s 1 LET 1982 1 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1982 • L E T N 1 K XXXX • Š T E V 1 L K A p. 1-56 Ljubljana, januar 1982 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS Marjan Lipoglavšek 2 Ergonomske značilnosti traktorjev Ergonomische Eigenschaften der Forstschleppern Ergonomic characteristics of Jogging tractors Boštjan Košir 12 Obremenitev traktoristov z vibracijami Branko štampar Lado Eleršek Dušan Mlinšek Mitja Zupančič Andrej šertel Naslovna stran: foto Igor Smolej 20 23 31 42 46 47 49 50 54 55 Tisk CGP Delo Ljubljana Die Belastung der Traktoristen mit Vibration Vibrations charge of tractor drivres Enostranske in pomanjkljive ocene niso niti ocene Lubje z več strani hkrati Racionalizacija drevesničarstva Svetovni kongres o znanstveno- raziskovalnem delu IUFRO Delovno zborovanje vzhodnoalpsko- dinarskih filocenologov v Trstu Jubilant Martin Potočnik Strokovni obiski Iz domače in tuje prakse Književnost Z enim zamahom Gozdarski vestnik izdaja Zveza Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mg r. Boštjan Ank o Branko Breznik Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Am er Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide iO številk 1 O is su es per year Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg nj iju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 2 dne 13 3 1974) za GV ni treba plača1i te,...,eljnega davka od prometa proizvodov. Začenjamo s štiridesetim Jetnikom Gozdarskega vestnika (in 45-/etnico izhajanja, glej Bibliografija GV 1979) torej jubilejem, ki po svoji številki ni bogve kako visok, pa vendarle predstavlja čas najvitalnejšega razvoja naše slovenske nacionalne stro- kovne misli pa tudi dela. Gozdno gospodarstvo se je s hitro stopnjo družbene in go- spodarske preobrazbe razrast/o v pomemben činitelj našega življenja, v katerem ima pomembno materialno vlogo, vse bolj pa raste pomen tudi drugih njegovih funkcij. Revija je bila v tem času učinkovita prenaša/ka lastnih slo- venskih strokovnih idej in tribuna družbenega in strokovnega preverjanja. Večkrat lahko slišimo, kako smo gozdarji nepismeni. Toda v 40. letih rednega tiskanja naše revije, gradiva praviloma ni manjkalo pa tudi materialnega posluha ne, kar je izraz glasnega pa tudi podzavestnega hotenja in potrebe po razrasti, preverja- nju in uveljavljanju našega lastnega slovenskega gozdarskega dela. Pomen in delo naše revije sta se v zadnjih letih zelo raz- širila. Najbrž ne bo več zadostovalo ljubiteljstvo in občasno zanimanje pri njenem izhajanju, čeprav bo veliko dela še vedno na ramah Sotoškov, Brinarjev, Turkov, Beltramov, Sevnikov, Zupančičev in drugih, brez katerih bi težko tako uspešno zaorali v jubilejno leto. Obračamo torej štirideseto brazdo plodovite in negovane njive gozdarskega strokovnega duha. Naj bo tudi v naslednjih štiridesetih Gozdarski vestnik rodovitna njiva naše strokovne zrelosti in uspešnosti. Urednik Sedeži po svojih merah večinoma ustrezajo minimalnim zahtevam. Najslabši je originalni sedež kolesnika IMT 558, ki ima majhno globino sedala in odločno prenizko naslonjalo. Tudi gibljiva blazina na kovinskem ogrodju sedeža ni pri- merna. Postavitev sedeža je glede razporeditve pedalov preveč naprej in pre- visoko. Tudi sedež na goseničarju je preveč spredaj in ima preozko naslonjalo (originalni sedež zamenjan z vzmetenim sedežem Bremshey). Sedež zgibnika ima pravi;Jne dimenzije, vendar ni vzmeten in postavljen je nekoliko previsoko nad tlemi kabine. Sedež je najustreznejši pri goseničarju, zadovoljiv pri zgibniku in slab pri kolesniku IMT. Dimenzije sedežev tudi prikazuje tabela 3. Tabela 3. Dimenzije kabine in sedeža traktorjev Priporočljive IMT 558 FlAT TIMBER- Merjena veličina mere 505 c JACK cm cm cm cm Višina kabine od tal do stropa 174 165 Višina kabine od SRT do stropa min. 100 109 113 Širina kabine min. 70 86 78 103 Dolžina kabine od SRT do sredine ročic 62,5 ± 5 62 55 66 od SRT do zadnje stene min. 15 18 6 28 od ročic do prednjega roba min. 10 9 6 20 Globina sedeža 40 ± 5 38 41 46 Širina sedeža min. 45 47 45 50 Širina naslonjala min . 45 53 41 46 Višina naslonjala min. 26 18 32,5 35 Višina SRT nad tlemi kabine 26,5-48,5 65 29 51 Oddaljenost SRT od sredine 98,5-72,5 51 80 88 pedal (horizontalno} Kontrolni instrumenti so pri vseh traktorjih ustrezni (najboljši pri goseničarju) in v središčnem vidnem polju. Počasno delo pri spravilu lesa tudi ne zahteva posebnih kontrolnih instrumentov. Elementi za upravljanje so najbolje oblikovani pri zgibniku, kjer leže tudi v optimalnem polju okončin. Pri obeh adaptiranih traktorjih leže pogosto zunaj maksimalnega gibalnega polja. Zlasti je težko upravljanje z vitlom, saj so ročice postavljene za hrbtom nevrtljivega sedeža in za njihovo premikanje so potrebne tudi prevelike sile. Na grafikonih 1-3 primerjamo položaj ročic in pedalov s horizontalnim in vertikalnim presekom gibalnega polja okončin človeka pri de~u sede. Na teh grafikonih lahko vidimo tudi velikosti vstopa na traktor, velikosti delovnega prostora in vidno polje. Najslabša je razporeditev elementov za upravljanje pri kolesniku lMT in zahteva vrsto neugodnih pripognjenih in zasukanih položajev telesa med delom. Vidno polje je pri spravilu lesa s traktorji pomembno za delo brez zastojev in za varnost dela. Traktorist mora na vsej poti privlačevanja lesa slediti tovor in videti vlako. Ker so hitrosti gibanja traktorja relativno majhne, naj bi bil ne .. vidni prostor na tleh okrog traktorja čim manjši . Pri traktorju goseničarju je zastrtega manj vidnega polja, saj traktor nima kabine in sedež je postavljen relativno visoko. Pri kolesniku IMT močno zmanjšujejo vidno polje platnene 4 Preskok čez oviro pri frekvenčni analizi vertika/nih vibracij na sedežu zgibnika (foto 8. KOŠIR) Merjenje vibracij na sedežu goseničnega traktorja FIAT 505 C na Pokljuki (foto 8. KOŠIR) Traktorski sedež na gose- ničarju dobro duši vibra- cije, vendar so obreme- nitve traktorista še vedno izredno velike (foto B. KOŠIR) Primernost traktorja za človeka ocenJuJemo po različnih ergonomskih kriterijih. To je skupinsko delo, ki zahteva veliko časa in natančnosti (foto B. KOŠIR) 1 VOLA/',' 2 ROČir:A Z.-1 PL}f-, PREST AVA i'?EOI,iKTOR s VKLOP HI/JRAVUKE 6 ZAP(Ji'?A 1/JORAVI_/KE 1 VKLIJP Vf?VEMr:E o SK:.OPK,i., 9 ?ED~\LJ ZAPO!?E OIFERENCIALA 10 iAVOl'f! KOLES 11 ZAVOR! 1/TLA 12 SKLOPI-\/ V!TLA J75 OG Graf. 1. Razporeditev ročic in pedal, delovni prostor in vidno polje pri traktorju IMT 558 stranske stene in vrata. Pri zgibniku je sedež postavljen asimetrična in vidno polje je tudi asimetrična . Tako se močno izboljša vidljivost, vendar je nevidni prostor zaradi velikosti traktorja in nizkega sedeža še vedno velik. Oddaljenost robov nevidnega prostora na ravnih tleh ob traktorju od projekcije sedežne referenčne točke na tla prikazu- jemo v tabeli 4. 5 / / --------------------209 - - ---------- 1-·-. ·-··· · · 1 ::KLOPK,1 2 SKUiPKA r;fJ:;Z.VIC 3 PLIN p,::(EST;~VE s R0r':NA ZAVORA 6 REDUKTOR 7 H!DRAVLIKA s ZAVORA r,'")S~NIC, NOŽNA 9 ZAVORA 'v'/TLA 10 SKLOPKA V/TLA ---- -------330 Graf. 2. Razporeditev ročic in pedal, delovni prostor in vidno polje pri traktorju goseničarju FIAT 505 C Tabela 4. Oddaljenost robov nevidnega prostora na tleh ob lraktorj'll od projekcije SRT na tla Smer pogleda Spredaj nad okrovom ob okrovu motorja Zadaj nad zaščitno desko Ob strani nad blatnikom ob kolesih (gosenicah) 6 Oddaljenost robov 1 __ r_M_:-:-5_8_1 FIA::os c 1 Tim::jack 500 335 280 230 30 700 213 215 118 109 1335 510 800 360 40 •• !116C .. 1 ' /';/ ';'--~.r--....,-o... ; ) ____/ 2 1_, '! - · ,1 J lGJB !.E V() o··-~·\'J "" ODPiV,-,•J) :)J- S.-< .Il l• ,\ ·PEJ- NAZA_I J ROČ ,y) ,PL !N u {? EDVK t'J:""? ~ R ;t;:.J/'• L AVD.t? .1; "' NOZ Nio ZAVORA 11 S.V._·JPKti Graf. 3. Razporeditev ročic in pedalov. delovni prostor in vidno polje pri zgibniku Timberjack Za oceno vidljivosti pri spravilu lesa podnevi ni mogoče uporabiti vprašalnill pol, ker veliko vprašanj ni ustreznih, odgovori na preostala pa lahko dajo na- pačno sliko. Pri našem ocenjevanju smo dobili ravno nasproten rezultat kot z oceno nevidnega prostora : tako naj bi bila vidljivost najboljša pri IMT in najslabša pri FIAT, kar prav gotovo ne drži. škodljivih vplivov na zdravje delavcev je pri vseh traktorjih veliko, vendar je treba posebej poudariti pri fiatu neugodne vplive klime, saj je brez kabine, in močne tresljaje na sedežu, pri zgibniku pa zelo visok ropot ob ušesu traktorista. Celovita delovna obremenjenost traktoristov (pulz, poraba kisika) ni pretirana, ker je mogoče med delom vgraditi dovolj odmorov. Zdi se, da je delo naj- zahtevnejše z zgibnikom in najmanj zahtevno z goseničarjem, vendar razlike niso velike. Za varnost traktorista je najbolje poskrbljeno pri zgibniku in zelo slabo pri goseničarju, saj nima varnostne kabine. Navodila za upravljanje so nazorno pri- kazana le pri zgibniku, pri drugih dveh traktorjih jih ni. Dnevno nego in popravila je mogoče opraviti zadovoljivo pri obeh adaptiranh traktorjih, ker ju opravljamo s tal. Pri zgibniku, ki ima sicer osrednje mazalno mesto. pa se je treba vzpenjati po gladkih delih traktorja in dvigovati težke pokrove. 7 Za posamezne traktorje pri spravilu lesa lahko na osnovi odgovorov na vprašalne pole ugotovimo, kaj je za človeka na traktorju najbolj neugodno. Predlogi za tehnične izboljšave se pogosto že sami ponujajo. Tehnična izvedba pa seveda ni vedno enostavna, kajti spravilo s traktorjem zahteva tudi ugodne tehnološke lastnosti stroja. Na račun prilagojenosti traktorja delavcu bi se bilo morda treba sprijazniti tudi z manjšimi spremembami tehnoloških lastnosti. Pri univerzalnem adaptiranem kolesniku IMT 558 lahko brez pridržkov ugodno ocenimo oblikovanost delovnega prostora, kontrolne instrumente, vidljivost in znosna obremenjenost traktorista. Vstop in izstop je le delno primerno oblikovan. širino vstopa močno zožuje akumulator, postavljen spredaj ob vstopu. Preden traktorist sede na sedež, mora dvigovati nogo prek ogrodja traktorja in ročic na njem. Stopnica oziroma tla kabine drse in so nekoliko previsoko od tal. Vstop ima precej ostrih robov in štrlečih delov, ki ovirajo traktorista pri pogostem vstopanju in izstopanju in ga tudi lahko poškodujejo. Sedež pri traktorju IMT 558 je, čeprav vzmeten, slabo oblikovan. Sedež je postavljen preveč naprej nad pedala, ima prenizko naslonjalo in preplitvo sedalo ter ni nastavljiv. Blazina sedeža drsi po kovinski podlagi, nima bočnih robov in se hitro obrabi. Elementi za upravljanje so skoro vsi razporejeni zunaj maksima/nega gibalnega polja okončin in za rokovanje z nekaterimi od njih je potrebno veliko moči. Od škodljivih vplivov je traktorist izpostavljen neugodnim klimatskim dejavnikom, saj klime v kabini ni mogoče uravnavati in vanjo prodirata vlaga in umazanija. Kabina je namreč spodaj in zadaj odprta, precej časa pa dela traktorist tudi zunaj kabine. Izpostavljenost traktorista ropotu in vibracijam je med delom večja, kot so meje, neškodljive za zdravje. Pri oblikovanju dela se nismo zadosti izogni·li statičnim obremenitvam v zasukanih in pripognjenih položajih telesa. Varnost pri delu je z varnostno kabino zagotovljena, zmanjšuje jo le neprimeren sedež in pogosta neopremljenost z materialom za nudenje prve pomoči. Navodil za upravljanje niti na stroju niti v pisani obliki ni. Nego in vzdrževanje tudi otežuje pogosta neopremljenost traktorja z zaboji za orodje, orodjem in rezervnimi deli ter navodili za vzdrževanje. Pri traktorju goseničarju FIAT 505 C ·lahko zelo ugodno ocenimo manj po- membne kontrolne instrumente, kot delno ugoden sedež in opremljenost trak- toriste z delovnimi zahtevami, pri vseh drugih ergonomskih področjih pa prevla- dujejo negativni odgovori na ergonomska vprašanja. Tako je že vstopanje na traktor zelo slabo, saj se mora traktorist vzpenjati na sedež prek gladkih gosenic in blatnika ter pri tem dvigovati nogo čez sedež in ročice. Delovni prostor je prekratek in ni varen, ker traktor nima varnostne kabine ali vsaj varnostnega okvira. Sedež (ne originalni) je sicer pravilno oblikovan, vendar zaradi vitla postavljen preveč naprej. Je tudi vertikalno vzmeten in vzmetenje je nastavljivo. Horizontalno je sedež mogoče z vijaki postaviti še bolj naprej, a je že itak premalo prostora, vertikalno pa ni nastavljiv. Nekatere pogosto uporabljene ročice so sicer ugodno razporejene v optimalno gibalno polje, vendar ostajajo prestave in ročice vitla zunaj maksima/nega gibalnega polja. Preveč je ročnih elementov za upravljanje in preblizu skupaj so. Podobno kot pri adaptiranem kolesniku so zelo neugodne ročice za hrbtom sedeža, ker zahtevajo tudi veliko moč pri rokovanju. Vidljivost je dobra, ker pač ni kabine, vendar traktorist ne vidi premikajočih se delov stroja na vsej njihovi poti. Med škodljivimi vplivi je zelo neugodna izpo- stavljenost klimatskim vplivom in vibracijam. Sedež duši vertikalne vibracije, ostajajo pa zelo močne transverzalne komponente vibracij. Ropot ob ušesu