Štev. 38	V	Ljubljani,	petek	9.	februarja	1940	Leto	V
R>
Finski predlogi za mir z Rusijo
Nemški poslanik iz Helsinkija naj bi bil prinesel v Berlin finske mirovne predloge s prošnjo za nemško posredovanje
Berlin, 9. febr. m. Iz nemških političnih krogov poročajo, da je nemški poslanik na Finskem von Biilovv prinesel s seboj predloge finske vlade za sklenitev častnega miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Finska vlada bi bila pripravljena skleniti mir in ustreči v glavnem vsem sovjetskim zahtevam, pač pa nikakor ne more privoliti v to, da bi Rusiji oddala polotok in pristanišče Hango, kar bi resno ogrožalo finsko samostojnost za bodoče. Finska tudi želi, da bi Nemčija posredovala med njo in med Rusijo.
Pariz, 9. febr. o. »Pariš Soir« prinaša iz ne-
vtralnega vira poročilo o posvetih pri kanclerju Hitlerju in trdi, da je nemški poslanik iz Moskve Schulenburg, kanclerju obširno poročal o tem, kakšne možnosti za morebitni uspeh nemškega posredovanja med Finsko in Sovjeti. List trdi, da je Nemčija res odgovorila sovjetski vladi, da bi bila pripravljena posredovati, da pa je dobila odgovor, da se bo Rusija pogajala samo s Kuusiftenovo finsko vlado, katero je priznala. Nemški poslanik je nato omenil sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu, da sovjetski vladi pač ne bo težko odstraniti Kuusinena. Molotov pa se je pritožil, da Nemčija še ni priznala Kuusinenove vlade in da še
vedno vzdržuje zveze z vlado v Helsinkijn, čeprav ima pogodbo z Rusijo. Nemški poslanik pa je odgovoril, da je to samo zaradi tega, da bi Nemčija lahko izkazala Rusiji kako uslugo. Nemški .poslanik je dobil nazadnje zagotovilo, da je Rusija za vsako ceno odločena na Finskem zmagati, tudi če bo zmaga brez slave, in bo zato žrtvovala brezobzirno ljudi in orožje, kolikor bo potreba. Ce hoče Nemčija pospešiti konec vojne naj prepreči pomoč Fincem.
Na podlagi tega poslanikovega poročila je bilo sklenjeno, da bo Nemčija opustila posredovanje, dokler jo ne bo za to prosila Finska ali pa Rusija.
Turški tisk o obisku predsednika Cvetkoviča
Carigrad, 9. febr. m. Vse turško časopisje z velikim veseljem pozdravlja namen predsednika jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkoviča, ki je sjklenil obiskati Ankaro in Atene. Listi pravijo, da bj) ta obisk potekel v znamenju iskrenega prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo ter Turčijo in Grčijo.
Jugoslovansko-nemška pogajanja za ureditev dolgov
Belgrad, 9. febr. m. V Belgradu se že dalje časa mudi posebna nemška delegacija, ki se pogaja z jugoslovansko delegacijo za ureditev vseh dolgov med Nemčijo in Jugoslavijo. Jugoslovansko delegacijo vodi načelnik oddelka za zunanje dolgove v zunanjem ministrstvu Dušan Djordjevič, rijegov pomočnik pa je načelnik pravnega oddelka v.zunanjem ministrstvu dr. Slavko Stojkovič. Jfem-šlto delegacijo pa vodi tajnik nemškega finančnega ministrstva dr. Schiffner.
Sovjetsko letalsko odposlanstvo v Bolgariji
Sofija, 9. febr. m. V Bolgarijo je prispelo posebno sovjetsko odposlanstvo, v katerem so sami letalski strokovnjaki. Ti strokovnjaki bodo baje sedaj preučevali vremenske razmere v Bolgariji in na črnem morju v zvezi z nedavno sklenjeno lbtalsko pogodbo med Rusijo in Bolgarijo, po kateri se uvedena stalna letalska zveza med Moskvo in Sofijo. Sovjetski strokovnjaki se trenutno mude v Burgasu. Prvi poskusni polet od Moskve pa do Sbfije bo 18. februarja.
Nemčija nabira skušnfe iz vojne na Finskem
Berlin, 9. febr. m. Dobro poučeni krogi trdijo, da je imel kancler Hitler včeraj dolgo posvet z niaršalom Goringom o vojnih pridobitvah v zadnjem času in o načrtih vojnega poveljstva za bodoče. Tega sestanka sta se udeležila tudi poveljnik vojske general Brauchitsch in general Keitel. Kasneje sta na sestanek prišla tudi nemški poslanik v Moskvi Schulenburg in nemški poslanik v Helsinkiju von Biilow. Oba poslanika sta dala daljše poročilo o stanju v Rusiji in na Finskem. Poslanik na Finskem von Bulow je poročal o finskih vojaških akcijah in dejal, da je treba imeli za predor modernih utrdb izredno mnogo streliva, tankov in drugega tehničnega materiala. Na podlagi vseh teh poročil in skušenj iz v°jne na Finskem je Hitler odredil, naj maršal Goring stori vke potrebno, da se kovine razdele v taki meri, da bo imela vojna industrija dovolj materiala za iadelavo vseh vrst orožja.	v
Isti krogi pravijo, da stoji maršal Goring na stališču,’ da bo Nemčija zmagala samo, če bo glede tehničnega orožja močnejša od nasprotnikov v kakovosti orožja in po količini. Po njegovem mnenju je število vojaštva drugotnega pomena.
Oti začetka vojne je bilo zaradi nemških napadov ubitih 431 mornarjev trgovinske mornarice. Ranjenih je bilo 235.
Podpis novega gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Sovjeti
Berlin, 9. febr. o. V nemških vodilnih krogih napovedujejo, da bo v kratkem podpisana pomembna trgovska pogodba med Nemčijo in Rusijo. Pogajanja za pogodbo so trajala tri mesece v Moskvi. Nemško odposlanstvo sta vodila dr. Ritter in dr. Schnurre. Sovjetsko pa komisar za zunanjo trgovino Mikojan.
Besedilo novega sporazuma je nemški poslanik
v Moskvi Schulenburg prinesel te dni v potrdilo kanclerju Hitlerju. Ob podpisu pogodbe bo prirejena demonstrativna slovesnost, ki naj dokaže tesno soglasje in sodelovanje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Ta slovesnost je namenjena zlasti nehiškemu prebivalstvu, kateremu naj dokaže, da more Nemčija v vsakem primeru računati na vso sovjetsko pomoč.
Chamberlain govori o angleški pomoči za Finsko
London, 9. febr. Reuter: Včeraj je v spodnji zbornici govoril predsednik angleške vlade Chamberlain o političnem in vojnem položaju. Med drugim je dejal, da so na nedavni seji vrhovnega vojaškega sveta v Parizu med zastopniki Velike Britanije in Francije sprejeli mnogo pomembnejšo sKlcpc kakor kdajkoli prej. Razmerje med Veliko Britanijo in Francijo pomeni mnogo več kakor navadno zvezo.
Na poti za Finsko je že pomoč v vojnem materialu, ki jo je poslala velika Britanija, ki bo svojo pomoč še ojačila, saj se Finci bore za isto stvar kakor Angleži.
Sklepi Balkanske zveze dokazujejo odločnost vlad, članic Balkanske zveze, da bodo vse storile, kar je v njihovi moči, da se ohrani stalnost in
varnost v Južnovzhodni Evropi.
Svoj govor je Chamberlain sklenil z besedami: »Nimamo vzroka biti nezadovoljni z dosedanjim potekom vojne, ker gremo naprej z mirno odločnostjo in z neomajno vero.«
London,' 9. febr. o. Ves angleški tisk danes razpravlja o napovedi predsednika vlade Chamberlaina, da bo Anglija še v večji meri pomagala Finski. Listi pravijo, da se Finska bori ne samo zase, marveč tudi za neodvisnost drugih malih držav. Treba je preprečiti strašno trpljenje civilnega prebivalstva in počasno izkrvavenje Fincev. Vdor v Mannerheimovo črto ne bi pomenil konec finskega junaškega odpora. Vsi narodi, ki jim je kaj do svobode, morajo pohiteti s svojo pomočjo za Finsko.
Vojaški posveti v Rimu
Rim, 9. febr. o. O včerajšnji seji italijanskega vrhovnega obrambnega sveta, na kateri so sodelovali vsi voditelji italijanske vojske in mobilizacije, je izšlo naslednje uradno sporočilo:
»Včeraj ob 16 je v Beheški palači pod predsedstvom Mussolinija začela delo vrhovna obrambna komisija. Pri razpravah so izčrpali prvih pet vprašanj z dnevnega reda. Seja je bila končana ob 19 in se bo začela danes ob 16.«
V Zagrebu ne puste preveč podražiti kruha
Zagreb, 9. februarja, j. Nedavno so hoteli zagrebški peki povišati cene kruhu, odnosno zmanjšati težo kosom. Sklicevali so se na višje cene moke in na višje delavske mezde. Banski oddelek za obrt in industrijo pa je pregledal delo in stroške pekov in_ odklonil zahtevo, da bi bilo treba za 20% povišati ceno, oziroma za odgovarjajočo težo znižati težo kosov. Banska oblast je namreč dovolila znižanje teže samo za 6 dkg pri kilogramskem kosu kruha in ne za 15 dkg, kolikor so peki zahtevali. Banska oblast je povišanje odobrila, ker se je cena moki res nekoliko povečala. Obenem pa je storila vse korake, da se čim prej določi pšeniei in moki najvišja cena in s tem ustalijo tudi cene kruha.
Spričevalo angleškega delavskega poslanca finskemu junaštvu
,Ni videti, da bi kaj moglo premagati Fince'
Siloviti napadi Rusov na Mannerheimovi črti
London, 9. febr. Havas: Poslanec Noel Backer, ki je bil z ostalimi člani delegacije angleških delavskih zastopnikov 10 dni na Finskem, je izjavil po vrnitv v London sledeče:
Finsko pleme zmore nadčloveške napore. Videl sem na bojišču štiri armade. Do zdaj ni videti, bi moglo kaj premagati Fince, toda potrebno je, jim pomagamo. V prvi vrsti jim je potrebno °rožje za borbo proti zračnim napadom.
Tu ne potujujejo vesti, da bi bili Sovjeti do-5®®*1 kak pomembnejši uspeh pri Mannerheimovi £	• Mannerheimova črta se še naprej odločno
brani, čeprav Rusi mečejo moštvo in razmetavajo z ogromnimi količinami vojnega materiala. Sovjet-Si jZf»u . samo v zadnjih dveh dneh cenijo na dva do tri tisoč mož. Zdi se, da je še eno sovjetska divizija v težkem položaju na osrednjem delu severnega bojišča. Točno v enem tednu so finske čete osvobodile in zmagale pri Suomusalmiju in očistile pokrajine okrog jezera Kijanta in poskušajo imenovano divizijo obkoliti severno od Kuh-ma. Prihod britanskih in ostalih tujih letal je imel neugoden učinek na Sovjete, ki so v zadnjem času izvedli zelo tnalo bombarderskih poletov. Ruske rezerve v moštvu in materialu se zde neizčrpne, če upoštevamo nemarnost, s katero material razmetavajo. Po današnjih podatkih so Sovjeti od začetka vojne izgubili 393 letal, 600 tankov, tri male bojne ladje, eno podmornico- 103 težke topove,
1294 strojnic, 552 motornih vozil, 1560 konj in dva opazovalna balona.
Londonski listi razpravljajo o vesteh, da so Sovjeti vdrli v Mannerheimovo črto in pravijo, da take vesti kažejo nepoznanje položaja te črte. Mannerheimova linija ni ograja, ki jo predreš na enem mestu, pa greš dalje, marveč 30 km širok zapleten sistem rovov, utrdb in ovir vseh vrst, kjer osvojitev kakih prednjih jarkov ne pomeni še nič.
Kakor poroča dopisnik švedskega Stockholm Tidingena iz Helsinkija, so sovjetske čete v pokrajini Kuma izvršile več napadov, ki pa niso prinesli nobenega uspeha. Pritisk na Mannerheimovo črto pa še vedno ni prenehal. Sovjetske čete so dobile ojačenja ter se smatra, da bodo vkratkem štiri divizije prešle v napad. Ofenziva, ki se je včeraj začela na karelijski ožini, ni bila tako močna kot so bili prejšnji napadi. Sovjetski napad, ki ga je podpiralo topništvo, letalstvo in oklopni avtomobili, je trajal več ur. V toku operacij se je sovjetskim četam posrečilo prispeti do prve finske črte ter so v krvavih bojih Sovjeti prodrli celo v samo prvo črto, vendar so elementi Man-nerheimove črte tako med seboj zvezani, da bi bil sovražnik celo v primeru, če. bi se mu posrečilo priti v same utrdbe, v zelo težkem položaju. Zaradi tega so ostale sovjetske čete samo nekaj trenutkov na točkah, ki so jih zavzele
Romunija se bo branila -s petrolejem
Bukarekia, 9. februarja, o. Reuter: »Universak piše, das bi ob . napadu na romunske prekope, ki tvorijo del Karlove črte, t. j. novega sistema utrdb, ki je bil nedavno končan, ti prekopi bili takoj napolnjeni z gorljivimi tekočinami. Ta način obrambe naj zavaruje ob nenadnem napadu potreben prevoz čet. Utrdbe imajo tudi številne pasti za tanke. 20.000 ljudi je bilo zaposlenih ter je še sedaj zaposlenih pri delih, ki so se začela 1. 1936. Prve vesti o teh utrdbah so bile objavljene v romunskem tisku šele včeraj.
