Leto ni.
▼ 0*1)1, 4a* 5. maj» L 1893.
Ste*. 13.
a 6, 16 in tft. du TMkcp dmmcl - 1||M naj a* tsvoHjo poMljaU arcdnittva in rtcor ftrsnkirsao. - Bstoplst se aa vratno — Sa t vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrsts. Ts^a hmiomo! gm.. aa pol Ma 1 gtd. aa flstrt lata Ml kr. p	— ~
„Nationale Beunruhigung" ali nTolk in jsgnje."
.National« Henaruhiguac" — to je v/nemir jeni ao nafti Nemci — .aationaie Heunrahiguaf der deotacben Hevolkeraag ia I nUraUirmark' — tako ao pisali nenOki liati. ko ao aakateri nemški ia niialkntarafci poelaaci s dr. Starke!-nom na čela v štajerskem deželnem zbora c. kr. naaestaika vprstali, kaj misli vlada storiti, da ne bodo N—ci od Slovsnesv vznemirjeni Moj Ko«, kaj hočejo le ti (jadjs? Ali so bolni naliv cih ali aa paassti? Kaj hočejo li. da jim vlada stori - K^ se js aski zgodilo' Že laai so nekako tako vpfaaaaje o tej .aationaie Beaarahigoag* storili na vlado. Pa Is laai ss jim js namig nik), da ss jako motijo, če mislijo, da so Nemci ali nemška tarji aa spodaj« Šturškem vsa* ■airjeai. Pa ker as jim laai ali kdaj ks aa to jako čndao stav|jaoo pitanj* ni odgovorilo, pono vili so aopet prejiajo iatorpelacijo. Zdaj so dobili odfovor. odgovor, kakorlaega niso pričakovali C kr nsmaataik jim js jako mirao odgovoril. rekoč, da vlada in ^sai orgaai nič as stori dniiega, kakor, da ae po postavah ravnjo. To js najbolj*« odgovor aa vlato ia ^M of«aae — ia s tem bi rada vlada mttrpefeatoe ia — Slo-veacem asta vsmslils če so interpeiaatje s odgovorom cadovoljai ali as. aas as briga Mi Sk>-venci odgovor aa saaaje vzamemo, ia radi aii-iimo če vlada postavno pravičnost aaaproti Nemem ia Slovencem obeča Toda nasproti nad let nema in predrznemu vpraianja nemikutarsk« stranke spodnjeftt^snke, hočsmo tudi mi odg» voriti. Pri osi
volka v basni, kjer nedolžnemu jagnjetu očita, da mu js vodo skalilo. Ko se jagnje opraviči, da
to ai atorilo. ne posluša volk opravičenja rekoč če ti ae, pa tvoja mati Nearikutaiska stran ka j« nI nekdaj gospodovala po mestih ia trgih aaiik. ker je >meU močao zaalombo <>d nekdaj js U manjšina strahovala večino alovensko, ki ai imela take vladaš pomoči kakor oaa Ia le zdaj nadvlad oje vsled krivičail. volilnih redov ia vsled maogovratnih podpor Is v maogih slovenskih okrajih, mestih, trgih ia vaseh! Koliko okrajnih ras topov v slovanskih okrajih je Is v nemških rokah! Koliko okrajnih lolakih svetov je vsled tega tadi aemčurakih' Koliko je is mest in tr gov, kjer js prebivalstvo siovsMko. ko imajo v občinskih sastopih vendar nemikataraki mata doiji prvo besedo!? Koliko ss vsled tega preveč skoro Is s opraviti! Vsaj ss asaika-tariia Is po sJŠih vaseh lopM, ker oknjai glavarji tako radi vidijo, da topu* Is asmiko pi Ho AU so um mm kraja i Maki sveti narodni-Le askoliko. Največ js takih, kjer js kakoisa večji
Ht
vodstva Is slovMuko urad«yejo? Kaj Is?! Alt le c. kr. gosposke slovensko ur*duj*jo- Malo sli ai«? Zakaj ss pa tor^ ta politična stranka mernik o-tarska tako vsaimlrja. zakaj vpraia take aaivas reči?! Zato, ker masa aaroda sloveasksgs^as spodajsm Štajerskem al is popolasm ponsas-čeaa, kar vlada posebao očitno veadsr Is ae stoji aa straai aemlkutarjev, ker Is bolj skriv* kaj stori, ia ksr U stranka, kateri ae prav dobro poda aata prilika o volku v basni, nikdar aa-sičeaa ai. Ima aaaarsč vse ostaaovs ia urade v Mariboru, Olji ia Ptuji, kjer je ras
Slov. Bistrici, Slovenjgradcu Konjicah, Marenber gu, I.alkera trgu. akoro čisto nemlke šole v Bre
žicah. Ormožu, sv. I^enarta. Šoštanju in drugod. A ker so vendar po nekaterih lolah le nekoliko slovensko s«. n pr. v Ljutomeru, jih to stralao jezi. Rada bi imela Is v čisto slovenskih trgih, kskor Ljutomer. Brežice, Soitanj, ca 10-lft nem Ikib (?) otrok svoje |
Ker si pa e. kr. dsfetai šolski svet vendar le ae upe pravici očitno v obraz biti — — sate ss prHoiojvjo. Ta gospoda M rada slovenskim ačiteljsm |waajals jadsteve groie. da bi vsaj aa lastno past otroke poness-čevali in slovenščino csnemaijsli A ker aodsjo zoper zdravo pedagogiko in soper lastni aarod delati - jezijo as od leta do leta v lililaim zboru ia s nova ponujajo jadstovi pole. kakor .šalverajn", da bi vendar kaj storili — da M loto peli Bisasarkovo .Das Vaterland muss grtsacr," itd. Kajti s aova su ss pritotovala poalsars Koko-linek in Starta!, zakaj » štajerski trg urnike loie — a poslanca Robič ia dr. Dečko sta je dobro savr nila Hvala in čast jhaa'
Nekaj vzroka im*o pa Is nemikataraki poslanci, da as pritožujejo. Slovenci namreč vča si h zsaag^o, če asm vlada ai assprotaa. pri volitvah okrajnih ali občinskih, včasih si todi wta novimo društvo sli posojilnico, odpremo štacuno, tiskarno, izdamo knj*> sli časopis slovenski. To pa vse jen aaše nasprotnike, pa gredo ia iatsr-pelirajo — čel. vlada, ti bi motala to sabraniti. Ti Ijndjs v svoji strasti ae pomislijo, da vlada ae sme biti turški peša da ss mora oaa sama najprvo po postavsh ravnati, da kaj taoega as sme zabraaiti. kar si Slovenci po postavai poti priborimo — če tadi z velikim trudom — ia zoper veliko jezo vseh nemlkntarjev Ne odsj-
LISTEK
Deset milijonov.
Novela, »pisal Mavrus Jokal. Poslovenil D. H.
Robertaonn so se takoj odprle oči. da je izdan. Pobral je svoje orodje in zbežal po otoku, španjolski pomorščaki pa ca njim. Podili ao ga kakor divjo zver Robertson je ališal krik svojih preganjalcev in zdelo ae mu je. kakor da bi duhovi pomorjenih tovarišev vpili za njim in zahtevali svoje delete. Obupan bežal je dalje. Oh na cilju in apodleteti, je preveč' Morda ae še reši. kajti celi dan so ga iskali, ne da bi ga bili našli.
Kar ga po naravnem potu niao mogli dobiti v pest. izmislili so si zvijačo. Pustih so prazen čoln v Ink;, v kterega ohližji se je nekaj pomorščakov skrilo, ki so prežali nanj. ladija se je pa odpeljala po moiji. To se jim je obneslo! Robertson zapazi prazen in osamljen čolnič v luki, apleza na pečino, za ktero je čepel in se spusti vanj.
Preganjalci njegovi pa za ajim' Dva je takoj ustrelil, tretjega je zaklal, še le četrti ga je zmagal in na tla vrgel, kjer ga je takoj p^ vezal; na to pa je odvealjal za ladijo.
Pajeko. kapitan na španjaki ladiji dal ga je pripeljati pred ae in mu je takoj v prvem trenutku povedal, da ri ca njegovo skrivnost
.če te vse veš. kaj me pa še izpraiuješv* odgovori mu ropar.
.Jaz bi le še rad zvedel, kje da imaš skrit ukradeni zaklad?"
.Tega toraj še ne veš? Prav je, ker tudi nikdar zvedel ne bol".
.Ali tvoje življenje je v mojih rokah" .Pripravljen sem na smrt!" .Pomisli, da sem Spaqjol«c in da mi ni neznana inkvizicija'"
.Prav je, pa jo poekusi!" .Nikari tako. kapitan' Povejte rajši, kam ate skrili zaklad in na mojo častno besedo, da vam hočem nakloniti zanj kraano nagrado. Najmanj stotisoč dolarjev vam ne odide! če pa ne poveste, dam vam jih pa stotino c bičem' Izvolite si. dve uri imate časa Dve ari boril se je Robertson sam s saboj. Stotina z bičem' Paaja dlaka, to ni malenkost, posebno pa že ne tako prevzetnemu možu. kakor je bil on. kterega se ni še nikdo brez kazni dotaknil. Grocao. strašno, čez dve uri rekel je. da jim bo vte pokazal, kje da je caklad. naj ga le na obeh peljejo. Komaj pa je v čoln sedel, mu pride zopet na misel. •Ia bo tako po neumnosti moral zaklad prepu-
stiti drugim, zarad kterega je tolikanj ljudi spravil v večnost in da bode z zakladom vred zgubil žensko, ktere pa nikakor pozabiti ne more. Premitljevaje kaj bi storil, skoči v morje. .Oho, tako se nismo zmenili' vsklikne Pajeko ter za njim plane. Se le na dnu moija ga je vjel. Zgrabil ga je za laae in ae je z njim zopet na povrije dvignil. <>ndi ao ga vže dragi pričakovali in iz novega zvezali.