traktorista je nižji od ropota ostalih dveh traktorjev, pa še vedno nad dopustnimi, zdravju neškodljivimi mejami. Pri delu z goseničarjem se nismo izognili statičnim 8 ------------- -------------------- - ---- -- - - -- obremenitvam v pripognjenih in zasukanih položajih telesa, prav tako ne pri delu s trdimi ročicami. Fizične obremenitve so tako kot pri drugih traktorjih velike, če traktorist sam opravlja delovne operacije zbiranja lesa, težavno razvlačevanje vrvi in nenehno neugodno vzpenjanje na traktor. Varnost delavca je nezadostna, saj ni kabine, ni gasilnega aparata, ni opreme za prvo pomoč, pa tudi olje hidravlike nenehno teče iz rezervoarja . Do prevrnitve goseničarja sicer res ne pride tako pogosto, vendar ta nevarnost očitno obstaja in zato bi bilo treba poskrbeti za varnost traktorista. žal številni poizkusi izdelave varnostne kabine doslej niso uspeli, ker jo je težko pritrditi na ozko šasijo traktorja. Navodil za delo na stroju ni. Nego in vzdrževanje stroja opravljamo s tal, vendar se lahko poškodujemo na ostrih robovih in močno umažemo. Pogosto zaboji za orodje in rezervne dele niso na pravem mestu in so prazni. Tudi navodil za nego ni na stroju. Pri zgibnem traktorju Timberjack lahko ergonomsko ugodno skoraj brez pri- držkov ocenimo vstop in izstop, delovni prostor, elemente za upravljanje in varnost dela. Vstop in izstop le nekoliko zožuje blazina sedeža in stopnica za vzpon je nekaj previsoka. Delovni prostor je dovolj prostoren, le tla kabine so zdrsljiva. Sedež ni vzmeten, ni nastavljiv, ni vrtljiv in bočno ni najbolje oblikovan. Kontrolni inštrumenti so v centralnem vidnem polju, vendar imajo predrobne označbe in so brez svarilnih znakov. Elementi za upravljanje so vsi ugodno razporejeni v gibalnem polju rok in nog, so dobro oblikovani in za rokovanje z njimi ni potrebno veliko moči. Vidljivost je zadovoljiva, vendar je zaradi nizko postavljenega sedeža in velikosti stroja nevidni prostor okrog stroja velik. Gibljivih delov stroja tudi ni mogoče zasledovati na vsej njihovi poti. Klime v kabini ne moremo uravnavati, saj je odprta. Ropot, ki mu je delavec med spravilom lesa izpostavljen, je zelo visok. Vibracije kljub nevzmetenemu sedežu niso močne, ker ima traktor velike mehke gume in poseben način premikanja. Kljub temu med delom presegajo zdravju neškodljive meje. Fizična obremenjenost traktorista ni tako velika, saj ima pogosto pomočnika, psihične obremenitve pa so večje kot pri drugih traktorjih zaradi večje hitrosti dela in večjih tovorov. Varnost dela je skoro popolno zago- tovljena. Navodila za delo so natisnjena na vidnih mestih na traktorju, so dovolj obsežna in nazorna, vendar v tujem jeziku. Nego in popravila opravljamo ergo- nomsko neugodno. Treba se je vzpenjati na traktor, kjer ni varnih stojišč, dvigo- vati je treba težke pokrove, pa tudi navodil, orodja in rezervnih delov pogosto ni dovolj na traktorju. Na osnovi ugotovitev o ergonomskih neugodnostih traktorjev predlagamo neka- tere tehniške izboljšave, ki bi bile po našem mnenju možne in relativno lahko izvedljive ter bi izboljšale ergonomske lastnosti ocenjevanih traktorjev. Pri adap- tiranem traktorju kolesniku bi bilo treba akumulator in instrument za pritisk olja postaviti drugam, da ne bi ovirala vstopa in izstopa. Nekatere pogosto uporabljane ročice bi lahko podaljšali, da bi ne bilo treba toliko pripogibanja. Kabino bi bilo mogoče tudi zadaj zapreti ali uporabiti novejše zaprte varnostne kabine, ki jih drugi traktorji že imajo. Traktor bi morali opremiti z boljšim, vzmetenim, dušenim in nastavljivim sedežem. Mehanični dvobobenski vitel bi bilo treba zamenjati s hidravličnim in ga montirati nekoliko bolj zadaj, da bi dobili dovolj prostora za boljšo namestitev sedeža. Goseničar je treba opremiti z varnostno kabino ali vsaj z zaščitno kabino in varnostnim okvirom. Najti je treba način, da bi jo pritrdili na sicer že ojačano nosilno ogrodje vitla, zaščitne in rampalne deske. Tudi tu bi bilo treba mehanični vitel zamenjati s hidravličnim in ga pomakniti nekoliko bolj nazaj, kar bi pri fiksni zaščitni deski bilo mogoče. Tako bi pridobili nekaj prostora za namestitev sedeža, ki bi moral poleg vertikalnih dušiti tudi 9 transverzalne vibracije in biti nastavljiv vertikalno in horizontalno. Sedež mora imeti poleg vzmeti tudi dušilce. Pri zgibniku je treba zamenjati nevzmeteni sedež z vzmetenim in dušenim sedežem, zapreti in morebiti obložiti kabino ter gibljivo obesiti še eno stopnico za vzpon. Predlagane spremembe predstavljajo sicer dodatno delo in stroške, pa tudi manjše spremembe tehnoloških lastnosti strojev. Moramo pa se zavedati, da delavcu ergonomsko prilagojeni stroj omogoča trajno visoke učinke in ohranja zdravje delavca. Tudi zaradi pomanjkanja gozdnih delavcev moramo delo v gozdu olajšati, humanizirati in tako narediti privlačnejše . Raziskava ergonomskih značilnosti treh vrst najbolj uporabljanih traktorjev pri spravilu lesa v Sloveniji pa zlasti za najštevilnejše adaptirane traktorje kolesnike in goseničarje ni dala ugodnih rezultatov. Zato si moramo prizadevati, vsaj z manjšimi spremembami izboljšati ergonomske značilnosti traktorjev, kolikor je to mogoče. Povzetek Na osnovi odgovorov na vprašanja ergonomske vprašalne pole, ki jo je sestavil KWF iz Zahodne Nemčije, smo ocenili ergonomsko ugodnost treh traktorjev, ki se najpogosteje uporabljajo pri spravilu lesa v Sloveniji. Ocenjevali smo ergonomsko ustreznost vstopa in izstopa s traktorja, delovnega prostora ali kabine, sedeža, kontrolnih instrumentov, elementov za upravljanje, vidljivost, škodljive vplive de- lovnega okolja, varnost dela, ustreznost navodil za upravljanje in možnosti nege in vzdrževanja stroja. Ob postavki , da so vsa vprašanja enako ergonomsko po- membna, damo lahko tudi številčne ocene ergonomskih značilnosti traktorjev. Tako je bilo ugodnih in delno ugodnih odgovorov pri traktorju goseničarju FIAT 505 C le 39 ali 49 °/o ustreznih vprašanj, pri adaptiranem kolesniku IMT 558 49 ali 60 °/o" in pri zgibniku Timberjack 59 ali 69 °/o. Ergonomsko najugodneje smo ocenili zgibnik, kar je razumljivo, saj je posebej konstruiran za spravilo lesa, medtem ko sta druga dva traktorja le adaptirana kmetijska stroja. Pri zgibniku lahko ergonomsko ugodno ocenimo vstop in izstop, delovni prostor, elemente za upravljanje in varnost dela. Pri adaptiranem kolesniku je ugodna oblikovanost delovnega prostora, kontrolni instrumenti in znosna obre- menjenost traktorista. Pri goseničarju pa so ergonomsko ugodni le manj po- membni kontrolni instrumenti, samo delno ugodni pa še sedež in obremenjenost traktorista. Pri vseh drugih področjih ergonomske presoje prevladujejo neugodni odgovori na vprašanja ergonomskih vprašalnih pol. Na osnovi teh ugotovitev predlagamo nekatere tehnične izboljšave, ki bi bile relativno lahko izvedljive, ki ne bi bistveno spremenile tehnoloških lastnosti traktorjev. pač pa precej izboljšale ergonomske lastnosti ocenjevanih traktorjev. Rezultati te raziskave za največkrat uporabljani adaptirani kolesni traktor namreč niso ugodni. Delavcu lahko le ergo- nomsko prilagojeni stroj delo v gozdu olajša, humanizira, naredi privlačnejše pa tudi omogoča trajno visoke delovne učinske ter ohranja njegovo zdravje. Literatura 1. Rehschuh, Tschockel: Checklisle fur die ergonomische Beurteilung von Forstmaschinen . Milil. des KWF, B. XIX, Buchschlag 1977. 2. Ergonomske značilnosti mehaničnih sredstev za spravilo lesa . Elaborat IGLG, Ljubljana 1980. 3. Delo traktoristov v gozdarstvu . Elaborat IGLG, Ljubljana i980. 10 ERGONOMISCHE EIGENSCHAFTEN DER FORSTSCHLEPPERN Zusammenfassung Auf Grund der Checkliste tur die ergonomische Beurteilung von Forstmaschinen nach Kuratorium fUr Waldarbeit und Forsttechnik (1977) haben wir die ergonomische Eigen- schaften der drei Schlepper, die in Slowenien beim HolzrUcken ammeisten verwendet sind, beurteilt. Wir haben das ergonomisches Entsprechen des Ein- und Ausstieges, des Arbeitsraumes, des Sitzes, der Anzeigeinstrumenten, der Bedienelementen, weiter die Sicht, die schadliche EintiUsse der Arbeit, die physische und psychische Beanspruchung, die Sicherheit, das Entsprechen der Hinweisen zur Bedienung und die Moglichkeiten der Pflege und Reparaturen bewertet. Bei der Voraussetzung, dass alle Fragen eine ergono- mische Gleichwertung haben, kann man die ergonomische Beurteilung auch mit Zitfern ausdrOcken. So haben wir beim Raupenschlepper FIAT 505 C nur 39 gOnstige und teilweise gUnstige Antworten oder 49% der zutreffenden Fragen gefunden. Beim universalen adaptierten Radschlepper IMT 558 vurde 49 oder 60% solcher Antworten, beim Knicl<- schlepper Timberjack aber schon 59 oder 69 %. Wir haben also den Knickschlepper ergonomisch am besten beurteilt, was verstandlich ist, weil dieser speziell fU.r die Holz- rUckung l 70-80 °/o bo imelo le 45-50 °/o vlage. LuD1 .... oo možno takoj voziti v silos v zemlji. Posebne hidravlične naprave ga bodo avtomatično potiskale v mlin in zmlele. Vmes bo lubje potovalo mimo detektorja za odkrivanje kovinskih delcev. Zmleto lubje se s pomočjo elevatorja dvigne nad dozirni silos, kjer ga posebna naprava enakomerno razprši. Grabljasti transporter potiska zmleto lubje do prečnega polža, ki ga potiska v kurišče na stožčasto rešetko. Dozirni silos ima kapaciteto za 4,5 obratovalnih dni. V dozirnem polžastem transporterju in dozirni cevi se lubje segreva in suši. Zaradi vlage v lubju se med stožčasto rešetko napravi večji ali manjši kup lubja. Skozi stožčasto rešetko prihaja primarni zrak, vroči dimni plini v samem šamotnem kotlu pa še dodatno sušijo lubje in povzročajo boljše zgorevanje. Dimni plini potujejo po kotlu in se končno izločajo v dimni komori. Od tod potujejo prek čistilca dimnih plinov, v katerem se izločata dve frakciji: - prva, groba, frakcija, to so nezgoreli delci lubja, ki se izločijo v prvem zbiralniku in - druga, fina, frakcija, ki se iz:loča v kontejnerju za pepel. Dimni plin grobe frakcije se ponovno vrača v kurjenje. Končno se dimni plini izločajo v dimniku skoraj kot brezbarven dim. Naj navedem, da avstrijski predpisi določajo, da sme dim ob izhodu iz dimnika vsebovati le 150 mg prahu na 1 m3 prahu zraka. Meritve pa so pokazale, da je ta količina le 121 mg prahu na 1 m3 zraka. Pepela je le okoli 3 °/o. Tega zbiramo v tesno zaprtem kontejnerju, uporabljali pa ga bomo lahko kot gnojilo na bližnjih njivah. Delovanje celotne kotlarne je popolnoma avtomatizirano. Potreben je le en strojnik za nadzor nad komandnimi napravami. Kotlovnica bo šla v pogon julija meseca letos. Kot zanimivost bom prikazal finančno konstrukcijo: gradbena dela domača oprema uvožena oprema ostalo interkalarne obresti 4,8% prispevek za energijo Skupaj 28 32,67 milijonov 28,59 milijonov 8,85 milijonov 1,15 milijonov 2,07 milijonov 3,52 milijonov 76,85 milijonov 1 1 1 1 '1 Samovžig lubja v deponijski jami. Foto B. štampar Viri financiranja: Kreditna banka Maribor Zavarovalnica Triglav (za vodohram) inozemski krediti (za opremo) Gozdno gospodarstvo Maribor TOZD na Limbuškem kompleksu Skupaj 25,00 milijonov 6,00 milijonov 6,00 milijonov 3,00 milijonov 36,85 milijonov 76,85 milijonov Največji krivec za tako povečane stroške glede na prvotni predračun 26,2 milijona din je visoka inflacija. Drugi vzrok za zvišanje predračunskih del je kasnitev pričetka g_radbenih del in prilagajanje novega objekta k stari kotlovnici, ki ostane kot rezerva. Kotlarna bo predvidoma obratovala takole: 5 mesecev 7 mesecev s 30 °/o kapaciteto, samo za sušenje lesa; z 90 °/o kapaciteto (ali po 16 ur dnevno) in s 60 °/o kapaciteto (po 8 ur dnevno). Po izračunih bo taka kotlarna izkoriščena letno s 57 °/o. VI. Zaključek Klasična pot industrializacije in njen skokoviti razvoj prinašata s seboj, razen pri redkih izjemah, škodljive stranske produkte: odpadno materijo in stranske proizvode fizikalne ter kemične narave. Skupno ime za vse to je )>odpadek« oziroma materija na nepravem mestu. 