Plače dnevničarjev in honorarnih uradnikov za čas vo aških vaj
Belgrad, 9. februarja, j. Minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič je odredil, da se izplačujejo honorarnim uslužbencem in dnevničar-jom, ki so poklicani na orožne vaje, v celoti mesečni dohodki pod pogojem, da so vsaj 15 dni pred nastopom vojaških vaj stopili v službo. Plačo bodo dobili po končanih vojaških vajah in sicer le pod pogojem, da v času vojaške službe niso dobili kot rezervni častniki ali vojaški uradniki nobene plače.
Poplave v Pomoravju
Belgrad, 9. februarja, m. Iz pomorja prihajajo poročila o vedno večjih poplavah reke Morave. Reka je na mnogih krajih prestopila bregove in zalila ogromne predele plodne zemlje. Škoda pa je še večja, ker je voda navlekla na polja ogromne skladovnice ledu katerega je struga reke vedno ]x>lna. Vsa mesta, ki leže ob reki, so ogrožena. Ponekod je voda že začela prodirati v predmestja. Posebno pa so v nevarnosti mostovi, v katere butajo debele in dolge ledene plošče, ki se ob vsaki oviri nakopičijo in s tem povzročajo neprestano nove nevarnosti.
Zaradi naglega toplenja snega in zaradi nagle spremembe vremena sta se dvignili tudi Sava in Donava. Tudi na njima je je začel topiti in lomiti led. Nevarnosti za velike poplave zaenkrat še ni, ker je odtok rek proti vzhodu še precej nagel.
Naročajte Slovenski dom!
Turistični vizum za nemške turiste. Na intervencijo »Putnika« je ministrstvo za zunanje zadeve pojasnilo, da imajo vsi turisti iz Nemčije, ki nameravajo obiskati našo državo (zdravilišča, kopališča, letovišča itd.) radi zdravljenja ali odmora, pravico do turističnega vizuma za dopotovanje in odpotova-nje. Ta turistični vizum 6tane le 10 din in ima veljavnost 3 mesecev ter ga izdajajo V6a konzularna zastopstva naše države v Nemčiji. Pod istimi pogoji se izdaja turistični vizum tudi vsem državljanom Češkega protektorata.
Vesti 9. februarja
Švedska vlada je sklenila kupiti 800.000 plinskih mask za prebivalstvo in dati 150 milijonov dinarjev za ureditev novih vojaških bolnišnic.
350.000 angleških vdov bo odslej dobivalo starostno pokojnino.
Prvo ameriško posojilo Finski za nakup vojnega materiala bo znašalo 30 milijonov dolarjev.
Zavezniške in nevtralno izgube na morju so znašale od začetka vojne 274 ladij, od tega 143 angleških, 14 francoskih in 117 nevtralnih, pravi angleško uradno sporočilo, ki zanikuje vest nemškega mornariškega poveljstva, da je bilo uničenih 409 zavezniških in nevtralnih ladij.
Poljski zunanji minister grol Zaleski je prispel v London, kjer bo ostal nekaj časa. V Londonu bo imel informativne razgovore s predsednikom angleške vlade Chamberlainom in angleškim zunanjim ministrom lordom Hali-faxom.
Turška vlada je včeraj prepovedala nemškim inženirjem, zaposlenim v carigrajskih ladjedelnicah, dostop v delavnice, kjer izdelujejo dve novi podmornici. Inženirji in strokovnjaki bodo morali takoj odpotovati iz Turčije.
Novi bolgarski državni zbor se bo sešel najbrž 18. februarja.
Nemška vlada zavrača vesti, da bi bil voditelj alzaških avtonomistov Roos v zvezi z nemško vohunsko službo, zaradi česar je bil obsojen na smrt in ustreljen v Franciji.
Zveze balkanskih držav so se v Belgradu še bolj okrepile. Puščena so odprta vrata za tiste balkanske narode, ki še niso v zvezi, in za podonavske države. S tem bo Balkanu in Podonavju zagotovljen mir. Tako je govoril včeraj v Solunu predsednik grške vlade Metaxas.
Nemški upokojeni admiral Liitzow je imel včeraj časnikarjem predavanje, v katerem je dejal, da se Nemčija strogo drži določil o vojskovanju z minami in da ne postavlja min z namenom, da bi ovirale zgolj trgovinsko plovbo.
Stalin je včeraj odlikoval štiri divizijske in 12 bri-gadnih generalov zaradi »sijajnih uspehov v vojni na Finskem«, kakor pravi uradno poročilo. Poročilo ne pravi, koliko generalov je dal Stalin zaradi finske vojne — ustreliti.
Vrhovnemu poveljniku francoskih vojnih sil na Bližnjem vzhodu, generalu Weygandu, so včeraj v Kairu priredili sijajno parado egiptovske in angleške vojske v Egiptu.
Francija je dozdaj dobila iz svojega imperija 600.000 vojakov, ki bodo v juliju popolnoma izurjeni in pripravljeni za boj. Ce bo potreba, bo imerij dal Franciji 2,000.000 mož, je izjavil včeraj voditelj kolonijalne propagande Roques.
Ker Francija ni po zmagi leta 1918. znala hoteti in delati, si je pripravila sedanjo težko preizkušnjo. Zaradi tega mora biti zdaj njeno edino načelo: zmagati. V tem smislu je govoril včeraj finančni minister Reynaud v poslanski zbornici.
Belgijski general Badoux, ki je sodeloval pri gradnji Mannerheimov« črte, bo te dni odpotoval na Finsko in prevzel tam važno mesto.
Bolgarske oblasti so poslale v koncentracijsko taborišče igralko Marto Popovo, ker je ob proslavi ruskega pesnika Lermontova deklamirala prevratno pesem.
Francoski 2565 tonski parnik »Marie Dawn« se je potopil v Severnem morju, ker je zadel na mino.
Švicarske oblasti so sporočile bivšemu glavnemu podtajniku Zveze narodov Sokolinu, ki je sovjetski državljan in ki je pustil svoje mesto, ko je bila Rusija izgnana iz ZN, da mora do konca meseca zapustiti švicarsko ozemlje.
Veliko pomanjkanje kuriva čutijo v Litvi, ker zaradi nereda na sovjetskih železnicah več ne prihaja ruski premog.
Ker so vsi linski učitelji poklicani v vojaško službo, je finska vlada prosila Švede, naj bi poslali učitelje za 100.000 finskih otrok.
Francoski politični krogi napovedujejo v kratkem sklenitev nenapadalne pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko. Ta pogodba je bila Madžarom že predložena, a 60 se dozdaj obotavljali s podpisom.
Turčija bo vsak napad na Romunijo ali katerokoli balkansko državo smatrala kot napad nase in bo nanj takoj odgovorila z orožjem, pišejo turški listi ob zadnjih posvetih na Balkanu.
Pariška policija je izvedla obsežno preiskavo v sovjetskem trgovinskem zastopstvu v Parizu, ker je dobila v roke dokaze, da 6e tam skrivajo pobegli člani francoske komunistične stranke in da od tam vodijo v6o prevratno in razkrajevalno akcijo. Sovjetski poslanik je zaradi preiskave protestiral, a ni protest nič pomagal. Policija je odnesla s seboj veliko listin, ki delo sovjetskega poslaništva v Franciji zelo obremenjujejo in dokazujejo, da so sovjetski agenti delali v sporazumu z nemško vohunsko službo.
Zastopstvo čeških študentov je bilo včeraj pri voditelju nemške policije v Pragi Franku in je posredovalo za odprtje čeških vseučilišč. Študentje so dobili odgovor, da še dolgo ni računati na to
Poljski pr im as kardinal Hlond je dal francoskemu dnevniku »Pariš Soir« obsežno izjavo, v kateri podrobno našteva trpljenje v zasedeni Poljski in preganjanje katoliške cerkve tam. V eni sami škofiji je od 800 duhovnikov ostalo na mestu samo 18, V6i drugi so bili ali ustreljeni ali zaprti ali izgnani.
Jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo bo vkratkem odpotovalo v London nadaljevat pogajanja, ki so se začela decembra v Belgradu.
Turški zunanji minister Saradzoglu se je včeraj vrnil iz Sofije v Ankaro.
V	irski prestolnici Dublinu so bile velike tihe demonstracije proti usmrtitvi dveh irskih zarotnikov v Londonu.
Krščanstvo, ki je napadeno z dveh strani, se mora združiti in postaviti Maginotovo črto duha in upanja, piše sloviti francoski pisatelj Buy de Pourtales ob zasedanju medcerkvenega odbora v Bernu.
Kfabund: »Praznik cvetočih češenj
ff
Kljub dejstvu, da še ni posebno daleč Sas, ko ie ljubljansko občinstvo v Drami gledalo čudovito tragedijo, ki jo je po Japoncu Takedi Izumi obdelal in priredil Nemec Klabund, je bilo pri snočni premieri gledališče spet prav lepo zasedeno: dokaz, kako potrebno je že bilo resnejšega,-globljega dela. Prihitelo je v velikem številu gledat tragedijo, ki jo je bila večina že videla.
»Praznik cvetočih češenj« je čudovita himna Žrtvovanja in duševne veličine, ki se nam, malim ljudem izprijenega časa zdi strahotna, skoraj nepojmljiva, v svoji surovi, grandiozni doslednosti. Kakor jeklenojasni glas starodavnega roga. ki je donel po cvetočih logih, vznemirjal srca junakom in jih z neodoljivo močjo vzpodbujal k heroičnim dejanjem, se nam zdi včliki, pretresljivi tčma o žrtvovanju, t<5ma, ki se kakor mogočni, vodilni, usodni motiv v simfoniji vzpenja v nebrzdani, drsni črti, preplavlja vse globine godalnega zbora, kjer se tiho oglaša prenežna lirika, kjer srco in čustva ljubezni v cvetoči, idilični pokrajini bijejo nebogljeni, tisočerega sočutja vredni boj z neizprosnimi zakoni in neizpremenljivimi načeli višjega reda. Strahotna je v svoji krutosti žrtev, ki jo za krivdo prevzame na ramena oče, strahotna v nepojmljivo veliki odpovedi matere, strahotna v ganljivo ljubki vdanosti nedolžnega, komaj v življenje stopajočega dekleta, in dvakrat grozna ob dbjstvu, da se to dekle zaljubi v človeka, za katerega se je prišlo žrtvovat, pa kljub temu izpolni svojo žrtev ter za višji namen daruje svojo mlado ljubezen in življenje. V silnem zagonu pa se črta dogajanja vzpne še k strmejšemu loku, v tragični višek: žrtev je bila zaman, so zdi, ljubezen je premagala človeka, kateremu je veljala velika odpoved; življenje je zanj izgubilo smisel. In tako se na svojevrsten način izpolni še zapoved, naj se »podanik žrtvuje vladarju, vladar podaniku«. —
V	konfliktih med krutimi, na nedostopnih ledenih višavah kraljujočimi, neizpremenljivimi moralnimi pojmi ter med glasom človeškega, ljubezni željnega, v ljubezni izgubljenega srca, se zdi, je zmagalo čustvo, ukaz srca. — Nesmiselna je videti žrtev, saj si vzame življenje tisti, ki mu je bila namenjena, brezplodna vsa njena surova veličina. Ljubezen, čustvo pregrne in pobeli vse stroge lakone, se zdi, človeško srce narekuje preživelim in rodovom za njimi' bodoče ravnanje. Toda nei V zadnjem akordu padejo besedo o svetli sliki, ki bo s svojo veličastnostjo in čistostjo vzpodbujala pokoljenja k enaki pripravljenosti za žrtvovanje. Nepremakljivi in sveti so božji zakoni in ko za vzvišene reči padajo žrtve, izpolnjujejo le svojo veliko dolžnost — S to mislijo konča dejanje. Tragedija ne izvira iz usodnosti, je le vzvišeni ep o pretresljivem, enkratnem dogodku, ep o konfliktu med srcem in dolžnostjo kakor jo ukazujejo visoki nameni, ep, ki ne obtožuje usode, ki jo morajo svetli, čaščenja vred-
ni vzori česlo prestajati na svoji ravni, višjim ciljem namenjeni službi, vzori, ki tako pogosto povrhu ostajajo le neznani junaki.
Neizprosna je pot in neizpremenljivl zakoni, po katerih se brez kolebanja ravna čista, velika duša. Ob lej okrutni strogosti je nežnost dvakrat lepa, dvakrat vzvišena, dvakrat ganljiva, sladka v svoji tihoti. Pred narodom s tako miselnostjo pada v prah mehkužna domišljavost, zaman so ukane, pred to veličino je sleherna reč videti majhna.
V	Prazniku cvetočih češenj se marsikdaj ostro poznajo razlike med pristnimi, prvotnimi elementi
lzumove »Vaše vasi« in med Klabundovimi evropsko ohlapnimi interpolacijami, ki pogosto učinkujejo kot nepotrebna gostobesednost, dasi nam spet marsikdaj za naše pojmovanje približajo in ilustrirajo mesta, ki bi nam sicer ostala tuja, nejasna. Priznati pa je treba, da Klabundov »Praznik cvetočih formata.
