posnetke. — YsWd ptvfiritvfi jtsfinske sezone se prično predstava ob delavniklh ob 4., pol 6., 7. in pol 9., ob nedeljah in praznikih ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. — Prihod amerikaaskih parlaraentarcev ▼ Deoftrad. Beograd, 4. sept. (Izvir.) Tekom jutrlšnjega dneva prispo v Beograd ameri-ški parlamentarci. udeležniki dunajskega interparlamentarne ga kongresa. — KBa pada • • . Na Bledu je vče-raj imel »OreU svoj pokrajinski zlet Goste crne množice so se valile proti Bledu; krojev pa ie bilo zelo malo. Dopoldne so priredili sprevod po Bledu, ki pa ni vzbujal nobenega zanimanja. Zato bi o prireditvi docela molčaii, ako bi klerikalna »akademska« mladina, organizirana v Orlih, ne bila zasrešila grde netaktnosti, da je med sprevodom izzivalno prepevala: »Kiša pada, kiša pada, Sokolstvo propada!« No. klerikal-ci so obraćali, bog pa, ki jim oČividno ni naklonjen, je obrnil. Popoidne je nam-reč poslal neblagodejen dež, ki je klerl-kalcem popolnoma pokvaril njih priredite v. Da: »Kiša pada, kiša pada!« — Podlvjanost. Na Raki se je pri pogrebu pokojnega Franceta Baj-ca dogodil slučaj, ki ga ne moremo zamolčati. Ko je šel sprevod v cer-kev, je vrgel mlad pobalin, član orio vskega narasčaja na Raki z viso-kega zvonika te.^ko desko na Sokole, ko so ravno korakali pod zvonikom. Sokoli so k sreči ravno v trenutku razstopili v špalir, ko je padla deska z veliko silo na sredi na pra-zen prostor in nar*:;ivila v pesku na tleh doboko jamo. Kocrar bi zadela, bi bil na mestu mrtev. Toda Bos: ima Sokole rad, in tetra ni donustii. Fan-talin je pri znsli^anju sam priznat, da ie vrzel desko iz zvonikn na Sokole z nam€>7ioTT\. Sokole po^tfi, ker fih sovrazi. Ta ?3^os:tni slujaj govori dnvolj. k?ke sadove rodi neprestano Sčuvanje in hui^kanje s pri?nice proti Sokolu. Ali rneniio v cerkveni kro6 22. 3.vr-!Sta 1°22 dil'e v provi7oričnt zgrađbi ra vct?.'« Du-najske ce^te !n ceste na Južno 2e!e7Tr!c\ — Zi»kon o izsel'evsnftf. »Slvžbcne No-vfne€ z dne t. t m. pr}ob?!'?ejo znkon o iz-seljevan'ti fn pr?,vi!pik k temu zn':onu. — V vednost! Kler moj sin Julii Nnv-Han ml. po ćeli občlni Medvode fn tuđi po dalmj! okolici govori, kar 122 sedai splnšro slišim v svoji treovini. da m^ja dva po-sestva. t. j. v Medvodah St. 8 in v Zsorn'ih PirniČah §t 82, ni«ta moja iast, arrpak njegova, iziavljam, da je to nesramna la/, kl mi Škodujc na moji obrti, časti in ugledu, In dara tem potom celermi svetu naznanje, da to vse, gori omenjena posestva, so moja last in nikakor ne njegova. — Medvode, 1. septembra 1922. — JuIU Novlian stare;š1, pekovsk! mo'ster, trgovec, costrini-Car in posestnik, Medvcde in Zgornjo Pir-niče. — ČIščenje Štajerskih jcasfln'h dmštev. Na Štaierskem. posebno v okro?Tu Maribora, predstavi]:.,jo gasilska društva zadnje, a naltrdneje ostanke avstro - nemskega režima. Ne le, da so povel'a in netr^nji ustroj Se nemška, marveč nekatera teh društev nastopalo tuđi javno provokntoričnn. to velia za Pekre In večinoma tuni za PobreŽ-je. Na Pobrežju so zdai preslikali prvi slovenski n?pfs >Bo£ti v Čast, bližnTemn v korist« ter jja sprcrnenili v »Oasiln? dom«. To bi bilo prav. Toda znali so si ovekovečitl svoj nemškl provokatortčrt! značn? v frank-f-irt^rske bnrs^e: črke crne, rdeče z okratki ?oUe barve. Takfh naoisov ie sploh po pa resnlci na liuno priniM fa st^jersVe 5fo-vence ne prebsknvo delstvo, d* teh razmer T!?so toliko krive oblasti, k?kor Flovenci sami. Ob prevratu, ko so b?H Nemcl 5e v strahu in voljni se vdatl, so se Štajerski Slovenci v nn'b^H eksponiranih kraifh pre-sneto malo brijali prevzeti naše ti»d| polarne brambe. Tn koder so se, nišo bili vztraj-ni. V čest nemškim požarnim br~mbnm in rešilnim postajam mora vsak» tuđi nasprot-ri~k, priznati, da vrše svojo furk Mjc Čim najvestneiSe. Slovenci v Mariboru razume-jo s'^-r korenlto zabavljati Cex nemške komande, m!5n«n'e Itd.t v pocrni brambl In pri rešflnem oddelku, amp^k ćn bi kdo pri-jel tuđi za delo, ne, teea ne. Pa bi se dalo urediti brez ropota in zabavljanja enostav-no s sistematičnim prlstopom ▼ drultvo, a potem seveda tudl z vztrajnim delom. Kar je nemšklh Sovinistov, bi s«veda izstoptli, a kar je trezno mislečih, bi se vdali tudl v nove razmere. Scveda bi Slovenci morali uvaževati dejstvo, da vse, kar Ima drugtvo, le ve5 kot polstnietnl sad dela dosedanje-sa režima. Ce Čujemo na Štajerski meli Ic nemSka povelistva v požarnh brambah. Ie to naJa lastna sramota, dokaz nalc lastne Indolence. Tu Ima odloCIlno besedo Save«, a za provokaci'e prennpetežev naj Ima resno besedo politična oblast. — Z Rake nam piSejo: V sredo smo pokopali k. Pranceta Bajca, tuka*5njeira po-sestnika in prejSnjega župana. Pokojnik Je bil zlata duSs, vzor slovanske gostoljubno-ttl BU Je prUten Doltnj«c» kakrinlb k đa- nes žal že zelo malo. Marsikdo, Id ga Je slučajno zanesla pot na Rako, s« Se totovo z voseHem spominja Bajčcvega botra« in H}«eove gostoljubne zidanice »V Ljubljani« oađ Rako. Bil je vri narodnjak, rad je pod-piral narodna društva, zlasti tukajšnjega Sokola, kateremu ie daroval po^lopje za te-lovadntco. Velićasten pogreb, kakoršne^a menda ie ni bilo na Raki, je pričat, kako priljubljen je bil pokojnik. Sokol krškt s pra-porom In godbo, odposlanstva soaednih sokolskih druStev, dom^či Sokol! in veliko njepovlh prijateljev od blizu in daleč so pri-hlteli k pogrrebn. Pri nngrobnem govoru, ki ga je govoril nadiičuelj in starosta Golob, ni bilo nikogar, ki bi mu ne bilo rosno oko. -~ Počivaj v miru, zlata duša! — Tavina v Kn^nJku. Dne 2-1. avgusta Je bilo na se;mu v Karrniku na raznih stoj-nicah pokradenegn več kosov bl^jra. Last-niki okradenej;a bbgi naj se čim preie znlase pri okrajnem sodlšču v Kamniku v svrho asnosciranja blasa. — Veliko javno tombolo priredi društvo za Ziiradbo Sokolskef;a doma v ^podnji Sižki dne 8. septembra 1922, t. j. na Muli ?m:tren na pr-si^ru pr-etnera telovađISča v Oasilski ulici nasproti sole. davni do-bitki: 1.) Kompletna F.plnna oprava iz trde-ca Icsn. 2.) Mn$ko kolo najnovc'*esr^ sistema. 