Gospodarske stvari. Krma, suha ali niokra? Na to vprašanje. če se stavi poprek, ne glede na živino, ne dajo vsi enacega odgovora, eni so za suho, drugi pa za mokro. Kar se tiče konj in goveje živine, pa ni veS vprašanja, katera da je bolja, kajti v tem so vsi edini, da je le suha krma dobra. Mokro krmo spravi sicer živina hitreje v želodec in je torej tudi hitreje sita ali kaj pomaga to, ko daje potlej tudi hitreje vso iz sebe. Iz večine je pa skorej cela ter je živinče ni prebavilo. Za to pač nihče ne krmi, ampak vsak hoče iz krme koristi, čem več, tem bolje. Naj pa daje krma toliko koristi, kolikor je je za živino v njej, zato je treba, da jo živinče prebavi, čem največ iuore. To je mogoče le, ako se jej daje krma suha. Kar povžije živina krme, pride v želodec da jo predela ali kakor pravimo, prekuha. Ali želodec je tudi pri živini satn svoj ter ne mara slusati ua druga povelja, kakor na lastna. — Prvo povelje želodca pa je : Daj krmo v sline! Ako tedaj pride kar brez slin ali le v slabih slinah va-nj, mara le malo za njo ter jo spravi brž ko brž iz sebe. Tega se prepriča človek na lehkem. Ako se da n. pr. konju rez ali oves v vodi, sne vam jo živinče seveda naglo ali čez par ur je vsa iz njega. Oves pa bi še lehko posejal, ko bi ga vrane ne pozobale na cesti. Sline so pod jezikom in narede se živinčetu, ako ima veliko dela z jezikom. Kedar pa se položi konju mokra krma, tedaj je dovolje vode v gobcev, jezik ostane bolj pri miru, s kratka, krma vzame le malo slin seboj v želodec. Razloček je 1:8 pri mokri in suhi krmi to se pravi za osemkrat prebavi živinče krmo bolj, ako se mu položi suha, kakor pa če se mu položi mokra. A to še davno ni vse. Voda, kar je povžije živinče s krmo vred, škoduje še želodcu. Le ta ne vzprejme več va se, kakor 1G litrov; več ko je torej vode v krmi, nianj more živinče zadnje vase vzprejeti in po vrhu še voda stanšuje želodcno sočje in tenki soki niso kaj prida delalci. Ker vzprejme živinče več vode va se, kakor mu je je treba, zato se jim želodec preplavi, živinče se napne, postaue počasno, mišičje gubiva moč in živiuče poprek ne zdrži veliko. Kar je pri tem že huje, to pa je želodčevo oalabljenje. Driska je v tem skoraj navadna in cele vrste bolezni se vzredi v živinčetu po mokri ki_i. Posebno rada pa se kaže kolika ali maternica, tudi prahii ki se drži krme, ne more živinče odpihniti. Jasli smrdč vsled vode, ki v njih gnjije in iz njih se širi grdi smrad ter pristudi živinčetom vso krmo. Da je tako krmljenje potrata, to se tudi lebko nvidi, saj se zapazi to pri razni živini. Mlado živinče dobi pa še poleg tega velik trebub, prsi pa so ozke in je ves život vsled tega v nekem nerazmerju. Tudi noge ne stojč nič kaj v redu in dobč rade vsakojake napake. Ce ima torej človek svojo živino rad, mora, ali že hoče ali noče, poprijeti se suhe krme. Vode se ji daje pozneje, snažne, čiste vode in le ta gre živini potlej v slast. Kako rada jo pije ! Živina naj j6 po času, naj dobro prežvekuje, potem bode ji želodec zdrav, črevesa se ne raztegno preveč in krma se povžije vsa in v redu. Memo gredoč, še rečem, da je tudi za človeka dobro, če jŁ po času, ne preveč vodene jedi — to dela zdravje ter daje moč. Prav dobro še je, če ee pusti živina, kakor je le mogoce, pri miru vsaj nekaj časa, ko se je najedla. Ta počitek je velike cene. Sejmovi. Dne 12. decembra pri sv. Lovrencu v Prežifm. Dne 13. decembra v Jurkloštru, pri sv. Križu na Murskem jpolju, pri sv. Petru pod sv. Gorami, v Žalcu in v Studenicah. Dne 15. decembra pri sv. Križu na Slatini.