S poetičnim na&trojenjem in z ljubeznijo so vsi igralci izpolnili svoje naloge. Na prvem mestu je prav sijajno pogojeni Janov K\v;m, ki je brez dvoma ena najboljših in najsrečnejših Janovih kreacij. Z Gembo je Skrbinšek spet potrdil visoko kvalitetnost svojega igranja. Ves čas — z izjemo dveh, treh prehrupnih mest — njegov lik raste v strogem, doslednem slogu. Idealna Kotaro }e Vida Juvanova, nežna, napol še izgubljena v mladosti, ki se je šele začela zavedati življenja, napol ie otožno zrela pred nalogo, ki jo je bila prevzela. Prav srečno pogojen, dasi nekajkrat prehrupno patetičen, nekajkrat pa preveč vsakdanje, preveč evropsko jovialen je Gregorinov učitelj Genzo. Imeniten v maski in v igri (ton govora) je Ciirl Debevec kot Matsuo. Nekam iz okvira prihaja tokrat Marija Vera (Tonani), dobra v gestah, pa nestilna z govorico naše meščanske hišne gospodinje. Zato pa je tem dragocenejša podoba Chiyoje kakor jo je ustvarila Šaričeva. Slavčeva je za spoznanje prehrupna. Potokar, Plut in Presetnik so trije starci, ki s svojo odlično igro in besedo tragediji napravljajo stilen okvir iz nostalgije in re-Bentimenta.
Režija Cirila Debevca je odlična v vsakem pogledu, ker se opira na umirjeni, resni, zadržani ton krhke, rahločutne komorne igre. Kako genialen inscenator je bil rajni V. Uljaniščev, nam še po njegovi smrti dokazuje scena v »Prazniku cvetočih češenj«.
P. S. Zdaj pa nekaj drugega. Delo, ki je bilo Sele pred nedavnim uprizorjeno na nadem odru, prav tako kakor »Tri komedije« in drugo podobno, jasno dokazuje delavno n »orientiranost sedanje uprave. Iz zadrege prihajajo na spored dela, ki 60 bila pred časom naštudirana in ki jih zato igralci še povsem obvladujejo. To je pojav, na katerega moramo, žal, neprestano kazati s prstom. Kam to pelje, kaj pomeni?
ed vwaj de faes
popoldne «o se Tjudfe spe4 jezili. Tako miren, enoličen in pust vsakdanji megleni dan se nam je obstal, pa je kar na lepem začelo deževati, da «e Bogu namili. Tisti, ki stanujejo sredi mesta, »o si še nekako pomagali, saj niso imeli daleč domov. Vzeli so dežnik in »mirna Bosna«. Drugače pa je bilo z onimi, ki stanujejo kje na oddaljenejši periferiji. Tem se 6redi mesta pogosto ne zdi vredno hoditi domv, ker bi izgubili preveč časa. In tako 60 morali korajžno zavihati ovratnike pri suknjah ter jo udariti na piano, pa naj bo, kar že hoče. Suknje se bodo že posušile, ko bodo zvečer prišli domov. Plundra se je včeraj seveda le še povečala. Tega hudimana ni mogoče spraviti s poti. Le koliko časa nam bo še nagajal!
Tudi davi je živo v termometru stelo tri stopinje nad ničlo. Jutro je bilo megleno in mimo in tak bo najbrž tudi še ves dan, če ne bo šelpopldne spet dež.
Vrata, kf ni nikdar pretrgana
Čc kakšna vrsta ni nikdar pretrgan, ampak ae vanjo neprestano iz dneva v dan vključujejo novi člani, je to prav gotovo vrsta ponesrečencev, ki prihajajo po zdravje v ljubljansko bolnišnico. Včeraj so zdravniki vzeli »v delo« spet nekaj teh pacl-jentov.
Služkinja iz Ljubljane, Pepca Kunst ek, se je oparila z vrelo vodo po nogi.
Poljskega dninarja iz Trzina, Mušiča Stanka, so med pretepom obdelali z nožem.
Na oesti je padla ter si zlomila levo roko gospodinja kuhinje v hotelu »Petrovo« v Kranjski gori, Fani Papler.
Pri smučanju si je zlomila levo nogo frizerska vajenka iz Ljubljane, Meglič Ana.
Stroj je poškodoval prst na desni roki ključavničarskemu pomočniku iz Ljubljane, Peci Francu.
Hudo se ja opekel po levi roki Franc Hočevar, posestnik št Struge pri Vidmu-Dobrepoljah.
Nerodna nesreča, ki je kaj malo vsakdanja, pa včeraj zadela magistralnega elužitelja iz Ljubljane, Ruparja Lovrota. Spodrsnil je na gladkih _ tleh v sobi ter padel tako nesrečno, da si je precej občutno pofikodoval desno nogo. Po pomoč se je zatekel v ljubljansko bolnišnico.
Veliko zanimanje za jezikovne tečaje
Zadnje čase se je v našem mestu silno razširilo zanimanje za tuje jeziku. Takega zanimanja prav gotovo ljudje še niso nikdar kazali, kakor ga zdaj. Najavljen je bil tečaj italijanskega jezika, pa «2 je zanj prijavilo kar tri 6to meščanov, tako da boao zdaj v Ljubljani mesto enega samega tečaja kar trije.
Zadnja leta se je v Ljubljani močno razvilo tudi »Angleško društvo«, ki pospešuje med našimi ljudmi zanimanje za kulturne vrednote angleškega naroda. Društvo ima zdaj več kakor 200 članov ter že okrog 150 gojencev. Letos bo priredilo vrsto tečajev, za katere vlada v LjuEHjani veliko zanimanje.
Dvomi o delu in uspehih protidraginjskega odbora
Ljubljana, 9. febr.
O delovanju odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije so objavili ljubljanski časniki že mnogo neugodnih kritik, še mnogo več jih pa moramo slišati med prebivalstvom. Prav pri tej nezadovoljnosti z uspehi protidraginjskega odbora se je pa spet pokazalo, kako se križajo interesi producentov in konsumentov ter združujejo, saj v Sloveniji skoraj nimamo velikega producenta, ker so brez izjeme skoraj V9i hkrati tudi konsumenti. Ogromno večino naših potrebščin namreč uvažamo v banovino in zato pri nas tudi ne določamo cen, niti ne moremo o njih odločati. Skratka, vsa dravska banovina z našo Ljubljano na čelu je konsument, ki zato občuti prav vse posledice zvišanja cen. Zato je tudi draginja v Sloveniji najbolj občutna. Zaradi tega je nezadovoljnost s podražitvijo življenjskih potrebščin najbolj glasna in nezadovoljnost z majhnim učinkom uredbe za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije tudi najbolj razumljiva.
Pomislimo n. pr. samo na moko. Producent je na vsak način »industrija kruha« predvsem v Banatu, torej zlasti veleposestnik in velemlinar. Tako veletrgovec z žitom kakor velemlinar sta za producentom že oba zaslužila, preden je kupil moko naš veletrgovec. Seveda po dnevni ceni, ki je bila določena predvsem na novosadski borzi. Naš trgovec, ki moko prodaja na drobno, torej nima nobene besede več pri‘določitvi cene. Če hoče obstati, je prisiljen moko prodajati po taki ceni, da bo za skupljeni denar lahko kupil enako množino moke. Ta način prodaje je trgovski običaj, ki je s strani trgovca upravičen, ker bi drugače trgovci prišli ob blago in denar, ter bi ne mogli več zalagati konsumenta z blagom.
Odločilna v tem vprašanju ie pa višina dobička. Pri vagonih je odstotek lahko zelo nizek, pa vendar trgovec mnogo zasluži. Detajlist, ki blago prodaja na kile in celo na število, le malo skupi in zato mu je prejšnji zakon dovoljeval 25% najvišjega dobička, sedanja uredba pa pušča to vprašanje dobička odprto. Toda stari zakon ne loči veletrgovca z vagonskimi dobavami od de-tajlista, kramarja in branjevca. Ce si predočimo, da se sodnik ravna po starem zakonu in po njem tolmači sedanjo uredbo ter tudi grosistu dovoljuje 25% dobička, nam bo takoj jasno, zakaj je boj proti draginji in špekulaciji brez občutnega uspeha.
Te dni je imel ljubljanski odbor za pobijanje draginje in brezvestno špekulacijo spet dolgo in zelo zanimivo sejo. Poleg mestnih strokovnjakov in zastopnika policijske uprave so se seje udeležili tudi zastopnik Združenja trgovcev, zastopnik Zbornice TOI, zastopnik nabavi jalnih zadrug, zastopnik stanovanjskih najemnikov in zastopnik konzumen-tov, torej obe nasj>rotni si strani, vendar 60 bili pa vsj Mani odbora v vsoh vprašanjih edini in vsi sklepi soglasni. Pri seji se je zgostila sodba vseh stanov in poklicev ter vseh slojev mestnega prebivalstva v kratko in jedrnato izjavo protidraginj-
skega odbora, da se zaradi danih razmer in zaradi pomanjkljivosti uredbe za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije smatra odbor neprizadetega od kritike in sicer zato, ker je neuspeh današnjega dela treba pripisovati pomanjkljivemu pravnemu naslovu in končnoveljavniin odločitvam sodišča.
Hkrati je odbor sklenil, da kooptira kot zastopnika Delavske zbornice g. Filipa Uratnika.
Zastopnik Združenja trgovcev pa je k pravkar napisani izjavi odbora še pripomnil, da delo odbora vendar ni tako brezplodno kakor se splošno domneva. Brez dela odbora bi cene zelo verjetno še bolj narasle. Kot zastopnik trgovcev je še posebno poudaril, da bi trgovci pozdravili vsako objektivno kontrolo nad cenami, ki naj bi jo izvajali strokovno kvafilicirani organi. Poleg tega pa jo še omenil, da leži težišče tega vprašanja prj proizvajalcih oziroma v nadzorstvu nad karteli.
Zastopnik Zbornice za TOI je opozarjal na dvig cen železa, ki se je zvišala v zadnji dobi za 21%. Vse naše železo je pa. domačega izvora in zato tako povišanje ni upravičeno, zlasti če pomislimo, da so bile mezde povišane le pet do deset odstotkov.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je pri nas pravi čas za uspešno pobijanje draginje že zamujen, vsekakor pa bo treba kmalu nekaj ukreniti, sicer pridemo do nevzdržnega položaja z vsemi možnimi posledicami. Kar se železa tiče, pa odbor ne more ukreniti ničesar, ker so železarne kartelirane, nadzorstvo nad karteli pa ne spada v okvir uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Ndalje je bilo ugotovoljeno, da odbor pošilja prepise vseh zapisnikov sej nadrejeni oblasti. Soglasen je bil tudi sklep, da protidraginjskl odbor pošlje kr. banski upravi vlogo s prošnjo za predložitev vseh osnutkov nameravanih uredb, ki se nanašajo na pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. Odbor je namreč mnenja, da sedanja uredba ne ustreza pogojem za uspešnejše pobijanje draginje in za preprečenje novih dvigov cen. Odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije posluje po čl. 10 protidraginjske uredbe le kot posvetovalni organ in kot tak ne more imeti neposrednega vpliva na vsebino nameravane uredbe o kontroli cen.
Se mnogo splošno zanimivega bi lahko povedali o ljubljanskem protidraginjskem odboru in o njegovih resnih prizadevanjih v boju proti draginji, še več pa o njegovih neizpolnjenih dobrih namenih in razočaranjih, vendar pa javnost že sama dobro ve, kako se to vprašanje razvija.
Naročajte in širite Slovenski dom!
14 sleparij pod izmišljenimi imeni
Veleslepar Vuksan pred sodniki malega senata
Maribor, 9. februarja.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja danes slepar velike podjetnosti, ki je znal opravljati svoj posel z nenavadno spretnostjo. Je to 32 letni Stevo Vuksan iz Bihača na Hrvaškem, ki je bil po poklicu nekoč samo železniški zidar, vendar je znal nastopati tako, da so ga vsi imeli za železniškega uradnika. Pod krinko takega uradnika je tudi izvrševal svoje sleparije.
Maribor - mesto vrtov
Skoro polovico mesta zavzemajo vrtovi, prav toliko pa javni svet Na zazidan prostor odpade le 76 hektarjev
Maribor ima le majhno zemljiško površino, ki znaša jedva 705 hektarjev. Vsaka okoliška občina ima več površja kakor mesto. Zanimiva pa je razdelitev mestnega površja. V katastrskih mapah je omenjeno od celotne mestne površine 68 ha in 56 arov kot njive, 29 ha in 24 arov pa kot travniki. Oboje se nahaja v pretežnem delu na zapad-nem delu Koroškega predmestja v smeri proti Kamnici. Vrtovi zavzemajo v Mariboru 295 hektarov —■ tako da uživa upravičeno sloves in naziv kot mesto vrtov. Menda nima nobeno mesto v naši državi toliko vrtov kakor Maribor. Stavbe zavzemajo v mestu 76 ha in 13 a površine, k stavbam pripadajoča dvorišča pa 56 ha in 34 a. Zelo veliko površine mesta odpade na neproduktiven svet — na ulice, trge, nabrežja, poti itd., in sicer nič manj kot 180 ha. Zanimivo Je, da je nad polovica zemljiške posesti v Mariboru v javnih rokah — lastniki so država in državne ustanove — železnice, vojaški erar, finančna uprava, verska uprava, potem banovine, predvsem pa mestna oblina. 17 hektarov površine mesta je v rokah juridičnih oseb —
raznih družb, tako da odpade na zasebnike samo 319 hektarov. Javno lastnino predstavljajo predvsem prometne naprave — ulice, ceste, trgi, železniške proge in naprave, nekaj javnega zemljišča je tudi v vrtovih, pretežni del zasebne lasti pa tvorijo vrtovi. Mariborsko posest predstavlja sedaj 2653 posestev, ki so v rokah 1779 posestnikov. Zanimivo sliko daje mariborska hišna posest: vseh stanovanjskih hiš je v Mariboru 1948, gospodarskih poslopij pa 1031. Tudi med hišami jih je veliko v javnih rokah — namreč 252 stanovanjskih hiš in 72 gospodarskih poslopij. Največji posestnik v Mariboru je mestna občina. V vseh mariborskih stanovanjskih hišah je 7608 stanovanj in 1350 obrtnih lokalov. Mariborski posestniki radi jadikujejo, da je mariborska posest prezadolžena. Pogled v zemljiško knjigo pa pravi, da temu ni tako. Vsa mariborska posest je obremenjena s 124 milijoni dinarjev vknjižb — predzaznambe pri tem niso upoštevane. Če vzamemo velikost in položaj mariborske posesti v poštev, taka obremenitev z dolgovi gotovo ni prevelika.