3.) Kuhinjska kredenca s priMkllna-mi. 4.) Zaboj sladkona. 5.) Stenska ura. 6.) Okrog 500 msnllih dobitkov. Tablica stane samo dva dlnarja. Občinstvo, Sokol-stvu naklonjeno, kupujte tablice, kctere se doblvajo v raznih trgovinah, kjcr se naha-jajo plakati. — Odbor. (Ksiissn!! neisfn6&, — Pav»kl zbor dasbeae Matice. Danes v ponedel'ek, dne 4. t. m. prva pevska va-Ja za ženski zbor. v torek dne 5. t. m. pn 2a mo*ki zbor ob flH. zvečer v dvorani št 17. Vhod iz Go«poske ulice. Mm\i Mi n wim\n Jogoslavijs. Srdit bol za prvenstvo. — Na 146 km doigl prosi ne mode slorenske dlrkaHe vrste. 2e tretje leto se vršijo na 146 km dolgi proti Zasreb - Ljubljana kolesarske tekme za prvenstvo Jugoslavije. Letos je bila proga Zagreb - Metlika - Novo mesto-Llubliana. Za to dirko je vladalo v kole-sarskih krogih veliko zanimanje. Naravnost neverjetna je smola, ki jo imalo vsi n?5I dirkači na progi Zasreb-Ljubliana. 2e lani in predlanskem so imeli to smolo. Siškovič jo je zavozil predlanskim ravno pred ciljem, lani je padcl Solar itd. Vedno defekt in vedno defekt! No venđar so prošli dve leti doresli naši dirkači vsaj nekaj častnih rnest, med tem ko ?e letos prvi Slovenec dcspel sele osmi na cilj. Tek-ma }e počela ob 6.15 na Startu v Z-isrebu. Pri'avilo se je skupno esern klubov iz vseh kra^ev Jugoslavije s 43 dirkaći. Na start pa je prišlo samo 6 klubov s 24 dirknči. Takoj pri Zagrebu so se že ločili v skupine in vsi naši dirkači so bili v skupini ki je vozila na vodstvu. Imeli pn so defekte, Solarju se je takoj nedaleč od Zagreba dvakrat utrgala veriga in Goltes }e padel tako silno, da je bil nezmoZen za tekmo. Vendar je Šolar prvo skupino, ki je bfla močna okoli 15 dlrkačev, zopet ujel pri Novem mestu. Tu pa je padel K^smatin in si popolnoma pokvari! kolo. S Kosmatlnom je tako Izpadel eden najnevarnciših konkurentov. To pa še ni bilo vse. Na ostrem ovinku pri Breganah je padel Zanoškar in Šolarja je zadclo pri ZatlCnJ najhujše — počllo je kolo. Jerman je padel ie preje in s tem je bila usoda n-^Sih dlrkačev zapečatena. PPIROD DISKAČEV V LJUnUANO. Na Dolcniski cesti pri km 3 je bil že dopoldne postavljen z zastavam! okrašen, na 8W m viđen *cn>, okoli katerega se je zbralo veliko število gledalcev nestrpno prtčakujoč prihoda prvih dlrkačev. Okoli pol U so se pripeliall z avtomobttom Iz Zagreba predsednik kot. Saveza R I ra a y, prvi tajnik Marjan Rieger in drugi tajnik Franjo Kiseljak. Javili so da se blizajo prvi dirkači. Občinstvo je postalo nervozno, 2e popreie so se raznesle vesti 0 katastrofi slovenske dirkaSke vrste. Se vedno pa so pričakovali, da Solar in Kosmatin, naša dva najizborneiSa dirkača pri medna-*%irRncm icrnpn su pnvuzm i/mui)* «"- kaci. Neposredno pred ciljem so je razvil srdit boi za prvenstvo. Popreje za Izld dirke nnpcta množica gledalcev ie začela prl-rejati prvim dlrkačem — zmagovalcem vi-harne ovacije. ?p1ošno pa je nnstolo takoj veliko presenečenie ker rl bilo med prvim! noben«sra Ljublicnčana. Kot zmfljjnvalec ye Iz te dirke IzSei Dukanović (Član jti*o-s1ov©nske5:a Sok^'n. Zn«n-eb> v čr\*ti 5 ur 24 min. 21 s^k. Prugl ie bfl lan?ki prvak Pa vi Ha (Sokol) y 5:24:21. Tretjl S o-Itarko (Oradi.) v 5:4:27. Kuto so sledili Vrbanc, Cesarec, VMeSič, 2ni-d a r š i č (Vsi Sokol Zagreb). Kot osmi je pri5«l na cilj naš Solar. Vo7i'1 ie izvanredno dobro, kalti prllel Je kljub vsem defektom samo 9 mimit za prvim na cilj v času 5:13:30. Kosmatin je prišel še!c kot t4 na cfll, černe 9 In Ooites 10. Zmasralec Dukanović je debil kraten srebrni prehodnl pokal Pripomlniatl Je treba, da Je bHa cesta Zatreb-Novomesto-Dubllana, Uredno slaba radi Badnjega d«2]a. Pokal ostane v rokah ttfteffa kl od ne*« ima to vsaj v dveh let Ih. Med drurtm moramo omeniti nespnrtno po-stop^nle zairrebSkeira dlrkača Š.. kl «e sku-lal Zalokerju. kateri ie med vožnjo Solarhi ponudll okrepčllno pliačo. Izbiti vrč Ie rok. To postopanie je nekolegHaino In vse graje vredno ZveČer Je bil nato v gostilnl pri •Lozarju« prijateljski šestonek, na katerem so se po Izmeniavi napitnlc in pozdravov rasdelil« nagrad«. Telefonska in brzojavna porocila. ODHOD KRALJA IN KRALJICE V PARIZ. — Beograd, 4. septembra. Ozv.) Iz Prage je prispeio oficijelno poročilo, da je Nj. Vel. kralj Aleksander s kraljico Marijo predsnočnjim od-potoval v Pariz. V soboto dne 2. t. m. je kralj ineognito posetil Prajjo ter razgledoval razne historične znamenitosti češkoslovaške prestolice. Nenadoma se je pojavil tuđi na po-slanišmi kraljevine SMS, kjer se je SPOR MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO RADI AVSTKTJT: PORAVNAN delj časa razgovarjal s poslanikom dr. Bogumilom Vošnjakom. — Prasia, 3. septembra. (Izv.> Kralj Aleksander in kraljica Marija sta sn;;či odpotovaia v Pariz. V Pariz dospe tuđi kraljiCIn^ mati, ro-inunska kraljica Marija. Kraljevska dvojica se pomudi na Francoskem kakili deset dnL — London, 3. septembra. (Izv.) »Daily Telegraph« poroča: Italijan-ska vlada je službeno obvestila jugoslavensko vlado, da ne bo v av-strijskem vprašanju ničesar ukreni-la. ne da bi se preje o tem posveto-vala z zavezuiškimi vladami in Zve- AVSTRIJSKI PPOBf FM P — Ženeva, 3. septembra. (Izv.) Zveza narodov bo v prvi vrsti rnz-pravliala o avstrijskem proMemu in \T»ra,'anjib. tičočih se Palestine Svet Zveze narr.dov je rfede Avstrije skienil: 1.) Izrociti stvar finanenemu ndseku z narocilom, da naj ves pro- zo narodov. Na dru si strani pa je jujTOslovenska vlada dala italijanske-mti ministrstvu znnanjih del zagotovilo, da ni izveclla nobene koncentracije čet na avstrijski meji v smeri proti Celo^'cu. Napetost med Itnlijo in Jugoslavijo se je torej polegla. RED ZVrZO NARODOV. blem prouči in predloži izČrpno poročilo; 2.) pozvati avstrijske delegate ministra zunanjih poslov Oriinber-srerja in sroia Mensdorffa. naj poda-sta Zvezi narodov vsestransko sliko pok/aja. v katerem se nahaja av« strijska republika. VSTOP POLJSKE