.Vidiš, da mi niti na dnu morja ne uide!" draži ga Spanjolec. Kobertson se je penil od jeze. Glavo si je hotel razbiti. Vidoč. da z grdo nič ne opravi, napel je drugačne strune. Oblju-boval je pomorščakom velikanska darila po stotisoč dolarjev, če ga oproste in kapitana umori.
To je bilo pa kapitanu vendarle predebelo; človek zdel ae mu je jako nevaren. Zato mu je zamašil usta. Kaj mislite, ljudje za dobro plačo vse stori, kaj pa še le za stotisoče dolarjev.
Na to ga je dal kapitan privezati na klop. prineeti bič in mu jih odšteti petindvajset gorkih Kobertson js rujovel kakor lev' .Spustite me — vas — bom povedal' Na drug« stran otoka as pe|jimo. ondi je!"
Ondi js Robertaoa vedel za loko. v kateri je v«čkrat pri svojih prejšnjih vožnjah polno tistih čednih in ljubeznivih živalic nsiel. kterim mornarji .morski sngeljčki" pravijo, navadni
Celjske novice.
¥ae c«njen« p. n naročnik«, katerim imo danes pridjali položni Uat poštna hranilnic«, uljndno prosimo, da blagovols naročnino po-slati, da na nastsnsjo kak« neprijetnosti.
Interpolacija. V del zbora interpeliral je dne i?, maja dr. Dečko zaradi nekorektnega razpisa volitve v okrajno bolniško btagajno celjska— Namestništvo je radi tega volitev sistiralo. — Res žalostno, da se moramo Slovenci tako boriti za vsako trohico. Pa pravica mora zmagati!
(Vestni sastop esljski) Ni ga mestnega zastopa ki bi znal sam sebe tako hvaliti, kakor nafti nemškutarski mestni očetja V vednsm straha da bi znali kedaj pri pametnih meščanih ob veljavo priti, m v svoji .vahterei" naprej in naprej poveličujejo. Če pa pogledamo na njihova dela. ne najdemo nikjer nič. Mesto Celje ima tako lepo lego. da bi bilo lahko shajaliiče premožnih tujcev. Ali kdo bo stanoval v mestu, ktero nema vodovoda- Kakšno smolo smo imeli pretekle •ini z vodo. ko je vladala suša! Kaklna so naša stranišča? Tujci, ki pridejo v nate hotele, ae čudijo. Naši hotelirji niao krivi. Oni ai ne morejo pomagati, ker nimajo vode. Vedno se bahajo s mestnim parkom. Ali Bog se usmili, kakšen je prihod k temu parku po kapucinskem mostu. Tace ga mosts bi ae te kakošna vas sramovala. Ali ni denarja? O pač! Ko so preteklo leto Čutili. da Slovenci nameravajo nekaj zidati hitro ao kupili Guggenmossovo posestvo za drago ceno 90000 gld. In zdaj ne vedo. kaj bi počeli, ker se jim ta denar ne obrestuje. Dolgovi in zopet le dolgovi' Na okrajni zastop so vedno zabavljali, da ne skrbi za ceste. Toda kdor je bil v pretekli suši v Celju. ve. da so ae vlačili grozni oblaki cestnega praha da ao si po ulicah hodeči morali z robci usta tiiatL Ali nima mestna občina par vinarjev, da bi se ceste škropile? Hite so že tako prašne, da se kmalu nspis: ne bojo poznali. Mestni očetje pa zato nemajo oči. Oni imajo bolj važne skrbi. Oni morajo premišljevati, kako bi ubranili posojilnici, da ns bi na Reitterjevem posestvu svoje hiše postsvila Prišel bi denar med ljndi. Zidarji, mizarji, kjnčavničaiji, kovači, tesarji in kamnoseki bi zaslužili lahko lepe tisočake. Ali oeljskim mestnim očetom to ni prav in zato raste naprej in naprej revščina med obrtniki Le tako naprej! In celjski obrtniki pa z večine klečeplazijo pred tem mestnim zastopom. ki jim brani kruh. Le naprej' Kedar pa vam bode telodec Men, tedaj ai paz .nemško vahto" zabelite svoje jedi in siti bodete. Le nemško in nemško, ps bode vse srečno, če bode prav trebuh prazen. Dva izvrstna inženirja ata prevzela koncesijo, da bi začela delati za ielez-mco iz Polzele v Kamnik. Ta železnica bi oeljako mesto podvojila Prišli bi tujci, kranjski tivinotržci in prišel bi densr v mesto. Celjski mestni zbor ps obeta, da se bo branil te železnice, ker se bojijo, da bi kranjski Slovenci bolj pogosto pri-
ljudje jih pa zovejo požrešne morsks volkovs.
Dospevši tjekaj. je vte od daleč slišal tiato zamolklo golčanje. kterega ta pomorska pošast pod vodo napravlja Bistro oko njegovo je pa takoj spoznalo velikanskega volka pod vodo pretečega na plen.
čoln za prevoz iz ladije na suho stal je pripravljen, mornarji posedli so k veslom. Robertson stopil je pa vklenjen iz ladije. Komaj da je postavil jedno nogo nanj, spodrine ga vte izpod sebe in se tisto minnto med čolnom v vodo pogrezne.
Kakor blisk plane vsjen potapljač za njim in ga res še vjame. preden sta na dno prišla; niste še dve minuti pretekli, ko se zopet obeh glavi nad vodo prikažete. V tem hipu pa zažend na ladiji grozen krik; videli so velikanskega morskega volka, kako se je po bliskovo hitro za obema vrgel. Nekoliko na stran se je nagnil pod površje dospevši. dolga vrsta zob se je pa zasvetila izpod vod«*. kakor bisernica.
Kakor bi bil trenil, dvignila sta se oba v sledečem trenutku visoko iz vode; grozni volk jn je h krati popadel. Potapljač je zakričal. Robertson pa ne in vže naslednji trenutek zginils sta oba pod vodo. Rudeč val. ki se je na vse strani razširil, svedočil je preočitno. kaj da se je med tem na dnu morja godilo.
hsjali v Savinjako dolino in v Celje. I-e tako naprej! Vi <*U«ki obrtniki pa vzemite kadilnioo v roko in kedar ae vam bo slabo godilo padite v prah na kolena pred temi meatnimi očeti in kličite jim: Slava, večna slava Pepi Rakužu in njegovim somiiljsoikoin:
(Mesnata* ulica v Celja) je Omika oaata. (Novak misli, da prid« v kako zapuščeno mad jarsko va*. čs pride od vojnišks strani v mesto. Ravno pri mostu, kjer se stopi v pravo mesto, bi se pričakovalo, da se bo pokazalo pred očmi čedno mesto Celje Namestu tega pa mtefečs v nosu neprijeten duh. Na dsao pa ngfedamo pred usnjarsko delavnico Žaan Hercmana vatikanske kupe semletega in nsssmletein tresla ki so podobni kakemu kmsflkemu gnojišča Gospod Herrman ima gotovo posebne pravice do tega gnoja. Vprašamo pa ali ae res ne da taka nesnaga iz srede ceste odpraviti. Kolera je pred vratmi. Celjski mestni urad je videl lansko Isto vsako atranišče v Celju, ali ga ti kupci niso v nos dregnili. Okrajno glavarstvo celjsko j« dalo lani živalske kože. ki so bile nekemu usnjarju v Praslovče poslane, kar aetgati. Tukaj pa se trpi gnoj na cesti.
i Umri j«> dne 27. aprila č Dominik Campa brat kapucinskega reda v Celji v visoki starosti 81. let Ranji bil je M let in nekaj mes«c«v od kapucinskega reda. — Ravno ta dan je tudi umrl nadepolni mladenič Josip Ogradi, dijak osmega razreda tukajšnje gimnazije. Bil je blazega srca in zelo priljnden proti vaškemu Celjaki opat mil. gosp. F. Ogradi, bil mu je stric.
Spodnje-ftajertke novice.