29 Ogromne količine »Odpadkov« so rezultat defektne industrijske proizvodnje oziroma industrijsko usmerjenih proizvodnih in družbenih procesov, ki niso uskla- jeni z ekološkimi zakoni našega naravnega prostora. Zaradi tega »odpadki« vse resneje ogrožajo življenje na Zemlji in diktirajo naš nadaljnji razvoj. Z uvajanjem sodobne mehanizacije v proces pridobivanja lesa, smo bili tudi gozdarji do nedavnega onesnaževalci okolja, in to zlasti v neposredni bližini lesne industrije v industrijskih centrih in končno v urbanem okolju. To dejstvo nam narekuje nove naloge. Stari vrstni red nalog je bil: -·les, - varstvo okolja in drugo. To bo treba zamenjati z novim vrstnim redom: zavarovanje krajine (kmetijskih in drugih površin) , voda, hrana, ostale socialne funkcije, les. Gozdarstvo in škodljivi vplivi z odpadki - to bi moralo zveneti protislovna, tako kot je protisloven pojem gozda in njegovih škodljivih vplivov. V nedotaknjeni naravi ni odpadkov, gre za spontano odlaganje določenih materialov v tok materije in energije. Z uvajanjem centralnih mehaniziranih skladišč lesa se tudi gozdarstvo pojavlja kot onesnaževalec okolja z lubjem. Mnogo načinov je že znanih, kako lubje uporabljati v koristne namene. Pomembni načini uporabe lubja so: briketiranje za kurjavo, sežiganje lubja v posebnih pečeh brez izkoriščanja toplotne energije, kompostiranje lubja za gnojenje, uporaba pri izdelavi raznih plošč v gradbeništvu. V dobi energetske krize, ob visoki ceni in že pomanjkanju nafte, je najvažnejši način sežiganja lubja v sodobnih, avtomatiziranih kotlovnicah, kjer pridobivamo toplo tehnološko vodo, vročo paro za sušenje lesa ali paro za pogon turbin pri pridobivanju električnega toka. Res je, da so take kotlovnice še danes relativno drage. Poti nazaj v razvoju in v uvajanju mehanizacije v gozdarstvo pa ni! Z doma pridobljeno energijo, pa naj bo ta v kakršnikoli obliki, prihranimo mnogo kupljenih deviz. Pri nas v Slove- niji še tu in tam pišemo, da se gradnja kotlovnice ekonomsko ne splača. Toda, če so bolj razviti narodi v Evropi prešli na tak način pridobivanja energije, bomo primorani iti po tej poti tudi mi. Za ta zadnji način uporabe lubja, v energetske namene sta se odločila tudi Gozdno gospodarstvo Maribor in Marles iz Maribora. Prednosti tega načina so : GG Maribor bo prenehalo onesnaževati okolico, Marles pa bo lubje koristno pokuril v kotlovnici za pridobivanje tehnološke tople vode in pare pri sušenju lesa v sušilnici. Ob tem pa bo družba, če širše gledamo, prihranila letno okoli 1300 ton srednje- težkega kurilnega olja na račun uporabe lubja. če to izrazimo v denarju, pred- stavlja to olje vrednost okoli 11 ,O mio deviznih dinarjev. če k temu prištejemo še SOO ton enakega olja zaradi kurjenja suhih trdih lesnih odpadkov, prihranimo na leto skupno 15,0 milijonov din. če k vsemu na koncu dodamo še to, da smo s tem spet ohranili čisto naravo, smo gozdarji in lesarji skupaj dosegli svoj namen. 30 Oxf. 232.32:67 RACIONALIZACIJA DREVESNIČARSTVA z vidika izboljšanja kakovosti sadik, organizacije, načrtovanja in realizacije pridelave sadik Lado Eleršek 1. Uvod Na študijskih dnevih v Novem mestu, marca 1981, ki so bili posvečeni raciona- lizaciji v gozdarstvu, je med diskusijo bila izrečena kritična pripomba, češ da nobena tema ni obravnavala drevesničarstva, kjer je potrebno in možno še veliko postoriti. Najsi je bilo to področje pozabljeno ali pa zaradi časovnih razlogov izpuščeno, upoštevam izrečeno pobudo in dodatno posredujem nekaj mis-li, mnenj in podatkov, namenjenih tistim neposrednim in posrednim proizvajalcem, ki odločajo o nadaljnji poti našega drevesničarstva. Med gojitelji gozdov je vse bolj opazna zahteva po kakovosti sadik, na drugi strani pa se v zadnjem času razpravlja o potrebi centralizacije drevesni- čarske proizvodnje. Obstaja pa tudi mišljenje, da bi do konca stoletja prešli le na eno centralno drevesnico, ki bi zaradi visoke stopnje mehanizacije pridelova!a najcenejše in najboljše sadike. Zagovorniki regionalnih in lokalnih drevesnic, ki so nastale iz potrebe določenega območja, zato še bolj skrbijo za kvaliteto sadik. Ta dilema sicer ni nova, dobiva pa z novimi ekonomskimi razmerji (višji izdatki za živo delo) drugačno podobo. Današnje stanje v drevesničarstvu je zgodovinsko pogojeno, sloni na tradiciji in je odraz pozitivne (in negativne) naravnanosti gozdarstva. Gozdno dreves- ničarstvo se je pri nas pričelo razvijati po letu 1869, ko sta bili osnovani gozdni drevesnici v Serminu in Rodiku za pogozdovanje goličav okoli Trsta. Istega leta je napisal tudi Mavricij Scheyer navodilo v slovenščini, kako vzgajati sadike in kako jih posaditi v gozdu. Na prehodu stoletja so bile pri nas številne državne in okrajne drevesnice pa tudi na šolskih vrtovih so vzgajali gozdne sadike. Za to obdobje je značilno, da drevesnic niso imeli za pridobitne namene, temveč so hoteli z njimi omogočiti gozdnim posestnikom nabavo cenenih sadik za po- gozdovanje posek in manj kvalitetnih negozdnih zemljišč. Veliko drevesnic ]e kasneje prenehalo obratovati zaradi neprimernega rastišča, zaradi medsebojnih prepirov ali pa zaradi nesposobnosti vodilnega drevesničarja. Danes imamo manjše število večjih drevesnic, kot so Mengeš (31 ha), Muta (20 ha), Tišina (13 ha) ter večje število manjših drevesnic. Značilno je, da vse te drevesnice skupaj proizvajajo za slovenske razmere preveč smrekovih sadik (ali pa premalo sadimo?), ostale republike pa vse manj kupujejo sadike pri nas. Zaradi tega ponekod pogozdujemo s 5-letno in 6-letno smreko, ali pa odrasle sadike celo zažigamo. To dejstvo nakazuje zmanjševanje drevesničarske pri- delave, kar pomeni tudi zmanjševanje števila drevesnic; po mnenju nekaterih le manjših drevesnic. Vendar je nakazana problematika dovolj tehtna, da jo moramo reševati kompleksno, pretehtane in enotno v okviru republike. Pomisliti moramo, da so bile v preteklosti tudi že razvrednotene nedodelane ekonomske analize, ki so dokazovale upravičenost koncentracije proizvodnje, npr. v kmetijstvu (sa- djarstvo, govedoreja). Pri tem je bila zelo natančno izračunana izkoriščenost različnih strojev in priključkov, manj natančno pa zanimanje (navdušenje) proiz- vajalcev v novem okolju. 31 Drevesničarske proizvodnje bi ne smeli niti količinsko niti vsebinsko pre- pustiti stihiji . Vedeti moramo, kakšno sadika potrebujemo in kako jo bomo pridelali. Kot prispevek k tem prizadevanjem dajem nekatere podatke iz naših gozdnih drevesnic, njihovo analizo ter nekaj kritičnih misli o nakazanih težnjah. 2. Prednosti velikih in prednosti majhnih gozdnih drevesnic 2.1. Teoretična izhodišča Ko iščemo pot za racionalizacijo drevesničarske proizvodnje v zmanjševanju oziroma odpravljanju majhnih drevesnic, moramo upoštevati tudi teoretične; prednosti in pomanjkljivosti različno velikih drevesnic. Prednosti velikih drevesnic so v boljši porabnosti dragih strojev za obdelovanje zemlje, raznih frez, sejalnih strojev, škropilnic, sortirne hale, hladilnice in v sodobnem načinu kompostiranja. Za delo imajo usposobljene in izšolane dre- vesničarje specialiste. Velika proizvodnja omogoča večjo pocenitev, vendar pod pogojem, da ima drevesnica idealna tla, lego, podnebje, dobre delavce itd. Slabe strani velikih drevesnic so, da tu terenski gozdarji ne sodelujejo pri pridelavi sadik. Na velikih površinah je tudi večja nevarnost po;avljanja raznih % 100 90 80 70 60 50 40 30 20 1 o PRIKAZ DELEŽA DREVESNIC PO VELIKOSTNIH RAZREDIH c:::J delež po številu, Slovenija, gozd.drev. L:~U%1 delež po površini, Slovenija, gozd.drev. o-- delež po številu, ZR Nemčija, vse drev. - 17 dre~ . ;1' / , 779 drev. - 1675 drev. /, -'l~rev. ' - :• , 'o 41 drev. drev. Graf. 1 do 1 1 - 5 na 5 velikost drev. v ha 32 škodljivcev, bolezni in tudi lokalni mraz naredi v takem primeru veliko škode. Izkop sadik tako časovno ne moremo prilagoditi pogozdovanju in je zato čas med izkopom in ponovno saditvijo daljši. Tudi transportne poti so daljše. Pri lokalnih drevesnicah so terenski gozdarji povezani s samo pridelavo sadik, kar je poklicnega psihološkega pomena in povečuje navezanost gozdarjev na novo osnovane sestoje. Lokalne drevesnice pa nam tudi omogočajo, da sadika isti dan izkopljemo v drevesnici in jo posadimo v nasadu. Obstaja tudi mišljenje, da se laže realizirajo načrti saditve po številu in drevesni vrsti, če imamo potreben saditveni material pri roki. V majhnih gozdnih drevesnicah lahko zaposlimo tudi začasno :lokalno delovno silo, v centralnih drevesnicah pa le stalne delavce, ki jih dobimo iz pasivnih krajev. Slaba stran vzgoje v manjših drevesnicah so večinoma večji proizvodni stroški. Možne pa so tudi napake pri samem delu, predvsem pri vzgoji semenic, in sicer zaradi slabših drevesničarskih izkušenj in znanja . Po mnenju Rupfa (8) imajo svoje prednosti tako velike kot manjše drevesnice, v določenem primeru pa se moramo sami odločiti, katere drevesne vrste in katere starosti bomo kje vzgajali. Za vzgojo semenic, predvsem tistih, katerih semena težko kalija, so najprimernejše velike drevesnice. Vzgoja presajenk pa je povezana z manjšim rizikom in je bolj primerna za manjše drevesnice. Tudi ekonomski izračun je navadno na strani vzgoje semenic v velikih drevesnicah. šele knjigovodsko vodenje vseh izdatkov, tudi v manjših drevesnicah, nas lahko prepriča o finančni upravičenosti vzgoje določenih sadik v različno velikih dre- vesnicah. 2.2. Stanje doma in v svetu V Sloveniji imamo 44 gozdnih drevesnic, ki merijo skupaj 144 ha. Dobrih 70 °/o površine pripada devetim drevesnicam, večjim od 5 ha (Mengeš, Tišina, Muta, Pregled števila drevesnic v nekaterih evropskih državah (gozdne, sadne, okrasne, ostale}, po Kriissmannu, 1978 Država Leto Stevilo drev. Površine v ha t Poprečna velik. drevesn . v ha Jugoslavija 1960 1385 2 083 1 ,5** Avstrija 1968 155 1 111 7,2 Finska 1957 250 325 1 ,3** Francija 1975 ? 3 020* Madžarska 1963 50(?} 5000 1 00,0**~ ZR Nemčija 1976 4238 16 321 3,9 2 943* DR Nemčija 1967 ca.300 2 200 7,3 Norveška 1959 268 270 1 .o·· Poljska 1963 110 3 000 27,3*"'* Sovjetska zveza 1958 1950 160 000 82,0*** švedska 1972 716 1 109 1 ,5'* švica 1969 135 1 351 10,0 Slovenija (po poročilu republiškega inšpekt.) 1980 44 157* 3,6 • površina gozdnih drevesnic; •• majhna poprečna drevesa; ** * velika poprečna drevesa. 33 Matenja vas, Mahovnik, Rimš, Lovrenc na Pohorju, Radvanje, Režek 11). Sedem- najst drevesnic meri od 1 do 5 ha in sedemnajst drevesnic je manjših od 1 ha (glej grafikon 1). Podjetje Semesadike ima 51 ha drevesnic in po površini izrazito prekaša drevesnice posameznih gozdnih gospodarstev. Nad 10 ha drevesnic imajo le gozdna gospodarstva Brežice, Maribor, Novo mesto in Slovenj Gradec; Kranj, Ljubljana in Tolmin pridelujejo le manjše količine sadik, Celje pa se je tej pridelavi popolnoma odpovedalo. GrJ f. 2 FOPREENA VELIKOST OREVESNIC V POSAMEZNIH DRZAVAH (Qozdne, sadne, okrasne in ostale - po Kr~ssmannu) ~tcv.nad stolpcem poncni število drevesnic ha so 1,4 L, CLI ...., oJ N o ~- ~") 1_')1 (..~1 ;;:, :::J o ':::> < < -:.3 a.. "" < -~ V' ,., z z < '-· n 7' ::... ~ (? ~ [)) (;) ~·\ (lJ ~ ..... ;::;, ] :.:< "" ,..., 7'" V> (',( 1:.1 [)) ~ 7C' ':.! " ~ '-· L, ~ C> CLI c._ - lfl (') - (!) o o ~ < Ul o r.: - N CLI "- - · < '- · '-· o.. CLI N ('.] () < < 8 ,'J Cl 34 Za oceno stanja (razdrobljenosti) doma, moramo poznati še razmere v svetu. V preglednici (glej tudi grafikon št. 2) izstopajo vse tri skandinavske držav~ zaradi zelo majhnih drevesnic v poprečju. Ker sadijo v teh deželah mlajše manjše sadike, v veliki meri tudi kontejnerske sadike, je tako stanje razumljivo . Na- sprotno pa zavzemajo v evropskem prostoru glede na velikost prvo mesto drevesnice dežel vzhodnega bloka. Menim, da so velike drevesnice tu odraz centralističnega vodenja in nesposobnosti prilagajanja lokalnim razmeram. V srednjeevropskem prostoru, kamor se prištevamo tudi mi, prevladujejo srednje ve:like poprečne drevesnice. To pomeni, da je v teh razvitih državah kljub drevesničarski tradiciji in visoki stopnji mehanizacije prisotno tudi še večje število manjših drevesnic. Za ilustracijo tega navajam razmere v ZR Nemčiji (Krussmann, stanje 1974), kjer je 779 drevesnic velikih do 1 ha (22 °/o po številu), 1675 drevesnic od 1 do 5 ha (48 °/o), 1041 drevesnic pa večjih od 5 ha (30 °/o), 51 drevesnic pa celo večjih od 50 ha (glej grafikoni). Iz primerjave med Slovenijo in gozdarsko razvitimi deželami Srednje Evrope vidimo, da je pri nas večja drevesničarska razdrobljenost. ln če smatramo, da je poprečna velikost drevesnice v tem vegetacijsko in gospodarsko specifičnem prostoru pogojena z zakonitostjo, ki velja pri dobrem gospodarjenju, potem moramo tudi pri nas težiti k zmanjševanju števila drevesnic. Pri tem pa se moramo držati načela pozitivne selekcije po kvaliteti in ne po velikosti. To pomeni, da ne smemo odpravljati drevesnic zaradi njihove majhnosti, ampak predvsem glede na nekvaliteto pridelanih sadik. Vendar pa z zmanjševanjem števi-la drevesnic tudi ne kaže iti predaleč. Načelo zdrave konkurence in spre- jemljive transportne razdalje drevesnica-gozd naj nas odvrača od druge skraj- nosti. če hočemo v republiki zadovoljiti potrebe po določenem tehničnem pred- metu, je to najbolj racionalno le z eno večjo tovarno, to pa ne pomeni, da more podobno nalogo na drugem področju opravljati recimo en sam kulturni objekt, trgovina ali le ena drevesnica. 