V MALO ANTAN- TO? — Beriin, 4. septembra. (Izv.) »Oa-zefa Gdanska« javlja, da do more bit] govora o vstopu PoUske ▼ malo an-tanto. TRANSPORTNE OLAJŠAVE ZA ŽIVINSKA KRMILA- — Beograd, 4. septembra. Hzv.) Po informacijah vašega dopisnika je na zadnji seji ministrska konferenca sklonila gotove olajšave za transport živinskih krmiS, posebno sena in slame. Konferenca je sklenila, da se zmanjšajo prevozni železniškl tarifi na državnih železnicah za seno in slamo. Znižanje tarifov velja za vso državo. Da se to znižanje ne bo moglo izrabljati od gotovih špeku-lantov v egoistične namene in cilje, je odločeno, da znižanje tarifov velja samo za kmetske občine, ki naro-čajo krmila, da^e za poljedelske in gospodarske zadruge v vsej državi. Edino te bodo Imele pravico do polo-vičnega znižanja železniških tarifov. Poljedelski minister Pucelj je dalje zaprosil, da se ta sklep ministrske konference razširi tndi na nekatera druga živinska krmila, predvsem na melaso in živinsko sol. Dalje je minister poljedelstva, FHicelj. predlajral ministni za šume in rude. da se do-voli ^fvinorejcem izkoriŠ^anfe pašnl-kov, kofrna sena ?n nabiranjle Us tla po držsvnfh šotnah fn grordovih. Mf-nister PvceU je rudi predlaeal, da se enako bkoriščanje pašnikov itd. dovoli na poseshih, ki so še pođ sekvestrom. VPRASANJE PREHRANE PASIVNIH KRAJEV. — Beograd, 4 .septembra. (Tzv.) Na jutrajšnji seji ministrskega sveta predlagata poljedelski minister Pucelj in minister za socijalno politiko dr. Zerjav že formulirani pre4lQg pasivnih krajev. NAŠA PIVOVARSKA INDUSTRIJA IN UVOZ CESKEGA PIVA. — Beograd, 4 septembra. (Izv.) Vest, da sklene naša vlada s Češko-slovaško posebno eksportno trgovin- sfcn Jar9^n^QK f ^s.,HYPaz% 3Hivih, ie- rovati interese domaće industrije. V soboto popoidne je obiskai pivovar-nar in vcleindustrijec B a J1 o n I po-Uedelske^a ministra. Industrijec Baj-Ioni poseduje v Beogradu in v drugih krajih Srbije več pivovaren. Njegov razgovor s poljedelskim ministrom je trajal nad eno uro. Razgovor je obsegal vprašanje sklenitve trj;n\inr':e pogodne s češkoslovaško in je Bajloni skušal poljedelskega ministra opozoriti na interese doma-če pivovarske industrije, Bajloni je naglašal, da je vest o ureditvi uvoza češke ga piva vzbudila v krogih njegove industrije veliko vznemirjenje. Poljedelski minister je njegovo intervencijo s stališča pivovarnarjev vzel na znanje. Na eni strani je naravno, da je treba spraviti v sklad uvoz češkesra piva z interesi domačih pivovaren. Na drusri strani pa je treba tvć\ vpoStevati, da ni mogoče va rovati Interesov samo ene Specijalne stroke, temveč ie treba tndi vpošte-vati in prav ceniti interese eneea ce-Inkrnnetra pridobitneea stanu. Ooto-vo je in jasno, da je dolžnost vlade skrbeti za povzdigo vinogradni^tva in vpoštevttl želje vinogradnikov. 1 Ureditev trvoza če^kega piva in izvora j naših vin na Češko je za narodno ! gospodarstvo globokega pomena. ' MEDNARODNA KONFriRENCA V BENET. KAfL — Pariz, 3. sept. (Izvlrno.) Da se reŠl vpra5an:e bližn'esa vzhoda se skliče med-zavezniška konferenca v Benctke. Tega se» stanka se udele.fe ministri zunanjlh del Francli«, An?:li.ie in Italije. Pri konferenc! bo prisoten tuđi medzaveztiiSkl komlsar v Carigradu. Konferenca se bo v prvi vrsti bavila o ureditvi bodoćih državnopravnih od* nošajev v Palestini. NOVA PROTTBOLJ§rVT§KA AKCIJA? — Bukareštat 3. sept. (Izvirno.) V JuŽ-' ni Rusiji se je iz ostankov Djenlktnovlh In Vranglovih Čet sestavila dokaj močna arma» da, ki namerava v kratkem pričeti ofenzivo proti boljševikom. Na čelu te armade stoji general Brusilov. Brus ilov bo skupno s ukrajinsko vojsko generala Petliure prlčel ofenzivo proti boljševISklm četam v Ukrajini Vlado, ki jo ie sestavll Brusilov, Je bajo Francija že priznala, > NOVINARSKI KONGRES V SUBOTTCL — Beograd, 4. sept (Izvlr.) Kongresa Udruženja jugoslovenskih novinariev dne 8. t. m. se udeležl 3S češkaslovaSklh novlnar-jev. Med drugim! pridejo na kongres načelnik CTK dr. Karei Hollmann, Karei Cvančara, glavni urednik »Venkova« In I. Plchl, glavni urednik »Ccškega Slova^ Kongresa se pa udeležl tuđi več čeSkoslo-vaikih narodnih poslancev, tako E. Spatnv, R. Bechvnd in bratislavski župan dr. M. Bela. CeSkoslovtiSki novinari! posetijo pa kongresu razne kraje naSe domovine, posebno Dalmacijo In Makedonijo. Mlnlstrstvo zunanjih zadev pripravlja Ceboslovakom svečan sprejem. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda Ima svojo letošnjo veliko skupščino dne 10. septembra v Ljubljani v Kazini, to je v isti hiši, kjer so leta in leta kovali naši na-sprotniki naklepe, kako bi mogli čim-preje zgraditi most do Adrije. Avstrija počiva sedaj za večno. most se ni zgra-dil, kajti pričeta dela, kl so bila že zelo močna, so se podrla. Nameravanl most se ne bo nikdar zgradil, ker imamo sedaj svojo lastno državo. Takoj po po-lomu smo omenili, da je konec vsega rovanja ter da naših obrambnih dru-štev. zlasti Družbe sv. Cirila in Metoda# re bo več treba. Pa kako smo se zrno-tili! Na5i sosedi Nemci, Italijani in Mad- se ga vporabi, si lahko misli vsakdo. Naša država mora biti močna. krepka in oborožena proti vsakim spletkam. Poleg energične vlade morajo §e naprej cbstojati obrambna društva. Družba sv* Cirila in Metoda je Še nadalje potrebna, v sedanjih časlh še bolj kakor kdaj prei. Pod Avstrijo smo poznali naše nasprot-nike-rogovileže, dr. Binderja, dr. Eger-ja, dr. Ambrožlča! Ti so odšli v svojo obljubljeno deželo. Sudmarka in Schul-verein pa še eksistirata. Ti društvi Še zbtrata in pošiljata denar ter sejeta ljuiko med pšenico. Pomisliti moramo, da je Še nad pol milljona Slovencev pod tujim jarmom. Ali borno naše brate in sestre zapustili? Ali ni naša dolžnost, da se mi spomnimo teh trpinov pri vsa-j ki priliki. ob veselih in Žalostnih dogod-kih. Brez naše podpore pogine polovica ! našega zasužnjenega naroda. Zato kli-| ?emo: Zbirajte vedno in povsod za na-šo šolsko Družbo sv. Cirila in Metoda! — Društvo »tanovanjskih nalemnlkov za Slovenllo opozarja. da se vrši prlhodnja javna odborova se'a v sredo dne 6. septem« bra t. 1. ob 20. uri v veMki dvorani Mest-nega doma. PruStvcna pisarnn daje članom dnevno od 18. do 20. informacije na Sv. Pci-ra cesti St. U, pritlično, desno. ~ "i"* " .ScCVENSK: NASOD* <*»g 5 aepregjtt !9T» |*»y fTr! Zadarsko pitanje. sil# Ji^--iz.i. lxr.