(Dslslni s bor štajerski) Seja dne 22. aprila je bila le nekoliko bol| zanimiva kakor prejšnje. Nemški poslanec dr. 8tarkel je interpeliral namestnika zakaj ne odgovori na interpelacijo stavljeno 17. septembra I. I.. glede uznemirjeno-sti nemškega prebivalstva na spodnjem Štajerskem. nastale vsled baje oči vidne naklonjenosti vlade nspram slovenskim težnjam. Namestniški svetovalec dr. I<autner. kot zastopnik vlade js obljubil, da predloži interpelacijo na pristojnem mestu. — Poslanec Kollsr je potem stavil važni predlog, naj se podržavi južna železnica Nasvet js prav dobro podprt z gospodarskimi in gospo-darsko-političnimi razlogi, a vender je malo upanja da bi ss kaj doseglo — Zbornica je potem vzprejela predlog o nakupu nekega posestva na Slatini, in predlog o ustanovitvi mlekarskega uzornega zavoda na gorenjem Štajerskem. T roški za to ao sicer veliki, a ker bo prebivalstvo zavod v korist, jih ni obžalovati. Rešile so m to nekatere osobne zadeve in prošnje raznih "čiteljav. učiteljskih udov in sirot V nadaljnih mjah ae je dovolilo 100000 gld. kredita detelnemu odboru, da bode — kakor amo le omenjali zadnjič — posojilnice podpiral. Izdal bode na vod. kako
Morski volk pogoltnil j* tajnost desetih milijonov.
Kako so iskali po Sajganu. vsega so skoraj preobrnili, našli pa vendarle nič!
Guverner Marijanskih otokov. Medinilla. poslal je šest sto vojakov na otok, ki ao ga preiskovali od konca do kraja Leta in leta preiska vali so ga na to vse križem toda vse zastonj' Potres, ki je nekaj pozneje otok skoraj popolnoma predrugačil gled* njegovega površja, speljal je todi hudournik na drago strogo in Robertson. če bi mu bila osoda preroka Jona mila — bi sam ne bil več avojih desetih milijonov našel, tako se je sprevrglo skalovje.
Gorostsaoi zaklad, nahaja se le sedaj ondi in marsikteremu mornarju ondi atikajočsmu beli lasa Naj ga ilče! Okoristil ae do danes le nihče nt z njim.
Koliko ljudi zgubilo je svojs življenje in zvel'čanje zavoljo teh desetih milijonov in koliko mornarjev, ki se vozijo po Velikem morji ob iztočni strani Azije, ne more spati zarad pro-| k le tega zaklada na Sajganu.
Ta povest bi ne bila. kdo ve kaj vredna če bi ai jo bil kdo izmiahl. Kapitan Basond v ; svojem popisu popotovanja okoli zemlje točko ! za točko dokazuje, da je resnična.
naj se male posojilnice snujejo po načrtu Raifleisena. naložil deželnemu uradniku, da bode hodil snovat in nadzorovat od dežele podpirane zavode. Bog I ve. ali bode dotični navod izdal tudi v slovenskem jeziku; dvomimo. Naš poslanec gosp. M. Vošnjak je pri tej priliki govoril o slovenskih posojilnicah, dodal času primerni nasvet, ki ae je todi sprejel, da bode deželni odbor gosposko zbornico prosil, naj ne zavrte sklepa poelaaiške zbornica po katerem n^ bi bile |KJSojilnice oproščene 2*, pristojbins plačevati od hranilnih obrsatL — Železnice nov« so bodo zidate, in rioar od Spod. Dravograda do Velenja ia od Grobelasga na Sntino — slednja toda ta pod tsm pogojem, ako ae bode tndi na hrvatski strani dovršila proga aa Krapiao. — Dafclni zbor se je nadajjs posvetoval o viaorejski šol. v Mariboru o lovskih in ribarskih stvareh, o podpori za nove vinograde z amerikanskimi trtami, o šolstvu, o živinarstvu, o zdravstvenih zadevah, o kmetijski šoli v Gratenhcfu i. t. d.
i Premem be pri i dahovšttai) Č. g. J. Wolf. provizor v Zabokovji. imenovan je zn župnika iste lupnije.
i radialnim iHaalnmikni akafaps drattva aa ftt Jarij sk jai. M. ia okoiieo zborovala bode v nedeljo dne 7 maja ob 3. uri popolndne v gostilni gospoda černovšaka — Podružnica sv. Cirila ia Metods pa v nedeljo 14. maja pri .cestnem J otoku* obhaja svoje zborovanje.
iDsvkarski ksatrsteri g A. Orsjan. je imenovan zn l^lki trg. gosp ilavk. sdjunkt J. Mesten aa Celje, od koder je gosp. sdjunkt J. Pernovlsk premeščen v Šoštanj.
(Psdrakatea sv. Cirila ia Msteda m Trbovlje ia skoltee) zborovala je v nedeljo 30. aprila 11. na Dolu pri Hrastniku. Gospod podpredsednik tupsn Ferdinand Rol otvoril je zborovanje točno ob 8. uri popoldne in pozdravil navzoče. Domači gospod župnik Anton Fischer izrsta veselje nad tako obilno ndeletbo zborovanja in prav priarčno pozdravi vas aborovaloa Na to pa sta govorila gg Drago t in Hribar iz Celja in pa kaplan trboveljski P. Gregorec Oba kazala sta. da diutba ne dela razpon, kakor nam očitajo nasprotniki, temveč le gleda da obrani otroke av. veri in slovenski narodnosti. Navajala sta mnogo zgledov in dokazov svojim trditvam. Ljudstvo je bilo navdušeno in prepričano, kar je dokaz to. da je nad 70članov zopet priatopilo. ki ao takoj vplačali avoje rneaka — Res od srca moramo biti hvak-žn: preč gosp. tupniku trboveljskemu P Krjavcu. ki tako lepo skrbi m raz vi tek te podružnice in ki se ne straši ne truda ne dela za dobro atvar. katera že rodi dober sad.
(Pokaj.) V soboto dne 29 aprila zvečer pili so skupno trijs piakrovezci Martin Szagmar Martin Milaš in Pavel Plulik. vsi trije doma iz komitata Trenčin na Ogerakem, v krčmi pri M haelu Pilihu v vasi Trnovlj« pri Vojniku Plulik od pijače omamljen se v lete na klop za mizo in zaspi. Martin Szagmar to zapazi vši se spečemu pridruži in mu hoče pobrati iz tepa denar, da bi krčmarju plačal račon To vidi počenjati tam navzoči gost Martin Pilih. kmečki sin, in posvari Martina Szagmarja radi njegovega ravnanja. Martin Pilih in Szagmar ae razpreta. Siagmar potegne inej raz porom svoj žepni not in pshne t njim M. Piliha v levo atran vratu tako ailno. da mu je arčno žilo odrezal. Ranil js tndi krč-maija Mihaela Piliha na desni roki, ko je ta miril. Martin Pilih se zgrudi na tla in čez nekoliko časa zdihne svojo dušo. čez dve uri potem prihiteli zdravnik dr. J. Riebl je le zamogel potrditi, da je Mihael Pilih popolnoma mrtev in da nobena le tako hitra zdravniška pomoč, bi ga ne bila rešila smrti. Szagmar je po svojem zločinstvu v bežal, pa bil kosalo prijet od zasledovalne pa-trole vojniških tandarmov. Ti peljali ao ga v Celje in ga izročili okr. sodil/u
(Brsaptešni viatfarski tečaji) so od 1. do 7. maja na Borlu pri Ptujo in od 4 do II maja v Pišecah pri Breticah na ondotaih deželnih t ranicah vselej od 9 do It. ure dopolndne
<▼ Hateski iina država rezntco in trtnico a mer i kan-ko v Borlu in poekutevalni vinograd v Hraatovcn nad Zavrčem na posestvo gosp. Vibmerj:* a Ptiya Vae ts nov« vinograde ima g. Fr. Mat jat i č. ki ae ponata a prav dobrimi vspehi pri gojitvi in o-pljenji anvrikarakih trt.
tujce, gotovo znamo tudi za domačine. Ne bodem veliko govoril, ker je prostor pri Vas tako omejen. Želim le. kdor se hoče prepričati o resnici mojih besedij. nsj pošlje po cenik izdelkov k gosp Josipu Verbiču. županu v Bistri pri Borovnici.
I« tmartlna pri litUL (Meseca majal Po dolgi zimi vzbudila se je sporalsd in I njo tudi naše pevsko društvo, ki radi zaprek ni prej na stopilo. Bal zato bili smo tembolj presenečeni /. i zbornim programom. Vspored obsegal je raz lične mešane in molke zbore. Tudi drušiveni tamburaii udarjali so nekaj toček. Izmeri krasnih mešanih zborov očarali ste pesmi B. Ipavo-a ,V dolinci" in J. Bartl-na ,Oj planine" celo občinstvo, zato ste se morali na splošno odobravanje radi dobrega povdarka in točne dinamike ponoviti. Da je pa sploh zbor tako dovršeno pel, gre -in čast požrtvovalnosti gdč. pevk ter pevo-vodji učitelju J. Bartel-nu. zato je tudi po vsej okolici poznat kot dovršeni zbor. Kakor mešani zbor, pel je tudi moški zbor prav ubrano. Lepo glasili so se v pesmi .Kolo" iz 16 čvrstih grl, doneči močni basovi, ter končali veličastno zaključi zbora .Pobratimijo", ktero je uglasbil g. pevovodja, krasil je tenorov samospev Izmed toček moških zborov bil je pravi biser čvetero-spev .Oj s Bogom". Pel ga je čveterospev, gg. bratje Alojzi. F ran jo in Feliks Ras ter Fr. Ilaupt-man tako izborno. da snacega petja le dolgo nismo slišali Izvrstno zabaval je nan tadi ob sasai g. učitelj Zvirn, kteri je v šaljivem nastopa .Brivec" svojo ulogo res prav izborno rešil, zato js pa todi šel barao pohvalo In moral neknj knpietov pridjati. Društveni tamburaši udarjali so .Jadransko morje" in .Y«nec slov. pesmij", tako vrlo, da jim smemo aa lepem uspnho le čestitati: zato le vrlo in vztrajno naprej! Veselico počastilo je s svojm prihodom mnogo tujcev iz Ljubljane, Vač, Zagorja. Kakor vselej js bilo todi to pot litijsko občinstvo častno ssstopano Mnogobrojna udeležba naj bode društva v dokaz, da ve občinstvo ceniti njega nastope zato pro-cvitaj se tadi v prihodnje ter rasti in šivi v čast in slavo šmartinski dolini	?