O njegovi rafiniranosti in spretnosti govori najbolj jasno način, kako je sleparil z velikimi uspehi tako previdne ljudi, kakor so v splošnem trgovci. Vuksan je vedel, da ima pri nas državni uradnik v trgovini še največ kredita. Ima stalno službo in trgovec ima vedno možnost, da pride do denarja, če drugače ne, pa z rubežnijo. Na podlagi tega je zasnoval Vuksan svoje podvige. V času, ko je bil še zaposlen kot zidar na železniški progi v Belo-varu, je dobil od znancev razne železniške legitimacije, katere je opremil s svojimi slikami in z napačnimi imeni. Bile so to uradniške legitimacije, katere so mu njegovi prijatelji gotovo preskrbeli zaradi tega, da bi bili potem pri njegovih sleparskih podvigih soudeleženi. Poleg tega so mu oskrbeli tudi legitimacije za brezplačno vožno po železnici v II. razredu brzovlaka, kakor jih imajo železniški kontrolorji. S temi pripomočki oborožen je začel Vuksan svoj posel. Prišel je k trgovcu, se mu predstavil kot ta in ta železniški uradnik ter je to podkrepil s svojo uradno legitimacijo. S tem je bila igra že dobljena. Zanimal se je za take predmete, ki se dado potem lahko prodati naprej — za pisalne stroje, za radio aparate,
za harmonike, za blago za obleke itd. Dejal je, da bi kupil tak predmet, pa nima gotovine ter je povprašal, če bi ga dobil na obroke. Trgovec, ki je mislil, da ima opravka s pravim uradnikom, je bil seveda pripravljen, da mu odstopi predmet na obroke proti primernemu naplačilu. Vuksan je potem plačal nekaj sto dinarjev in se obvezal v posebni pogodbi, da bo ostanek odplačal v mesečnih obrokih, dostikrat je to svojo obvezo podkrepil tudi še z menico ter je potem predmet odnesel. Obroka seveda trgovec ni videl več nobenega. — Vuksan pa je predmet prodal naprej kje na rfrva-škem ali v Srbiji ter izkupiček porabil.
Osumljenec je večino sleparij priznal, nekatere pa odločno zanika. Razprava ob času poročila še traja.
15
Smrt vznemirja Craigley College
Sofija je od tedaj živela v prepričanju, da 60 v tem Craigleyju nikdar nič ne zgodi in sploh ne more zgoditi. Imela je že dvaindvajset let pa ni doživela nič razburljivega, razen nekaj kratkih potovanj do Bri-stola, kamor je šla nakupovat, ali pa nekaj izletov do morske obale, 6eveda skupaj z vso šolo. Poučevanje klavirja, to bi bilo primerno za starejšo žensko, pogled v ogledalo, kjer je videla svoje zlatorumene lase in cvetno polt, pa je Sofiji govoril, da je ustvarjena za romantičnejše življenje, za drugačen ritem kakor pa je tisto večno »ena, dve, tri« ob dijaških vajah in skali začetnikov.
Da bi bil vsaj gospod Netlton nekoliko manj lesen ... Manj angleško neumen!
»Prav dobro, Rogers! Za prihodnjič se naučite z deeno roko »Veselega orača«!
Končno 60 se vrata zaprla za kapetanom nogometnega moštva. Hvala Bogu! Bil je čas odmora. Sofija je začela pudrati »voj dražestni mali nosek in že stotisoč od jutra se je začela izpraševati, kakšna skrivnost ovija smrt mladega Amerikanca, ko je nekdo potrkal na vrata, Toda bil je samo vratar, ki ji je prinašal malico: skodelico mleka in biskvite.
»Dober dan, MacPhey,« je raztreseno reklo Sofija. »Postavite pladenj na klavir, prosim!«
MacPbef j* pofciSl pladenj na klavir.
toda v nasprotju s svojo navado se ni nameril naravnost proti vratom. Sofija ae je obrnila proti njemu: on pa ji je vzitrajno gledal v oči.
»Gdč. Dodd, ali bi ae mogli nekaj trenutkov raztovarjati z menoj?«
»Seveda,« je rekla presenečeno, »kaj bi pa radi?«
Vratar se je vsedel na stol pred klavirjem, kar je Sofija ocenila kot precej domače vedenje, izvlekel je iz žepa neko okroglo bleščečo značko in jo začel metati v zrak ter spet loviti... Nato jo stisnil deklici v roke.
»Veste, kaj je to, goepodična Dodd?«
Sofija je začela obračati predmet v roki in njene sive oči so se izbuljile, ko je prebrala na znaku: »Privatna detektivska agencija Drummond. Št. 87.«
»Kaj? Kako? To... To je vaše?« je vprašala v dvomu.	,
MacPhey je raztegnil usta v širok nasmeh tako, da «o se mu zabliščali lepi beli zobje.
»Uganili ste!«
»Glej, glejl Neverjetno!«
Sofija ni mogla priti k sebi od začudenja, da so se njeni davni snovi tako nenadoma ostvarili.
»To ... to pomeni, da vi niste vratar, ali ne?«
».Ničem.«
MaoPhey je vzel znak in ga spustil v žep svojega predpasnika.
»Pa še nekaj. Toda to naj ostane med nama,« je pristavil. »Jaz nisem Anglež, temveč Amerikanec!«
»Amerikanski detektivi«
V	tem trenutku si Sofija ni mogla misliti nič romantičnejšega od Amerikanca, nič razburljivejšega od detektiva. In njej je že polnih šest tednov vsak dan amerikanski detektiv prinašal mleko! Pa ni prav nič slutila! Gledala je sedaj s čisto novimi očmi tega vratarja ... Lep primer moške lepote... Ta visoka postava... Ta amerikanski profil.. . črne kocine so 6e kodrale na njegovih golih rokah... Saj res, razen surove srajce in vrtnarskega predpasnika ni bilo na tem mladeniču ničesar, kar bi ličilo na delavca. Nasprotno, popolnoma je bil podoben tistim junakom z Divjega Zapada, možem trdih pesti, za katere se je navduševala v filmih in romanih še ko je bila mala učenka)
»Detektiv!« je spravila iz sebe vsa vzhičena, da more ponavljati to čarobno besedo »in povrh še Amerikanci! Toda vi niste prišli semkaj zaradi Erikove smrti ali ne? Ali gre morda pri tem za kakšno posebno skrivnost? Povejte mi!«
»S tem bi izdal skrivnost,« je odgovoril porogljivo, toda brž se je zresnil.
»Cujte, gospodična Dodd! Nahajam se v zelo neprijetnem položaju. Tukaj delam tajno. Vaš oče ve seveda vse, prav tako tudi sir Willfrid, toda jaz moram še naprej '^ostati vratar, in • tem samim so mi roke
vezane ... Potreben bi mi bil nekdo, ki
bi mi pomagal. .. Nekdo, ki bi mogel opravljati stvari, katerih jaz ne morem, kakor na primer: da bi se povsod lahko svobodno kretal, pa pri tem ne bi vzbujal nobene pozornosti. Odkar sem prišel sem, Vas opazujem. Vi 6te dejansko edino bitje, v katero morem imeti zaupanje. Ali mi hočete pomagati?«
Sofijine oči so žarele.
»Govorite resno?« je vprašala.
Vratar je prikimal.
»Če mislite, da Vam lahko pomagam,« je reklo dekle »seveda zelo rada .. Toda povejte mi brž vse, kar 6e je zgodilo.«
MacPhey jo je resno pogledal.
»Pred vsem mi morate priseči, da bo to ostala skrivnost,« je rekel. »Razumeti morate, da pri tem mnogo tvegam. Če bi moji šefi izvedeli, kaj zdaj delam, bi bilo konec z mojo karijero.«
Sofija j« začutila, da ji žile hitreje utripajo, ko gleda tega silnega mikavnega človeka. V mislih ga je gledala, ko jaha po vijoličasti preriji in strmi v zvezdo ... Stresla se je, kakor bi se hotela iznebiti tega sanjarjenja. »Dam Vam častno besedo,« mu je rekla, »in obljubljam, da bom storila vse, kar bo v moji moči, da Vam pomagam.«
»V redu. Potem sedite in poslušatje, kar Vam bom povedal!«
Sofija je ubogljivo sedla in napeto prisluhnila. MacPhey ji je nakratko povedal ves potek dogodkov. Ko je končal, je neučakano vzkliknila'
»To je zares razbur... Reči sem hotela strašno! In Vi zares mislite, Ha so ti Hellerjevi tukaj? V Craigleyju?«
»Zdi se mi, da je nedvomno tako,« je rekel in dodal: »Sedaj Vam bom razgrnil delovni načrt. Predvsem nadzirajte profesorje! Delajte tako, da nihče ne opazi, toda opazujte jih skrbno in m* obvestite, čim boste opazili kaj nenavadnega!«
»Profesorje!« je vzkliknila Sofija. »Saj vendar nihče ni od njih ni tako drzen, da bi 6i upal kaj takega storiti!«
Mac Phey je spet privlekel detektivski znak iz žepa in se igračkal z njim.
»Še z nikomur nisem govoril o tem, toda dejansko imate čudno učiteljsko osebje v Craigleyju. Želel bi, da mi takoj kakor za nekakšen začetek dela poveste svoje mnenje o vsakem od Vaših tovirišev. Vi jih ža dolgo poznate. To bi mi moglo mnogo kaj pojasniti.«
Sofija je komaj prikrivala presenečenje, ko je začela:
»Začnimo z narednikom Crowleyjem, ki prihaja iz Saltmarcha in uči telovadbo. Potem učiteljica risanja ...«
»Zanimajo me 6amo tisti, ki stanujejo v šoli.«
»Res?« je rekla Sofija in zavihala nosek. »Tedaj pričnimo z gospodom Hiffom, ki razen tega, da je bil v vojni, klati slabe dovtipe, sicer pa ni za prav nič drugega , sposoben. Sicer je res, da je preteklo leto
■ bolehal zaradi močne nervoznosti in je do-| bil šestmesečni dopust ter objadral z ladjo
■ svet. Mislim, da ie orisoel tudi do Amerik«.
Od tu in tam
Ponovno so se začeli razgovori in podajanja
med predsednikom vlade Dragišom Cvetkovičem in Acom Stanojevičem za vrnitev vseh radikalov v matično radikalno stranko. V prejšnjih pogajanjih je bila velika zapreka priznanje pravil nove radikalne stranke, kakor so jih predložili radikalni prvaki notranjemu ministru. Ker pa je vlada izdelala novo uredbo za delovanje političnih strank, pa sedaj vprašanje priznanja radikalne stranke ne obstoja več. Pač pa so težave okrog vračanja raztepenih radikalnih skupin v matično stranko. Pri tem igrajo veliko vlogo osebnosti, ki so si bile V sporih že prej, ko je stranka nemoteno delovala. Zato ni lahko delo pripeljati vse te ljudi pod streho ene same stranke. Po izjavah, ki «ta jih pred dvema dnevoma dala Dragiša Cvetkovič in Aca Stanojevič, pa se more soditi, da so v 'eku nova pogajanja na temelju predlogov, ki jih stavil Dragiša Cvetkovič. Kakšni so ti predlogi, t'* javnost ne ve, saj celo vedno dobro obveščeno ^grajsko časopisje o tem ne ve nič točnega podati. Na splošno pa prevladuje prepričanje, da 86 bo skupna osnova le našla in da bo radikalna franka ponovno prevzela v Srbiji tako vlogo, kakor jo je imela pred uvedbo diktature.
Sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič se je pred fiekaj dnevi mudil v Zagrebu in obiskal pri tej priliki vse prvake HSS in hrvatskega bana. Časnikarjem je dal tudi izjavo, v kateri je poudarjal stražarsko vlogo hrvatstva v Sarajevu, ki se iz teh krajev nikakor ne sme umakniti, temveč svoje delo podvojiti. Dr. Šarič je izrekel upanje, da bo hrvatsko narodno vodstvo znalo ohraniti vse tisto, kar se ohraniti da. Na to njegovo izjavo pa se je oglasil pravoslavni škof dr. Nektarij Krulj iz Tuzle in odgovoril, da naj se Hrvatje Srbov ne boje, ker da Srbi niso maščevalni. Pač pa zastopa dr. Krulj mnenje, da mora v bodoči srbski banovini ostati prav toliko Hrvatov, kolikor biva sedaj Srbov na ozemlju banovine Hrvatske, da bo s tem nastalo ravnotežje in bodo v obeh banovinah gledali tudi na pravice bratov, ki so v manjšini.