*ia. ii s* ;* cz^ :^ s^ra^^ da ":; ;*:; >:«ecani kr*.**7-. s*:z-i j t: ■ t *» <:t^ :' =n "r~ V".. r :in? s^r^-e • i iy*TO~& m^_£*- Ni *"*-■ -— :""'.*n. 2-» p-;*rr^i >i I *=«. ^-:- i- - --^-;* i;- 1 ti:>:ii, diše sa.r zr&ć. Gn-i ;* sa^čv* J friisiiji r.i^i 7«: ia šLn '*i Z-s-iir ;•. r«r^ rs.^1. brtrilo oko 1* X0 ,1 =^An:Tiii4, ;• -•■•- ■-.■?£ "čila, ]• i«dn* pr".:T-:ra J--:f.i t-.v » ćr^s. pc-icx-.i4 l:jui;au i T*li;as&M. i ;?giTT«c.^L^. Lrb<:r^i22 s.ik rti-cck. bilo re —*l- i» — - rno --* ," - - * — ■ ■ --. — ■» bila iTziz> n ia~:;ir.iik'-n rixv 3 f* L« r »>▼*■ '* ^ tro «T1 3A*?t!!l'| Vili ^"^ £«xiir2s**? ^* z,-iT2-?4T^- Iz-i čIncTniki- bili ri :«ro*zri rrr"T-c! krrf: «»2 cr-kr^I'i^m.! =ec Z-a-iri i c - *: *r -i *> 2^ *čr % ^-2. -: i tr r"" a. i •: •«> H'i =^i r^ahoc ?^* niži ir^dL Ti s^a. i—*': ?T€;e «€♦!:?** r^rrrr** iirri3 i irzz* trzoT*.^? T^ntrs.-^* a^*^ri;e. :? ;i-^c U or**.-*. sat fiT-?t Zitn Mo J-e jrcjot bi ?** E*r*- mn*>ZT' ^% rr ;* =xr-«-***: pt te a 5t*!it f ^ irrr^ ^ntr-=i rrc;A ne« t eri i*: i&brik\7rj* ^e cl'o te»- • = k/> d* 5n £▼!, tttI fi?'!rfi oit/::!^" *?c."w tr..= 3 ci--:?;!5^ e«ta!i ^a citsi* r..^ mc'ti Zn^'T^tiit*1 i ?-:• rek*^ ?v-n pr-T-.ft- ^ s^^i ?• ;• esanf!^ na 10—12 d«n*«. J - v a »* ■»—-j=~ — i = - * ""%*'-*-» r™* » " f =n- iA ;a to ;*oaji 2»k^i grvi-i i :■- \* ! i;,- =—LAJc: z* zicie di i^fr* T-.ir.-j. i -i *r:,-: r>.-i^.-su. n^-^^ *«ca Zairui:: . ! ^rtl;**. .r.: iv^i^ni jvj I>i-ir-*ci,* s^ i j s*i z^Ji-:t^ g.^i-§^_ : t:- ne, r-. =.i >■--- j J •:■?«?' Z-i-^^ri^ .1: 'Nirec s^et.-:' 5^t*t-1 :»£ -rif*^i 2i is- d?o 1*13»*«;^ koji kike i2 kcLio 5* witi 'j5 pi'.ar.^d r»ii* ; Z^ :ih r'ria'ri Z^dAr ro se'r., j r*. I Sri rrfcdo-r: \ riie kr^? ;^ laurji i^li »n ^ sukob- I tali; a :e ryr-et.il* r.« crblljir. -?::.;i:e-'.; "7? se?r.>^^«:7» ?-r? c^i? :i:r*£e k*> *> Iutl:;i !»3ta-v-.li u^«?^ ?k^-czi3^:cr; iiv^:i_ V£**to 54^?e:£i. =t kr>;i=. > c^čei 1a drti •^sk* rry i:.?'.-5i? "^-r-* ■'.: bc';* u»k» trrrrš-^k* i >>«I:—r.» *-^»e. I?* li;i *a *?^. s-rr:r.'.a z«>^cnr'-;"l^» 2*?rv>f^i;», k~iT ?r* ili ?c««>, tr?»<«. da ? ";o*a ox- Cbrt-rii^ §e Iali"*r«n cc^*xL; f-5 s-a -€*^:~ -i^-% 1:1.171 c;i^a : ".r^. *e t.i- ic|r>iL i to !*> rr*, a> *• M*^ k^'!jrL ?~"»k: ?■:;•**:-: r »i t~^i"4-i —- k-;t ■« k 2A.JECT2 *"»-*"•• T-ar. sran:'** njs-^? ?*4di-vi*» "«*r.: ** r\z.*A* I^Iij* i z.;er*?z 71-.t.-i.i r^Lki -ii rr*.^!-:- i^-**~l e«, «:rw, kclotai2« =*:*-:>a* št^^ TrirT-i^'b. --ir.--?.i s^ !■--.'.:■ r-^n T<-> ?■• *>i-ri »f^beki =rru-ai rt*!*r. t br fi dA r*-č^ c^jciiran^ta- poio-ž.%] n* Ji-^ir*-^. ti sli- j •*.4n =^1^'"* sa J-rr»laT-:*:r".. =»ik?b4i ćnfco-stL Ako *"» c? yLJt^ oaii luli-'a i ri;e i- c-Tvr^ ~^ ^-nkl-s. rik~:- I«k- -« - - — -* —***— - •—- ( - =»-■• —■ --—-— - i kcTT.^^-1 =.1^- i 4-?> prisna t^kov-Tj "o-r.- i rr.t ririm* ""r^ ^r-?n* rr^'S"! r::- V> t"ls- Ital::% iri=rJ** r^ric:'* =rcj« r! bile t%- t~» k^i bi -Jar*5*.^vi"± b.!= :li k^i bi «a IiA*.;.: >*%iTaji on a*c* Q-^ ;^ v**. ; =-;- ^Li!i4=^.;_ a ia tr^T.mi ^-:^^ prv i*._ da t\j i^ret oUkia. vi^i »^ i^ a^ . ▼*roTmti*L 1 sa ;ednn retciiiti Ilšto **• i ia. gr*d OAirta^i j*iaA ^r*^i, zi-AO*, trmja krm;«TA, §▼• o*^ i<3iA«iid oo-I rair.^. : ric-ciozišk-i slakc^-št ,*izli CTiA-s T* . ,e«^ii-§ nar-i a. kc;i }^ iTr-cše oa ri^ti^n 3t.^-«ij« nilitirft. y-*gni* da It-i-i;* »eii aa c-iko-v d^ -;.rs. la. jjiA*:; :*«^n z:--i. rri«*'«--:^ nii-ne dj, :* Ita-;;a »drtaU ZadAr - srrm-| hi da 5« on a^ot kA&<> Je 10 narodna. j a J^ipalsTtfi rar^io t oc*ta.-> ▼•ci 1 j valn:;: i %±k^ k^ajcuris*-? :*• :*%nsktai rr^^ic-.zLA Na taj i« riae.n lu. ;* on.-!::Li 1 Tt«: i Rak^i To «»1. vi,;iA, biii rmzlcMi radi kc;.i ]a btl* navrli itall-;m7.*k* !i>?;5td ia iral« Sr lis i r-ubro^- trsi c-i.—;>.- : i.5 e^in. Z^uLjlt. kc^i ,* j>n-?".'.;*a dA s^d^j^iiro'iazin tL^o^'vrima o#i-r^jra *'". — 5^*1 rod-s i miri a grob! i Zav.r •■» vrir^tiao. r^> «^:n ^ra^:- i ir3- i ?^jR:-c:raa, nama ""im tU* et« J% ; r.%1-* drviTi 213 k^'.ik.^ to a^ ;xaIo | šjaiA-.* sli rittltvz-. btli sk'-ca* d* dade j 7*±ra. r*Cj o^^bim autononrira. >(•» Id • I tali-.i ni bilo do« ta. \ar je o**a rs «▼*-; kn ceeu. h'.rla da 07x> 5 — ■* r./.lida i ,**mt hiljada:"' Tal::^-fc^ bn ie žlobod-m^ i^^l^ia k»*> da »* tn radi o koi^m E-.w.b'ir5i lit bil^ koj^ Tir^§a ■; ; T??a •rainc^tl. Ma kclilo i«7itiTa!i Z->Sax*ko pilara* ^^krt ;e d% ^.%dierr?r> i d^~rz\nx> 1*4-' *t.-» ;* I-*l:-> Ub aryyr^^ tr»i:la Zadar, i. scTiis. sait? Je bi!% e*ila£er.a i a. ri- Teško j* « iresr*1 gtrar. * •"•rt>^i%t; ' ■■** T^--5t--*i ko>Ti ociblian i o^raT-i*:: ras-j l"r. kfrji bi ti1 j. -^ i ti ca^dal^i ^^dn^- | ■ ris::. b'*» ^d koristi. ; I'.otiš* im da ** Z-Ar!A7-kr -'ita-> , 52-siaIo kriTTii^m n.?^ dirf.Mn/iriJe Dr. 1 TTnrrMfaV k^''* ci*- raih i!t. !s r.e-r^ir.atih raei-n. rii^ h-^t»!a. *a ^rika-:r Zs4-Ar?to ^iwnjs ti s'-'trf ?t'-i~\ ^>!*>-ticji 1©r je ne^er^-atno. 4a j^ »^iija , rilo i«'.-:l,-j*TJo 1 r*—--r^;a i% đcMj^rao Z*iar aLid siz-c- debil: 5^-^ -^tahi T^lnia- ; d*n* ■ Tki? i-.'zri p-c-^r.i-a Zviaj i Zadar-e ^Tr- t ! t * t*. *■ • "^-a "^ •■*• ~ *"^.i k * *ti ^air*/!-** i • jTcfe m^*t-o rr. ZATrsi-rsif1* pri nre^jA^n i ■lit:, na koliko rekli da *> ^^-» tl:=3.-? fe -^5 trasi'*rr-i, k-/! ?^? -^t'=-^a v^.ikfs ; *?n^-> i k^l^-; r~*-"^ nr-?i ItaJi'a jr» ; I?!? ail^n rs.'^.! ^ien i sv* X44j?ciaćka kclr—.i^aina čobr*1 * t^c^'a ^.f* ^4 re*: r^eg^ *> vrlo *o r*?Stl. *:*r T5 =i*^n^ 1 celisi. a krr=- ' radi ci *a zi^&La^itdiom a* **mo *inab«rv« ' rxia, kc;. ,» ša^riA a:-Mjc^i da j-* Zt>-dax n*»<.> -*i.k^ . I*t>o! Zi^i.'