Književnost
(Kmetijsko gospeds^tvo i Učna knjiga za kmetijske šole ob jed nem priročna knjiga za praktične gospodarje. Spisal Vi(jem Rohrman, pristav deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. Celje 1H93 Tiskal in založil Dm-gotin Hribar. Velika oamerka. Str. 129. Cena M) kr. (s pošto 65 kr ). O tej novi velesanimivi prikazni na polji strokovne Šolske literature hočemo prihodnjič obširnejšo oceno prinesti.
r—lsdsl glnsi) Posvečeni slovenski mladini. III. Uredil Alojzij Stroj. V Ljubljani 1(403. Založili sotrndniki. Tiskala .Katoliška tiskarnn'. Str. 100. Cena mebkovtzanemu izvoda 20 kr., trdo vezanemu pn 90 kr., po pošti o kr. več. Lepa knjižica se priporoča slovenski mladini v koristno in zabavno berilo.
i JMnalsp Ia njs«svo potovanj* po Afriki" js naalov knjižici pripovedne vsebine, katero so založili J. Blasnika nasledniki v Ljubljani. Cena 20 kr.. s pošto 5 kr. več. V k ni žici opisuje se, kako je Stanley iz revnega dečka, ki se je klatil po sveta, postal imeniten mož in vse njegove dogodbe v Afriki. Knjižica bode dobro došla našemu ljudstvu ter jo je vredno omisliti, posebno, ker je o-na jako nizka.
I Wotfovsgn slovensko-nsmšksga slovarja) je izšel tretji sešitek. Ta obseza besede od .do-skočiti" do .govorica". Na ovitku se razjasnjujejo kratice in pripomnja naznanja, da bodo obširniša pojasnila o uredbi in osnovi tega slovarja pri-dejana zadnjemu sešitku prvega zvezka
»Izvsstja ' mossjsksga društva sa Kmaj-oko.) Znano je. da je muz draštvo za Kranjsko v svojem letnem občnem zboru dne 23. jan. t L sklenilo izdsjst. i z vest ja, vsaka dva meseca po «n sešitek. Po tem sklepu izšel je že drugi sešitek .I/.vestij", obsegajoč razprave iz domače zgodovine, katerim je urednik arhivar gosp A. Koblar. Starinoclovska spisa sta te objavljena, spis g. prof. S. Rutarja o .grobovih z Gors pri Šmarji" in spis starinoslovca g. J. Pečnika o ondi najdenih izkopinah. Obris g. direktorja L gubica in dve fotografični povjemi, ena g. Gu-
stava Pirca in ena g. dr. Fr Lampeta. po- I jasnujejo razpravi. Sestavek .slovenska imena v j
^ Zaupni mol v vsaki fari. 35
isvanredn.. zaupanj* in apotfivanja vlivajoče d toanifi poletja i porottveai zaklad iasafc. ti milij.«niv kroni firpar glsvni sedet Je ns Donaji. k«jr je • esarsfco kraljevo privilegirano ter Je pod vrhovnim nadaoratvom visoke c. kr. drtavno vlado In čegsr v«eatran»k'. prianano blagon«eno delovanje ae rastass p«, vseli p. krajinah naša svatrijsks domovine, pooMatča • vaakci turi p., je-livira aaspaaga aaota s nalogo, po-spetevstl *rt jn rastirjenje tega podjetja v dotičnam kraju.
Itasumne. Fislaae in v daasratveaeai ohairu popoln- aaupanje vlivajte .«ebe. koje ai Mijo pridobiti »edi*. rastmi post ran.ki aaslutek aa mnoso let, blagovolijo naj |..»1 inamko JM.ISI. •»sa pi«ua§arr *" - '—(M)
p. .ia vedeti
(M) 10-1
starih listinah" je pa priobčil g J Scheinigg v Celovci. Zgodovino krutih cerkva opisoj^o .drobtinice iz farlsnskih srblvov", kstere pri občujs g. A. Koblar in no zelo važne ss zgo dovino župnij v raznih stoletjih Razprava g S Robiča Je pa naravoslovne vsebine, o .kranjskih mahovih", katera kaže vsprh snaastvsasga raz iskavanja po rasnih krajih Kranjske, ociraje se ;»osebno na sknpmo Savinjulolakih planin Poleg tega imata Is sešitka kratka poročila o društvenih zborih, predavanjih, atarinakih izkopinah in o onih literarnih delih, ki se tičejo Kranjske sli pa sosednih dežel, dalje o pridobitvah za d želni muzej Rudolfinum in imenik « " in društev, ki občujejo s kranjskim muzsjakim j
društvom. Mej malimi zapisi zanimalo bode I	.	- » . pM
bralce najbolj poročilo g prof S. Katarja iz , tT^fTllft f^Ufk IH. VTIglUlI MHU]! T U4J1
Italije in poročilo o grobih, najdenih za župao cerkvijo v Kranji. ko so kopali za klet. Mialili so s prva, da so ti grobi is fran> oske dobe. G. J. Pečnik pn. ki je prišel te nsjdbs pogledat, js u videl, da so grobi is hallstattske dobe. Nsdaljno razkopavanje je vodil on snm in pokazalo ss Js. da je bila okolica kranjritefs mesta obljodsns Is pred rimsko dobo. — .Izvestjs" murajskefs društva toraj v novič toplo prlporočnmo vse« prijateljem domače zgodovine

Tist:
Line:
LoUri^ks štoTtlks
laročkane dna «" aprila l«M
6. 8-». fi4. 4t, 7» 24. ft6. 69. «0. 64.
veljaven od I maja 1.1. Ik*d ia Celja pasti Du^L Brsovtak o». I. nn « m
ponoči in ob 1 iri 4& m. popoludao. p-i-.-u vlak ob 6. ari 24 m. p jpolndns in 14» » uri M m ponoči:
....	* - ' — -». ajutraj. metam vlak <Ji
Ura. .vlak ob S. ari «1 m i. ajutraj. poMai vlak . i ok 1. uri M m »ji. i
Slsvmtuu občinstva uljudno pri- ® poročam svojo gostilno z lepim vrtom 9 in kegliščsm	j
„pri skalni kleti" 9
.Feiaenhelleri.	* t
Postrežem z dobro kuhinjo, izvrstnim vinom in priznanim Kakeoovim pivom. Za obilni obisk se priporoča
Viktorija Podpečan, *
1*2 I	gnatilničarira
1 4 f d 4 4 J J J • " 9 > • '
popoludne in ob 4. »4> 10. uri SO m. dupotsdne in
tnj; V»aM vlak ob S uri M m. wtmwm, m on ,
9.	uri »večer do Zidanega mosta; matsni vlak ob b uri 40 m. svefler.
Odkod ia ldaribors aa Eataik«. Hranvlak .4. *. nri » m ponoči; lokalni vlak ol. » nri *> m ajatraj in ol.
10.	uri 4 m. dop. ter ob 3. uri X) m pup-h<dBe Odkod Is Prafavakaga pnti Pty itd. Brsovlak o!« S i (
uri 36 m ponoči; oaelmi vlak ob » un 37 m. do-poludse is ob 8. uri 10 m. avečsr. Odkod ia Celja v Vclaaja Mekam vlak <d. a uri U m
ajutraj in a uri tO si. popolndns. Odkod is Vatoajt v Oalja faetam vtak h nri W m.
ajutraj in 2. uri 35 m. pagoludne-Odkod Is »šastsa Mate v bpisk. Oaskst vlak ob ft uri U m. ajutraj in l. uri M in ter ol> k ari Mi m. popohidne Odkod ia Polttaa v Kssjk« <4. 10. nri £>
in ob 4. uri 10 m. popoludne. Odtod U Eeajie v Pelbaae ob B uri »I

Gospoda Antonu Zmrsllknrju, sMMiuljm pri sv. Fnatitka Kaverij^
Potrjujemo, da Vi niste pisnli. ne dali ka kega povoda notici o orglanja in petju pri vaši farni cerkvi.
Uredništvo JkmMriM".
Prošnja do slovenskih posojilnic.
Radi sestave .Letopia
askik
•h"t«h
jilnic' za .Zvezo" potrebujem računov vael zavodov; toda veliko mi jih še ni došlo; — w uljudno za nje prosim
V Krškem, 30 aprila 1H93.
