99. številka.
V Trstu, v soboto 12. decembra 1891.
Tečaj XVI
„E D I N O 3 T"
'»haja dvakrat na teden, vsako arsde in lofeoto oh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
m vse lato gl. «.—; i«ven Avst. ».— gl. ta polu leta „ 3.—; « »	•
ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-iajalnioah tobaka v Trittl po K nov., t Gorici in r Ajdovščini po A nov. naročbe br«z priloiene naročnina M upravnlatvo ne eslrv
EDINOST
Oglati in osaanlla se račune po 8 nov
vrmica v petitu ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obitHglo navadnih vrstic. Poalana, javne lahvala, oamrtnlee Itd.
Sf račune po pogodbi.
* ** Vni dopisi up pošiljajo uredništvu Piazza Canerma At. '2 Vsako pisno mora biti frankoTAiio ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
.Naročnino, reklaniaci ie in ins«rate pre-ema upravnlitvo Piaziia Caserma ftt. 2. Odprte reklamacije o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »dlaoit ]• moć.
Tretji mirovni kongres.
Dne 3. novembra t. 1. jel je zborovati v večnem mestu Rimu tretji inter-parlamentarni mirovni kongres, katerega •e je udeležilo blizu 200 odposlancev raznih evropskih držav, mej katerimi tudi naš državni in deželni poslanec g. Ivan N a-bergoj. Zastopane so bile na kongresu vse evropske velevlasti razun Ruske, Bolgarske in Turške. Pravi namen teh konferenc je ustanoviti mejnarodno razsodišče, koje bi razsojalo mirnim in dostojnim potem spore, nastale mej raznimi evropskimi državami in vsled tega preprečiti prelivanje krvi in utrditi mir, s čemer bi se doseglo polagoma občno razoroženje ter o-lajšala državam in državljanom bremena, koja nosijo vsled vednega oboroževanja.
Namen kongresu je bil tedaj veleva-žen in vsi časniki so ga z veseljem pozdravljali kot rešilca. Enaka zborovanja — piše rimski časnik „Riforma" — morala bi se organizovati tako, da bi prišla do najugodnejših sklepov, čeprav so premise jako plašljive. Čim bolj nam preti mejnarodni položaj nevarnost, tembolj bi ti zbrani možje morali delati na to, da jo prepre čijo*. Vendar že „Riforma" ne upa, da bi kongres kaj dosegel ter opira svojo bojazen na izrek ruskega pisatelja Tolstoja, ki je nedavno pisal baronici Suttner, ka tera je izdala posebno brošuro, veseleč se mirovnega kongresa in hvaleč njega namene. Grof Tolstoj je namreč očitno izrekel, da „z enakimi kongresi se ne spravi pajek iz zidu", a on da ve za gotovo sredstvo, s kojim se bi dal mir doseči ; to sredstvo pa objavi v kratkem.
Dne 4. nov. bila je prva seja na Ka-pitolju v Rim. Vdeležilo se je je poleg vseh tujih odposlancev kacih 70 laških senatorjev in poslancev.
Neki list, ki je dosleden zagovornik irredentizma, zapazil je mej zborovaloi tudi našega poslanca Ivana N a b e r g o j a,
PODLISTEK.
Majska noč, ali utopljenica.
Ruski napisal N. V. Gogolj, prevel V. K. Ratimir.
III.
Nepričakovani nasprotnik. Zarota.
(Dalje.)
—	Z Bogom, Ivanka! zakričal je ta trenutek jeden iz-med fantov, ko se je prikradel zraven in objel glavo, a preplašeno je odskočil nazaj, ko je zadel na trde brke.
—	Z Bogom, krasotica! zakričal je drugi; a v tem trenutku seje zvrnil nazaj od težkega udarca po glavi.
—	Z Bogom, z Bogom, Ivanka! zakričalo je nekoliko fantov in obesilo se mu na vrat.
—	Poberite se, prokleti divjaki! kričal jo župan in braneč se catal jih z nogami. — Kaka Ivanka sem jaz ! Poberite se za svojimi očeti na vislice, vragovi otroci! Sto skočili, kakor muhe na med ! Jaz vam dam Ivanko ! . .