^io pitanje iniA-i** ^izao T#,tao re^^;e Zadar treba >de[jea a c«tA* -.. raa>cg pitAT.; u J^iiao ć« t»- f jo>vo ree<*r.;a biti ctl^o : »icero i 0-r^>'z~ ^aJc, kako j# «ia*ia re4eco ' Za*iar ;č c*^i«i]efi aa rxhcu rrop*3t. I:a- i Li;a seo* .-,1 Zadr-a ms^'Jn r^i k.?n«t: ! 1 J it">*^ %v1*a iGiA-ie racafra) Tetik^ • it^ra i D«rtrpi4itu saacvet t ?"**>:*. kudi: VHrtrmA K^n:*r«as4;a ni}* «2#la i*??njt.ti Ia na*tAij-- "^ii^Ti nun;*. ; ;ar* M cti^ rraici '...:; r^ i nAjz^Lr.^e^ ! i7*d& ino^lo pAoti na P'icae« =nj<^na i cna**^. da Lrrmsi ?-^o^ T^»I* i ^* učini 1 da se 6 si 25 "•v»»i r^»? rr«t • >"a ovikoT ?* a*.1!!! n^* aik^d po UĐbliioa. '. sea ?-<-':•.-« &.::or. T^± .3 j ivr-sa se ;e js:aao^3 Jun«lavinski itm-sk'Jf^O'rtski save: ; scd«i«^i v Lrubl;a«i f« «afer. prevnme •-račvao vo^ipo ?n aj.d- ! dr?av!. Puitrtiiio se ▼** klobt, csirima svo! prisirp k ««r%ir:. k«r b-; bilo oft- j ■iknv. ki se bod--* prlhc Carske dre*e. sr. --*!;e;c -aikisne:t do 19. ser^emrra -bvetie prijave s joiains aaslo- I T-m *-x^5 ivjssker-; iir-skc^prr*skcrru ! »averti. ki >" -ire&e dc^avti po n;;/jnfh 1 cera 3. — Smačarsld o 2T- ari t Pt^š«".>-v^ %rbn resta-.-rac^o Novi iv»t -a G-«^svet;k:i čest: -M-an«* Ts-h ifr-ćafev T. K. Skala. L'd*iei:M te ! ra^ra!^ ses:^nica v^i j !<-ćfa. 3. Imenovan'* pro'«i2c::IneTa *r-mar'ke«^ zbora. 4. Krrsirski taca} ic ix™tti ; 5, S-ruiaršk! r?*r3rr^~ cd«e?ci 1a pr£hod-tl'": 2in»y-*ror:no ;»zono 'lačail. pr*iiva- j I Sibivn. >raućarsk« ?pr#fr« Hi^:?:. T. S:s:±-ćJiniti i»**i luttba. i :sT'-it-i ;:.7os«oćk: 1 9 Shića.scstL — S*i?a-^i aa. w >i«i^iiio . radi aov.aci. ki ii!w:ivi..3 rei** §-; o?r> :*t: ?iiiiiiarsri--a. ktr ;r-r**ii 4*0 xa *$-* ! ?o«tf>«is rtćai (2a ffo*C'-^* « daj«e) ?;-*': «« mer* ft* '• ***$:::- r-?jv;-j mirmlalci aa ffuiijtrttt: rtdmi bi vilsi $*-s*a = ek. ki <«s ra \ <,* :*ub! aasks iTar.* rbv-- r^ćilo o k!'^fcov«n d^i^-ran.-u oi#d r^.et^sr^ 2 Klub«:vi f.-fra. i F:».c\~iii« is.J.".«. 4. (>!r.ovif,* c-i«e ziiio Đri?žf^^T55 cesti. — AJ.a-emiki In abitorli^nii, si ž^ !e ptsrat-: h i.-.fornaacij 0 šrjdi;u -.1 u^i-verri v L.'uoi.ani. o podocrzh ia bod:3» Šol^ko lew, o akai, kcleji,- T"::xiav( r:v. Meiaku cz. ?ciprtlj pr-ed; bratski aJCjb r.aor. I slov. akai*rr.ncov v CeI.*Jc cb £riik» I ivoje lS'.etnic«, i Gtzvni sredrvk: RJ.STO Pl'STOSLEv'ZK. Vj.-?~x:m. K::::zr. Poslano. ' j iOnc -• I r5. da bedse: proti ćc^Čcer:a »cdsfcsico po-J 5-opaL ! Ijtotakc Ix:av!?ain. d^ cli'em ?tafcik ra i dci*n'--e, k^rere bi naredila ctnea.en4 go-1 spodižiia aa ncie br^. ^ ^ I ' "- Wo Vld6 Hstlou. mese(na sobo r»r te ^rrr :7» rt'ZĆiO'- «« tak oj odda *c':d2*—a g'osro-ia 1 rr«->:-ii^. Naslov po?* upniri 3*: r-^v-.-a1 aaravo ; r.*-k»ga ;•« za s--s -.: ¥~~r. Se i: dno --^io, "?c-.Z"/5 w ?~f"i :' -1 !r * !."-*-*'*-• -•--( icirll Sitetr ' \*w UU3UAMA ,*•>- i Lepi hrastovi čoki I aa proda]. j ?Tcd*f, -or"?ia' --i 5:-/e*-i'c: r-VA-LS-NTSCHAO-, Š-dicsvi iica ".. -ai^roL .ViadikiV 7172 Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku. kemikalije. Kristalna %oć& Gltaber^rrt 10I kaić. Glaub-e-^vi io< crlst Go'- k/ sol pr'.s^a La? za p^a",« p*nia N'atnjcv loliur KaiijeT soUtar ZtJena galica Ko^ćeni iap«rfoifat 15 "20% Rudni scoerfosiat I-5A-: Z^anc apno Ž/cpi^^na kislina 66= B£ ŽftpitM kiSiina 60'- 34 . i* a4 5 ^OTr^cjansJro rj cicdrikasta) \1nsko nsd»^a Vinsko mćtČA cxa-a Crna T Žr, U C ZotU T Odddek fV. Mastila. c^-ie;*:< v. Kemldno - tehnlik! bdelkL Neonat Necrse', Neoform Adrr.irabei itd. Oddelek VI. H^a i« hitfTr-'fr Ljub^ana, KolesiJsVca u2iea 15 ' csSsO /1 i'brfs :a zac*s j:-/ih »tart^-.«; a d-ake !B di 2i:rs • %* ćc-:z zti g. Wk3r ?:!;jiK«a c. ?7 .VHi 3c-?ir-?r' 'l'-S lUll. Ju d'.or.adi"j"»-a z vt -*n čv-r.šccai z ic-'a i, prikri /na za š*3«r*ri.j.o ali v:a-«»o tr^cv-no v 5*. Siiki. — P-ir.udb* rra -pra /ni^r/o S er>s«fa Niroca pod ~lš?e se v^lll~ i LOKAL z-izr.trti z* *ev'.far-lco de!?v«icc. — ! 2s!j7 tove spravn Sicv. Nar. 7152 Vzanin ttkm] w aa|«n dobro idoio gostiino; -a pTOfreaietn kraja. — DopUi pod 4i-tro .15*4, 7151' Soliien gospod Hč» ««€^no tobo za tako;, najpoznej« »15. tepterabron. Ponudbe na opravo S\cr. Naroda pod .Pi 71-7* flšnoučiije v RIBMTCI. rr2n;i^ pa zdravo, •< ^a^cn;-! za enako v Lj'jb'jaai. — Ponalbe po ;n:-nc penaćt* x navedeo t*s«:2« 3j't j« pc*iat: ?->mj" tvomid. Saio-»&"!* fo'ivo, razive*!iva j« prrv^*a. 7180 Gospodična z bo'jšt rodb ne, -eića Ttč )«aikov ke iJnfbe izvea L|jb!;sr-e k pri j SL DDMIĆ, Zsgreb, i Jui*ić*va nh 24. I 717? ! im - Kstifijtiii Bellevne pi'vovrstao Tino, dobra kuhinja — klavir ,dl;k3^* »xc:a, Si,:, raš. cd?ct^Tan.;a 1 ^a pr;ia;. Niaxv t uprav- S.cv. Nv ! < . : i l!^m sobo n t;h.-.-1ca, fe w^?^^ tjdi hrulc. Na-' ! slov pcvf 3-nv2 51 :v, Nircda. Tl-39 I 2 kontoristinji i hro1": ?trc?€C^'a *a ^-i^ft pltamfikih li: , lit's sl.?*:e v L^bi.'ar^i ai. kje na j Hr it-Mcr.. — ?c-=d*:e z-zi ,Slcv*«ki t 714^2" sa 3prav- S :v ^'arzit, "".4o t * 1 Svtomobile kolesa,motorj3 ipneviUDHRo useli m\ o3 e • bencin IH dr-fia D0*rei)»Ca€ Ima iradr.o t zaio^i F. Florjanfcič I Ljnbljacs. RosiEstlfni preparati! Kemlčno - tebnlčn! ijđelki! I. C. KOT^R - MubSjana Wclio»a bJ. 3. Tftleloa ft*. 