Prihodnji teden ho v London odpotovala po-*ehna jugoslovanska delegacija, ki se bo tam pogajala za izvoz angleških surovin v našo državo.
Že decembra se je mudila pri nas angleška delegacija in dosegla sporazum o nekaterih surovinah in živežu, katerega bo naša država pošiljala v Anglijo. Sedaj pa se bodo pogovorili o izvozu angleških surovin k nam, posebno pa o volni, bombažu, kavčuku, kositru in drugem. Pogajanja se bodo v glavnem nanašala na plačilne pogoje in na način plačevanja dobavljenega blaga.
Drugo *a drugim zborujejo razna industrijska In trgovska združenja v državi in razpravljajo o zadnjih davčnih refprmah, ki jih je vlada uveljavila. Vsi ti zastopniki pridobitnih slojev protestirajo proti obremenitvi industrije in trgovine in pravijo, da utegnejo povišani davki zatreti razvoj industrije in oškodovati tudi druge gospodarske panoge. Ni pa verjetno, da bi bili njihovi protesti uslišani, ker je že na konferenci trgovskih zbornic v Ljubljani izjavil pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič, da minister dr. Šutej ne namerava ustreči protestom, češ da je odmera davkov pravilna, saj bodo večje dajatve plačevali odslej ljudje, ki tudi dosti zaslužijo. Po ministrovem načelu, ki je pravilno, naj davke plačuje tisti, ki dobro živi in dobro zasluži.
nekaj dneh, ki jih je prebil v Belgradu kot
poročcvaloc, je našel nevesto ameriški časnikar Thomas Granden. Na konferenco ga je bila poslala največja ameriška radijska družba in je Granden vsako noč po kratkovalovni radijski postaji v Belgradu ameriškim radijskim poslušalcem poročal o rezultatih zasedanja zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma. V radijski postaji je bila tudi speakerka za vesti v romunskem jeziku Mija Paligras. Amerikanec je ravnal prav po amerikansko. Komaj se je bil z dekletom spoznal, že se je vanj zaljubil in ga takoj prosil za roko. Tudi dekle je na to pristalo in takoj sta sklenila urediti vse potrebno za poroko. Granden je prestopil i* protestantovske vere v pravoslavno in s tem je padla zadnja ovira za njegovo ženitev. Sedaj bosta uredila še zadnje formalnosti, nato pa bosta kot novoporočenca odpotovala na novo službeno mesto, katero bo časnikarju odredila njegova radijska družba. Granden živi že sedem let v Evropi in opravlja svojo službo tam, kjer se kaj politično važnega dogaja. Zato se zmerom seli iz kraja v kraj.
Dekle, ki ga ni hotelo vzeti ja moža, je ubil 22 letni kmet Marko Radonjič iz Vranoviča pri Koboru. Fante se je bil do ušes zaljubil v 17 letno Danico, ni pa pri njej našel odziva. Zato ji je večkrat zagrozil, da jo l>o ubil. Zaradi take grožnje se je moral nedavno celo pred sodiščem zagovarjati in je bil obsojen na sedem dni zapora. 1 a tudi io ga ni zmodrilo. Ko ga je dekle so vedno odklanjalo, je svojo grožnjo izvršil. Sel je oni dan za dekletom v hrib in ga ustrelil. Nato je pobegnil v gozd in ga doslej orožniki še niso bili v roke.
Vsa vas Hrtkovec pri Rumi je nedavno prestopila v starokatoliško vero iz nenavadnega razloga. Tamkajšnji župljani katoliške cerkve so pred desetimi leti sklenili od zemljiške zajednice oddvojiti 37 ha zemlje in jih dati občini, ki jih bo pa 9pet izročila vsakokratnemu župniku v uživanje. Darovalci so si pri tem izgovorili pravico, da bodo oproščeni bere in drugih dajatev župniku. Vsa stvar je v redu tekla, da se niso boga-1ejši župljani nekega dne spomnili in naredili po; sebno akcijo. Na zemljiški zadrugi je bilo namreč še precej dolga zaradi gradnje zaščitnih nasipov. Vodstvo je razdelilo dolg enakomerno na vsakega člana. To pa bogatejšim, ki so imeli po več deležev zajednice, ni bilo všeč. Ko so dobili v roke upravo občine, so stvar tako izpeljali, da je občina prodala kot lastnik 87 ba zemlje, ki jo je župnik užival, in plačala dolg zajednice. Toda občina je potem ponovno kupila 87 ha nazaj in nato odredila, da morajo to vsoto plačati vsi občani brez razlike. Tako ravnanje je povzročilo med prebivalci nezadovoljstvo. Okrajno glavarstvo pa je ta sklep spremenilo v toliko, da bodo morali dolg plačati samo občani katoliške vere. To je ljudi še bolj razburilo. Začeli so na vse strani protestirati in intervenirati, pa niso uspeli. Eden od kmetov se je obrnil celo na zagrebškega nadškofa s prošnjo, da bi on uredil sporno stvar. Nadškofijska pisarna pa je odgovorila, da za take posle ni pristojna, pač pa naj 8C ljudje obrnejo na škofijo v Djakovem, kamor cerkveno spadajo. Ljudje pa nasveta niso posiU5aij Sklenili so, da bodo prestopili v drugo vero, samo da jim ne bo treba plačevati občinskega dolga. Kmalu ga ni ostalo več nobenega oženjenega ali pa samskega, ki plačuje davke, ki bi bil v katoliški veri. Katoličani so ostali le otroci. Na ta način seveda od prestopivših občanov občina ne bo mogla izterjavati plačila. Dogodek je izzval v Časopisju seveda veliko prahu, vendar pa je treba reči, da pri vsem tem ne nosi prav nobene krivde cerkvena oblast, pač pa le ti«ti ljudje, ki so bremena zvalili na revnejše in jih s tem spravili s tira.
I
Danes zadnjikrat!
Seviljski brivec
po motivih istoimenske Rossinijeve komične opere. Filmsko delo z najboljšimi predstavniki španske umetnosti. «#:_ —	Talalin
Zaradi koncerta predstava samo ob 16. uri! A1110 011101
-21
1
Pripombe k podelitvi mestnih književnih nagrad
Knjižna nagrada ljubljanske mestne občin«, imenovana po Prešernu, je bila letos podeljena tako, da ni moči mimo tega dogodka Hi brez pripombe. Nagrado za najboljio pesniško zbirko je dobila zbirka vodilnega poeta levičarske »Sodobnosti« Iga Grudna, nagrado za prozo pa »Požganica«, knjiga Prežihovega Voranca, Utotako vodilnega pisatelja levičarske »Sodobnosti«. Gruden je za svoje pesmi, ki jih je treba prištevati v povprečno lirično proizvodnjo, dobil lani banovinsko nagrado in bi bilo drugi nagraditvi treba oporekati že s tega stališča.
Toda eo še drugi razlogi za pripomba, Podelitev obeh nagrad zastopnikoma ene literarne skupine, tiste, o katere pravi umetniški vrednosti in narodnem pomenu še ni bila povedana objektivna beseda, vzbuja vtis, kakor da je literarno delovno in vredno pri nas samo kulturno levičarstvo, in to tiste skrajne vrste, ki dobiva izraza r »Sodobnosti«.
»Požganica« je pri vseh svojih odlikah izrazito levičarsko-propagandno delo. Velik del njegovega zunanjega uspeha gre na račun dejstva, da ga je levičarska kritika, ki pri nas prevladuje, raztrobila kot mojstrovino. Da spada to delo v propagandno literaturo, nam jamči tudi osebnost in preteklost njegovega pisca, nekdanjega poverjenika Kominterne za Jugoslavijo. Ker po zadnjih dogodkih ni moči komunizma in levičarstva več smatrati za kako socialno, malim narodom v kakršnem koli oziru odrešilno gibanje, marveč za barbarski imperializem, v ciljih in krivicah enak vsem drugim imperializmom, je treba komunizem in levičarsko propagando v kakršnikoli obliki smatrati kot naperjeno proti svobodi in koristim malih narodov. Da je taka sodba o komunizmu in levičarstvu pravilna, priča dejstvo, da je komunizem najprej začel jemati svobodo malim narodm s protektorati (Estonska, Letonska, Litva) ali pa s krvavim uničevanjem (Poljaki, Ukrajinci, Finci). Mednarodna organizacija komunizma in Kominterna• jamči za to, da je sleherna levičarska propaganda v kakršnikoli, tudi v knjižni in literarni obliki narekovana in vodena od tuje države, kateri levičarji služijo —*za uničenje lastnega naroda.
Delo take propagandne vrste je dobilo v prestolnici malega slovenskega naroda nagrado! Če bi »e bilo razsodišče zavedalo te resnice, bi bilo lahko izbiralo drugače in to lahko, zakaj lani so izšla slovenska dela, ki po čisti umetniški vrednosti propa-
gandno »Požganico« daleč presegajo (n. pr. Bevkove
»Legende«-).
Pri podelitvi nagrade za pesmi je treba ugotoviti, da so v letu, ki prihaja v poštev, izšle štiri pomembne pesniške zbirke. Od teh je Grudnova najslabša. Kako, da ni nagrade dobila n. pr. Vida Tauferjeva za sv oje čudovite »Veje v vetru«, katere je vsa kritika, razen komunistične — imenovala najboljše pesmi lanskega leta? Grudnovo zbirko po vreidnosti in po izvirnosti daleč prekašajo pe6mi Boža Voduška (»Odčarani svet«) in »Prve podobe« Jožeta Kastelica, ki se bori na Golniku in bi nagrado vsaj tako potreboval in zaslužil, kakor rejeni sodobniški lirik. Ali razsodišče teh zbirk ni bralo?
Taka podelitev mestnih literarnih nagrad daje povoda tudi za pribit je pomislekov proti dvema članoma razsodišča, ki je te nagrade delilo. Prvi je g. Josip Vidmar, baje vodilni slovenski kritik, ki se je proslavil s svojim enostranskim bojem proti tendenci v slovenski književnosti. V imenu tega boja je odrekel umetniško kvaliteto idealistično usmerjenim književnikom, zlasti tistim, pri katerih je sumil kake katoliške elemente. Njegova literarna preteklost daje kričeče dokaze za to. Ni pa nikdar napadal druge tendence, zlasti ne levičarske, ki je zadnja leta vsebinsko in oblikovno opustošila slovensko književnost. Razen tega je bil med drugim tudi so-ustanovnik in idejni voditelj današnje komunistične »Sodobnosti«. Zaradi te^a se zdi, da g. Vidmar ne more fungirati kot nepristranski član kakih razsodišč.
Drugi član tega razsodišča je g. Borko, kulturni urednik »Jutra«. Njegov položaj v slovenski kulturi je s tem zadostno označen. Ze samo dejstvo, da je g. Borko v 6Voji kulturni rubriki pustH objaviti sramotne in zagrizene strankarsko politične napade ob spremembah v vodstvu naše opere, mu jemlje potrebno kvalifikacijo za sodelovanje v takih razsodiščih. Tudi vemo, kje so njegove simpatije v pogledu literarnih skupin in smeri, o čemer priča krčevita obramba »Ljubljanskega Zvona« v »Jutrovi« kulturni rubriki pred nedavnim, ko je naš list očital in dokazal levičarstvo te revije.
Tako podeljevanje knjižnih nagrad je treba s kulturnega in s slovenskega stališča odkloniti, če ne kaj hujšega.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Razne zgodbe iz sodne dvorane
LjubTJaTia, 9. februarja.
Ali je bilo lani manj zločinov in raznih deliktov kakor druga leta? Statistika 5 okrožnih sodišč v območju ljubljanskega aipelacijskega sodišča kaže, da se je število pri teh sodiščih lani tekočih kazenskih zadev nekoliko pomnožilo. Bilo je lani zaznamovanih 4799 kazenskih zadev, predlanskim pa 4748. Državna sodišča so pa sestavila manj obtožnic kakor pa druga leta. Bilo je lani dvignjenih pri vseh 5 okrožnih sodiščih 2526 obtožnic zaradi raznih zločinov in prestopkov, ko jih je bilo predlanskim 2650. Na delikte proti tuji imovini odpade do 75%, zelo so se pomnožile Sleparije, zločini ponarejanja listin, zločini zoper Človeško varnost in prav pogosti so sedaj procesi zaradi odprave telesnega plodu. Ljubljansko okrožno sodišče ima letos mnogo procesov proti junakom noža in razbojnikom.