—	Župan ! župan ! To je župan! eo zakričali fantje in skočili na vse strani.
kojega imenuje „Avversario sistematico deli' irredentismo".
Predsedoval je Banchieri, predsednik laške Zbornice in zajedno predsednik odseka za mejnarodni mir. Banchieri pozdravi v lepem govoru tuje odposlanike ter po-jasnuje namen in važnost mejnarodnih konferenc izražajoč prepričanje, da se mora svrha doseči, namreč : mir. GHedč na Italijo pravi, da je pridobila svojo neodvisnost ter da zdaj želi samo miru.
Na to so se oglasili drugi govorniki ter pozdravljali Italijo z vsklici „Viva Italia, Viva Roma". Ker je pa Italija dežela škandalov, ni si mogel večni zagovornik irredentizma in zagrizeni sovražnik Avstrije, Imbriani, dati miru, da ne bi tudi ob tej resni priliki uprizoril jedno svojih pantomin. Koj prvi dan, ko je mirovni kongres jel zborovati ter je rudeči irredentist zaznal, da se na tem shodu nahaja tudi g. Na-bergoj kot zastopnik slovenskega naroda, sklical je svojo kliko, namreč vse lačne in strgane vojaške begune iz Avstrije, ki se nahajajo v Rimu, v poseben prostor ter se je tu jednoglasno sklenilo naslednje: „Z ozirom na to, da se v Rimu nahaja avstrijski poslanec Ivan Nabergoj, ki se imenuje tržaškega zastopnika in se nazivlja Slovencem ter s tem laže in onečastuje narodnost Trsta, ki je bil vedno patri jotično italijansko mesto; z ozirom na to, da je Nabergoj kot avstrijski poslanec in zaupnik slovensko-hrvatske propagande v Zagrebu in v Ljubljani izzivalec narodnih prepirov in sovražnik narodnosti v italijanski deželi, ki ga trpi kot gosta; z ozirom na to, da so ga nedavno radi psovk, ki jih je izrekel proti laški narodnosti, spodili iz mestne zbornice v Trstu — Tržačani in Istrani, živeči v Rimu in vse to dobro pomr.eči, spominjajo tega tudi Člane konference ter formalno ugovarjajo proti dejanjem rečenega avstrijskega poslanca v italijanski prestolnici".
To je bil protest, kojega je skovalo par lačnih avstrijskih vran, ubeglih izpod
t
avstrijske vojaške suknje in ta surov protest prinesli so koj drugi dan razni tržaški časopisi kot maslo svojim lehkovernim čitateljem. Ker pa oslovski glas ne sega do oblakov, tudi ta ostudni protest ni imel drugih posledic razun te, da se mu je moral vsakdo smejati. Videli smo v Trstu več dobromislečih oseb, ki so z gnjevom vrgle list v stran, v kojim so čitale te nespametne čenče.
Tudi pri drugi seji ni ostal kričač Imbriani miren. V družbi s francoskima odposlanikoma Hubbardom in Richardom skrpal je poseben predlog in je šiloma hotel, da ga predsednik stavi na glasovanje, čeprav ni se moglo v sejah sklepati o druzem, nego o tem, kar je osrednji odbor spoznal za važno in postavil na dnevni red. Po pikrem ugovarjanju se predlog izroči predsedništvu. Predlog se glasi: „Kot edino podlago k resnemu in gotovem« miru priporočajo podpieanci, da se sprejme sledeča izjava: „Z ozirom na to, da v kongresu sedć politični možje, ki morajo svoje idejale tudi oživotvoriti; z ozirom, da je edino sredstvo, preprečiti vojno, ta, da se popolnoma odstranč uzroki sovražnosti in jeze mej narodi, morala bi so uveljaviti ta-le pravila : 1 Mir nam more zagotoviti le spoštovanje narodnosti v njih pravicah in mejah, ki se ne dajo opovreči. Vsaka zveza, ki veže narodnosti proti njih volji in prostemu privoljenju, je protivna naravnemu pravu in vedna opovira miru.