402. II. Ljubljanski ?2iiM ss^enj Pavlijo:! K št 455, Specijalno eiektroiehn. podjetje za stro-kovno gradnjo telefonskih ceniral vs«h sisv.rrcv. r.spč'java ki§nih teteforov in r/or.rev. Prevzerranjč vsch v to streho spadajo^ih popravil. Z^radba električnih naprav visoke napetosti. kcacea :or;lrajio eUktrctehnlćoo podleti« U Si. PžUa C2S1311 31 ^ Star4ff A- »SLOVENSKI NAROD« dne 5. septembra 1922. Stev. 20u Posetnikom velesejma priporočamo naslednje tvrdke: Fran Lukk BjDBaBajaif • Pwi ikell]« 1«. UTKar tae&fttavgova iIIn l. Josip Adamlf povtnataBtoa, Baauda* Sv. Prira cttia 35. : i Frlporotsun* iKhmdja jri UT Uobttma, ŽMovsta ri. 6. Snoj & Modic UtthHiHB» PrtStrnovi uL |BV9|« »atfaa tT9«vtaO. Modna trgovina Ig. Žargi - Trn ntzkl ceni! - Josip Vesel awdaa trgovina« UhMImm. Preiernova 20. Ihta Iraavlaa T. Eger Qtri>t)8Rat Sw. Petra v 2- lim Jmm \mmmm*m*mi tatam* J ino" DMjia, tanmtika ton 11. talin ji nr Ijubliana, CelovSka c 66. Gostilna Bular LjubHaaa, PoUmska c 19. Janta kanna" Uiitrifema, Dvorski trg IT LASTtM IZOCLEK! "•■ F, jta fc, Goriiar, LJubUana, Sv. Petra cesta 29, prtporoti vaRfco salogo volnenlli tople, razittnlte damskih Mm, predpaanifcov, perita sa gospoda In dam« po Nonkuveninlli canah. Ztetnc razglednice I. Jug- Sokol»k*fl» ***** v Ljubljani te dobe ▼ celih serljth pcrfle 80 kom.) in tndi pOisMatUc pri fotografu HlSlO« HS$BS, l&tfttft, %totza> iev feg 7. Ccna a koČMKS 2 DlaaflL Trgovci popust 69To ae iprflgK*a 1 popotoo eskiba pri 1»nif lm to**? Sfc* KfTOOa ' Oiiaka , niinitfjjfri jntljli rtzredov iz. fetiše družina apfW* tt* Jffino i* ftt&OVajife prodajalka (tobrn jA?ttlBWK sanipetojaa moC mfc-šaneMroaV idi plemeniti shižb0. Po-nudbe bpd *H A. 7176* 119 upr. Slpv. rilSc im Sprejme te tovmfibf doflfltain te tenffBlfin wjwtt Po fobreMfe prvovfsten denarnl aftod ipov hTBl#baBka 7mI^ na nptavo So-^vd0ĆlM Haiodl, 7144 •^^^BBSBSSSJ mBfSSSSmS^* fS^mSSS^^^ t_ - - — - - - - - - —-^—------------■----------■------- A. FeMstein fsJftcteritflka hujtf re—I— llaMIm, VMmiiista usto n Rotttrski inioCifk 4tmoctil*ii In prlden, prvovr^oa raoč, driM stalno qamtič«a)e in plato po dogovora pft Vkkodtvu Polarni, kotlari« V Vaitfdtau, Žopni trg 8. Hrraiko. 7167 Dllak ire čez 14 let, se spfejme na hrano in stanovanje k boljši družini. <*- Naslov pove^ uptava Slov. Naroda._______7165 Bie se lokd V pJCstu ali na deželi, opremljen ali ftfaien za takoj aH ttidi pozneje. Prt-vtame se tuđi manjše zaloga. Ponudbe pod SHro «Za^orje 7164» na upravo Siovenskega Naroda. 7164 Kn|!!tMrtWn]o t večlctoo prakso »praijaie pod ugod-0tani pogojf večja, dobro vpelfana lesna trgovina. Ponndbe s preplsi spri^eval, 2ahtevki plate, navedbo referzne in čas nastopa slnlbc pod .Les 6982" na upr. 5lov. Naroda. 6982 lile se wtona&m*n%A v+mmbmik. za lesne tadelke pod ngadntari pogoji s prostim atanovaotean in hrvao. Kspl a« «*rM sa ls4«Uvamia it-mal MamtKlma optlit. Prjnudbc om rF. ».* na nmnan in raklamno nfbo Aloaaa Compeav, Ljub'^n«. 7126 Ženitna ponudba. fotaltecfifcia tospa, isedno dobra go-spodmja, tploliio izobeadtena, se žtH »e-znenm v svrho ienitve z Roopodom, katori inui preko 30 let; naj bode trgo-vtc hoMir ali hišni posestnik; vdovci 1 ottokog niao izkl^ičani. — Prsrrm na opravo Sloven. Naroda pod «Dobta go-spocBnja 7168*. mmm mm umvLOi tvoumišua zaloga i „UPAMILL- hrtlBaUHll Mffet haMrt« in vs« vrste dragoga fUfaia, papir sa pakarul« •««• V "' ^^tK^BB^^a^B^i^B^^^^B^B MaVa^a^Hl^B^al ti I •UNatta, «a*, Somani, Ooluli h. LUirmST, PAVILJON E 30 I ^ BahaMtaamav. Ib^aIba«* «—_ fA_ I «^Wa9afe«a|pa a^r^a^BFF IB^ ■•»■ I bM i hHt LhMlana. Sp. Slite. Proda se dobro obranjena ft#Ussa\ poal«l|a (zloUtna). Tržaška cesta 43. Kdor reflektira na većjo dobavo medu v satovju, se prosi, da poilie naslov na apravnBtvo Slov. Naroda pod ,Med 7160* 7160 Trgovina v vetikem industrijskem kraju Slovenije se proda, evtnt se da v najem. Naslov pove uprava Slov. Naroda, 7159 Sobico ISćeta đve sestri za soisko leto. Gresta tuđi kot sostanovaJki. — Ponudbe pod .Sobica 7174* na upravo SI. Nar. 7174 Ftae honjjhe salame domačrgi izddka priporoča Paitalk Rualolff konjski mesar, Rimska cesta St 2, Ljubljana. 7158 Stanovanje v mestu ali okolici Ljubljane, obstoječe iz enc aH ve€ sob in kuhinje, se išče. Ponudbe pod .Stanovanje 7157" ni\ opravo Siov. Naroda. 7157 Graičina z veliko vodno silo na prodaj 1 grad 15 sob, žapa, poinojarmenik, elektrarna, živi in mrtvi fnvemar, pohišivo za 5 in pol mMJjona. Za lesno industrijo pripravno. Karol BrtMcnlk, Celje, Dolgo polje.____________________7121. fm igaribonka tooomo plutouinastlh 1^ izlelkn izdeluje po najniljik cenah vse v to stroko spadajoče predmete kakor ta-maSke vseh vrst, vtožne podalaie, kole-sarska držala, vsakovrstna držali za pi-sjvo, pasove za plavanje itC Poprav-l|a|o se po m)nlijlli eenah Ml vMco-vistne pipe z vtožitvijo nove plntovire. afnaman ,.m uoir Wm. Si. Jiiii hi is. Gostilna Župan Wm. mtonkl m «. GostHna Mrak Ljubljana, Rimska cesta 4- p'Wwti nslanacija. Ljubljana Msm IW. UMjaa. St. Ma trta 7. PnUltU JMT Ljubliaoa, TivoS Poloiimo dar atopiat na oltari »im MRn m llaal, W«U»*a «L U. NaaMblavama tedma soba se išfe za tako] ali pozneje. — Naslov 2. OORJANC, Mectnl trg 3. 7169 Đdlteliioa z Ispitom hrvatskega, nemškega, fran-cosICega in itaMjanskega jezika f??e mesto koreapondenuce ali domaće učiteljice. Meni« Dolaaao, ltes,af tvorTTlca stekla. 7170 Ka f avH^ea F. *- 152 se opozarja slavno •b^nstvo. Razstav-ljani so razni novi modeli, otroški vo-zfeki, dvokolesa, motorji, Sivaln! stroji, vsakovistni deli in pneumatika. iCece nizke. Ceniki franko. „Tribuna4g, to-v?.rna dvokoles in ctroSkih vozifkov, Ljubljana, Kailovska cesta 4, Zvonar-ska ulica 1. 6959 Sprejme ■• K0NT0RI8TINJA zmožna po pol no ma samostojnega knjigovodstva trr slov. In nemške kores-pondence. Ozira se samo na prvovrstno mot Oferte pod .Samostojno knjlsro-vedstvo 6556- na upr. SI. Nar. 6556 Mri »iiki iraiarađBlli ve§č slovenskega, srtohrvatskega, nem-žkega in italijanske^a jezika, želi vsto-pitl h kaki šnedicHski tvrdki ali v kako drugo primerao službo. Plača po dogovoru. Ponudb? pod „Marljiv 7082" n« upravo Slov. Naroda. 7082 fsrttfiB riiKriroiz siav°nskc-uiASlBC HISjIIUS ga hrasta stRiM Itpiiko. Uni cement dobavljam v vsaki množini najcenejc. L Jofttsfcvarfska tvornici Bataila Jos. R. Puh. Ljubljana, Cradatka uUt* M« Teieff. S13, fti OBIO liardlaleralt p*d9tavek s trera vrati, staklo 80X18 radi pomanjkanja prostora na prodaj. Naslov pove apr. Si. Nartda. ^046 iiaiartl s pricierno naobrazbo in daljSo prakso se sprejme. Hrana, stanovanje v bJšl. Ponuda« pad .Prlmmi aaotaCba 702S* nt upe SI. Naroda. 