3. Možnosti za izboljševanje kvalitete sadik 3.1. Pregled ukrepov, s katerimi lahko izboljšamo kakovost sadik Gozdna sadika mora biti zdrava, vzgojena iz semena ustreznega izvora, dobrih fizioloških in morfoloških lastnosti, pri tem pa ne sme biti predraga. Draga umetna obnova, ki je obremenjena s stroški za pripravo tal, ceno sadik, stroški saditve in stroški obžetve, bo racionalna le, če bo izvršena kvalitetno in s kvalitetnimi sadikami. Po drugi strani pa pogozdovanje z manjšim številom sadik po hektarju tudi zahteva vse bolj kvalitetno-izvorno in morfološke dobro izbrano sadika. že pred setvijo naj bi se izločilo drobno seme. Prvo izdatno izločanje nekvalitetnih sadik moramo opraviti že pri presajanju sadik v dre- vesnici. Izločanje nekvalitetnih sadik (nekvaliteta, ki je genetsko pogojena) pri presajanju in dokončnem izkopu v tako imenovani 11. razred, kar je ponekod uveljavljeno v praksi, pa ni dobra, ker vodi v genetsko diferenciacije nasadov. Bolj kvalitetne sadike lahko dosežemo tako z drugačnim načinom vzgoje v drevesnici kot z večjo selekcijo slabih sadik. Pri tem pa moramo vedeti, kakšne sadike želimo imeti za pogozdovanje. Pojem kvalitete se spreminja z leti in tudi v različnih deželah obstajajo danes različno strogi kriteriji za ugotavljanje kva- litete sadik. Za vzgojo sadik določene kvalitete moramo upoštevati dedne lastnosti in dejavnike v okolju, ki vplivajo pospeševalna ali pa zaviralno na razvoj sadik. 35 Na višino in težo sadik vpliva pospeševalna: izvir sadik iz nižjih in južnejših rastišč, nižja n. v. in južnejša ekspozicija drevesnice, velika ponudba rastlinam potrebnih mineralnih snovi in večja teža semen. Negativno vpliva izvir semena iz višjih in severnejših leg, višja lega in severnejša ekspozicija drevesnice, po- manjkanje mineralnih snovi in majhna teža semen. Na delež korenin vpliva pospeševalna: izvir iz višjih leg (sm, bo), pomanjkanje dušika in večja količina fosforja in kalija v tleh . Zaviralno vpliva: izvir iz nižjih leg (sm, bo), veliko dušika v tleh in pomanjkanje fosforja in kalija. Na trajanje vegetacijskega časa vpliva pozitivno: izvir iz nižjih leg, enostransko bogata mineralna prehrana, posebno visok delež dušika in za listavce nižje lege drevesnic. Negativni vpliv ima; izvir iz višjih :leg, nezadostna prehranjenost, predvsem z dušikom, za listavce višje lege drevesnic. Poleg navedenih odločujočih dejavnikov za vzgojo kvalitete, na katere lahko vplivamo, določa njihovo kakovost tudi rastni prostor oziroma razmik med sa- dikami v drevesnici. Povečani rastni prostor učinkuje pozitivno na višinsko rast in na težo sadik ter njihovih posameznih delov, če v tleh ni dovolj hranljivih elementov in si z večjim rastnim prostorom pridobi rastlina več hrane. V primeru, da je v tleh dovolj hranljivih elementov, pa pomeni večji razmik manjšo višin- sko rast, teža sadike pa ostane neizpremenjena. Nekoliko se poveča teža korenin in premer koreninskega vratu, zmanjša pa se teža nadzemnega dela, teža iglic in teža odganjka brez iglic. Gozdna drevesnica v Lovrencu na Pohorju. Foto L. Eleršek 3. 2. Dobri normativi so pogoj za dober sadilni material S spreminjanjem dejavnikov okolja, z izbiram ustrezne provenience, z izlo- čanjem nekvalitetnih sadik lahko vzgojimo sadike odlične tršatosti, ki si jih operativni gozdarji tudi želijo. Žal pa uporabniki sadik nimajo opore v jugoslovan- skih standardih (1968), da bi lahko tako sadiko tudi zahtevali. Po veljavnih standardih za gozdne sadike so namreč določene le minimalne mere koreninskega vratu in minimalna višina (npr. sm l. ki. 2 + 2 : 0 najmanj 5 mm, h najmanj 25 cm). Nekateri proizvajalci so vpeljali za smrekove sadike še ekstra klaso (posebni razred, mimo JUS), kar tudi kaže na zaostajanje standardov za potrebami in razvojem. še v prejšnjem stoletju je bila zahtevku po sadikah določene drevesne vrste poleg števila sadik dodana le še starost sadik. Napredek v tej smeri je bil storjen leta 1895, ko je Flury zahteval, da se sadike klasificirajo po njihovi višini glede na tla in nadmorsko višino drevesnice. Zal so se v naslednjih desetletjih gozdarji vse bolj ukvarjali z metodami saditve, manj pa z objekti saditve. Danes se kriterij za določanje kvalitete sadike razširja še na določanje tršatosti sa- dike. Schmidt-Vogt meni, da mora imeti 4-letna smrekova presajenka premer koreninskega vratu večji od 1/100 višine sadike, in sicer po formuli: 0 min (mm)= h(cm) · 0,1 + 1. Helmudt Schmidt pa meni, da naj bi 4-letne smrekove presajenke določene višine dosegle minimalno težo po formuli: h(cm) - 1 O ~ tež . sad.(g). Za dobro sadika pa velja formula: h(cm) · 2 - 20 ~ tež. sad.(g). Avtor predlaga, da se kvaliteta ugotavlja na vzorcu 10 sadik iz spodnjega in na vzorcu 1 O sadik iz zgornjega višinskega razreda. Vsekakor so za nas kot gospodarsko odprto državo pomembne norme za gozdne sadike EGS iz leta 1971, ki določajo najmanjši premer koreninskega vratu za posamezni višinski (starostni} razred. Za smrekove sadike normalne kvalitete so predpisane naslednje mere: Najvišja starost Višina Min. prem. korenin. (let) (cm) vratu (mm) 3 15-25 4 4 25-40 5 5 40-55 6 5 55-65 7 5 65-80 9 80+ 10 Povsem drugače si zagotavljajo dobre sadike švicarski gozdarji {po katerih se tudi mi večkrat zgledujemo}. Za določanje kvalitete sadik ne uporabljajo podobnih norm kot dežele EGS, temveč podeljujejo znak kvalitete za smrekove sadike glede na vzgojo v drevesnic/. Ta znak lahko dobi le smrekova sadika, ki je: - vzgojena iz semena izbranega semenskega sestaja in dominantnih letnih dreves srednje starosti; - vzgojena iz semena, pri katerem smo izločili 30 do 50 °/o drobnejših zrn; - kot semenica vzgajana v gostoti 800 do 1000 sem./rn 2 ; - presajena v drevesnic/ v gostoti največ 40 do 50 sad./m 2 produktivne površine; - prestala strožje izbiro pri presajanju (pikiranju), kjer je potrebno izločiti 30 do 60 °/o nekvalitetnih semenic; - obstala po odstranjevanju poškodovanih, bolnih, rogovilastih in dispro- porcioniranih presajenk {sanitarna in kakovostna izbira}; - ki je dovolj tršata. Razmerja h : 0 naj bi bilo manjše od 50, - ki je v drevesnic/ le zmerno gnojena. Sadike ne sortirajo po višini. Znak kvalitete podeljuje kantonalna gozdarska služba. Pogoji za podelitev znaka kvalitete se lahko spremenijo v skladu z najnovejšimi strokovnimi spoznanji in gozdarji so skupaj z drevesničarji sopod- pisnik/ dogovora. Nekatere meritve, ki jih je opravil inštitut v drevesnicah po Sloveniji, kažejo, da kvaliteta smrekovih sadik pri nas med posameznimi drevesnicami zelo variira, na drugi strani pa je tudi zelo velika razlika v kvaliteti sadik iste starosti in iste provenience v isti drevesnici. Vzrok je predvsem v neenotni vzgoji sadik in v preskromnem izločanju manj kvalitetnih sadik pri presajanju v drevesnic/. če presojamo našo sadika in vzgojo z vzgojo sadik po strožjih švicarskih normah (glej tabelo}, potem vidimo, da so številne poprečne sadike iz naših drevesnic premalo tršate ali pa so pregosto presajene (nepravilno razvite korenine). Večje drevesnice vzgajajo navadno iz gospodarskih vidikov večje števi"lo sadik na m2, kar gre praviloma že na račun kvalitete. Obraten primer pa smo zabeležili v majhnih drevesnicah, kjer smo našteli tudi le 18 sadik na m2, kar gotovo pred- stavlja neizkoriščene obdelovalne površino. Na premajhno selekcijo sadik pri presajanju v drevesnici pa kaže velika raznolikost velikosti izdanih sadik. Med 400 izmerjenimi štiriletni mi smrekovimi sadikami je tehtala naj lažja 8 g, visoka je bila 20 cm in je imela premer koreninskega vratu 3,7 mm. Sadika zgornjega ekstrema je tehtala 305 g ter dosegla višino 88 cm in debelina 16,3 mm. 38 Prikaz tršatosti in gostote saditve po posameznih vzorcih v gozdnih drevesnicah (N = 50 sadik) Leto Drevesnica, provenienca, starost h/0 štev. sad./m2 1980 Ponoviče, V/325, 2+2 40 33 1980 Mengeš, Vl/322, 2+2 41 91* 1980 Mengeš, 1/361, 2 + 2 43 n· 1980 Muta, 111/113, 2+2 51* 47 1980 Muta, 111 / 122, 2+2 52* 55* 1980 Muta, 111/124, 2+2 46 57* 1980 Lovrenc, 111/124, 2 + 3 49 45 1980 Lovrenc, 11 J/370, 2 + 2 45 56* 1980 Mahovnik, 2+2 62* 52* 1980 Mahovnik, 2+3 54* 53* 1981 Podturen, Rog, 2+3 45 1981 Mengeš, 1/332, 2 +2 68* 1981 Mengeš, 1/ 350, 2 + 2 64* 1981 Mengeš, V/325, 2+2 76* 1981 Mengeš, Vl/322, 2 + 2 76* 1981 Rimš, 2+3 34 1981 Podgrad, Vl/322, 2 +3 37 18 1981 Tišina, 111/136, 2+2 63 46 1981 Matenja vas, 2+2 53* 47 1981 Mala Bukovica, 2+2 60* 34 švicarske norme za sadike, do 50 40--50 ki dobijo znak kvalitete * sadike zaradi netršatosti ali zaradi pregoste vzgoje po švicarskih normah ne bi prejele znaka kvalitete. 4. Planiranje in realizacija drevesničarske pridelave Pridelavo sadik moramo planirati v republiškem (in regionalnem) merilu vsaj za toliko let vnaprej, kolikor potrebujemo za njihovo vzgojo . Pomanjkanje sadik (ki je pri nas že bilo) zavira pogozdovanja in pospešuje prodajo nekvalitetnih sadik. Prevelika pridelava pa vodi v zažiganje odvečnih sadik. Večkrat drevesni- čarji tudi zadržujejo neprodane štiriletne smrekove sadike še eno ali dve leti v drevesnici. Pogozdovanja s S-letnimi in 6-letnimi sadikami, ki imajo zelo močan koreninski pletež, pa so le redko opravljena dovolj kvalitetno, zato je taka saditev dražja in slabša. V letu 1980 smo imeli v naših drevesnicah 41,0 mio sadik, od tega le smreke 31 ,O mio sadik (vseh starosti). če ostanemo na dosedanji poprečni letni porabi 8,8 mio sadik, se nam na domačem trgu še vnaprej obetajo viški in nas lahko rešuje le prodaja sadik v druge republike. Zato je hvalevredna pobuda DO Semesadike Mengeš za sklenitev samoupravnega sporazuma celotnega gozdar- stva za proizvodnjo sadilnega materiala in semena. Le pri usklajeni porabi bomo racionalno gospodarili. Zmanjševanje pridelave pa je v drevesničarstvu prav lahko povezati z dvigom kvalitete. ln ne nazadnje bi bilo potrebno opustiti marsi- katero slabo drevesnico, ki nima pogojev za gospodarno poslovanje, pa najsi je ta po površini velika ali majhna. 39 Smrekove sadike po petletni rasti v drevesnici. Ali bodo tudi v gozdu tako vitalne? Foto L. Eleršek 5. Sklepne ugotovitve Racionalizacija pomeni zmanjševanje porabljenih ur pri pridelavi gozdnih sadik zaradi boljše organizacije in načina dela, uporabe boljših strojev in pra- vilne uporabe pesticidov. Pomeni pa tudi vzgojo ravno pravega števila kvalitetnih sadik. V naših razmerah bo potrebno zmanjšati število drevesnic, to je opustiti drevesnice, ki zaradi rastišča, organizacije, oddaljenosti in podobnih razlogov niso primerne za proizvodnjo gozdnih sadik. Vendar tudi ne kaže preiti le na eno samo drevesnico, kar potrjujejo teoretične ugotovitve in razmere v svetu. Dvakratni zdravstveni pregled na leto vseh sadik v drevesnicah pri nas zagotavlja, da sadimo v gozdu le zdrave sadike. Zaenkrat se še premalo posve- čamo ugotavljanju in dvigu kvalitete sadik. Zelo neracionalno je v gozdarstvu pridelovati slabe sadike. V drevesnici storjene napake pri vzgoji sadik, ki so nato prenesene v gozd, imajo več desetletne posledice. Zato je smiselna le pridelava kvalitetnih sadik. žal pa so veljavni normativi za ugotavljanje kvalitete sadik zastareli in se bo potrebno dogovoriti o novih merilih za ugotavljanje kakovosti. Pri današnji porabi sadik bi morali znižati tudi količino proizvedenih sadik. To bomo doseg.li z večjim škartiranjem pri presajanju (pikiranju) in z vzgojo z večjim razmikam. Sadike bodo enotnejše, bolj tršate in bodo imele močnejše korenine. Gozdarji se tudi vse bolj zavedajo potrebe po uporabi sadik s pravilnim poreklom. O poreklu obstaja potrebna dokumentacija, kljub temu pa so gozdarji nezaupljivi, kadar prihaja saditveni material iz drugih drevesnic. Sadik ne moremo pridelovati na zalogo, kot je to možno pri večini drugih izdelkov in pridelkov, temveč moramo pridelovanje in porabo med seboj ča- 40 savno uskladiti. Vsako pridelovanje gozdnih sadik mimo načrta in dogovorov pomeni neodgovorno trošenje družbenih sredstev. Za razvoj semenarstva in drevesničarstva imajo na Slovenskem poleg po- sameznih drevesničarjev precejšnje zasluge tudi gozdarske inštitucije. Danes je raziskovalno in pospeševalna delo precej razvejano. Opravljajo provenienčne teste, izločajo nove semenske objekte, delajo raziskave kvalitete sadik in iščejo možnosti izboljšanja prehranjenosti sadik; ugotavljajo ogroženost sadik z bolez- nimi in škodljivci, testirajo različne herbicide in opravljajo pedagoške analize tal v drevesnicah. V bodoče bo potrebno nameniti večjo pozornost ugotavljanju kvalitete sadik, tako v raziskovalnem kot v operativnem smislu. še nadalje bomo morali težiti k raziskavam boljše in čim cenejše pridelave gozdnih sadik, ki bodo zadosti·le strožjim kakovostnim kriterijem. Zato bo potrebno spremljati dosežke dreves- ničarsko razvitih držav, jih preizkušati v naših razmerah in jih ustrezno prenašati v prakso. Literatura 1. Božič , J.: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji fer smernice za razvoj, 1976-1980, G. V., ljubljana, 1979/4. 2. Egersdorter, H. : Prilog razgovorima o orientaciji u proizvodnji sadnog materijala, Sumarstvo i prerada drveta, Sarajevo, 1979, 7-9. 3. Eleršek , L. : Prispevek k problematiki kvalitete sadik, G. V., Ljubljana, 1980/9. 4. Kalan, J. : Prispevek k elaboratu Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozda , IGLG, Ljubljana. 1980. 5. Krussman, G. : Die Baumschule, Berlin in Hamburg. 1978. 6. Lewinski, E. V.: Herbstdungung in der Baumschule zur Verbesserung der Anwuckses bei Fichte, Forst-u Holzwirt, Hannover, Jg. 29 1974/2. 