2. Pravo miru ali vojne je odvisno v vsaki deželi od skupnosti narodov". Torej Imbriani je zagovarjal narodnostni princip, brez katerega si ni mogoče misliti trajnega miru in federacije narodov, kakoršno doseči, je svrha — po izreku „Sičcle" — mejnarodnim kongresom. Kako šepav in pomanjkljiv je bil predlog in zajedno kako pristransk, irredentarsk in Av strijo žalilcn, kaže nam vsak njega stavek. Kar nam pa pomen posamične besede ne povć, kaže nam parafraza in zagovor pred-
—	Ej, očka! govoril je Levko, ko se je zbudil iz svojega nauieravanja in gledal za rogajočim se očetom. — Kake reči se gode s teboj ! Izvrstno ! A jaz se se čudim in premišljujem, kaj to pomeni, da se dela gluhega, ko jamem govoriti o stvari. Le počakaj, stari lisjak, ti že pokažem, kako se postopa pod okni mladih deklet, kako se jemlje drugim nevesto ] — Ej, blapoi! sem, sem ! je kričal in mahal z roko fantom, kateri so ae znova zbirali v krdelo: — hitite sem! Jaz sem vas prigovarjal, da idite spat, a sedaj sem se premislil in pripravljen som vaaovati z vami, ako hočete celo noč.
—	To je prav ! rekel jo pločast in debel fant, jeden iz-med prvih postopačev in porednežev v vasi. — Meni se zdi vse zoperno, ako se prav regimentno ne krokn. Vedno mi nekaj nedostaje, kakor da sem zgubil kapo ali lulo, — sploh, kakor da nesem kazak.
—	Hočete, da obesimo pošteno nocoj župana P
—	Župana P
Da, župana. Kaj so je pa pravo za pravo izmislil P On ravna z nami kakor kak paša. Kaj to, da dela z nami kakor s svojimi hlapci, a še k našim dekletom
v nekemLrimskem časniku. V tem liBtu se namreč opravičuje trditev, da le, ako ae ozira na narodnostni princip, je mogoče doseči trajen mir in spravo. Tega principa se ne plaši nobena država v Evropi, razun morda Avstrija, ali tudi to samo nekdanja despotična in absolutistična Avstrija, katero bi danes radi videli drugačno, namreč : federalno Avstrijo na podlagi avtonomije malih narodov, koji bi jo sestavljali, po vzgledu Ogerske. Taka Avstrija bi se tega ne smela plašiti !" — Ako bi Avstrija" — trdi dalje pisalec — mirno se pobotala z Italijo po naturalnih prava h, koja bi Avstriji ne branila, da obstoji kakor velevlast — kajti ostajal bi jej morski breg od Reke do polovice Jadranskega morja, kar bi za njo bilo še bolj logično in naravno — pridobila bi ai s tem sigurnost in lju bežen Italije koja bi tedaj bila odkritosrčna, ker bi bila res neodvisna in združena". — *
Za tem grmom torej tiči zajec. Imbriani pripoznava sicer pravice narodov in narodnostni princip, ali ante omnia stavi poveličanje Italije, kateri bi morala naša država kar ponuditi in podariti ves spodnji Tirol, Primorsko s Trstom in Dalmacijo vred.	(Konec prih.)
Interpelacija.
poslanca dr. L a g i n j e, S p i n č i č a in drugov na Njega ekscelenco, gospoda ministorskuga predsednika kot voditelja ministerstva notranjih zadev.
Pietro Decolle, občinski predstojnik v Višnjanu, v politiškem okraju poreškem, kateremu jo načelnik znani namestniški svetnik pl. Elusoheg, čutil se jo pred več meseci primoranega, odložiti svoje dostojanstvo, mej drugim tudi iz tega razloga, ker se je zmatral globoko užaljenega po nekaterih izrekih imenovanega načelnika c. kr. okrajnega glavarstva. Namestu da bi se v zmislu zakona vršila volitev ob-
zahaja. Mislim, da na vsej vasi ni brhke deklice, za katero bi se župan ne vlačil
—	Tako je, tako je! zakričali so jednoglasno vsi hlapci.