Dva roparja obsojena na 5 let 10 mesecev
Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja se je včeraj sestal, da sodi dva mlada razbojnika. V zaporih okrajnega sodišča v Radovljici sta prestajala manjšo kazen dva mlada potepuha in'berača, ki sta hodila po Gorenjskem od kraia v kraj. Prvi Klement Seršič, človek brez stalnega bivališča, je doma iz lepega naselja Jurandvora ob morju, drugi M usta ta Lopir pa iz Sarajeva. V radovljiških ki porih so se zaporniki pogovarjali najrazličnejše stvari. Nekdo je pravil, da bi bilo dobro in dobičkanosno vlomiti pri posestnici Ivani Avsenikovi v Zgošah, češ da hrani doma milobo gotovine. Conili so takole kar na 100 jurjev. Mlada klateža sta hitro napravila načrt. Iz zaporov sta 9. decembra pobegnila in krenila v temni hoči proti Zgošam. Vdrla sta v stanovanje Avsenikove. Njo sta zaprla v sobo. Alojzijo Pucovo sta podrla na tla in jo dušila. Vse sta premetala. Dobila sta pri hiši le 7 din gotovine in pobrala sta nekaj zenskega perila v vrednosti za 100 din. Iz Zgoš sta krenila na Bled in skušala vlomiti v Batino podružnico, da bi si preskrbela vsak par dobrih čevljev, kei sta bila skoraj bosa in ju je zeblo. Vlom se je ponesrečil. Klatila sta se okrog in ukradla še 2 konji odeji. Naposled so ju 13. decembra blejski orožniki prijeli. Bila sta vsa pre-mražena. Zaradi roparskega napada sta bila ponovno v preiskavi jn naposled pred ljubljanskim velikim senatom obsojena. Vse sta priznala. Prejela sta: Klement Seršič 2 leti in 10 mesecev ro-bije. Mustafa Lepir pa S leta robije. Oba sta sodbo brez hujših protestov sprejela.
Za mleko In denar 12 mesecev
Ze svoj čas smo poročali v ljubljanski kroniki, da je neznan tat odnesel Mlekarski zadrugi v Maistrovi ulici pločevinast vrč z 10 litri mleka. Tatu so kmalu Izsledili. Ker je bil že večkrat kaznovan na strogi zapor, je Jaka Jančar, doma iz Spodnje	Zadobrove,	prišel	zaradi tatvine 10
litrov mleka pred 8 sodnike. Bil je, ko je odkrito tatvino	priznal, obsojen	na 5	mesecev strogega
zapora.	—	Lojze Jaklič	Iz Stare cerkve pri Ko-
čevju je človek, ki rad hodi okrog in se seli iz mesta v mesto ko ptica selivka. V Dravljah je že 1. julija 1938 izvohal pri posestnici Mariji Pe-terčevi večjo vsoto denarja. Odnesel ji je 850 din gotovine. Lani novembra je prijadral v Maribor. Tam je 2 novembra ukradel tovarišu 500 din gotovine.	Za	obe tatvini	je bil	sedaj sojen pred
ljubljanskim kazenskim senatom na 7 mesecev strogega zapora. Za mleko in denar torej 12 mesecev.
Nočni uboj na Polici pri Šmarju
Kdo ne pozna lepe Erjavčeve povesti »Huzarji na Polici«? Na tej romantični Polici se je lani 22. novembra razpletal med dvema posestnikoma hud prepir in stvar je tragično končala. Za posestnika in lesnega trgovca Menarda Antona na Polici pri dinarju na Dolenjskem so štirje posestniki ves dan vozili hrastove hlode iz gozda. Med vozniki sta bila tudi Janez Jamnik in France Kadunc. Po končani vožnji je Menard na domu dal za
»Kkofc. Pili so žganje. Med Jamnikom in Kaduncem je prišlo do besedičenja in prepira. Kadunc, ki se je opil, je nato se v hiši udaril Jamnika po obrazu. Med obema je vladalo dolgoletno sovraštvo. Na vasi se je prepir nadaljeval. Jamnik, njegova žena in Kadunc so se pozneje zavlekli na Jamnikovo dvorišče. Tam je Kadunc z grabljami udaril Jamnikovo ženo. Ta je odšla v hlev. Kadunc za njo, jo vrgol na tla in lasal. To je razburilo Jamnika, pograbil je poldrug meter, dolg in 10 cm debel kol ter trikrat udaril po glavi na tleh ležečega Kadunca. Prebil mu je lobanjsko osnovnico. Kadunca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je naslednji dan podlegel poškodbam. Dobil je pretres možganov.
Danes ob 8.30 se je pričela proti 56 letnemu posestniku Janezu Jamniku glavna kazenska razprava pred malim senatom, ki mu predseduje s. o. s. dr. L. Pompe. Jamnika je državni tožilec g. Branko Goslar obtožil zločinstva uboja. Obtoženec zanika krivdo in se izgovarja na silobran in da je bil hudo razburjen. Razprava ob sklepu lista še traja. Jamnik je oče devetih otrok v starosti od 10 do 32 let.
športne vesti
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratura v C1		n t>	"g ♦J J	Yeter	Pada- vine	
			ec • £ n	.2 i «*•	■O C IT 0	(smer, Inkost	B S	vrsta
Ljubljana Maribor	761-7	2-4	0-4	94	10	w,	3-2	dež
Zagreb	763-6	00	-4-0	90	10	u	—	—
Belgrad	765*9	8-0	-2-0	90	0	0	—	—
Sarajevo	768-fi	1-0	-6-0	9C	10	0	—	—
Vis	765-(	9-0	3-0	90	10	NW,	—	—
Split	766-1	io-o	5-0	90	6	0	—	—
Kumbor	764 J	13-0	6-0	80	5	N,	—	—
Žirje	766-i	1 -o	3-u	90	10	U	—	—
Dubrovnik	764-1	130	50	90	4	NE»	—	—
Vremenska napoved: Oblačno, megleno In nestanovitno vreme. Toplota zraka nespremenjeno.
Koledar
Danes, petek, 9. februarja: Apolonija.
Sobota, 10. februarja: školastika.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
O cehih na Slovenskem bo danes na XIV. prosvetnem večeru predaval g. prof dr. Pavel Blaznik iz Celja Za uvod bo recitacija: »Škofja Loka«, spes-* nil dr. Tine Debeljak.
Ljubljanske obrtniške, kakor tudi trgovske kro« ge vljudno vabimo na velezanimivo predavanje, o srednjeveških cehih, ki ga bo imel danes ob 20 v Franč. dvorani g. prof. dr. Pavel Blaznik iz Celja.
Opozarjamo, da zapade 11. t. m. termin za vlaganje prošenj za dokup let članstva pri delavskem pokojninskem fondu po čl. 184 pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov. Tozadevna uradna navodila «o izšla v direkcijskem razpisu štev. 42/39 od 9. VIII. 1939 in v dveh dodatkih k temu razpisu z dne 2. X. 1939 in 15. I. 1940, in to jih prejele vse službene edinice.
Opozarjamo, da mora imeti prošnje upratva delavskega pokojninskega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani že 11. t. m. v rokah ter jih prizadeti pošljejo lahko naravnost po pošti. Po 11. februarju 1940 dospele prošnje se ne bodo jemale v poštev in ugodnosti, ki jih nudi 61. 184 pozneje ne bo mogoče več doseči.
Posestnike konj opozarjamo, da najkasneje do sobote, 10. t. m. prijavijo svoje konje zaradi novega popisa mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., št. 3, 6icer jih zadene stroga kazen. Stare prijave niso več veljavne, zato mora v6ak lastnik svoje konje prijaviti znova.
Bolničarji in bolničarke Rdečega križa, dane« ob 19.30 bo predavanje docenta šefa-primarija dr. Lavriča o trebušnih poškodbah v vojni. Predavanje bo v Delavski zbornici, udeležba obvezna.
XIV. koncert Ljubljanske filharmonije je nocoj ob 20 v Unionu. Spored obsega: Čajkovskega V. simf. v proslavo 100 letnice skladateljevega rojstva, Bravničarjevo Belokrajinsko rapsodijo, Smetanovo »Vltavo« in Baranovičevo »Srce iz lecta«. Koncert dirigira znameniti hrvatski dirigent in skladatelj, ravnatelj zagrebške opere g. K. Baranovič. Do njegovega prihoaa v Ljubljano je vodil vaje za koncert stalni dirigent filharmonije g. M. Šijanec. Opozarjamo, da sta prvi vrsti partemih sedežev pri nocojšnjem koncertu odstranjeni. Prodaja vstopnic pri blagajni kino Uniona.
Jugoslovanska hokejska reprezentanca na Dunaju. Na povratku iz Ga-Pa je naša hokejska reprezentanca, ki je sestavljena v glavnem iz igralcev ljubljansko Ilirije, nastopila proti najboljšim dunajskim hokejskim igralcem. Tudi to pot naši niso imeli posebne sreče. Tokmo so izgubili z 6:0 (4:0, 0:0, 2:0). Naši igralci so igrali prav dobro le v drugi tretjini igre, dočim so v prvi popolnoma odpovedali.
Pora* zagrebških boksarjev v Berlinu. Ta teden sla v Berlinu nastopila dva zagrebška profesionalna boksarja Brvarič in Stelzcr. Borbe so bile v Deutschlandhalle. Niti eden niti drugi zagrebški boksar ni imel mnogo sreče. Oba sta izgubila v tretji rund. s knock-autom. Brvarič je nastopil v poltežkl kategoriji proti Heinzu Seidlerju, Stelzer pa v \velter kategoriji proti Ederu. Oba nemška boksarja sta bila neprimerno boljša.
Finski olimpijski odbor je poslal tujim časopisom posebno zahvalo za podporo za propagando za XIII. olimpijske igre, ki bi morale biti letos v Helsinkih. Zalivali je bil priložen še fotografski posnetek nekega športnega igrišča v Helsinkih, katero so bombardirali ruski avioni.
Italijanska plavalna zveza pripravlja v letoS-njem letu piavalni Štiriboj, pri katerem naj bi nastopilo plavalne reprezentance Italije, Madžarske, Nemčije in Jugoslavije. Program tega štiriboja bo obsegal vse olimpijsko plavalne točke. Mednarodna plavalna zveza je za to prireditev že dala ita-lijanom tozadeven pristanek.
Darila za smučarje-zmagovalce pri tekmah ZFO. Vsak, kdor gre mimo Izložbenega okna tvrdke Radio na Miklošičevi cesti, se ustavi in si ogleda lepa razstavljena darila za zmagovalce na Zveznih smuških tekmah ZFO ,ki bodo v iedeljo v Dovjcm-Moj9trani. Prav posebno pozornost zasluži po pravici krasno umetniško izdelana smu čarska palica, darilo župana dr. Adlešiča.
ASK. Za klubsko prvenstvo »Akademskega športnega kluba« za zlati pokal g. dr. Korošca vlada vedno večje zanimanje. Kakor smo že večkrat poročali, bo tekmovanje v nedeljo 11. februarja na Črnem vrhu nad Jesenicami. Dopoldne bo smuk in veleslalom, popoldne pa slalom.
Tekmovalci so letos posebno številni in ambiciozni; zato upravičeno pričakujemo odličnih rezultatov. Danes dopoldne ob 11.48 se odpeljejo na Črni vrh, kjer bodo do nedelje trenirali. Ostali Askovci in številni prijatelji kluba se odpeljemo v soboto 10. t. m. ob 15.40. Vožnja je obakrat če-trtinska.
Vsekakor bo borba precej huda, ker si bo vsak tekmovalec hotel priboriti naslov: prvak ASK-a in s tem dobiti krasen zlali pokal. Toda sreča je opoteča in se bo to le enemu posrečilo. Sicer pa bodo poleg ASKovcev tekmovali izven konkurence tudi naši štetvilni Gorenjci, ki se zadnja leta prav na Črnem vrhu vzgajajo in usposabljajo za odlične tekmovalce, ki tudi oreko meja odlično zastopajo naše barve*
Ljubllansko gledališči
Drama. Začetek ob 20.
Petek, 9. februarja ob 3 popoldne: -»Striček Vanja«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Sobota, 10. februarja: »Na prisojni strani*. Red A.
Nedelja, II februarja ob 15: »Princeska in pastirček«, Mladinska predstava. Izven. Znižane cenc od 20 din navzdol. Ob 20: »Praznik cvetočih češenj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Začetek ob 20.
Petek, 9. februarja zaprto.
Sobota, 10. februarja: »Gorenjski slavček'. Red B.
Nedelja, 11. februarja ob 15: »Lumpacius Vagabun-dus« Izven. Ob 20: »Frasquita«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac.
Mariborsko gledališče
Petek, 9. februarja: zaprto.
Sobota, 10. februarja ob 20:	»Cigan baron«.
Premiera. Red C
Nedelja, 11. februarja, ob 15:	»Neupravičena
ura«. Znižane cene. — Ob 20: »Cigan baron«.