70»3 Ed. Škopek Nestni trg 8. I Hotel Strukelj m oglu "olcdvorske tn Halmatlsiovo oJlo«, L]nbl|aiia Eligii Eber krznar, lideL čeptof Ljubljana, Kongresni trg 7 L Pevalek trgovina, Liubijana, Židovska ul. Iva Siler modni salon, Ljubljana, Kongresni trg 6 Gostilna Keršic Sp. SUfca. Celovška c Cglwle*alec kla«tr|ev to hamoai|«T G. F. Juršsek ihbHaM« Votfova unca 12. Proda se volčja paiio«, stara 16 mesecev. — Jesenicc, 25, Gorcnjsko._______ 7022 H6#m prldno in po&totto dekle kl bi mi bila v pomoč v trgovin! In pri hitnih opravkih. Stanovanje in hrana v h Ši. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda._____________________ 7044 Službe isec kot sluga v kateiikoli stroki Inteligenten moški. Ponudbe pod „Slug^ 7C671' na upravo Slov. Naroda. 7067 Za ^oDro nagrado se odda stanovanje i soba, kuhinja, klet. Uporaba vrta. Naslov pove uprava Slov. Naroda.__________ 7068 Dva Siiaka srednješolca iz boliše rodbine se sprej-Oieta na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava Siov. Naroda. 7114 Konjska oprava ža 2 konja, zelo HCna s srebrnim okovom in lovski voz s streho se pioda. Potzve se pri tvrdkt F. Terdlna v Ljubljani, Stari trg._____________7U7 tla proda] 2 postelji brez rimnic, posteljna omara z mramornato t IoSČo. umivalnik z zrcalom in mramornato ploščo, velika o* mara za obleko in perilo. - Sodna ul 1. n. nadstr., levo od 1. do 3. pop. 7076 lice se stanovanje 1 do 2 sob in kuhinje, prazno ali meblrano, v Ljubljani ali oko-liđ. evem se odkupi pohJštvo. Laliko tadl manjih kmetska hišica. Ponudbe cod „Odkup 7104" na upravo Sloven. Naroda. ___7104 specijallait za otro&ko xalra»-artvop ordinira ob delavnikih od pol 3. do pol 4. v Ljubljani, Gradišće 9, I, nad-stropje. 7100 Marija Rogclj manalaktuma trgovina Sv. Petra cesta 38. Rudolf Juvan notar, Ljubljana. Prešernova uL A. Sušnik trgovina % ielezatno, Ljubljana, Zaloška cesta i------------------------------------------_------ ĆotIJI - otmče na veliko RleKsander 0&!at Sv. Petra cesta 18 in 28 Harodna kaiigarna Llnbliana, Fr«a#rBOTm nlla« f. Kavama Central Sv. Petra nabretje ob Zmatjskom mosta. Mestfl gopile želi vsestransko verzirana mlajša ći ma- Ponudbe pod „Representantna poStno leže će Mengel 707 Skoraf popolno nov pisalni stroj .Adler*, model ŠL 7, na prodaj. - Naslov pove uprava Siov, Naroda. 705 prodajalka katera bi bila tuđi zmožna korespoi dence v srbohrvaškem in nemSkem ')* ziku, se sprejme takoj v manufakturn trgovino, Vsa oskrba v hiŠI. Plaia p dugovoru. Naslov pove uprava Slovtr Naroda. 710 Prlmerno službo v Jugoslaviji išČe arhitekt- Inko iijei*. Poljak, absoiviral loto v Mone kovern, s 41ctno piakso. Poaudbc po , Monakovo 6977* na upravo Slovcr skega Naroda. 697 i Kupujem trdl In mehkl rezani in tesani las Pismene ponudo« z navedbo dimenzi; količine in cenc, odđajna postaja, n firmo Franjo Veho«arf tovarna pn hUtva In le«na trgovina, Celje. 674 Eapulemo na veliho lipov cvat In rženc Fožičhe „Isis" d. đ. Zagreb, Hatzova alica 14, ttaoi< se neka vzord in ponude poSliefo. Samostalna gospodja iz dobre porodice mirne naravi, 45 godina stara, posjed i.ica vrlo lijepoga pokućstva za 7 sobi i kuhinju, imatv*6 kapital a gotovini želi nad a upravljanju koće ne same svoje i svoga službodavcu zadovoljstvo pa s toga trati mlesto gazdarice kod samostalnog gospodina eveat i t manjoj porodici. — Uvjeti će se pobližt odrediti. — Fotografija te se na event zahtjev poslati. — Ponude pod ozni kom „M. Z." neka se šalju gospodi »Leopoldini Mechle u lapadfio uborlsK na Kreki kod Ttule*. aaaaaaaaajaaaaaa»aaa»»a»a^»BiPia»Ba»aa^-^^-- ■ > ■ * i -----■------- Najfinejše čajne mešanice v pakeHh. mamke „Buddha", so primano naj-—=— boliie, dobijo se povsod. =—-«»-« \ „Tea Import" flniilia z o. l, Liiiiass, Sođna ulica liev. 2. Stran 7. •SLOVENSKI NAROD« dne 6 »epterobra 1922. štev, 201. Tounrno pletento in tlinnln JOSIP KUHC Ili KOMP., Ljubljana, PoljanskI nasip Ste«. 10 Izdeluje berlinske rute, volnene rtšel-rutc, fantazijske rute in Sale, angleške Sportne šale in čepiće, svilene modne šale, pletene svilnate tamovemice ln naglavne rute (Cachenez). Inserirojte v „Slovenshem narodu". Konkurs. Premogofeopaa dmiba v S1oy»h1]1 Iftće deloTOđfo u svoji premogokop. Reflektira se na popotaoma ve-§£ega, eaergSčoega la naMlJivega abselv#ata radarska solo, bater! sa more tuđi Izkaz&ti i dalfio prakso pri rađokopa rjavega premoga. Peoadbe m sahtave plače ta dokazi ka&or todl naaieravaalai uitopoai suihe aa upravo Slovepskega Naroda pod aaslovom y)Budar 1822" 7154. Strojno, ciiindrskOf plinovo olje9 bencin, petrolej, parafin, tovorno masi ter teh- niško-industrijske pofrebftftine Rsprezentanca Standard Oil Com-pany of New York Ljubljanay Krekov trg IO Tolefon 247 — Paviljon E 30 — Šampanjec in vina v steklenicah ivrdke CLOTAR BOUUICR • Gornji Afldgoni. Tordfea fe zasfopana na letoSnlem oelesefnm o paollionn „E" ln o panHlom na »cseMC-Esm prostom oelesejma._____________ nalstardia ledlaraSia ddae&lca I Jos. Kfitiler, I sedlarstoa | IJUBLJIHlfl, Dnnalsba cesta 19 I p?ffsoTo£a tzgotoollene kan|ska opmi tar su sed- 1 larska potrebSČIne, 1 D&O SOUDHO. O9IE ZmCROE- I 1 } ......i1""1" '»JsnaaaaaMm^aaaaana^aaMa^^ r^jT7-^^8EssjBb4?3)s^BB^^i^i^HiiHBiHB9BBBH^^flBB9B99Bin!3nnnnnnnnnnnnnnK3D^Bi^nHn^niBin^^5c^Bi 33ive (če&pl je), hružke i dr. za žganjekuho kupuje vsako množino „Veležganjarna'1 1. RGsner l (o„ >*i> Viktor Meli v Ljubljani, Celovftka cesta štev. 73. uaaprotl Ljubljanskoga velikoga sejma Interurbanl tsltfoa itev 71. Neposredne ponndbe nstmene ali pismene. P r od aj ai Laetna lzdelke Izborne kakovoitli 313vovkO| tropinoveCf brinjeiroo, rum, konjak, planineo, pelinkovec in razne ^puge likerje samo na veliko po ugodnih conah. Rewizor (nadzornik) potpuno ttorljski i praktično sprema« potr«boa Mm J«. Pl*4i i dodatci do 3600 dinara mesečno, porez i prireze pUća Sav««, putni tiolkovl kao drflavnim službeni ci ma, dnevnica 120 dinara. Ponude ta dokazima sposobnosti I referencama neka se podnesu do 20. seprembra o. g. SAVEZ NAOAVLJAČ p 1 1 a « 2 S žkš; '$.$.