7. Lupke, B. V.: Einfluss einer Spatdi.ingung in der Baumschule auf den Anwuckserfolg von Fichten und Douglasien, Forst-u . Holzwirt, Hannover, Jg. 29 1974/2. 8. Rupf, H.: Der Forstpflanzgarten, Munchen, 1952. 9. Schmid/-Vogt, H.: Qualitatsnormen fur forstl!ches Verehrunngsgut zur EWG - Richtlinie von 30. 3. 1971 , Der Forst- und Holzwirt . 1972/6. 10. Schmidt, H.: Die Gutebeurleilung von Forstpflanzen , Munchen, 1961 . 11. Zupančič, M.: Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozda , elaborat, IGLG, Ljubljana , 1980. 12. Un tabel de qualile pour les plants d'epicea seleclionnes en pepiniere service Canlonal des Forets, Lausanne, 1980, tipkopis. 13. Razkoraki in dileme pri proizvodnji sadik, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Ljubljana, 1981, tipkopis . 41 Ox1. 971 IUFRO :945.4 SVETOVNI KONGRES O ZNANSTVENORAZISKOVALNEM DELU IUFRO (Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij) NA JAPONSKEM, SEPTEMBRA 1981 Dušan Mlinšek IUFRO je bila organ1z1rana v letih od 1890 do 1892 za pospeševanje med- narodnega sodelovanja na področju tedanjih gospodarskih znanosti. Do danes se je organizacija močno razvila. V IUFRO je včlanjenih nad 500 inštitutov (uni- verze in inštituti) s približno 10.000 znanstvenimi delavci iz 91 dežel. Včlanjene so vse države, kjer oprav.ljajo gozd, gozdna drevesa in les pomembno vlogo v gospodarstvu dežele. Delovna področja IUFRO so razdeljena na več kot 200 znanstveno-raziskovalnih enot, Je-te pa so združene v šestih velikih oddelkih. Znanstveno-raziskovalna aktivnost se odvija v seminarjih, simpozijih, z dopiso- vanji, v objavljanju raziskovalnih dosežkov, vse to mnogokrat tudi v tesnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami . IUFRO organizira vsakih pet let svetovni kongres. Na kongresu obravnavajo znanstvena, tehnična in orga- nizacijska vprašanja v različnih delovnih oblikah kot so plenarna zasedanja, delo v znanstveno-raziskovalnih in v strokovnih skupinah in z razpravljanjem o raziskovalnih dosežkih v gozdu in v industrijskih 1laboratorijih. XVII. svetovni IUFRO kongres je bil na Japonskem. Kongresa se je udeležilo nad 1600 udeležencev iz večine držav, od koder so raziskovalne organizacije, članice IUFRO. Kongres je bil organiziran na način, ki se je že ustalil na zadnjih dveh kongresih na Norveškem leta 1976 in v ZDA leta 1971. Moto kongresa se je glasil : Raziskovanje danes za gozdove jutri. Zanimanje za kongres je bilo zelo veliko. Lahko rečemo, da je bil to do sedaj najbolj množično obiskani IUFRO kongres. Razloge za takšno zanimanje, kljub veliki oddaljenosti lahko pripisujemo številnim faktorjem; med njimi naj omenim enkratne organizacijske sposobnosti Japoncev in v organizaciji kongresa je bila angažirana vsa Japonska od raziskovalnih institucij, prakse, pa do televizije . Kolikšno pozornost so Japonci posvetili kongresu pove že dejstvo da je imeia japonska televizija vsak dan v času kongresa oddaje na temo gozd, les, narava, kongresna prireditev. Takšna splošna angažiranost ni naključna ampak je po- sledica japonske kulture, zlasti kulture do naravnega prostora, kjer igrata ·les in gozd izredno vlogo. Organizacijski komite pod vodstvom direktorja osrednjega gozdarskega inštituta dr. Mitsuma Matsuia je znal vse to povezati v brezhibno, privlačno in pomembno prireditev. Velik interes za kongres pa je pripisati še posebej sedanjim razmeram v gozdarstvu in lesni industriji in svetovnim razmerah nasploh. V gozdarstvu in v predelavi lesa se je zaradi velikih potreb močno razmahnilo raziskovalno delo . V krizi za gozd, za les, za zdravo okolje, vse bolj dozoreva spoznanje, da je raziskovalno delo eden od bistvenih vzvodov, ki premikajo stroko v smeri hitrej- šega, predvsem pa pravilnejšega napredka. Na kongresu, kjer so s pomočjo 33 kongresnih skupin razpravljali o izsledkih raziskovalnega dela, vse od kongresa v Oslu 1976 pa do danes, so imeli idealno možnost vsi, ki so hoteli prisluhniti in opazovati. Na pripravah za kongres so uporabili v IUFRO že dalj časa prakti- cirane sodobne priprave in metode posredovanja izsledkov; med njimi disku- sijska predavanja, sistem posterjev in učinkovito posredovanje izsledkov na ob- 42 Tudi gozdovi so na Japonskem >>tranzistorsko" obdelani. Podrobna nega, kamor sodi tudi obžagovanje stoječih dreves, je del intenzivnosti gospodarjenja. jektih. V množici referatov je prišlo do poplave novih izsledkov. Iz tega obilnega gradiva prav gotovo ni !lahko skicirati sinteze. Vsak je odnesel svoje, vendar je bil celoten vtis še posebej pomemben. Le-ta se odraža v štirih slavnostnih referatih in priporočilih, ki so bila objavljena na kongresu pa tudi za splošno javnost. Slavnostne referate so imele priznane osebnosti. Bivši predsednik azijske banke za razvoj Takeshi Watenaba je razmišljal o temi: ohranite globus zelen. Mož, ki prihaja s področij, kjer je gozd še posebej ogrožen, je z vso resnostjo opozoril, kaj se nam obeta, če bomo z gozdom tako nadaljevali, oziroma kaj lahko dose- žemo, če bo zapihal konstruktivnejši gozdarsko-kmetijski veter. Drugi eminentni govornik je bil direktor gozdarske službe v ZDA Max Peterson. Njegov govor je bil osredotočen na napotke kaj storiti, da bomo ohranili gozdove zanamcem. Vodja gozdarskega oddelka pri FAO dr. Fores Rodas je upravičeno opozarjal na 43 večjo samostojnost v znanstveno-raziskovalnem delu in ugotavljal, kam nas lahko privede, če bomo nekritično posnemali tehnologije prirejene za druga področja. Zadnji je bil dr. J. Speer, nekdanji predsednik IUFRO. Mož je govoril o svojih izkušnjah kot nekdanji profesor za ekonomiko gozdarstva v Munchnu in kot izkušen bivši predsednik zahodnonemške raziskovalne skupnosti ter nanizal šte- vilne vredne sugestije. Resolucija, ki jo je pripravil kongres, je sestavljena iz splošnega dela in iz šestih posebnih delov in sicer za vsak oddelek posebej. Na tem mestu ni pro- stora, da bi resolucijo v celoti navajali. Predlagam, da bi jo v našem časopisu v eni od naslednjih številk posebej objavili. Splošna značilnost, ki izžareva iz resolucije, pa je vendar pomembna za naš čas in se nekoliko razlikuje od resolucij v preteklosti. Naj naštejem nekatere bistvene črte : V celoti se je uveljavila zavest, da so kriza človeka, okolja, surovin, energije postale eksistenčno vprašanje človeštva. Brez pridržkov se je uveljavilo ekosistemsko gledanje na gozd in na podobne tvorbe, pa tudi spoznanje, da je potrebno raziskovati in razvijati tehnologije, ki so v skladu z naravo in z njenimi procesi. Poleg pozornosti gozdu bo v bodočih raziskavah in v praksi potrebno ponovno posvetiti več pozornosti posameznemu drevesu in ne le gozdu. Ohranjanju naravnih genov je potrebno na vseh nivojih in na vseh področjih posvetiti posebno pozornost. Raziskovalno delo in prenos znanja morata v bodoče dobiti povsem nove razsežnosti, potrebno ju je zelo poudariti. Raziskovalno delo mora poleg znanstvenih resnic posebej upoštevati »rastiščne specifičnosti« ekosistema, ne glede ali gre za gozd ali za družbo, za tovarno itd. lnterdisciplinarnemu raziskovalnemu delu morata gozdarstvo in predelava v bodoče odmeriti neprimerno več časa in prostora. Novo pog-lavje v raziskovalnem gozdu mora v bodoče predstavljati energija; in sicer široko koncipirane: gozd kot ekosistem in energija itd. Kongresu je treba priznati, da je posvetil veliko pozornost razvoju tretjega sveta, zavedajoč se, da mora razviti svet prav tu prispevati svoj veliki delež. Priprava kongresa je bi-la brezhibna, bila je resnični odraz japonske organiza- cijske perfektuiranosti, visoke delovne morale in delovne zagrizenosti. Takšni kot Japonci so, kakor živijo, kar imajo in kakršen je njihov pogled na svet. tako je bil organiziran tudi kongres . Kaj to pomeni, naj pove nekaj podob : Kakšen je japonski življenjski red, naj pove npr. red na pomembnejših vlakih. Na karti, ki si jo kupiš je zapisana številka vagona in tvoj sedež. Na peronu enostavno počakaš na vlak na tistem mestu, kjer je na tleh zapisana številka tvojega vagona- točno tam se namreč vlak ustavi. še en dokaz o naravi dela pri Japoncih. Imajo do potankosti izdelan sistem zbiranja izsledkov raziskovalnega dela širom sveta. Od vsepovsod prinašajo zanimivosti, ki jih zbirajo sistematično, molče, z opazovanjem, s totografiranjem itd. Doma predajo vso bero posebni inštituciji, ki vse gradivo skrbno prouči, selekcionira, po potrebi dodela, preizkusi, in uveljavi v gospodarstvu. Pravijo, da je to najracionalnejša pot raziskovalnega dela. Seveda spada k takšnemu delu organiziran in sposoben delavec. Japonska je dežela 3000 otokov v humidnem prostoru s padavinami med 1000-4000 mm. Je gorata dežela izredno strmih pobočij, ki se spuščajo v posa- mezne manjše ravnine. Gostota prebivalstva je izredno velika. Od 114 milijonov prebivalcev jih živi 3/4 v mestih, le-ta pa so v ravninskih predelih. Vlak ali avtobus, 44 ki te vozi po južni Japonski, brzi po nekaj 100 km prostranem prostoru, kjer se naselja in industrija povezujejo v domala nepretrgani verigi. Za kakšno gnečo gre, pove podatek, da je velikost Japonske 372.077 km 2 (Jugoslavija 225.000 km 2 ) vendar z neprimerno večjo goratostjo kot pri nas. Gozdnatost Japonske je 68 °/o, na zelo različnih tleh (prevladujejo pa vulkanska). Gozdarstvo ima na Japonskem bogato preteklost. že približno 1500 let poraba lesa narašča. Pred templji stoje 1000 let stara posajena drevesa. Gozd in les pomenita v duši Japonca in v razvoju Japonske pomembno vlogo. Tudi japonska arhitektura posveča lesu vso pozornost. Pred 100 leti se je poraba lesa zelo povečala. Pragozdove so v celoti zamenjali gospodarski gozdovi po nemškem vzorcu. Ekološka misel pa se je začeta uveljavljati nekje okoli leta 1920. O skrbnosti gospodarjenja z gozdovi govore nekatera dejstva. Pri ogromni porabi lesa nad 100 milijonov m3 letno in pri približno enakem prirastku, sekajo le 40 °/o prirastka, vse ostalo pa uvažajo . Japonska je dežela brez sirovin in lastne energije. Zavedajo se kakšni časi prihajajo, zato z lastno surovino izredno štedijo . O perfektuiranosti gospodarjenja pove npr. pogled na posamezna gozdna prostranstva v velikostih naše Pokljuke, kjer je vsako drevo obžagano z namenom, da bi pridelali več kvalitete. Japonska ima ca 24 milijonov ha gozdov, 25 gozdarskih fakultet in vrsto raziskovalnih inštitutov. To niti ni mnogo, če vemo, da imajo Japonci 600 univerz (mnoge med njimi sicer nepopolne). Raziskovalno delo, ki ga danes opravljajo, je na njihovem centralnem inštitutu strnjeno v 21 projektih. Med njimi so tudi takšni, ki bi jim mi v principu ne posvečali nobene pozornosti npr.: Naravna regeneracija bukve, ali pa Učinki fotokemičnih oksidantov na rast drevja, Kontrola obarvanja lesa itd. Vrsta takšnih in podobnih projektov ne bi imela za našo prakso posebne vrednosti, veliko vrednost pa ima za praktičnega in v posebnih gospo- darskih in naravnih razmerah živečega Japonca. Naslednji IUFRO kongres bo v Jugoslaviji leta 1986 Jugoslovanski prispevek kongresu na Japonskem je bil predvsem ta, da je profesor dr. Dušan Mlinšek kot vodja oddelka za gojenje gozdov pri IUFRO organiziral s skupino sodelavcev na VTOZD za gozdarstvo BF gozdnorastični in gozdnogojitevni del kongresa. Kongresa se je udeležilo 15 raziskovalcev iz Zagre- ba, Sarajeva in Ljubljane. Slovenijo sta zastopala samo dva. Prof. dr. A. Hočevar, profesor za meteorologijo BF v Ljubljani, ki je imel posebno vabilo za referat . V mednarodnem IUFRO svetu zastopa Jugoslavijo dr. M. Brežnjak, zamenjuje pa ga dr. Sabadi. V novem medkongresnem obdobju so jugoslovanski gozdarski raziskovalci zastopani kot funkcionarji oziroma kot vodje raziskovalnih skupin: dr. M. Brežnjak , dr. D. Cestar, prof. dr. D. Klepac, doc. dr. š . Meštrovic, dr. Z. Sa- badi, Marjan šolar, dr. š. Tomanic, prof. dr. M. Uščupric, prof. dr. M. Vidakovic. Za novega predsednika IUFRO organizacije je bil izvoljen prof. dr. D. Mlinšek. Kongres je med različnimi ponudbami izbral Jugoslavijo kot naslednjo orga- nizatorica IUFRO kongresa leta 1986. Japonski kolegi so na zaključku kongresa samoiniciativno prikazali Jugoslavijo v sliki in s pesmijo, odziv udeležencev je bil spontano prisrčen. Tako so Japonci tudi s to drobno pozornostjo pokazali, da so nedosegljivi. Prepričan pa sem, da tudi mi Sveta ne bomo razočarali . Kongres nas čaka čez pet ·let. Zanj se moramo začeti pripravljati takoj in prepričan sem, da bomo udeležence prireditve za Jugoslavijo in za naše delo zelo navdušili. 45 Oxf. 971 :187:(234.3-'11 +234.422.1) DELOVNO ZBOROVANJE VZHODNOALPSKO-DINARSKIH FITOCENOLOGOV V TRSTU Mitja Zupančič Po temeljiti predlanski pripravi 23.-25. 5. 