J". Lapajnn.
ifftU.
Podpisani odbor *t«je ai v prijeto«. d. ll».«t » hvaliti s« vC g. drtavnonu po«lancn dr L Oref.recs. vi g. Fr. Le k te ju, provtaorju na I-tujski g-n, g lirs-gotinu Hribar ju, tiskarja v Tels m *f g Al Kom. tnpniku v Smartina as njih krepke is i>p,4badnr govora; g. dr. J. Rosi n u. aa ve« njegov neum rt.1 trud. katerega ja imel - podukom natih .liletant .v kajti io njemo so je v prvi vrsti aakvaliU. da se ja igra tako nad vse pričakovanja lopo iavrfcla Zahvaljujemo so pa tudi vsem p. n. gospodom, guspom. g< "|"»iičnain. nn-tem in dekletom, katen s., kakorkoli pripomogli, da -e ja letni zt><>r natega -lni«va dnr » aprila t I tak., si jajno iavrtil. V vosih na>li. da Is. njih trud r..hl .4*lni sad. kličemo vsem .Na skoraj*no vesel.. >vtdaaja"
Odbor kat atov pato dratMa .Itoaaf v fajaik«.
DE^reselitev.
Ker so v Kolodvorski nlici podrli o št. 11, v kateri sem opravljal 18 let i aentnkn obrt ^p^ pre-
ko ni dobiti v oni ulici obrti ( nih penatofov.
Priporočajoč vsem svojim čestitim naročnikom tadi v novih prostorih svo|o zalogo	(St) t
inraai m* U stcsskik v,
omenjam šs. dn prodajam se-. daj todi ono lepo in umetno ppiaovano slepeče blago, Iki je vsle<l razpošiljanja ilu-' atrovanih cenikov iz Dunaja i postalo tako priljubljeno po ravne latt Mil in sicer imam v za kigt: srebrne cilinder-remontoir urs po 6 gld in više. srebrne snker remontoir ure po gld. H .tO in više. srebrne snker remontoir urs s tremi srebrnimi pokrovi po gld. 9-iiO in vito.
Z velesp»At<.vanjem
.nk,
r v Celji. Nova ulica tC 4-

Adolf Hauptmann
v Ljubljani
priporoča »vojo
najveijo salogo navadnih do najfi-n^iih trgovskih aladčic.
Lepo. suho blago. Run« druge v to stroko spadajoč« izdelke kakor: ■T>*»i-i ia okrOenj« tort, cvetic. roi, vaake Te
likotti ter lepih nelkodljivlh banrah. Sfcttk* prlmn« u kv^U p mwk ii crtuiii iMil.
Za poletni Ca« zdrava in dobra pijača: ■Mllaevee (Himl«orsa(t) limonini «ok (Limoniaaft)
liter 80 kr., pri večjem naročila ceneje Kom po t, v kuhano *Uj«. aadlia, nlaoa — ia aurolčni.
Utrdili nrtij« ttai, fMtHn Mt*. K<* ntau f» tmit mi, lUKjnMtif.
\MMMMMmm*mM\
Zdravila za živino«
Sk*u redita ttipt a Mm,
na konj«, robato iivino, ovom in praAid* Itd.
Itabi m akoro 40 M ■ MlMito vepe-Um večinoma po hlevih, ako Mi tale ae
■wijmi.iirt»iw
Wvtya; tboljluje k* in nartja, da krave
__daj«) več mleka
Zamotek ■ rabilnim navodom vred valja le 60 kr. 6 samotkov a rabilnim navodom samo i fld
Cvet za konje.
Najboljke mašilo sa
r£
■zuur HO(jX3V AR
M dobijo v
Ukani Trmk6o*ij»
in ae vsak dan a poito raapoidjajo.
Mfc (iaiU«M
tivratna zaloga vsakovrstna kave, aladkorja, rila, Unoga olja, jutnega sadja, masla sviaJsks m a« ti, rama, čaja, vina v butiljkah, srbske slivovke, kranjskega brinovca, _Itd, itd.
Banatska pieniina moka.
kakor: detoljnega lujerake in lu- | serner, travnega aa mokro in »uho njiv«, rukelnega korenjevega
itd. m»-« Korus« ia ovsa.
po najnllji ceni na drobno in dobalo.
IŠTa prodaj
j« is prosta roka
hiša št 71 v Kostanjevici
femjtititititiki***
I
Vabilo ; k
občnemu zboru
Savinjske posojilni« v 2tid
v nedeljo dne 7 maja 1893 ob 2. uri popoldan
v občinski pisarni.
Da« v ni red:
1. Predlaganje računov aa Isto 181«. i. Volitev dv«h rovlaorjev. H. Itssni nasveti.
Ako bi pri prvem ol>čnem sbora ob i. uri popoludne ne prttlo sadostno Navilo udov Savuuake posojilnice v Žavci so na tisti dan v tistih proatorih in s tistim dnevnim redom dragi občni zbor Savinjsko posojilni« ob 8. uri popoludne skliče, pri katerem jo vsako fttevilo navalih udov sklepčno
Žavec, dno f». sprila 18KV (M) t

t t
aa |mhMW veliki ««•* s prostornim dvoriMem in gospodarskimi poslopji in s velikim vrtom, kateri M sa "al uporabiti tudi sa eUviMs. Hila jo «aonad«tropna, zidana, s opeko pokriU; obsega v pritličji tri sobo, dv« klati, shrambo in kuhinjo, v prvem nadstropji pa pet sob «6 shrambo in kuhinjo. Hita » Jako pripravna sa gostilno in to tomboli, kar m to ulo prod lati tovrtovala v tej htti gostilničar«« obrt in ker j« promet na Za-grsMki veliki costi jako livahen
" Bventualnl kupic metri bi tudi kopiti aamljiMa, spadajoča k temu pooestvu. Opooaija ss todi na to. da nooi prvo nadstrop. pojasnila daj* c.kr.
pooestvu Opooarja ss tudi na to. da
stolar
Oraika eaata iUv. St, C«lj«
so priporoča sa napravo vsakovrstnega v nj •padaMčoga deiaPravasma todi v poprave Itco pletone in drago stolo. - Cene make, in trajno Ur hitra postrolba.
v njegovo stroko -vvo ■ slamo sli dslo solidno
(») It—8
Strune
m rito., goril to HUi.
MflstaknM,
i]troj«AkLl mo^t.t -o- 0«1}1
Gta.nl trn »t. 18 Priporoe. m m i«*loiwj« »Mko«te. oblek« ■> Jo.pod. B> «h V«Hk» "f®
MH*7kakor tudi MMjMM obA. w knMe,
[idijiUlj in uradnik Dnfatin Hrib«. - Tiak Dn.,t,w li.k.me D. Hribar , Ce! ji.
Priloga »Domovini« št. 13., dne 5. maja 1893.
(Vinarski odsek) Štajerskega deželnega zbora je prelagal, da se naj davek odpiše tudi pri vinogradih, katerih pridelek je strupena rosa uničila Kakor je poročal c. kr. namestnik, se je vsled peronos|x>re odpisalo davka '.»490 gld., vsled Škode po trtni ufti pa 26O0 gld.
(Maribora) je dovolil deželni zbor. da sme 150.000 gld. vzeti na posodo.
(Nadačiteljem v Ljutomeru i imenovan je g. J. Kobič, nadučitelj v Št. Vidu pri l'tuja.
(Stalni vinarski komisar i, kot deželni uradnik, postane g J. Balon, vsled sklepa de želnega zbora.
(Dvs maMsnshi telit na Štajerskem, naj bi ae po nasvetu učnega odseka štsj. dež. zbora spremenili v rokodelski Soli.
I Za podak v podkevstvm je razpisanih več ustanov po fiO gld, na Štajerski podkovski Soli v (iradci. Prolnje je vlagati do lf». maja na deželni odbor.
(▼ OHmljah) pri Kozjem so lok) zaprli, ker noče baje občina skrbeti za primerne iolske prostore.