Kaj pripoveduje statistika mariborskega drž. tožilstva
Kakor vsako leto, je tudi letos naredilo državno tožilstvo v Mariboru statistiko o svojih poslih v preteklem letu. Statistika je nad vse zanimiva, saj nam prikazuje prav nazorno stanje zločinstva na severni meji. Vidi se iz statistike tudi, da zločinstvo v naših krajih močno narašča. Državnemu tožilstvu je bilo lani prijavljenih 4052 oseb. Na podlagi poizvedb je bilo postopanje proti 868 osebam ustavljeno, proti 76 osebam ustavljeno po končani preiskavi, proti 782 osebam ustavljeno, ker storilec ni znan ali je neznanega bivališča, 36 znanih storilcev ni bilo mogoče še dobiti, trije storilci so med postopanjem umrli, proti 931 osebam se je postopanje odstopilo okrajnim sodiščem zaradi manjšega kaznjivega dejanja, obtoženih pa je bilo 1477 oseb, postopanje je bilo dovršeno proti 1035 osebam. Državno tožilstvo je odredilo zavarovalni ali preiskovalni zapor za 331 oseb. Pred sodnikom poedincem je bilo obsojenih 201, popolnoma oproščenih pa 42 oseb; pred senatom je bilo obsojenih zaradi zločinstva 513, zaradi prestopka 45, popolnoma oproščenih 144 oseb. Vsi omenjeni so dobili nepogojne sodbe, dočim je bilo obsojenih pogojno zaradi zločinstva 115, zaradi prestopka 123 oseb. Po prestani kazni so dobile štiri osebe očuvalne odredbe — dva še nadaljnji pridržek v zaporu, dve pa se oddasta v prisilno delavnico. Veliko število procesov je bilo proti mlajšim mladoletnim osebam (od 14 do 17 let starosti). Od teh so bili štirje oddani v poboljševal-nico, 15 pa odpuščenih na preizkušnjo.
Največ — skoraj polovica vseh obtožencev — se je moralo zagovarjati zaradi telesne poškodbo, ostanek pa odpade večinoma na tatvine. Veliko število prestopkov zaradi telesne poškodbe, ki zadnja leta močno naraščajo, je pač žalosten pojav, ki je poglavitno zvezan z alkoholizmom.
Finska - severni Hol!ywood
Republika Suomi — »Šparta naše dobe« — ni znana širom sveta samo po svoji visoki kulturi, tisočerih jezerih, junaški armadi, odlično organizirani industriji in poljedelstvu, slikoviti arhitekturi, krasno urejenih muzejih in bibliotekah ter nesmrtnih spevih »Kalevula«, temveč tudi po svojih, v domačih delavnicah izdelanih filmih.
Na polju filma so se junaški Finci vzpo-redili švedski in danski industriji, ki je najboljša na severu Evrope in sploh med najboljšimi na svetu. Finski filmi, ki so po večini dokumentarnega in zabavnega značaja, so bili predvajani že po vseh večjih mestih širom Evrope in Amerike. Žal, pa nam ni bilo do sedaj omogočeno, da bi se seznanili tudi v Ljubljani s filmskimi umetninami malega naroda na severu Evrope.
Prvi film je bil izdelan že leta 1908
Kakor pri vsaki stvari, so začeli Finci tudi s filmsko industrijo zelo zgodaj._ Že pred_ 32. leti so v Helsinkiju vrteli svoj prvi doma izdelani film »Tihotapec alkohola«. To je bila drama s številnimi dokumentarnimi posnetki; bil je bolj propagandnega značaja, toda v vsakem pogledu tako dovršen, da je žel vse priznanje pri Švedih, ki so bili tedaj mojstri v filmski umetnosti.
Po prvem uspehu so marljivi Finci z vso vnemo nadaljevali započeto delo in že 1. 1915 izdelali nov film »Sreča« z izredno zabavno vsebino. Režijo in vse ostalo je vodil Konrad Talrot, ki je bil učenec švedskih umetnikov. Po uspelem predvajanju njegovega dela se je podal na Švedsko, kjer je nadaljeval svojo kariero.
Kako je bila organizirana (inska (ilmska umetnost
Kakor že prej povedano, je bila v tistem času švedska in danska filmska industrija najmočnejša v Evropi. Omenjena industrija je imela silen vpliv na finske filmske podjetnike. Z največ jim navdušenjem so začeli Finci z izenačenim tempom ustvarjati filme, izključno domače vsebine, za svoja številna kino-gleda-lišča. To je bila zlata doba filmske delavnosti na evropskem Severu in vsa organizacija je bila zelo pametno izvedena.
Leta 1919 sta filmska igralca Erki Karo in Tuevo Pupo osnovala filmsko družbo z imenom »Suomi film« ,kar v resnici pomeni »Finski film«, ker je, kakor znano, narodni naziv za Finsko — Suomi.
Izdelala sta filme »Novoporočenci«, po odlični komediji finskega pisatelja Aleksisa Kivija, »Ana — Liza«, v katerem se je še posebej izkazala domača umetnica Helma Lindelef in večje število drugih.
Leta 1922 pa se je iz švedske spet vrnil v domovino mojster Konrad Talrot in se z vso vnemo vrgel na delo. Izdelal je dva filma »Moč
Francoski letnici se odpravljajo na polet, pri katerem bodo bombardirali nemške kraje — z letaki.
ljubezni« in »Ženitba v Suursalu«, ki sta oba žela velik uspeh.
Vendar so bili vsi ti filmi, kakor tudi Tal-rotove produkcije, bolj lokalnega značaja. Toda finska filmska industrija se ni ustavila sredi pota. Njeni filmi so romali po vsem severu, kjer je razmeroma zelo dosti kinov še iz časa zlate dobe švedske filmske industrije.
Finska ima nad 700 kinskih dvoran
Dežela tisočerih jezer ima danes nad TIK) kinov, kar je zelo veliko število za državico, ki šteje komaj 4 milijone prebivalcev. Če jih primerjamo z našo državo, ki šteje nad 15 in pol milijonov prebivalcev in ima samo okrog 400 kinov, si moramo priznati, da precej zaostajamo za vrlimi Finci.
Od tujih filmov so Fincem najbolj všeč ameriški in imajo tako urejeno, da jih predvajajo istočasno kakor v New Yorku in Londonu.
Seveda imajo Finci najrajši domače filme, ker so vsi izdelani izključno v domačem jeziku in po večini vsebujejo prekrasne posnetke njihove lepe, a tako nesrečne domovine. Kina so v vseh finskih mestih, celo po vaseh in v nekaterih krajih blizu Severnega morja. Čeprav v najoddaljnejše kraje ni vzpostavljen redni promet in tudi ne hitra zveza, se filmi redno dostavljajo, tako da tudi severni živelj ni prikrajšan za sedmo umetnost, za katero je zelo navdušen.
Najnovejši filmi domače izdelave
Če bi hoteli napisati samo imena vseh novejših filmov, ki jih je producirala finska industrija, bi ne zadostovala cela stran, zato se bomo dotaknili samo najvažnejših. Lansko leto so obstajale štiri velike filmske družbe: Jager, Suomi, Soldan in Aho. Suomi je najstarejša družba in je ostala zvesta tradiciji, da izdeluje izključno filme šaljive vsebine; Jager resna zgodovinska dela, dočim sta Soldan in Aho specializirana v izdelavi dokumentarnih filmov. Poleg mnogih drugih so najbolj znani režiserji Kristo Orko in Oroo Saarikivi.
Kristo Orko je izdeloval lansko leto skupno s slavnim francoskim igralcem Charlesom Boyerom film »Aktivisti«, ki je odlično uspel in so se začeli zanimati zanj tudi Francozi. Pred kratkim so se z njim seznanili v številnih pariških kinih. Režiser Saarikivi pa je izdelal film o olimpijskih grah »Avovetean«. Najboljše delo družbe Jager pa je »Največje sovraštvo«, v katerem so glavni igralci Kalevi Minkkenen in ljubka Hilkka Ilelina.
Med najslavnejše zvezde finskega filma
fia spadajo plavolasa Lina Heimon, lepa He-ena Karo, ki predstavlja vzor športnega tipa finske žene in »bik« Simon Hurtta, junak finske mladine.
Film o olimpijadi
Letos bi morala biti v Helsinkiju vejika olimpijada in ob tej priliki so se mislili Finci postaviti s svojo filmsko umetnostjo pred vsem svetom. Veliki dokumentarni film o olimpijadi bi bil to v največji meri izpolnil. To sijajno delo domače industrije bi bil moral režirati umetnik Kristu Orko v času od 20. julija do prvih dni avgusta leta 1940. Pri snemanju posnetkov bi bilo zaposlenih najmanj 40 operaterjev, ki bi morali izdelati blizu lO.OOOm filma. Iz tega bi potem napravili tri filme: eden bi bil dolg 2000 m, nekaj bi jih bilo krajših in še o vsakem športu po en dokumentaren film. Žal pa v sedanjih razmerah najbrž ne bo mogoče realizirati tega velikega dela.
»Linija Mannerheim«
Pred kratkim pa je bil izdelan zelo aktualen film »Linija Mannerheim«, ki je vzbudil največje zanimanje po vsem svetu in se z največjim uspehom predvaja na Švedskem, v Angliji, Franciji, Italiji, Ameriki itd.
V	tem filmu se vidi mogočna »Mannerhei-mova« črta, ki že toliko časa uspešno brani lepo finsko deželo pred tako mnogoštevilnim napadalcem. Črta se vije v presledkih po ozemlju Karelije skoraj do Severnega morja. V tem filmu se vidi življenje junaških finskih vojakov v podzemeljskih prostorih in po ogromnih gozdovih, njihovo odlično orožje iz domačih tovarn, orožje iz Švedske, Italije, Anglije itd., prekrasni predeli finske zemlje okrog meje in vse tisto, kar je najbrž sedaj že vse porušeno, požgano, razorano, uničeno ...
Navpično bombardirani«
V današnji vojni je bilo preizkušenih mno- } merih tudi letalu samemu. Lok, ki ga napravi
go novih načinov vojskovanja, med katerimi se je posebno izkazalo navpično bombardiranje. Imenovani način ima dosti večjo probojno silo in je tudi hitrejši ter enostavnejši kakor normalno bombardiranje v horizontalnem letu.
Čim pilot opazi določeni objekt, ki ga mora uničiti, usmeri sprednji del letala proti njemu in se mu z veliko brzino bliža, včasih celo v vertikalnem padu. Seveda je letalec trdno privezan na seuežu, ker bi ga drugače siloviti pritisk vrgel iz letala, odnosno treščil v strop, če je slednje pokrito. Ko se letalo tako, s stre-lovito brzino spušča in obenem bliža točki, kamor ima spustiti bombo, spusti letalec slednjo v poslednjem trenutku, da more svoj stroj še pravočasno okreniti in s tem preprečiti katastrofo. Bombe pa sedaj same nadaljujejo svojo pot proti cilju, ki jim ga je določil pilot.
Za izvedbo teh manevrov niso potrebna letala posebne izdelave, temveč morejo služiti v to vse vrste lovskih strojev. Dognano je, da morejo lovska letala presenetljivo točno zadeti določeni objekt, tudi če se premika, oziroma če je zelo majhen. Poleg lovskih, morejo tudi bombna letala uspešno nastopiti z navpičnim bombardiranjem.
Pripomniti je treba, da morajo biti letalci za navpično bombardiranje še posebej izvež-bani, in kar je predpogoj, izredno fizično odporni, pravi hrusti.
Nekaj podrobnosti o navpičnem bombardiranju
Pri navpičnem bombardiranju se letalo bliža objektu z okrog 300 do 400 km na uro hitrosti. V Ameriki so pri poizkušnjah dosegli, s posebej izvežbanimi piloti, 600 km na uro.
V	enem primeru pa celo na 900 km na uro. Tako hitrost je izdržalo lovsko letalo znamke »Curttiss«. Navpični pad z običajno brzino (300 do 400 km) iz višine 1000 do 15000 m, traja 10, odnosno 15 sekund. V tem kaj kratkem času pa mora letalec »pomeriti«, paziti na aparat za merjenje višine in ob pravem času obrniti letalo, da ne bi treščilo na zemljo.
Poslednji manever povzroči večjo hitrost, kar postane nevarno pilotu in v nekaterih pri-
letelo, ko ga letalec usmeri zopet v vodoravno ali dvigajočo se lego, poveča pritisk na krila za petkratno brzino. Če je hitrost letala večja in s tem večji pritisk, se večkrat zgodi, da izgubi letalec zavest ali pa se mu napravi tema pred očmi. Ob takih prilikah se reče navadno, da letalo »vidi črno«. Da bi se take slučaje preprečilo, in da je let lažji, je potrebno, da napravi letalo večji lok, kar pa je mogoče le tedaj, če spusti pilot bombo iz večje višine.
V	glavnem se izvaja navpično bombardiranje z že prej omenjeno brzino (300 do 400 km na uro), s katero se letalo spušča do višine 400 do 600 metrov, nakar se dvigne. To je dovolj, da da bombi ali torpedu potrebno hitrost in smer, ter da poveča njih probojno silo.
Seveda je tu največje važnosti brzina, ker to da izstrelku večjo razdejalno moč, kar je še posebnega pomena pri oklopnih bojnih ladjah in objektih, ki so grajeni vertikalno, kakor depoziti, silosi itd. Praktično pu je hitrost do sedaj omejena.
Zanimivi so, na primer, poizkusi, ki so jih imeli v Nemčiji, kako naj bi se hitrost izstrelka čim več povečala. Nemci so preizkušali bombe z raketa, ki eksplodirajo, čim je bomba spuščena raz letalo.
Kakšna morajo biti letala za navpično bombardiranje in kakšni izstrelki
Za navpično bombardiranje uporabljajo srednje veliika, enomotorna in dvomotorna letala, posebnih načrtov in posebne, izjemno močne izdelave. Imeti morajo tudi posebne majhne krilo-zavore, ki preprečijo nevarnost, katera preti pri hitrosti padanja.
Bombe manjšega kalibra so pritrjene pod krili in padejo avtomatično, na enostaven pritisk pilotove roke. Srednje velike in velike bombe pa so nameščene D0>d letalskim trupom. Ker pa pri zelo navpičnem letu obstoja nevarnost, da bi zadele v propeler, imajo posebno napravo, ki jih takoj oddalji od letala.