1979 v Velikem Repnu nad Trstom) na letošnje delovno zborovanje vzhodnoalpsko-dinarskih fitocenologov v Trstu smo z delom zborovanja zadovoljni. Osrednja tema zborovanja je bila ekološka, horološka, vegetacijska, sintaksonomska, taksonomska in ekonomsko-gojitvena problematika vrste Ostrya carpinifolia. Zborovanje Ostrya-Symposium so orga- nizirali italijanski fitocenologi s pomočjo njihovega društva Societa Italiana di Fitosociologia v okviru Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vege- tacije (Ostalpin-dinarischen Gesellschaft fur Vegetationskunde). Udeležilo se ga je okoli 50 znanstvenikov, članov tega društva, iz petih držav. Najštevilnejši so bili Italijani, s prek 20 udeleženci in gostl, Jugos.lovanov je bilo 19, od tega 6 Slo- vencev, 7 Avstrijcev, 2 Nemca, 2 švicarja in 1 Madžar. V dveh dneh, 7. in 9. junija, se je zvrstilo 22 referatov, ki bodo izšli prihodnje leto v novem g.lasilu univerzitetnega botaničnega inštituta v Trstu Studia Geo- botanica. Dva dneva, 8. in 10. junij, sta bila namenjena celodnevnima študijskima popotovanjema. Predavanja so zajela precejšen del problemB.tike, ki jo je narekoval program zborovanja, ki je zajel celotno najstrožje območje vzhodnoalpsko-dinarskega prostora (Avstrija, Italija, Jugoslavija) . Prispevki so ce!o presegali to območje, zlasti pa razprave ob referatih. Nekatere razprave so bile tako poglobljene, da jih lahko štejemo za koreferate. V tem pogledu so bili najživahnejši italijanski kolegi, zlasti D. Lausi in L. Poldini, med Avstrijci H. Reisigel, Madžar A. O. Horvat, Nemec P. Seibert, od Jugoslovanov pa I.Trinajsti6 in P. Fukarek. Največ referatov je obravnavalo vegetacijsko problematiko; pr-edvsem pomen vrste Ostrya carpinifolia kot graditeljice ali sograditeljice fitocenoz ali vrste, ki se v manjši meri pojavlja v različnih drugih termofilnih in termofilno-heliofilnih fitocenozah od Mediterana do ekstremno toplih rastišč v celinskem svetu. Raz- pravljali smo o razvojnih poteh posameznih fitocenoz, kjer ima Ostrya carpinitolia pomembno vlogo, o razprostranjenosti te vrste in o njenih sistematskih problemih . Predstavljene so nam bile tudi sinekološke in autekološke raziskave Ostrye carpinifolie. Dotaknili smo se gospodarjenja s fitocenozami kjer dominira, ko- dominira ali pa je samo prisotna. Kot smo že omenili se je zborovanja udeležilo 6 Slovencev: dr. L. Marinček, dr. E. Mayer, dr. l. Puncer, mag. A. Seliškar, dr. T. Wraber in dr. M. Zupančič . L. Ma- rinček in A. Seliškar sta prebrala referat: Mozaičen kompleks realnih fitocenoz in njegov sindin8.mičen odnos na rastišču naravne potencialne asociacije Ostryo- Fagetum, l. Puncer in M. Zupančič pa: Ekološki in gospodarski pomen vrste Ostrya carpinito/ia v Sloveniji. Prvi dan terenskega dela smo križarili po okolici Udin (Videm). Ogledali in razpravljali smo o fitocenološki , f~oristični in ekološki problematiki asociacij Carici umbrosae-Quercetum petraeae Poldini, Tilia cordatae-Ostryetum Forniciari in Mercuria.li ovatae-Quercetum pubescentis Poldini. Poslednja asociacija je po- dobna naši Querco-Ostryetum HT. 1938 s. lat. Naslednja ekskurzija je bila v okolico Tolmezza. Ogledali smo si suho in toplo predalpsko travišče oziroma 46 kamnišče na vršaju hudournika Centaureo dichroanthae-Giobularietum cordito/iae S. Pignatti in njene razvojne faze oziroma dinamiko, ki gre od začetne faze Dryas octopetala-Leontodon hyoseroides prek omenjene asociacije v grmišču Pineturn austroalpinum pinetosum mughi in v relativno boljših ekoloških razmerah v heliofilni gozd Pinetum austroalpinum pinetosum nigrae . Obe študijski potovanji je uspešno vodil dr. Livio Poldini. Pohva.liti moramo italijanske kolege, na čelu z dr. Eriko in dr. Sandram Pignatti- jem, ki so domiselno in racionalno izpeljali organizacijo tega zborovanja . Na skupščini društva smo za novo mandatno obdobje izvolili novo vodstvo. Predsednik društva je dr. E. Mayer, podpredsedniki so dr. L. lljanic, dr. L. Poldini, in dr. H. Nikelfeld, glavni tajnik je dr. L. Marinček in vodja dokumentacijskega centra dr. Erika Pignatti. Jubilant MARTIN POTOČNIK ))če je kdo od naših gozdarjev naredil za domače in tudi za splošno gozdarstvo v takratnih letih kaj dobrega in naprednega, je bil eden tistih zagotovo Martin.c< Tako so govorili njegovi sodobniki in njegovi nasledniki pred devetimi leti , ko je odhajal v pokoj in prav tako ugotavljajo danes. ko obhaja svojih sedemdeset let. Gre za dvoletno sadjarsko vinarsko šolo v Mari- boru . Na ravni meščanske šole ga uči znameni t i slovenski sadjar prof. Priol. Konča jo z odliko . Kam zdaj? Svet in življenje na njem se še bolj zapirata. Doma počaka prve priložnosti . Svetovna kriza trka vedno glasneje na vrata in sega s praznimi rokami do mize . V Mariboru snujejo enoletno gozdarsko šolo. Za velike gozdne posestnike šolajo gozdne čuvaje . Takrat ga gozd pritegne. Veli- častnejši je kot sadovnjak, lepši, zanimivejši. Petindvajset jih je. Uči jih inž. So- tošek, inž. Zirenfeld, inž. Vodopivec. Slovenščine in srbohrvaščine jih uči dr. Franc Sušnik. šola je hitro pri kraju. Služenje vojaškega roka ga reši zopetnega kam? Ko sleče vojaško suknjo ustanovijo v Mariboru dvo.letno gozdarsko šolo. Vodi jo inž. Sotošek, človek naprednih in revolucionarnih idej. Ker ima že enoletno šolo za seboj, ga vzame naravnost v drugi letnik. Preizkusijo ga vsi profesorji kaj zmore, občutek dobi, da ga vprašujejo več kot druge. Po treh letih službovanja v Belju se vrne v Mursko Soboto. Na banovini dobi mesto uradniškega pripravnika. Je prvi gozdar, ki ga takrat sprejmejo v Sloveniji v državno službo. Po treh letih položi gozdarski administrativni strokovni izpit. Z banovinskim dekretom ga leta 1938 premestijo za sreskega gozdarja v Dravo- grad. Okrog sebe okuša zmajevsko prebujanje nemškutarstva, ki voha bližnji Hitlerjev prihod . Ob jugoslovansko-avstrijski mej i rešuje zadolžene kmetije pred grabežljivo roko nemško obarvanih mogotcev. Kadar je potreba, se )•pregreši« tudi zoper strogo strokovnost, da le kmet -lahko odplača dolgove in da ostane posestvo slovensko. Odide za gozdarja k srednjeevropskim rudnikom svinca v 47 Mežici. Naseli se v Podpeci. Pojavijo se partizani, vedno više sili na Peco. Dajejo mu zadolžitve, takšne, da mora dol v Mežice. Po osvoboditvi zopet dekreti, tokrat od ministrstva za gozdarstvo. Ove leti je upravitelj Gozdne uprave v Rogatcu. Leta 1948 osnujejo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Dobi dekret za pomočnika direktorja in zapusti Rogatec. Nastane Jnformbiro, naloge gozdarstva strahovito naraščajo, planske zadolžitve so tako resne, da se le redki izognejo zagovorom. Svobodna domovina raste in se obnavlja, časi se umirjajo. šele takrat pride Martin do svojega cilja: strokov- nega dela pri gojenju in varstvu gozdov. Prisluhne sodobni smeri gospodarjenja z gozdovi na načelu nege, izpopolnjuje se s študijem strokovne literature, navduši sebe in druge okrog sebe. Uvede sajenje s sadilno lopato in s tem močno dvigne učinek dela pri pogozdovanju. Gojitvene načrtovanje vpleta v gozdarsko življenje, za Gozdarski vestnik piše strokovne članke, veseli se nad vidnimi uspehi, ne štedi s pohvalo pridnim sodelavcem, varuje in vzgaja gozd ter mlajše sodelavce okrog sebe. Zagnano dela pri strokovnem društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije tako v matičnem kot v republiškem, dela pri občinskih forumih in organih krajevne skupnosti. Leta 1962 dobi medaljo zasluge za narod in leta 1965 častni red dela s srebrnim vencem. Zdaj stopa čez sedemdeseti prag. Veder in zdrav izgleda in ko se srečaš z njim, pomisliš, da mu hoče kdo teh sedemdeset let vsiliti. Z nasmehom pove, da mu sploh ni žal, ker jih ima že toliko. Andrej šertef 48 STROKOVNI OBISKI AVSTRIJCE ZANIMA NAš R!S Na povabilo območne Lovske zveze Beljak (Villach) , Avstr ija, je imel v mesecu avgu- stu 1981 Janez čop , predstojnik odseka za lovstvo pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo predavanje na temo ris v sosednji Sloveniji. Polno zasedena dvorana Parazellsus v mestni hiši je bila dokaz iz- jemnega interesa lovcev onkraj Karavank za rezultate naše na sel itve risov leta 1973 v kočevskih gozdovih . Med vidnimi gosti je bil tudi predsednik Lovske zveze Koroške dr. Anderluh. Povedati velja, da so tudi Avstrijci leta 1977 in 1978 izpustili pri kraju Murau v Visok ih Turah na meji med štajersko in Koroško 9 risov, odlovljenih na Slovaškem in da so se v teh štirih letih naselili tudi v gozdovih sosednje Koroške. Sprva so se risi stično kot pri nas zadrževali v bližnji okolici izpusta (na višini 1600 m), kasneje je prišlo do ra:zseljevanja in iskanja novih sta- nišč. Tako so bili risi opaženi že v Ziljski dolini blizu kraja šmohorje, na Dobraču , ki leži nasproti prelaza Podkoren, dalje pri Spittalu. Eden od teh se je ujel v stopalko leta 1981 celo na Južnem Tirolskem . Iz te kolonije pa je bil ris uplenjen (na žalost) leta 1979 tudi pri Prevaljah . Po oceni dr. Festeticsa iz gozdarske fakultete Univerze Gottingen (Zah. Nemčija), ki vodi projekt naselitve risa v Avstriji (prisostvoval je tudi predavanju) obsega sedanje območje risa približno 100.000 ha lovišč . V Sloveniji oce- njujemo, da na približno 200.000 ha, vključno z Gorskim Katarjem. Predavatelj je z diapozitivi predstavil stanje velike zveri , medveda in volka v Jugoslaviji in Sloveniji, avtohtono območje risa v predelu Makedonije, Kosova in črne gore . Dalje lovišča Slovaške (ČSSR), kjer so bili risi odlovljeni za vse naselitve po Srednji Evropi , način odlova risov in iz- kušnje naselitve risov v Sloveniji. Z leti pri- čakujemo, da se bosta obe, za enkrat še ločeni populaciji risov , srečali nekje v Kara- vankah ali Julijcih. V zahodni smeri je bil letos opažen ris na Gabrški gori pri kraju Poljane v Poljanski dolini. To predvidevanje seveda velja ob pogoju, da na perifernih območjih rise ne odstreljujemo. Do sedaj je bilo odstreljenih v Sloveniji in na Hrvaš- kem 16 risov, 2 sta se ujela v past in eden je bil povožen ; skupaj torej že 19 risov . 49 Za rezultate naše nase\itve risov vlada v Evropi velik interes. Temu je dokaz obisk preko 30 vodilnih lovskih funkcionarjev iz sosednje Avstrije tj . Koroške in štajerske ob udeležbi obeh predsednikov lovskih zvez in tudi podpredsednika deželne vlade Koroške v avgustu na Kočevskem . V organizaciji Lovske zveze Slovenije, lovišča Medved ZKGP Kočevje in Lovske zveze Kočevje ter odseka za lovstvo IGLG so si gostje ogledali lovišča Kočevske, mesto izpusta risov 1973. l. v Trnovcu, dobi li pa so tudi pojasnila na vsa svoja vprašanja. Enak interes kažejo tudi Francozi, švicarji in Italijani, kjer so tudi že bile izvedene naselitve risov, vendar ne povsod z enakim uspehom. Odsek za lovstvo IGLG SREčANJE SLOVENSKIH IN INOZEMSKIH MIKOLOGOV V DOLENJSKIH TOPLICAH Zveza gobarskih družin Slovenije slavi letos 20-letnico obstoja. člani teh družin po Sloveniji so resnično lahko ponosni na ta jubilej . Zato so sklenili, da ga proslave tudi strokovno . V ta namen je Zveza go- barskih družin Slovenije organizirala sre- čanje strokovno najbolj podkovanih delega- tov gobarskih družin iz vse Slovenije v Dolenjskih Toplicah od 1.-4. oktobra letos. Namen proslave je bil spoznati se z miko- floro v gozdovih bližnje in daljnje okolice Novega mesta. Organizacija je bila pover- jena gobarski družini Novo mesto. Največ dela pri organiziranju srečan j a je opravil dr. Dušan Vrščaj. Povabili so tudi mikologe iz čehoslovaške (Anna Machulkova, dipl. ing. gozdarstva, Praga), iz Francije (dr. Alix David, Lyon). Nemčije (dr . Oswald Hilber, Tegernheim). iz Avstrije (Lorenz Knoll, Hail) in iz švice (Josef Breitenbach, Luzern in Jakob Wespi, Horw). Iz ostalih republik je bila prisotna na srečanju mikologinja dr. Mi- lica Tortic, Botanični zavod prirodoslovno matematične fakultete v Zagrebu. Domači udeleženci so bili delegati gobarskih družin iz Primorske, Kranja, Celja, Maribora, Mur- ske Sobote, Novega mesta in iz Ljubljane ter že imenovani gosti iz inozemstva. Vseh udeležencev je bito 42. 2. oktobra 1981 smo dopoldne nabirali terikolne (užitne in strupene), mikorizne in lignikolne glive v mešanem gozdu Park v bližini vasi Suhor pri Novem mestu. Tu rastejo beli gaber, bukev, hrast in smreka. Popoldne smo nabrane glive razvrstili po sistemu, jih določali, nepoznane pa mikro- skopirali in jih evidentirali. Zvečer sta nam predavala dr. Oswald Hilber in Anna Machul- kova, fitopatologinja v gozdarskem inštitutu v Strnady. Prvi je predaval o raznih vrstah rodu Pleurotus (Basidiomycetes) in o štirih vrstah rodu Camarops (Pyrenomycetes). Predavanje so spremljali barvni diapozitivi. Anna Machulkova pa je predavala o teriko!- nih in mikoriznih glivah v mešanem gozdu v bližini Prage (spomladanski aspekt). Tudi to predavanje so izpopolnili barvni diapo- zitivi. 3. oktobra smo dopoldne obiskali naš veli- častni bukovo-jelov pragozd Pečka v Kočev­ skem Rogu s površino 60,2 ha. Udeležence je pozdravil direktor TOZD tov. Piškur, dipl. inž. gozd., ki je v svojem referatu razložil vse značilnosti pragozda (relief, matično kame- nino, tla, temperaturne in padavinske raz- mere ter osnovno vegetacijsko združbo). Se- znanil nas je s tremi razvojnimi stopnjami, ki se pojavljajo v pragozdu, nakar smo zbirali pragozdno mikofloro. Zvečer je imela predavanje dr. Milica Tortic o glivah iz družine luknjičarjev (Pofy- poracea.e), ki jih je zbral naš rojak štefan Schulzer MUggenburški (1802-1892) v goz- dovih v okolici Vinkovcev. Trosnjake gliv s trosi je Schulzer sam narisal v barvah . Poleg risbe je še opis posamezne vrste. Okoli 1300 gliv je zbranih v dveh rokopisih. Rokopis iz leta 1869 hranijo v knjižnici Aka- demije znanosti v Budimpešti, drugi rokopis. ki ga je pisal v letih 1869-1886 pa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Za- grebu. Predavanje so pojasnili barvni dia- pozitivi. Mikoflora, ki smo jo spoznali tretjega dne srečanja (4. 