(Ia Bralk > Dne 17. mal. trav. pritepel se je najbrt iz Hrvatakega st«kel pes in ogrizel tukaj več psov. kateri so bili takoj vstreljsni Steklega psa je pa tndi le tisti dan ustrelil lovec brežke grajSčine. Kontnmac ja je napov«dana od 20. m. trav. do 2» t. julija. Na Markovo dne 25 mal. trav. vnelo se je o poln testi uri popoldsn poslopje kmeta Nepožlana v Curnovcu pri Pite-rab Lepe velike shrambe, hlevi in hram zgoreli so a človetkim in živinskim živežem, kakor tudi s praznimi sodi vred. Živino so retili. Ogenj bil je strašen, pomoči pa od nikoder. Drugo jutro so te le zapazili, da ni bilo mogoče razločiti, knj gori. Ogenj je provzročil petletni otrok.
iBreika čitalnica> ni smela predstavljati igre .Svoji k svojim". Čudno! V Ljubljani in na Koroškem ao to igro brez ovire predstavljali. Vaaj je čisto nedolžna!
llsastjsvaajsi v Ameriko še ni prenehalo; zdaj pa zdaj gre na raznih postajah večja ali manjša trama Tudi mladi ženski spol se podaja na daljno pot. Tu in tam si kdo poskuša na nepošteni način popihati jo. Tako se je na Vidmu pripetilo, da je j«den izseljenec s slabim denarjem plačeval voznino. Toda uradnik je to kmalu zapazil in za njim te1 egratiral če ne more kdo dobiti tukaj potnega ista, pa ga dobi iz Amerike — poSlje mu namreč kak izseljenec — svojega
(Pri sv. Marka nits Ptuja) se snnje .Bralno društvo", kaj važna reč za našega oratarja Osno valni odbor je sestavil pravila in že predložil vin c. kr. namestništvu v potijenje in novorojeno dete se ima že zdaj s 50 udi ponašati. Reči zdaj — tem je bilo še kaj tacega potrebno? Število udov že opravičqje potrebo društva, ko bi ne imeli narodnega duha. — Ker že ravno o narodnem duhu govorim, teži mi arce uradovanje našega okr. zaatopa. Vsem svetu je znano, daje okraj, zastop. kakor tndi okraj, odbor v narodnih rokah in na to rekel bi vsakdo — ti uradu-jejo alovenski — le po malem ni tako Se slovenski govoriti? — Seje okraj, odbora počaati ae avojo navzočnostjo g. t. . . . B. ... Temu pa slovensko ušesno kladvice le malo bije tedaj drugo kladvice. Kako se naj tedaj zahteva od občinskih predstojnikov? Konečno z mirnim srcem naznanim, da amo v Šturmovci Slovenci in le alovenski občujemo.
(Rajhsnbnrtki godbeni klub) priredi koncert s prijaznim sodelovanjem virtuoza in komponista g. C. Langer-ja dne 7. t m. v čitalničnih prostorih.
Druge slovenske novice.
(Kiaajski deželni sbori je dovolil precej podpor za šolske stavbe, /a narodna društva (.Pravnik". .Naiodno šolo"), za zasajenje vinogradov z ameriškimi trtami, posvetoval se o urejevanji potokov, o nakupu naravoslovnih zbirk
tiskarna" v (V-iovci 2x2 knjig, .tiskarna sv. Cirila" v Mariboru 10 pesmaric, c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji je dala 20«, popusta. Martinčeva knjigarna v Mariboru 10* „ Oion tinijeva knjigarna v Ljubljani tudi 10*',. - č. g. bogoslovec Janez čemažar je poalal dva ve lika zavoja zelo rabnih knjig, nabranih mej mariborskimi gg. bogoslovci, g. Kr. Podobnik, nadučitelj pri sv. Barbari v Halozah, zaboj raznih slovenskih knjig z naročilom, da naj se razdele mej podružnice na Koroškem, in č. g. Josip San-cin. župnik v Predloki, precej knjig. — Stolno mesto ljubljansko nam je naklonilo 250 gld., kot prispevek za prvo polovico 1893. I. (iraška izvanakademiška podružnica, koji vrli in ne umorni predsednik je starina vodja g. Biadaška nam je poslala po mladeniško delavnem g. Kr llrašovci, c. kr. sodniku v pokoji. 100 gl. 20 kr. Kot veledušne podpornike vrle te podružnice imenujemo danes: g. Marijo Možekovo, ki je zopet podarila podružnici 10 gld.. g. Kranjico Zabredovo. č. g Avg. Skočirja. k ura ta na dež bolnici in g. Mato Zidariča v Pregradu na Hrvatskem. — Pokroviteljica je postala z doneskom K>0 gld. g. Marija Koblar. roj-na Re-harjeva. v Litiji. Slovenci! To je že šesta pokroviteljica iz malega litijskega trga Je-li temu pristavljati treba še posebnih navduševalnih be-sedij? Dalje ao nam naklonili: Podružnica za Ljutomer in okolico 100 gld.. Šitenaka podružnica iprvomestnik g Matijan. denarničar g. Su\vai 50 gld. družba domoljubov 25 gld. ferijalno diuttvo .Sava" pri veselici 20 gld, po sojilnica v Konjicah 20 gld. posojilnica v Radovljici pri občnem zboru 5. aprila 1803 po zadružnikih zloženih 19 gld., g. A. Virant iz Novega mesta v Zagorji pri g. Medvedu mej Do-lenjskim in Zagorakim Sokolom nabranih
14	gld. posojilnici v Šmihelu ned Pliberkom in v Šoštanj po 10 gld., hišna družba .Omizje" v Mozirji 10 gld. kot drugi znesek globe vpla čane po ud<h, ki se varujejo v govoru slabotnega materinega jez-ka. Neimenovanec pri aokolovi veeelki in telovadskih igrah v Ljubljani nabranih 8 gld 68 kr.. hranilni in posojilni društvi v Celovci in Nabrežini po 5 gld., g. Gregor Do-linar 8 Trate po g. odv. dr. V. Kriaperji 5 gld. g. Iv. Jenko 5 gld.. kot dar vesele di?žbe pri .Kortuni" v Litiji, gostje in udje bralnega društva v Orehku pri veselici dne 10. aprila 4 gld. 10', kr.. g. Velimir 4 gld., ki so jih zložili za dom naudušeni graški mladeniči o priliki Prešernovega večera, gospodičina v Opatiji nabrane 3 gld.. g J. C. J. vinotržec v Šitki 2 gld., — preostanek ob poravnavi računa in Neimenovanec prvo srebrno krono. Vsem veledutnim dobrotnikom skupaj in vsa kemu posebej izreka najtoplejšo zahvalo
vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda iSIovsnake posojilnice L IMS.) Celjske posojilnice poročilo in računski sklep za L 1892. kaže velik napredek tega obsežnega zavoda. De narnega prometa je bilo namreč lani, v 12. upravnem letu pri tej posojilnici že čez 1' , milijon (1,7« 1.380 gld.). Dobička je izkazala 12.528 gld. splošni rezervni fond je imel «000 gld., posebni pa 44.004 gld , toraj oba skupaj že 50000 gld. prihranjene zaloge. Iz tega ugodnega stanja celjske posojilnice, se torej že vidi, da je ona v resnici v stanu že zidati .Narodni dom" za svoje in narodne potrebe.
(Kranjski vinogradniki) so dobili lani in predlanskem od dežele 2«61 gld. podpore za nasad novih vinogradov z amerikanakimi trtami, od teh vinogradnikov je bilo 109 Vipavcev in le
15	Dolenjcev. I-etoa so se začeli pa tudi Dolenjci mnogobn jnejše oglašati.
(Za pospsh nove vinerejei bode kranjska dežela nastavila v bodočem letu vinorejskega lepotnega učitelja, ako bode država prevzela polovico stroškov. V podporo vinogradnikom in za tečaje v poduk c, pljenja amerilunskih trt je
__________r______________odločila za tekoče leto 2000 gld ; enako svoto
deželni muzej, o poročilih deželnega odbora, j je tinti odmerila za brezobrestna posojila do naj-
(0. direktor ▼. Dolenc) vinorejske šole na Grmo, je šel po naročilu deželnega odbora kranjskega na Ogersko, ogledat si ondotno novo vino-rejo, zlasti vinograde, zasajene v petčeno zemljo, kateri na Ogerskem baje dobro vspsvajo. ker imamo na Kranjskem, n pr na krškem polji tudi tako zemljo.
iladi trtae nMi se je v krškem okraju od pisalo pri uničenih vinogradih 4103 posestnikom 3809 gld.. v černomajjskem okraji pa 2307 posestnikom 1840 gld davka.
(Umrli je nagle smrti v Krškem, znani poštar, g Mihael Avsec.
o raznih prounjah itd.
(I^jnbljanaka metna hranilnica) je lani storila i>osebno velik korak, kajti njeno lansko gibanje je znašalo čez 7 in pol milijona gld.
<Dr«lbi sv. Cirila in Mstadai je ob nakupu knjig za obmejne kiaje darovala ,Mohorjeva
višjega zneska lft*l gld.
(Zgerslo jei gospodarsko poslopje g. Ignaca
Rozina v šmartnem pri Litiji. Goreti je začelo ponoči ob polu 12. uri in bila j« velika nevarnost, da se razširi požar na okolico, toda vrlo gasilno i druStvo tmartinako zabranilo je večjo nesrečo.
Kranjska dežela podpira sledeče smerikanske
vinograde pet vinogradov kmetijske podružnice v Kostanjevici, vinograd kmetijske podružnice v Beli cerkvi, vinograd kmetijske podružnice v Novem mestu in vinograda krške ljudske in meščanske šole Od države ss vzdržujejo, ozi-roms podpirajo vinogradi v Kostanjevici, Slapu. Derči pri Št. Jarneji. na Raki. v AdleSičah in Božakovero pri Črnomlju.
flteva tele v krškem okraji) Deželni »ol svet je dovolil sledeče nove tole Hrovatki brod pri Raki, Telčje v škocijanski fari, Gorenje gradišče. Vrh polje. Orehovica in Ostrog (Oroblje) v fari it Jsrnejski. Sv. Duh Veliki Podlog v fari leskovtki.
i Kriki davkarski kontrolen, g Kr. Gre
gorič. je premeščen na enako službo v Novo mesto: na njegovo mesto je prišel g. Lilsk iz Ljubljane. G. župnik P. Ogrin pri av. Duhu je dobil faro Suhorje pri Metliki.