Letala za navpično bombardiranje nosijo bombe po 50—100—300 in celo 500 kg, kar se pač ravna po konstrukciji letala. Srednje in
težke bombe uporabljajo posebno proti ladjam. Najlažje se morejo uničiti matične ladje za letala. Če ima letalo več bomb, jih more spuščati tudi v serijah, kar je potrebno pri napadu na ceste, železnice, mostove itd.
Omenjena letala morejo nastopiti tudi v treh ali še večjem številu. Ravnajo pa se po tistem aparatu, ki vodi.
Kakor smo že omenili, tvori kot pri navpičnem bombardiranju tudi 90 stopinj. Najbolj učinkovito pa je bombardiranje pri kotu 60 do 80 stopinj. Seveda mora pilot pri tem pomeriti malo naprej od cilja, ker prepuščena sama sebi, prične bomba padati navpično.
Učinek takega bombardiranja
Nedostatek navpičnega bombardiranja je to, da ne more letalo napadati vertikalno (tudi če napade, se mora že zelo visoko zopet dvigniti),^ ker tako bi moglo sto odstotno zadeti določeni objekt.
Druga slabost pa je veter, ki se v višjih in nižjih plasteh razlikuje. Veter s hitrostjo do 10 m na sekundo (ali pa 36 km na uro) ne more škodovati. Večja njegova hitrost pa skoraj onemogoči pogoditev cilja. — V vetrovnih časih, prav zaradi tega, napadajo letala za navpično bombardiranje v večjem številu in tako dosežejo gotove uspehe.
Ameriški inženir pravi, da je sovjetsko letalstvo zanič
Inženir ameriškega letalstva, ki je leta delal v sovjetskih letalskih tovarnah, je izjavil, da ni sovjet-sko letalstvo niti od daleč tako močno, kakor se je prej zdelo.
Po njegovem mišljenju razpolaga Sovjetska Rusija dane6 6 5000 letali prve linije moderne konstrukcije, isto število starih tipov in 3000 šolskih letal, ki predstavljajo rezervo. Letala prve linije so večinoma eno in dvo motoma, le manjše število ima več motorjev.
Od zgoraj omenjenega rdečega zračnega bro-dovja je sodelovalo v finski vojni do sedaj okrog 2000 letal, katerih število pa se je dokaj zmanjšalo, ker so Finci do sedaj sestrelili najmanj 300 strojev.
Poleg teh velikih vojnih izgub v letalstvu, 6e velik del sovjetske oborožene 6ile v zraku ne more udeleževati, bojev, ker 60 se pojavili na nekaterih tipih usodni nedostatki. Napaka je v tem, da je veliko število ameriških motorjev posebne izdelave montiranih na letalih, ki so bila zgrajena v ruskih letalskih tovarnah, niso pa mislili na to, da je treba letalo popolnoma prilogoditi motorju in ne obratno.
Prav tako imajo Sovjeti velike težkoče z nabavo bencina, kar onemogoča večje letalske akcije.
Končno pa se rdeči letalci nikakor ne morejo prilagoditi veliki hitrosti modemih ameriških motorjev.
Program radio Ljubljana
Petek, 9. februar: 7 Ju trn ji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Po Norveškem II. del. (gdč. Jul. Šušteršič) — 12 Iz naših krajev (ploščo) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zenska ura: Higijena hiše (ga. Pokorn Marija) — 18.20 Pesmica iz Pariza (plošče) 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila - 19.20 Nac. ura:	Franjo	Supilo o urejevanj" srbsko-hrvatak ih
odnosov (dr. Nikola Lalič, Zagreb) - 19.40 Objave — 19.50 Kotiček SPD: O svetih jezerih (g. dr. Valter Bohinc) — 20 Ura skladatelja Vinka Vodopivca --21.15 Schubert: Kvintet (Forollen Qntntett), ploAče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Instrumentalni dueti: gosli in kitara (gg. Slavko Marin in Stanko Prek).
Drugi programi
Petek, 9. februarja: Belgrad: Belfrrad: 20.10 Violina. 20.40 Zabavni konc. — Zagreb: 20.3(1 Belgrad — Bratislava: 20.30 Schubertove skladbe — Sofija: 19.30 Opera — Angleške postaje: 22.15 Avstralska ura, 23.15 Kabaret — Ankara: 20.25 Operetna g-1. _ Beromiin-ster: 20.30 Mladi švicarski dirigenti — Budimpešta: 19.45 Filharmonični koncert. — Bukarešta: 19.35 Opera — Rim-Milan: 17 Konservaitorijski konc. — 21.4« Moderna gl. — Rim-Bari: 21.10 Simf. konc. — Florenca: 20.30 Operetna gl. — Oslo: 21.10 Norveške pesmi — Sottens: 20.55 Ork. konc. — Stockholm: 20 Pevski in ork. konoort.
Finec: »Zakaj se vojskuješ z menoj?« Stalin: »Ker sem močnejši.«
A. G. Barrilli
69
DVE BEATRICI
Uredil je torej v Sevilli vse potrebno, nato pa je odšel dalje proti Barceloni. Pot sicer ni bila dolga, vendar ni dospel tako kmalu, ker se je moral ustavljati v vseh mestih, kajti povsod so mu prirejali veličastne sprejeme.
Njegovo »potovanje je bil pravi zmagoslavni pohod. Vsepovsod so se zbirale množice. V mestih so bile ulice kar natrpane z ljudmi, da včasih niti ni mogel naprej s svojim spremstvom. Vsi so se gnetli okoli njega in ga hoteli videti. Veliko čudo so bili za vse divjaki, ki so spremljali admirala.
Ker se je moral povsod ustavljati, je dospel v Barcelono šele 14. aprila. Tu je bilo vse pripravljeno za veličasten sprejem. Ko se je bližal mestu, mu je prišla naproti velika skupina plemičev na konjih in nepregledna množica ljudi.
Njegov vhod v mesto je bil podoben zmagoslavnemu vhodu rimskih vojskovodij. Spredaj so korakali Indijanci, pobarvani z živimi barvami ter z zlatimi okraski na rokah in v nosnicah. V rokah so nosili puščice in sulice. Tem so sledili mornarji, ki so nosili papige, razne rastline in zlato. Za njimi je jahal admiral, obdan od svojih častnikov. Sprevod so zaključili plemiči, ki so mu prišli naproti.
Število gledalcev je bilo tako veliko, da se je sprevod moral večkrat ustaviti. Vsi so navdušeno pozdravljali odkritelja novega sveta.
Kralju in kraljici so postavili prestol v veliki dvorani in tu sta pričakovala svojega admirala. Poleg njiju je stal prestolonaslednik Juan in najvišje špansko plemstvo.
Krištof Kolumb je vstopil v dvorano v spremstvu svojih častnikov. Lahko ga je bilo spoznati sredi med njimi po njegovi ponosni postavi in po od veselja žarečih očeh. Ni bil prevzeten v tej uri, čeprav bi bil njegov ponos upravičen, ko je videl pred seboj skoraj vse tiste, ki so mu najbolj nasprotovali, se norčevali iz njega in ga zasramovali.	...
Kako veličastna je bila njegova vrnitev! Njegovo zmagoslavje je bilo v veliko veselje onim, ki so vanj zaupali, ki so ga tolažili in oodpirali v najtežjih trenutkih njegovega življenja. Brez dvoma je bila srečna kraljica Izabela, ki je toliko storila, da so se izpolnile
njegove želje. Še bolj pa se je odražala sreča na obrazu neke plemenite gospe, ki je stala poleg kraljičinega prestola. Bila je to Bea-trice de Bovadilla, markiza de Moya.
Oči vseh navzočih so bile uprte v prihajajočega admirala, zato se nihče ni zmenil zanjo; nihče ni videl njene ginjenosti. Tudi njen brat in njen soprog sta pozabili nanjo. Vsi so upirali pogled v admirala. Tudi ona ga je smela neopaženo občudovati. Kako se je veselila njegove zmage, do katere mu je pripomogla ona! Prav zato je bila njena sreča toliko večja.
Nihče se ni zmenil za Beatrice — vsi vitezi, ki so stali okrog prestola, so zrli v admirala. A kam je upiral on svoj pogled? Približal se je prestolu; kralj in kraljca sta vstala, on pa je pokleknil pred nju in jima poljubil desnico. Ljubeznivo sta ga dvignila in ga povabila, naj sede njima nasproti, na stol, ki ga je prinesel paž. Preden se je vsedel, se je ozrl naokoli; ta njegov pogled ni šel daleč. Ustavil se je blizu kraljice in se srečal z Beatricinim. Njegove oči so še bolj zažarele, obraz pa mu je pokrila lhaka rdečica.
»Don Cristoval, naš prijatelj, kako se počutite?« mu je dejala kraljica Izabela. »Ali ste se že odpočili? Trepetali smo, ko smo čitali o težavah, ki ste jih morali prestati na povratku z vašega čudovitega potovanja. Sedaj ste tukaj, zato smo potolaženi. Ali bi nam hoteli pripovedovati o vaših velikih delih?«
»Z božjo pomočjo in vašim pokroviteljstvom se mi je posrečilo uresničiti svoje sanje. Zavedam se, da sem le nevredno orodje v rokah božje Previdnosti in zahvaljujem se Vsemogočnemu, da mi je naklonil srca španskih vladarjev.«
Ko je tako govoril, je Kolumb bil popolnoma iskren, kajti ni mislil več na vse težave, ki jih je moral prestati, preden je prejel toliko zaželjeno pomoč. Saj ni težko pozabiti na boj in trpljenje, ko smo dosegli zmago.
Kolumb je rad ustregel kraljičini želji. Njegovo pripovedovanje je bilo toliko bolj učinkovito, ker je pripeljal s seboj žive dokaze. Vsi so z zanimanjem občudovali te nenavadne ljudi, kakršnih do tedaj še nihče ni videl. Čudili so se barvi njihove polti, njihovi čudni navadi, da so si pobarvali celo telo, da so nosili v nosnicah koščke zlata in da so imeli lase zvezane vrhu glave in okrašene z raznobarvnim ptičjim perjem.
Mnogo bolj začudeni pa so bili Indijanci. S široko odprtimi očmi so gledali to pestro množico v baržun in svilo oblečenih ljudi. Kakor
v sanjah so se približali prestolu in izročili vladarjema zlato v košaricah, katere so sami spletli.
Vsi so z veliko pozornostjo poslušali admiralovo pripovedovanje. To pa ni bilo nič čudnega, saj je pripovedoval o tako nenavadnih in čudovitih stvareh. Minili sta dve uri, ne da bi se kdo tega zavedal. In vendar se je omejil le na najvažnejše. Vsi so si želeli, da bi izvedeli še več podrobnosti.
Ko je končal svojo povest, je Kolumb predstavil vladarjema svoje spremljevalce. Vladarja sta imela za vsakega prijazno besedo.
Ko so bili vsi predstavljeni, je kralj dal znak in hipoma so zabučale orgle. Kralj in kraljica sta pokleknila; za njima so padli na kolena vsi navzoči in iz src te odlične diužbe se je dvignil k nebu slovesen »Te Deum laudamus«. Čudovita himna sv, Ambroža se ni še nikoli s toliko hvaležnostjo in ginjenostjo dvigala k Bogu, Stvarniku, Dobrotniku in Tolažniku. Kraljici so se lesketale solze v očeh; tudi admiralu so ves čas, dokler je trajala molitev, tekle obilne solze po licih.
Ko je pesem izzvenela, so se vsi dvignili in se uvrstili v sprevod. Ferdinand in Izabela sta v spremstvu podkralja novoodkritih otokov in velikega admirala Oceana krenila proti kraljevi palači. Vso pot je množica navdušeno vzklikala vladarjema in velikemu odkritelju novega sveta.
Po končanih slovesnostih so se približali Kolumbu drug za drugim njegovi znanci. Prvi ie prihitel k njemu don Talavera, granadski nadškof. Čeprav je bil nekoč najbolj nenaklonjen mornarju iz Genove in mu je neprestano stavljal ovire na pot, mu je sedaj prihitel z od» prtimi rokami naproti. Čestital mu je in ga poveličeval na vse mogoče načine. Ali je Kolumb razmišljal o tem, ali je niegova prijaznost iskrena? Skoraj gotovo, da ne. V njegovem srcu je bilo preveč veselja in sreče, tako da za grenke opomine sploh ni bilo prostora.
Sicer pa tudi ni utegnil razmišljevati, ker sta stopila k njemu njegova najdražja prijatelja, don Alonzo de Quintanilla in don Luis de Santangel. Oba sta ga prisrčno objela in poljubila Od prevelike ginjenosti so vsi trije nekaj časa molčali. Nato je dejal admiral:
»Vsak dan sem mislil na vaju, moja draga prijatelja in tolažnika v najtežjih urah mojega življenja. Vidva in rabidski opat me niste zapustili v nesreči, zato vas v uri svoje zmage še toliko bolj ljubim.«
Tudi don Francisco de Bovadilla je prišel čestitat novemu podkralju. Njegove besede pa so bile hladne; ni se znal prilizovati kakor drugi. Tudi Kolumbu je ta odkritost bila všeč.
Za Jneoslovansko tiskarna v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inl Jote Sodja. — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo.
-»Slovenski dom« izhaja reak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ca Inozemstvo 25 dia Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva niica o.