10. 1981), se precej razlikuje od tiste, ki smo jo inventarizirali v prejšnjih dveh dneh. Tega dne smo namreč obiskali preddinarski drugotni nižinski pragozd Kra- kova v Krakovskem gozdu. Direktor TOZD gozdarstvo Kostanjevica na Krki tov. Pusto- slemšek, dipl. inž. gozd., nas je seznanil z značilnostmi rastišča v pragozdu, z gospo- darjenjem v nižinskih gozdovih in nas nato vodil po pragozdu, kjer smo zbirali tere- strične in lig ni kolne zajedavke ter gnilo- živke. Med množico lesnih gliv je bila posebno zanimiva šele pred kratkim določena in opisana nova vrsta Trametes lragrans. Popoldne smo se zadnjič zbrali pri dolo- čanju gliv. Zvečer sta pozdravila udeležence srečanja predsednik Skupščine občine Novo mesto in generalni direktor tovarne zdravil Krka. Srečanje je utrdilo strokovne vezi med slovenskimi gobarji in tistimi iz tujine. Po- kazalo je, da se slovenska mikologija kljub čistemu amaterizmu razvija in dosega tudi visok strokovni nivo. Sprašujemo pa se, zakaj se v amatersko mikološko delo ne vključujejo tudi tiste raziskovalne organi- zacije, ki bi se morale ukvarjati tudi z mikološkim delom (biološki oddelek Bioteh- niške fakultete) . Marsikaj se lahko naučimo od prizadevnih in marij ivih slovenskih go- barjev. škoda pa je, da njihovo delo ni strokovno ovrednoteno. Stana Hočevar IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE ZA »DOBER POGLED•< Konec novembra so se na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani sestali predstavniki Lovske zveze Slove- nije (L. Briški, A. Levičnik, B. Krže in .J. Mrko- li) s predstavniki inštituta oziroma gozdar- skega raziskovalnega dela (M. Kmecl, J. čop, S. Rajič in M. Kuder) ter republiškim lovskim inšpektorjem J. černačem, da bi začrta!i smeri raziskovalnega dela na področju go- spodarjenja z gozdovi in z divjadjo. Osnova za takšno srečanje je bila želja in potreba, da gozdarji in lovci uskladimo 50 raziskovalna prizadevanja, ki morajo voditi k oblikam usklajenega gozdnega in lovskega gospodarjenja na osnovi sodobnih ekolo- ških oziroma gozdnobioloških znanj, kar je tudi eden izmed skupnih zaključkov. Znan- stvena in raziskovalna dejavnost bi namreč morala dajati ton in smer našim operativnim postopkom. Oboji so ocenili, da je takšno izhodišče osnova tudi za korekcijo nekaterih divergentnih oziroma subjektivnih postopkov v operativi, ki so velikokrat preprečevali uveljavitev načela usklajenega gozdnega in lovskega gospodarstva. O potrebi takšnega zaupanja nas prepričujejo tudi nekateri po- membni napredki v zadnjih letih, ki so ga- rancija in hkrati zahteva na kakšen način postopati. da bi bili uspehi še boljši. .Le sedanje raziskave na tem področju po obsegu niso bile zapostavljene. Tako goz- darji kot lovci so namenjali precej denarja zanje, toda bile so parcialne, nekoordini- rane, brez izdelanega skupnega cilja, trans- fer je bil pomanjkljiv in neučinkovit , zato je bil njihov učinek zelo zožen in skromen . Dogovorjeno je bilo, da bo mešana sku- pina gozdarjev in lovcev sestavila usklajen raziskovalni program za leto 1982 in tudi za naprej, ko bi moral dolgoročno pripeljati k omenjenemu skupnemu cilju. Program naj bi financirali tako lovci kot gozdarji , nosilec pa bo Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo v Ljubljani. Eni in drugi bodo zago- tovili sodelovanje terenskega osebja pa tudi svojih strokovni akov-special istov. Gozdarji so s poudarjenim odobravanjem podprli pobudo lovcev, da začno izgraje- vati svoj profesionalni izobraževalni sistem, ki je za takšne zahtevne naloge, kot jih ima lovska organizacija v prihodnjem obdobju, nujno potreben. Takšne razmere bi omo- gočale tudi enakomernejši razvoj obeh de- javnosti pa tudi razvoj raziskovalnega dela na obeh področjih. Vsi smo imeli občutek, da je »pogled dober«, zavedamo pa se tudi, da je zadetek odvisen še od mnogih stvari. Marko Kmecl GOZDARJI SE TRUDIMO ZMANJŠEVATI UVOZ OPREME Na sestanku strojnikov in gozdarjev, specia- listov za izdelavo opreme za mehanizacijo del v gozdarstvu, ki je bil 17. 11. 1981 na gozdarskem inštitutu v Ljubljani je bilo izde- lanih nekaj stališč in informacij, za katere je prav, da jih izve celotna gozdarska opera- tiva. Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, TOZD GGM je usposobljena za izdelavo gozdar- skih kabin za traktorje z blatniki in spred- njimi utežmi. Pripravljeni so prevzeti naro- čila za izdelavo gozdarskih varstvenih ka- bin za traktor IMT-560, kakor tudi za druge tipe in modele traktorjev za vso Slovenijo. SGG Tolmin bo izdelalo napravo za preiz- kušanje trdnosti traktorskih kabin in bo uspo- sobljeno izdati tudi potrebne ateste . Gozdno gospodarstvo Postojna izdeluje podstavke za montažo igland vitla na traktor IMT-560. prednjo in zadnjo desko za isti 51 Sodobna oprema gozdarskega traktorja traktor, prirejene nosilne roke za deske in še druge izboljšave traktorja IMT-560 za delo v gozdu . GG Postojna je pripravljeno pre- vzeti naročila za izdelavo in montažo ome- njenih izboljšav za vso Slovenijo. »Lesna« Slovenj Gradec izdeluje ta čas le za svoje potrebe, in sicer žičnice tipa mini- urus. Za naprej načrtuje razvoj žičnic več­ jega tipa urus. Lesna se bo usposobila za izdelavo žičnic tipa urus in večbobenskih vitlov za potrebe gozdarstva Slovenije. Gozdno gospodarstvo Bled bo ponovno izdelalo avtomatske odpiralne škripce in drugo drobno opremo za spravilo lesa. To obvestilo dajemo gozdarski operativi s priporočilom, da z naročili in prednaro- čili podpre napore za racionalni razvoj naše specializirane proizvodnje gozdarske meha- nizacije. Milan Kuder INFORMACIJA O SESTANKU SEKCIJE ZA IZKORIŠČANJE GOZDOV V Skopju je bil od 6. do 8. oktobra 1981 sestanek Sekcije za izkoriščanje gozdov pri Zajednici šumarskih fakulteta i instituta za šumarstvo i drvnu industriju SFRJ, ki so se ga udeležili predstavniki gozdarskih fa- kultet in inštitutov iz vse Jugoslavije. Iz Slovenije sta se udeležila sestanka dr. Mar- jan Lipoglavšek in Boštjan Košir iz VTOZD za gozdarstvo. Prvi dan smo se pogovarjali predvsem o načinu študija gozdarstva, prebrani pa so bili nekateri zanimivi referati s področja kla- sifikacije terenov z organizacijsko-tehnolo- škega vidika. :Lal je zaradi večnega pomanj- kanja časa izpadla diskusija, ki bi lahko v marsičem dopolnila odgovore na postav- ljena vprašanja na to temo. Terenski del sestanka je trajal dva dni. Tokrat smo si ogledali nekaj objektov v vzhodni Makedoniji. Pot je vodila preko Ku- manovega v Strumico, od Dojranskega jezera in od tam v Kavadarce. Obiskali smo nekaj tovarn za predelavo lesa, od embalaže do pohištva in dve delovni organizaciji za proiz- vodnjo sadik po sodobnih paper-pot in jugo- sad sistemih. S področja pridobivanja lesa smo si ogledali animalno spravilo bukove hlodovine in mehanizirana nakladanje na kam ione. Sestanek sekcije, ki je vsako leto je tudi letos dosegel, da so se poglobila stara in skovala nova poznanstva. Spoznali smo tudi del domovine ljudi in gozdarstvo, ki bi nam sicer morda ostali skriti. Boštjan Košir »ČLOVEK PRODIRA V GOZDOVE IN PUščA ZA SEBOJ PUščAVE<< (Cchateaubriand) O problemih gozdarstva dežel v razvoju Bundner Wald, Chur, 1981, No. 5 - po- sebna številka posvečena sodelovanju z deželami v razvoju na področju gozdarstva. V tej števil ki gozdarskega glasila iz švi- carskega kantona Graubunden najdemo celo vrsto obsežnih člankov o gozdarskem sode- lovanju z deželami v razvoju. Napisali so jih švicarski gozdarski inženirji in tehniki, ki so delovali v različnih deželah Afrike, jugo- vzhodne Azije, Latinske Amerike. Uvodni priskevek je napisal A. Sammer. V njem ugotavlja, da je bil tropski gozd še pred desetletji skoraj nedotaknjen. Lovci in zbiralci sadežev so njegovo ekološko ravno- težje le malo motili. Danes imamo opraviti s strahotno hitrimi spremembami. Prebival- stvo narašča s 3% stopnjo letno. Pritisk na gozd je tolikšen, da se rušijo občutljivi tropski gozdni ekosistemi in se za vedno spreminjajo v nerodovitna tla . Internacional- ne družbe eksploatirajo zadnje ostanke tropskega pragozda. Pri tem preprežejo gozd s cestami in pistami, po katerih vdre v gozd 52 revno domače prebivalstvo in ga požiga kos za kosom. V Latinski Ameriki in tudi v jugo- vzhodni Aziji se tamkajšnje vlade izživljajo z megalomanskimi kolonizacijskimi projekti. Na take in podobne načine vsako leto za vedno izgine okoli 20 milijonov hektarjev gozda (približna površina Jugoslavije). Pri gozdarskem sodelovanju z deželami v razvoju se marsikdo sprašuje, ali ni vse skupaj le Sizifovo delo. V resnici mnogi dobro mišljeni in dobro financirani projekti doživljajo neuspehe, poglabljajo že itak ve- like socialne razlike v deželi, omogočajo bogatenje le ozkega kroga ljudi in pospe- šujejo siromašenje ostalega prebivalstva. Treba je resno računati s problemi, kot so: nagla rast prebivalstva in temu primeren pritisk na zadnje zemljiške rezerve; pomanj- kanje uporabnega strokovnega kadra; ko- rupcija velikega stila, ki izpodjeda pravno urejenost; velika potrpežljivost in brezbriž- nost domačega prebivalstva itd. Ti problemi niso izključna posebnost dežel v razvoju, ampak se v večji ali manjši meri pojavljajo tudi v državah, ki se imajo za razvitejše . Kljub vsemu navedenemu je sodelovanje razvitejših z deželami v razvoju naravnost nujno. Tem deželam je treba omogočiti, da najdejo svoje demografsko in ekološko rav- notežje, sicer bo prej ali slej prišlo do katastrofalnih posledic v svetovnem obsegu . :Le samo naglo izginjanje gozda na ogrom- nih površinah ogroža ekološko ravnotežje na vsem našem planetu . Gospodarski, politični, socialni in podobni problemi se temu še pridružujejo. Sodelovanje z deželami v raz- voju ni samo izraz solidarnosti in soodgovo r- nosti v današnjem času , ampak je neodlož- ljiva obveznost do bodočih rodov . Naslednji prispevek (U. Frey) obravnava delovanje gozdarskih koncesijskih družb v Indoneziji. Te družbe so se začele bohotiti šele po letu 1966, ko jim je predsednik Suharto dal velike ugodnosti pri eksploata- ciji takrat še ogromnih nedotaknjenih gozd- nih povrsin. To je povzročilo tak naval teh družb, da so po nekaj letih izgubili kontrolo nad njimi. Leta 1971 so hoteli z zakonom zajeziti izdajanje novih koncesij . Zakon pa je imel očitno veliko pomanjkljivosti, zato so leta 1977 izdali nov, podoben zakon. Pri večini teh gozdarskih eksploatacijskih družb je udeležen le inozemski kapital s Filipinov, iz Japonske, ZDA, Malezije. Nekaj je pa tudi mešanih indonezijsko-inozemskih družb. Iz- daja koncesije je zelo zapleten postopek, ki gre skozi pisarne najvišjih mest v gozdarski upravi, centralne vlade in provincijskih vlad . Delovanje teh administrativnih mlinov je treba pospešiti z lepimi vsotami denarja, ki niso nikjer knjižene. Nato dobi koncesijska družba 40.000 do 500.000 ha gozda v 20-letno eksploatacijo. Toda pri tem mora koncesij- ska družba prevzeti vrsto težkih in resnih obveznosti. Gospodariti mora strogo po na- čelu trajnosti, uvesti načrtno gospodarjenje z gozdovi, pogozditi vse posekane površine, zgraditi vso mogoče infrastrukturo, vključno z zdravstvenimi ustanovami in lesno indu- strijo; po treh letih delovanja sme zapo- slovati samo domačo delovno silo, posekani les sme obdelovati in predelovati samo v domačih industrijskih obratih. Kontrolo nad vsem tem imajo pokrajinski gozdarski in- špektorati. Vse to je videti sicer zelo lepo, toda resničnost je čisto drugačna . Mnoge od tell zahtev enostavno niso izvedljive zaradi neurejenega stanja v deželi, zaradi slabega delovanja odgovornih služb . ln prav posa- mezne točke teh neizpolnjenih obveznosti avtor članka natančneje analizira. Največja ovira za kakršenko_li napredek je korupcija v velikem stilu . Korupcijsko sodelovanje med gozdarskimi inšpektorati in koncesijskimi družbami odlično deluje. Veljavno zakono- dajo na ta način toliko preluknjajo, da ostane od nje hudo malo. Korupcija dosega strahoten obseg, omogoča razredu politi- kov, vojakov, gospodarstvenikov, uradnikov, da si prilasti večji del narodnega dohodka, za veliko večino prebivalstva pa ostane le skromen del. Na ta način se poglabljajo ogromne socialne razlike v deželi; le posa- mezniki si nagrabijo ogromno bogastvo ali si vsaj omogočijo dostojen življenjski stan- dard. Poseben problem je mentaliteta dD- mačega prebivalstva , ki je močno različna od evropejske oziroma zapadnjaške men- talitete. Ljudje so neverjetno ravnodušni, po- trpežljivi, mirno sodelujejo pri uničevanju lastnega