(Učiteljsko društvo novemeftkega okrajni je priredilo včeraj zabavni večer v dvorani .Narodnega doma" v Rudolfovem. v korist društva in družbe sv. Cirila in Metoda, s kaj lepim v.-poredom
(Kopanje aa prostem konec aprila) je
nekaj nenavadnega, kakor je bila nenavadna letošnja pomladanska suša. ki je trajala skoro 3 mesece v velikem delu srednje in južne Ev-lope. Dne 26 in 27. sprila — piše se nam'od Save bila sta že tako vroča in soparna dneva da je toplomer v senci kazal od 23 24" C. Vsled tega se je tudi plitva Sava na nekaterih mimo tekočih in stoječih mestih tako ogrela, da so fsntiči se Sli brez škode spirat, umivat in kopat vanjo.
i Mrtvega otroka se ia Snvs) potegnili pri Jesenicah ob hrvaški meji, bil je možkega spola in blizo 4 leta star. Bog ve. kje je bilo dete v vodo pailo, bilo je v vodi že morebiti 2—3 mesece. Okrog vratu je imelo podobo sv. Benedikta.
(T spomin Valvoserjsvs smrti) pred dve sto leti (16 septembra 1693), se bode v Krškem na hišo št. 85 (hiralnica) še letos vzidala spominska plošča, ker je slavni kranjski zgodovinar po virih, priobčenih od kranjskega zgodovinskega pisatelja Radiča. umrl takrat v tej hiši. ki je bila njegova last.
(8nin) — pomanjkanje krme in paše k on cem aprila. — je bila po nekaterih krajih tako huda, da so živini pokladali ikopo, ki so jo ljudje s strehe trgali. Drugi so morali živini zrnja polagati — največ so pa pustili živino stradati na golih suhih pašnikih, ker si niso mogli pomagati drugače
i Sadje i je po vsem Slovenskem v najlepšem cvetu; v toplejših krajih je večinoma že ocvetelo, zlasti marulice. breskve in češnje. Le pri orehih se ni pokazalo cvetje; v hudi zimi so menda pozebli.
ils ŠssiheU pri Ptthsekn) 1. maja .Kato-liško-politično gospodarsko društvo" priredilo je v nedeljo dne 30. aprila občni shod pri g. Šercetju » šmihelu. Občina Šmihel ima najbolj ; prebivalstvo Uradovanje vodi v i ziku izbomi tajnik g Kandut. šmihel ima tndi slovensko posojilnico in tolo s slovenskim učnim jezikom Zato je bil tudi shod mnogoštevilno obiskan Na programu so bili govori: .o političnih strankah na Koroškem". g. župnik škerbinc. .o šoli", g Kilip lladerlap, .o volitvah", g. Vekoelav Legat, odgovor g Plavcu in pL Met ni t zu g Kan dot in .o gospodarskih zadevah koroških Slo-vencev" g. lame. Ljudstvo bilo je navdušeno in zadovoljno, vse drugače, kakor pa teden poprej v Pliberci. ko so liberalni |io»lani K rsehner, Plautz
in Metnitz praznim prostorom na .Bauerntngu* razlagali svojo modrost. Mi pa smo uvideli da koroških Slovencev še /.Javna ne bodo zatrli, samo delati in delati je treba.
i Nove slovensks posojilnice) osobito domoljube v onih krajih, kjer mislijo osnovati novo posojilnico, opororujemo, da ima u/.orna pravila posojiniea v Djekšah na Koroškem.
iZiljska železnica na Koroškem se bode začela v kratkem z državno podporo zidati: ravno tako furlanska od Tržiča (MonfaIkone) v Červinjan.
•	Slovenski duhovniki v Ti-stu so vložili pritožiš) na uamestnijo. zoper neznosne razmere, v katerih morajo služiti.
(V Trstu) se Slovenci dobro pripravljajo na volitev v mestni (deželni! zl»or. Sami res ne morejo drugo«! prodreti. kakor v okolici: toda v Trstu lehko pripomorejo do večine tisti stranki, katira jim bode najbolje pravična in Avstriji odkritosrčno udana
(Novo vojno ladijo ..Marija Terezija") spustili so v soboto zjutraj 2'.'. aprila v Trstu v morje V .stabilimento technico triestino" pri sv. Roku. kjer se je /gladila nova okk pnjača. vršila se je slavnost v na v/. Prosti odličnih gostov, članov Najvišjega dvom in vojaških in civilnih dostojanstvenikov Kumica bila je na<lvojvodinja Marija Terezija. Vse se j«' vršilo v najlepšem ro«!u navzlic malo neugodnemu deževni tnu vremenu
•	V Istrii je v pori>šk<»-phljski Ikoliji vedno večje pomanjkanje duhovščine. Temti so največ krive nesrečne politične razmere.
,V Gorici' bil je pr.d porotniki obsojen Urt.lnik .Soče" g.-spoti A. Gabršček. Predniki slovenskih listov imajo res težavo. — V nemškem listu .Tagespost" grdil je n»k prof. Babsch Slovence na Goriškem, na kar pa je .Soča" odgovarjala in povedala o profesorju reči. ki se ne spodobijo niti navadnemu človeku, toliko manj pa se profesorju Med drugim prišlo je na dan. da profesor drugih pisateljev duševne izdelke porablja kot svoje in se pusti za to plačevati. Dasi je urednik htitel vse dc kazati, la je resnica. kar je pisal ni mu bilo dovoljeno in obs«xlili so ga. Proti obsodbi se je pritožil ta najvišje sodišče, kjer upa. da bedo Irrgače sodili. — Če obsodba obvelja, plačati bode treba do *<*» gld. — G tiskovna svoboda ('- <'
Djpge avstrijske novice.
i V Gradci i so bili zidarski ilelavci delo ustavili, ker jim mojstri niso hoteli plač za toliko povišati, kolikor so terjali.
iPresvitli cesar, seje po dolgem prestanku zopet podal v Budapešto. kar smatrajo listi za ug-. dno poiHiko sedanje vlade — S slovanskega stališča se obsoja, da bodo vodili rojstne matice. |h» predloženi postavi, inadjarski u.adniki. ki l>odo s tem zopet zel«' madjarščino širili nie«l slovanske narode. — Ogerski državni zlx»r se je posvetoval o zboljšanji učiteljskih plač.
iNemiki konservativci, vsaj ena stranka njihova, snuje velik nemški du>-vnik. ki ne hode tako prijaz.n Slovanom, kakor .Vatorland". Zanj so nabrali že 30000 gld. če naberejo še 20<»«». I« Ijodo z novim letom stopili ž njim na dan. Slovenci menda takega lista n- bodemo podpirali.
Delegacije, /a posvetovanje skupnih i vojaških in bosenikihi zadev. naše. vse prev«.č na dve polovici razih-lj-ne države, sklicale se bodo 2*v maja na Dunaj in zborovale ilo 21. junija.
.6eiki deželni zbor. j- tudi «l«>volil nekaj pod|N>r posojilnicam po Kaitleisenoveiu načrtu, kakor je bil dolenje avstrijski deželni zl«.r že lani storil.
tUstredni Matice skolskai. ki j.- za Čehe t«, kar za nas naša družba sv Cirilu in Metoda, imela je lani lKUtum gld dohodkov Vzdrževala j-ljudskih šol s I Ml iazr«-«h. .'»•"> otroških vrtov in 2 gimnaziji >v "gorskem Gradišču m Opavil.
Češke stranks. v deželnem zlK.ru kaj težko približujejo Zato se ni S- nadejati. <Ia bi h«-danje zasedanje tega zbora imelo veliko vs|>e h«v za češki narod Vendar se vse stranke vpi-rajo pohlep«.iii n< luških liberalcev.
i Južno tirolski poslanci, tudi I« t«« m». prišli v deželni zls-r Zato izgubili l««lo zo|»et svoje mandate
i Ogerski državni abon IkhIo razpravljal cerkveno jsilitične predloge. Vlada predlaga, da lil duhovniki več ne v. dili krstnih knjig - Cesar je nenavadno odlikoval tajnika prvega škofa, ki j«- bil svojemu gospodu pri napadu rešil življenje Poslanec j.- vlado vprašal, zakaj je Sel minister deželne bramlie na Dnnaj k vojaškemu ogledu - Nesramni so že n« '-ateri Košut ovci. da presega vse meje.
(Ogsrska1 hoče :i milijone porabiti za nakup zi-mljišča. kjer bi se ljudstvo naselilo proti ugodnim pogojem.
iJndovski veri) hočejo na (»gorskem po postavni poti pripomoči do enake veljave krščanske vere.
Ogled po širokem svetu.
.Sv. oče papeži je | ostal nnjv.-čji magnet, najimenitnejši prehižaltšče vseh mogotcev tega sveta, vse se mu klanja, vse išče pri njem polnoči in varstva Vsaj *«■ mn je cel.'. protea'antski nemški cesar p .klonil ob priliki, ko je bil šel v Kini čestitat italijanskemu kralju k potindvajaet-letnici.