& ^ i j mestni stsvbenHc LJUBLJ&MA Slomškova uika 19 IZVSSU3E NOVE ZG^AD&e IN POP2AV1LA VS^H VSST NAČETE IN TOORACUNg mmr Oalo naj»olldn«jol Uobliansk! salam: Industrijski paviljon, mjesto br. 360 Tehnično in elsktrotehnično podjetje L|ubl|ana9 == Rimska cesta štev. 2 Brzoiivi: Riitrii ijiMjKa TeWu: 585 Zaloga polfjuml|sstHi obrofev tvrdtee fvW«Her Mar« tiny" sa lovorne airionuobliG MVORAVtlCNA STtSKALMtCA za montiran]Q Iftlh v centrali. Pnevmatiha ln automo&S^ns potiob^čln^. Zaloga elakirotehnl«no 2lce9 tohnISnIH In elektro- tahnUnlh prodmolov vsah vrst POORUtNECE: LJuM|ana9 Ounafska c 20. Teleff. 470. Hariborf JuriUesa ul. 9, Teleff. 133. Beograd, Kner Mlhallova ul. 1 FRAN RAUNIRAR MESTNI TESARSKI MOJSTER, LJUBLJANA, LIKHARTOVA UL. 23 TCLEFOa 419« — POŠTNO ĆEKOVNI RAČUN 11.420, isvrftuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtolno ter umetno tesarstvo. nr Parna žaga in stroj, delavnke."«« Pnvsamsm po danih, kakor tudl lastnih naertlh sgradbo moitov, J«xov, hls, vil lar raatna gospodarske ln Industrijsko stavbo, stnlpne streho, kupolo ln etrkvana ootrošja! balkon«, vrtno utloe, vorando tor rasna druga vrtna nrtiltoktonlhnm dola. Stopniee, dekorativno stropove tor dekorativne •tonsko opažo. Za raatno Industrijske stavbo oposarjaui «!■»« nm moje patentirane noalloe sa vodjo prosto raspetl- RAZSTAVA vnpAVILJOMU°ZA STAVBCNO -•- STROKO III LESNO INDUSTRIJO, -i- Pavilion K. prostor it 485 Ljubljana Gradišće šf. 10 TlMtiSttf.2tt najbolji razmno-žejalni APARATI RaiboSjši amerik. pisalni stroj —Basa« NOVOST:................■ Potovalni UMU/POD samo 3 kg težak in pis. pohištvo Ifev. 201. »SLOVENSKI NAROD« đnc 5. »tpiernora 1922, Stran 8 _^j_^_______________________________________ ______^__ LBOPOLD BOflEL ft SIN SISMbVO ■UEFAMCT* Dl V6MTMMA '—^m-^f ffl LJUBUAIlAf !■»»* SI ■ ni ^i—Ili I mrNaa-ll ^ M JOTffMfNirftt IVUMhPi III|#Uil■•l\la 9iOlir ■ I telif voi, koiarji bi torbari! I I Paviljon H, prostor ši 54 ^BV NMH HWPw]Pll™J NJ I a /\BI tati** d- «>- *a t*s©vr- ^eren^itslclH, sedlar- I ■ f^lv^pfiCvf9! sKlte, tep^tarsii«.., or««nt«l|«v vos, ko- I ^Dvfjm «1. U ZAORIB Telefon *4.mJ nalzanlnlocJUUs MBbitaflBhgga ifPttBtrlnii l»*c »rez dimna oddelek 3«. F123—124 ti^jovskega paviljona ia rtzstavišča. Vse najpraktičnejše, naj-; lepie ki najbo^šc, kar je sretovna tehnika v stroki ; SivaTlidii strolifi ' - ^tiHliiftifi** cSotedai iznašla in preiskusila, ! JlpGEHimfil STROJI . mg0P Boarne ft Co. ! v svojih paviljfonih. Na ogled postavljene najmodemejše i 5*v»*ne strate bo gMHa etefetii£aa sila j , kar prihrani čas in dtnar • Tp tt! živtjcBsko vprašanjc samo tvornic marveč velj a dan-' danes prihianitev časa in dcnarja posebno za rodbine« \ OMsk teb pavtfjonov Vam bo doneati vtč koristi in zabave kot i vse seazadjonalne kino-predstave! 3van jkfagdtc kr«|aikl Ma>|aiar Oset Andrei . Maribcr Alekaan^rava ct*t* 57, I*Mm SS. ••- k«r»»«, •«••, aadja IM. Ba«|a*l OSET ANDREJ. Maribor. 6632 Ran n vukli flmoi h Htm min t iHIH bhni. laijt ntlin [ »lani ii iste n tvctiiki. »dlarje Lt. 1 pitnnb tfifki iME.Shabernfc.rSu MINIM AX ratol gaaitel aparat. I Genenino utiopstvo za Slovenijor Bal**!*, MaMfana, RoalJ^va | c*»t» S. 7043 Seno. I 10 vagonov približno po 45 c«nlov tena, zdravega, suhcga, preianega v bale, franko vsaka postafa Slovenije, K 1000 za 100 kgr proda trg. z dežel. pridelVi Puki A Voro«, SoStanj. 69S2 BLUZE ■p««a|a krila, pre«pM^kl, •tonlU naicetieie pri: A. ŠINSOVIC «a«L K. Sosa LjmMImi«, M»»tai trg lt. (tfffBita rtaiffiiatiJi M i \m) mu nimi - DOMŽiOS - izdeluje blago svoje vtsU po najnižjih cenah in raapo5flja na vse kraje. 7171 namizflib najboljSih vrst, približno 15.00' kilogr. ter ve^o množino jabolčnega mo$ta Ima na prodaj di. Ufiet liitiKbtraizivg graičlnsko ravnate!jatvo Rogatcc (Spod. Š^jcsko). 7187 Ljubljana. lermenar in sedlar trgovina VOZOV in konjskih oprem autogarage »omskova uiua 6 auftogaragi Uudz in prodala raznoiirsfnega Ina-zemskega manutekturnega blaga. A ^ Ljubljana, Mestni trg Pssebnl oddeleh xa plete-niae, tribonaio In perllo. 3UGO-AVTO "^aiSP"^ ZAČASNO: POUANSKA C. 3, PO 1. X. 1022: PUNAJSKA C U. TRGOVINA Z AVTOMOBIU, MOTOR3I. KOLESI, PNEUMATI KO i DENaNOM> ODEM IN SESTAV. DELI. MEH. DELAVN1CA, | AVTOTAKSA, GARAŽE. I ZASTOPSTVO TVRDK: AVTOMOBIU: .^TETR- DSTCaREKMSCHE WAFFENFAMMKS GESEUSCHAFT WIER AVTDHO&ILI. BICIKLI: B. S. A. CrCLES-UMtTED BSRMJNGHAM GREAT - BRfTAlN. PNEUMATIKA: MICHEUN ft Cl«. MANUPACTUBC DG CAOUTCHOUC CLEB- MONT-F1RRANO PRANCE '. PAVUJON NA PROSTORU NOVEGA SE3MIŠČA PP. 565. . ANT. RUD. LEGAT Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniSkimi potrebščinami Maribor, Slovenska ulica 7, tel. 100 Samop rotiaja pisalnega stroja „CONTINENTAL" , razmnoieval-nega aparata 1(RAPAX14, „VBLOMA11-luknjača (Lochapparat) in rednika pišem, sistem „INDUS11. Lactna delavnica za popravi la pisalnih strojev vseh sistemov. Ljubljanski velesejei, paviljon Hv koja 291. Prva odlikovana dalmatinska parna destilerija V. MORPURGO = SPLIT = '• Vtamallaaa leta t87t. od Vida liorpurao. - PRVORAZREDNE SPECIJALITETE: nmmomto ^SeUECr*. Marasdilno .^LBAM. Cmmc J)ALMAT1AMf I. nedldnaMoanac „DALMATIA VieUXM0 OtEtmS DOU5LES. Zrmn \*m vsakovrsini NA3F1MEII UKEU. Ž*fl*»: OHOPOUKA, ŠLJIVOVICA, BOftOVKA, MIHV MASTIKA Md: Bksirakt Od ma- raške (dalmat vtinie) za tovarne likera, pnellnćea, bombona, za slactičarne — fm- toval Izvozi. Ekstrakt od CHERRY-MUNDY. PUNCH-A Itd. m^^^Iam amiIMmi m ^«. am CttHlk US aflMttMb ' Zaslopnk Adolf Kordln, Uubllana. 5etovnova uBca 5t 9. WEISSBACHER le snoi nd u str ij ska družba zo.z. LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 66 Telefcn St 114. I. OBRAT i PARNA ZAGA. TESARSTVOi Ispeljava in naprava stresnih stolov za visoke stavb« Im xv«nikaf stropov, slapih in ladljskih tal, verand, pa-vHjonov, vrtnih ograj, kegljišfi, ledenic, m os tov, pilotazo. II. OBRATi STROJNO MIZARSTVO. STAVBENO MIZARSTVOi Okna, vrata« portaM, stopalo«, staklene stane. - - - - - III. OBRATi TOVARNA LESENIH ZALUZIJ IN ROLO- JEV ZA OKNA po lastnem preizkuseneni sistemu. LaMaioa tk n* aNaiadM ttohusa«.