življenjskega prostora. Naslednji prispevek (J . Ph. Mayland) pri- poveduje o doživetjih švicarskega inženirja, ki je sodeloval prii izgradnji gozdarske službe v učnem gozdu univerze v Teheranu. To je bilo še v času šahovega režima, toda danes se razmere najbrž niso bistveno spre- menile. Ta učni gozd obsega 10.000 ha, od Kaspijskega morja do vrhov gorovja Alburz. Pri svojem delu se je omejil na naloge, s katerimi ni bil na poti domačim avtoritetam. Projektiranje cest je bilo iz teh razlogov prav idealno. Nekaj načrtov in lepo zabiti količki v gozdu niso nikogar motili. Pri tem 53 je lahko spoznaval jezik domačinov, si pri- dobil njihovo zaupanje in spoznaval njihove razmere. Člani faku/tetnega vodstva so se za učni gozd izredno zanimali, toda ne zaradi strokovnih in pedagoških dolžnosti. Iz svoje srede so volili vodjo učnega gozda, a man- dat je bil omejen na krajši čas, tako da so se vsi člani fakuttetnega vodstva lahko zvrstili na tem položaju. Vsakokratni vodja učnega načrta je dal izdelovati velikopo- tezne projekte in iskal kredite za izvedbo teh projektov V bogati naftni državi je bilo podeljevanje kreditov zelo velikodušno. Ko so jim odobrili kredit, pa se je šele začelo pravo delo za vodjo učnega gozda. Z navi- deznimi aktivnostmi, kjer je bil naš švicarski inženir dobrodošla tehnična opora, s pona- rejanjem dokumentov itn., so kredite sprav- ljali v lasten žep. Ves ta sistem je zelo lepo funkcioniral. Delitev je bila » pravična''• višji po rangu je dobil več, nižji manj. Tako so bili vsi zadovoljni in vsi sokrivi in raz- logov za pritoževanje ni bilo. Avtor članka še nadalje analizira vzroke korupcije. Vodilni ljudje ne vidijo svoje naloge v tem , da naredijo nekaj koristnega, ampak da čim bolj obogatijo. Negotova pri- hodnost jih k temu še posebej vzpodbuja. Na sploh pa manjka delovne morale pri domačih strokovnjakih. Zato jim je težko prepustiti izvedbo kakršnegakoli projekta. Pomoč za razvoj ima smisel le, če najprej razvije primerne strukture in mentaliteto . Po- moč za razvoj naj bo le pomoč k samo- pomoči. To velja še posebno za naftne države, kot je Iran . Za to težavno nalogo pa avtor ne daje nobenih receptov. Nadalje najdemo v glasilu prispevek o gozdarski pomoči za razvoj v Rwandi (M. Schafroth) ter prispevek o Burundiju in Tan- zaniji (H. Diener) . Oba prispevka opisujeta delo in uspehe švicarskih strokovnjakov v teh državah. Uspehi seveda niso spektaku- larni, toda dajejo več upanja za prihodnost. Domače prebivalstvo se že začenja neko- liko zavedati pomena gozda. Izvajajo tudi pogozdovanja. Uničevanje še ohranjenega gozda so vsaj omilili. Napredek je seveda mogoče doseči z majhnimi koraki in z ogromno mero potrpežljivosti. Hitrica in za- gnanost zahodnjaškega poslovnega človeka tukaj gotovo ni umestna. Zelo važno je pri- dobiti si zaupanje domačinov. Zato se mo- rajo strokovnjaki, ki delajo v teh deželah, privaditi njihovemu preprostemu življenju in sploh morajo imeti veliko življenjske in po- klicne zrelosti. Domačine je treba imeti za sebi enakovredne ljudi, jim zaupati in jih spoštovati. Na ta način kontakt z njimi ni težak. K. Calonder se ukvarja s problemi gozdar- skega šolstva, predvsem v Latinski Ameriki. Velika ovira za napredek je spet mentaliteta domačega prebivalstva. Podobno kot v Afriki in jugovzhodni Aziji silijo v pisarne vsi, ki imajo vsaj nekaj malega šole. Ročno delo smatrajo za manj vredno in se mu izogibajo. (Ta pojav tudi pri nas ni čisto nepoznan.) Avtor meni, da je najuspešnejša pomoč za razvoj delo sredi preprostega ljudstva in z najpreprostejšimi sredstvi. Le tako je mo- goče izboljšati življenje najrevnejših. Toda za financerje v bogati švici je to premalo, zato za tako delo ne dajejo deviz. Pač pa radi financirajo velikopotezne pro- jekte, kjer se tuji strokovnjaki ne morejo vključiti v življenje domačinov. Pri tej simpatični predstavitvi prizadevanj švicarjev v deželah v razvoju se človek vpraša, kako je s tem pri nas. Ali se vse začne in neha s spektakularnimi koncesio- narskimi posli, kot npr. v Centralnoafriški republiki in cesarstvu? ln v kolikšni meri prispeva naše gozdarsko sodelovanje z de- želami v razvoju k boljšemu življenju do- mačinov? Marjan Zupančič KNJIŽEVNOS'T TALNO BOGASTVO Hans Jenny, The Sol/ Resource {Ta/no bogastvo), Orign and Behavior, 191 slik, 377 strani, založila Springer-Verlag v New Yorku. Vsebina: Ekosistemi Jn tla; Procesi na- stanka tal; Vodni režim tal in vegetacija; Jani v tleh in njihovi odnosi z rastlinami; Nastanek, spremembe in obstojnost glinastih delcev ; Biomasa in humus; Koloidne inter- akcije v tleh in strukture; Nastanek ho ri- zontov tal in talnih profilov; čas kot činitelj geneze sistema; Matična podlaga; Topogra- fija; Klima; Biotični činitelj geneze sistema. Dodatek l: Imena citiranih rastlin. Tla so kompleksna mešanica in njihov študij je kakor mešanica biologije, geologije 54 in kemije. V knjigi avtor enotno in izčrpno obravnava tla kot del ekosistemov in tvorb, ki jih sestavljajo biotične in abiotične sesta- vine. V poglavju Talni procesi obravnava tla s pojmi : atom, molekula, koloidi, encimi, organizmi, sile, potenciali in reakcije med njimi. Tla so prirodno bogastvo. Ustrezno go- spodarjenje z njimi, raba in varstvo so življenjskega pomena za obstoj človeštva. S to knjigo daje ugleden znanstvenik in učitelj znanstveno osnovo za razumevanje tal. Pri- merna je za študente in raziskovalce strok, ki na kakršenkoli način obravnavajo tla. Jože Sušin .... Pisali smo že, kako naš razpis za novo glavo rubrike s kratkimi zanimivostmi (prej ZAPIS NA BUKVI) ni uspel. Kliše te rubrike, ki smo ga dobili pri profesorju Franju Rai- nerju, se je obrabil in opremo rubrike smo morali »pomladiti«. Ker ni bilo niti slik niti ideje od nikoder, smo po pomoč spet mo- rali k našemu zvestemu sodelavcu karikatu- ristu Božu Kosu. Ta štajerc jih ima toliko za ušesi; nekaj bi moralo nastati. Spočenjala sva ideje in jih prebirala. Kar precej časa sva porabi la, da sva izbrala tisto, za katero sva menila, da ima dovoli »Soli" oziroma da nekaj pove. Pod novo »glavo« boste torej prebirali misli , novice in obvestila, ki bodo izražena kratko, jedrnato, skratka - z enim zamahom bodo povedala vse! Trudili se bomo kot doslej, da bo zamahov čim več , zanimivih seveda. Mogoče bo kdaj padlo na boleče mesto, čemur se kot pametni uredniki se- veda izogibamo (kar ni pošteno, je pa koristno); vedno pa z dobrim namenom. Urednik Stiska nas spravlja k pameti Tudi INTERTRADE je bil tipični otrok uvoznega gospodarstva. Kljub poskusom doma, se je INTERTRADE po osebna var- stvena sredstva za gozdne delavce, pa tudi po orodje in opremo, zatekal skoraj pravi- loma le v inozemstvo. Kdo se ne spominja poskusov tovarne v Rušah, ki je začela s obetavno proizvodnjo gozdarskega orodja, ali SIP šempeter, ki je svoj čas izdeloval bobenske vitJe za iz- vlako lesa. Vsi poskusi so propadli, ker je bila uvožena oprema boljša in cenejša. Kdo ne bi uvažal! Na stare dobre uvozne čase pa nas spo- minjajo samo še luknjaste švedske nogavice,. odrgnjene švedske majice in iztrošena uva- žena gozdna mehanizacija, ki jih z uvozom ne moremo več nadomestiti. Kako se obleči , kako opremiti! INTERTRADE se je prvi odločil poiskati domače vire. Menda se je že povezal s PREVENTOM iz Slovenj Gradca in z njim sklenil proizvodno pogodbo za izdelavo osebnih zaščitnih sredstev ter nekaterega gozdarskega orodja. (Prevent je tudi že pred leti izdeloval gozdarsko zaščitno opremo.) Sicer pa se skoraj sleherni dan pojavljajo novi reflektanti, ki bi radi izdelovali pri- ključke za traktorje, razno orodje in veliko tistega, kar nam v gozdu, odkar ni uvoza, zelo primanjkuje. V tej vsesplošni pripravljenosti za izde- lovanje vseh vrst opreme in orodja je moral tudi Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo v Ljubljani oživiti svojo registracijo za dajanje tehničnih priporočil ter varnostne ocene. Logično, dokler smo uvažali, so pri- hajali takšni dokumenti s stroji. Novi domači izdelovalci tega nimajo, zato se je treba spopasti tudi s tem področjem. To pa daje možnost selekcioniran/ in poenoteni gozdno- proizvodni opremi. 55 Drugo mehanizirano skladišče na blejskem območju že nekaj let obratuje mehanizirane skla- dišče v Bohinjski Bistrici. Letos pa bo Gozdno gospodarstvo Bled dobilo še eno takšno skladišče , in sicer na Bledu, ki bo absorbiralo hlodovina s pokljuškega ozi- roma blejskega področja . Tako bo imelo več ali manj celotno Blejsko gozdnogospo- darsko območje možnost dodelave iglavcev na urejenih mehaniziranih mestih. Skladišče je v neposredni bližini LIP Bled na Rečici in bo imelo letno zmogljivost 60.000 m3 . Skladišče bodo zgradili in opre- mili z domačo in uvoženo opremo in mate- riali. JUS zdravstvenih pregledov Tako so člani odbora za varnost pri delu imenovali obliko enotnih zdravstvenih pre- gledov gozdnih delavcev. Zdravstveni pregledi gozdnih delavcev so namreč takšni, kakršne si po posameznih zdravstvenih domovih po Sloveniji, kjer pre- gledujejo gozdne delavce, zamislijo. Praksa in ugotovitve na teh pregledih pa so pripe- ljali do zahteve, da se ti pregledi poenotijo in da se postavijo zdravstveni kriteriji, pod katerimi bi bilo dovoljeno delo v gozdu; seveda so za različna dela različni kriteriji. Poleg te rešitve, ki bi jo naj pripravili ustrezni strokovnjaki pa bo potrebno imeti tudi enotno metodologijo za evidentiranje in spremljanje teh pregledov. Leta ne prizanašajo Dr. Bogomil Hrašovec iz Celja je ugotovil, da postaja gozdni delavec-sekač star! Menda se poprečna starost gozdnih delavcev-seka- čev v celjskem območju giblje že med štiridesetimi in petdesetimi Jeti. Ugotovitev sama na sebi ni nič poseb- nega, vsi ljudje se staramo. Zaskrbljuje pa sklep, ki iz te ugotovitve izhaja , da v goz- darstvu nimamo delavskega podmladka. Nove pobude za krajše delo Na Splošnem poslovnem združenju za goz- darstvo Slovenije se je pojavila zahteva za začetek postopka, da se tudi šoferjem to- vornjakov in traktorjev prizna beneficirana delovna doba. Odbor za varstvo pri delu, ki je to pobudo obravnaval, je oceni 1, da zaenkrat takšna benefikacija za šoferje ne pride v poštev in to najmanj tako dolgo ne, dokler ne ubranimo revizijo beneficirane delovne dobe za sekače. (Verjetno bi bila tudi sicer zelo težka primerjava težine in izpostavljenosti sekaškega dela s šofersk im.) Preizkus motornih žag Odbor za varstvo pri delu pri SZG priprav- lja tako imenovano metodologijo pregledov motornih žag, s katero bi urejali obliko pre- gledovanja, vsebino, pogostost itd . Ne kaže dvomiti v koristnost takšne me- todolog ije, ki bi morala poenotiti te pre- glede ter zagotoviti varno in učinkovito delo teh strojev. Nastopajo pa veliki problemi ob dejstvu, da je v Sloveniji prek 30.000 takšnih žag in da jih je vsaj tričetrt v zasebni lasti kmetov, obrtnikov, pa tudi vikendašev. Ve- liko žag imajo tudi delovne organizacije, ki niso gozdarske. Pregledovanje in dosledna evidenca (za to je dvomljiva, če je sploh mogoča) zahte- vata ogromen servisni sistem, za katerega ni zanesljivo, da bi se s tem delom lahko pre- življal. Verjetno bi bilo že dovolj, da bi enotno metodologijo vpeljali vsaj za vzdrže- vanje motornih žag, ki jih za svojo proizvod- njo uporabljajo gozdarske temeljne organi- zacije. 56 Bogatejša učna pot na Bolfenku Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva v Mariboru, ki je lani odprlo svojo gozdno učno pot na Pohorju pri Bolfenku, tuhta naprej. Pot hočejo popestriti s področnim muzejem orodja, priprav in obleke, ki so jih uporabljali pohorski gozdarji, oglarji, dogarji in drugi pri opravljanju svojega vsakdanjega dela v gozdu. Da bi bila zbirka kar najbolj popolna in zanimiva so začeli široko akcijo zbiranja teh predmetov po vsem svojem gozdnogospodarskem območju. Nosilci zbi- ranja so gozdarji, veliko pa si pomagajo s svojim internim časopisom, ki je pobudnik te in še mnogih drugih popularizacijskih akcij. Mariborski kolegi so si naložili veli ko na- logo (upam, da to tudi vedo), toda če uspejo in če bomo čez leto ali dve v stari bolfenški cerkvi na začetku njihove gozdne učne poti , stopili še v gozdarski pohorski muzej, bo to uspeh brez primere. Lubje že uporabljajo Od oktobra lani gori na Centralnem me- haniziranem skladišču v Limbušu pri Ma- riboru (Gozdno gospodarstvo Maribor) peč, v kateri uporabljajo kot kurjavo odpadno lubje. Naj gori vroče in vse dotlej ko lubja ne bomo uporabljali še bolj koristno. Lovorov venec za Tolminca Malo pozno (gozdarji imamo pač bolj slabo razvit sistem javnega obveščanja) ob- javljamo velik uspeh mladega Bogdana Am- brožiča, člana Soškega gozdnega gospodar- stva iz Tolmina, ki je na državnem prvenstvu gozdarjev sredi lanskega leta dosegel prvo mesto in tako uspešno in še bolj uspešno kot njegovi starejši predniki Puc, Strumbelj, Grandovec in drugi zastopal slovensko goz- darsko tradicijo in izkušnje. Bogdan Ambrožič se je rodil očetu Matiji leta 1963, ko je le-ta prvič stopil v gozdarsl