Lužiški Srbi. na Saksonskem se še vedno
v slovstvenem oziru čvrst > gibljejo. Imajo V Bu-dišinu sv .j. Mitico srb-k-i. k' j- nn la lan: 2700 mark dohodkov in izdala svojim n«l«>m i knj-ge 2 sn> pi'\i .čas >p sa". .pratiko*. .m ili gmtulant* in zbirko povesti Po ol>čneiu zls.ru. p«, katerem je bilo '■<» članov. pela seje jeseni: .Hiš«'* Seibs-t\\ o njezgubj< ne* i še ni Srbstvo izgubljeno.
i Veliki ruski minister. Giersje bil na Dunaji. i ibiskal ga je sam naš cesar, kar je velika čast in kar utegne pomeniti, da se utegne prijateljstvo našega cesatja z mogočnim Rusoiu obnoviti.
iNa Angleškem) jo v narodni zbornici pio-«lri minister Gladstone s svojim predlogom, pomagati nesr. čni Irski. Toda čaka ga še hud boj v g-*po*ki zbornici, kjer se mu bodo lordi še hujše vpili, kakor neknteri krivičniki v ljudskem parlamentu.
iV Arabiji) tudi čislajo zdravljenje župnika Kneippa. Izišel je letos v arabskem jeziku koledar s |«)dobo tega župnika, čegar način zdravljenja se toplo priporočuje.
■ Indijanci, so za dobro plačo pripustili več svoje neobdelane zemlje vladi Zjedinjenih držav. Na tem z-inljišči bode zopet dovolj prostora za priseljevanje.
(Na svetovni razstavi v Chicagii bode posebna znau-enitost velikanski umetni slon. ki se bole vrtii s -sobnim znotr.injuu strojem na okrog, s ropom migal, oči obiačal in z uhlji, lo-putal ter včasih strašno zarjovel. V njeni boste 2 nadstropji, v pritličju bode plesišče, v I. nad-stropji jedilnica. Stal bode našega denarja pol milijona goldinarjev.
Dopisi.
Mozirje. ir.lagosl--vljenjo novo šol zastave.) Prav lopo slovesn-st jo obhajala tuk.ijšna Sol. mladina, kakor sploh >»la župnija dn.'- !> apr.la t. L ko se jo blagoslovilo n.«vo Sol. ban«lero. Ra zun domačih gg. duhovnikov so pri tej svečanosti še sodelovali dekan gornjegiadski. gvardijan iz Nazareta in novoimenovani župnik Polskavski. G. dekan je zastavo blagoslovil ter jo potem v pri-inornem gov.-ru zbranemu ljudstvu razložil pomen bandera sploh, kakor tudi pomen podob, ki so na zastari. Botra zastavi je bila mil. gospa Antonija plein. Bonazzi. posestaica na Brcah, ki je tudi na zastavo pripela trak s prekrasnim ven-»vin ter j- prvi žrebelj v nj«> zabila. Drugo žreb lje ».. zaporedoma zabili vsi navzoči duhovniki. udje kraj ..ziroiiii« "kraj. š..| sveta Al. in I. G on čar in pa dva učenca Zastava je i/težke bole sv.le in ima na eni strani podobo slov. bla-govestnikov sv. Cirila in Meto«la. r.a .Irugi pa angelja varha. Izdelala je zastavo kristjanska aka-demija v Prag. v na.* -|*>poloo zadovo|jnost tako glede cone. kakor tudi jako dos-ojn* in < kusn-zvunanje oprave Mi toraj vsom. ki si tako zastavo nar.^ujej to tvrdko najti.pl.-je priporočamo Zakaj bi si take reči narotvvali pri t njih židovskih tvrdkah. ko pa v s«- to tu«li dobimo pri bratskem nam narodu češkem. Ako l>i se
I t.<raj še kj<- na slovenskem tako bnndero oinis-[ lilo. todaj svetujemo, da so dotičniki/.brnejo na-i.ivmat do .Akadetuie krestanskii v I'razo Bete«) vat ulice č. 22.1 1 'mi jih smemo zagotoviti. | da s«, b sle. kakor se je nam. tudi njiin i aročilo dobro. v«»tno"[in tudi 'kolikor' mogoče po ceni z vršilo.
Od ar. Marka nlla Ptuja i Velik požar, i V občini Bukov«-!, župnije sv. Marka niže Ptujn, bil j- v ne« M jo Irt. aprila tako velik požar, ka-korsm-ga najstaroji ljudje ne pomnijo Med p »pol-dansko služIm lK>žj>. stopij g. kaplan J. Kosta-njovec pri vel kih vratih v cerkev ter kratko naznani .v Bukovcih gori'" Po tem poročilu na stala je gnječa. vse je hitelo pomagat, vse kričalo in j .kalo V tem trenotku zasliši se pa tu«li plat zvon:) in pr««lno je uilarilo petkrat, bilo je >.«• 10 hiš v plamenu, ker je ravno o tem času pihal vetir proti vzhodu, kakor je vas postav Ijena. Beila in novolja je zelo velika, in da so ni š- mnogo večja nesreča zgodila, zahvaliti se mo ramo vrlim Novovaščanom. kteri so bili prvi s«-svojo občinsko brizgalno na mesto Nekoliko trenutkov pozneje pribijal se je g. Pongra»z. po aestnik Dornovskega gradu si- svojo brizgalno in .Ptnjsko ognj.-gasno društvo." kateremu š«« posebna hvala za to. da se je podalo če/ svojo mejo. V stir.h urah se je ..gonj omejil (lokali /irali. Kljubu vs«'in naporom pog«-r-lo je ven«Iar 2i« p>js«wtnikov z vsemi gospodarstveniml posk.pji, z vsem živežem, z vsem onslj-m in /. vso obleko
Poročati pa tudi moram«, žalostnim srcem, da so zgubili trije otroci svoje življenj«- in se 1 Več ljudij opeklo. Tndi 22 glav živ.ne je zgorelo. ! - T«-j revščini opomoglo se je tudi v prvem trenotko. kolikor mogoče z milimi darov'. V dveh urah je bilo nabranega v ptujikein .Narodnem domu* po predsedniku g. Oregoriču rt) gl. g. Ha: ter daroval je -"tO gl.. mil. g prošt 2" gl. g. dr. Horvat 10 gl. in g. Keich.-r tudi 10 gl G. Ornigg. Stary in Kftrthner pomagali so s tem. da so poslali koj drugi dan po g Kr. Čehu revežem pecivo. G. Kazimir, trgovec v Ptuji. oddaje pogo-r-kvm brezplačno špecerijsko blag.. Tudi večinoma vsi ostali trgovci p-oma^ajo »•• svojim blagom. vsi k po svoj-j moči. Vsetn dobrotnikom torej najsrčneja hvala. Bog jim povrni stotero'
Is šaleške dolino. .Obrtne zadeve.) Osno vali sto v Celji „OI>česlovensko obrtno društvo*. Potre!ji je res bila za tako združitev Slovenci smo tako raztreseni in se tako malo brigamo drug za druzega — posebno volja to o obrtnikih — da dostikrat do cela prezremo. kak nov. veseli pojav obrtništva. Koliko imenitnih reči so Slovenci izumili, a ker ni bilo podpirateljev in priporočevalcev v domačih krogih, ponudil je svoje delo izumitelj tujcu. Ta izkoristil je Vedno dobro vsako novost ali izboljšek sobi v pri« I in si mnogokrat napolnil žepe.
Tukaj bi imelo društvo lahko '»po nalogo. Odbr.r naj bi glodal, tla se seznani z vsemi dngimi obrtnimi društvi, skuSal priti z njimi v dotiko in po njih v zvezo s trgovci in drugimi, kateri odjemljejo obrtne izdelke. Skrbeti bi moralo društvo, da se domači izdelki naznanjajo svetu, priptročajo in spravijo v promet. Domače obrtnike pa bi sp«><lhujalo. «la prijavljajo društvu svoje želje, lat, tako naprosilo naj bi prijatelje, ki mnogo potujejo, da bi se zanimali za obrtnijo in poročali ilruštvu
<1 j-«lnem takem slučaju govoriti hočem danes.
Potoval sem |hi Kranjskem in prišel v prijazno Bistro pri P-orovnici. Ogledoval sem žage in posebno vo«lno čudež Bistre, ki izvira pri županu v sp Josipu Verbičn pred hišo. Ko tako znmaknen stojim in opazujem, pozdravi me veselega >>b*aza prijazen gospod, kateri se mi ptv<hrav; za lastnika teh žag. Ko mu razložim svoje želje in tožim kako malo se pri nas stori za obrtništvo. |»vabi me. če si hočom ogledati morda nj.-g.iv-. tvornico .za vj.ognjeno pohištvo samo iz vinjenega lesa*. — Kako som bil pr.-s.-net.-n videti tukaj v Bistri kaj tai-ega Stoli, klopi in vsi drugi taki izdelki prijali so ini toliko, da sem k«.j naroČil za se precej blaga. Sedaj, ko doma ogledujem to lino delo in ga primerjam dunajskim izdelkom, vidim v koliko bi Mli mi Slovenci na boljem. ko bi se več brigali za svoje izdelke in hoteli uvhleti. da če ............... za