—	Fantje, kakšni hlapci smo pa mi P Ali nesmo takega rodu, kakor on P Mi smo, hvala Bogu, svobodni kazaki! Mi mu pokažemo, fantje, da amo svobodni kazaki!
—	Mi mu pokažemo! so zakričali fantje. — Ako bodemo župana, potem pa še pisarja.
—	Tudi pisač ne uido! A meni je padla, kakor navlašč, krasna pesem o županu v glavo. Pojdite, jaz vas naučim, — nadaljeval je Levko in udaril z roko po strunah bandure. — Poslušajte: pre-oblecite so v kar-koli morete!
—	Veseli bo, kazaški župan ! govoril je krepak porednež, udaril z nogo v nogo in ploaknil z rokami. — Prekrasno! Izvrstno ! Kako se bode jezil — čudil, kakor da se spominja davnih let. Dobro, prijetno je pri srci, a duša [je kakor v raju. Ej, fantje ! Ej, naprej 1 . .
In tolpa se je šumno dvignila po ulicah. Bogoboječe ženice, katero je krik zbudil, so odpirale okna in delale križe z zaspanimi rokami, govoreč: „Nu, sedaj vasujejo fantje !"
IV.
Funtje se razveseljujejo.
Le jedna hiša v vsej vasi je bila ie razsvetljena. To jo županova hiša. Župan je že davno povečerja! in gotovo bi bil žo davno zaspal; toda pri njem je bil t^ čas gost, žganježgalec, katerega je poslal delat žganježgalnico pomeščik, ki je imel kos zemlje med prostimi kazaki. V kotu, na čaBtnem mestu, sedel je gOBt — nizek, debel človek, z majhnimi, vedno smehljajočimi se očmi, v katerih je bila vidno napisana ona zadovoljnost, s katero je kadil iz svoje kratke lulo, pogosto pluvaje in pritiskajo s prstom v pepel prevračajoči se tobak. Kmalu se je napravil oblak dima nad njim in odel ga v sinjo meglo. Pod njegovim nosom so šterlele kratko, a goste brke; a videlo so se tako nejasno skozi tobakovo atmosfero, da so bilo jednake miši, katero je ulovil in držal v svojih ustih, delajo konkurenco mačku. Župan je bil samo v srajci in platnenih hlačah. Njegovo orlovsko oko začelo je mežikati in mrkati, kakor večerno solnce. Na konci mizo je kadil tobak jeden iz občinskih slug, izpolnjevatelj županovih ukazov, oblečen, iz spoštovanja pred gospodarjem, v kmetski suknji.
či nskega predstojnika na mesto odstopiv-iegs, posluje z rednostjo in s sodelovanjem politične okrajne oblasti kot občinski predstojnik še zrni raj neki občinski svćtnik imenom Antonio Dell' Oste. Imenovani je kot bivši občinski blagajnik, vsled ovadbe občinskega urada v Višnjnanu a dna 10. sept. 1890. 1., o katere uspehu ie ni ničesar znano, na sumu, da je poneveril novce in zato ne uživa z navedenega in drugih razlogov zaupanja večine občinskih zastopnikov. Pri poslednjih dopolnilnih volitvah za državni zbor je končno Dell' Oste dal povod mnogim pritožbam volilcev hrvatske narodnosti, zatorej je opravičena bojazen, da se ped njegovim vodstvom tudi bodoče občinske ali katere koli druge volitve ne bodo vršile pravilno in mirno. Na podlagi tega usojajo se podpisani upra-šati Nj. ekscelenco goap. ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva notranjih zadev:
Jeli hoče Njega ekscelenca čim prej mogoče ukreniti potrebno, da se nemudoma skličejo člani občinskega zastopa v Višnjanu, da volijo zakonitim potein občinskega predstojnika namesto odstopivšega Pietra Decoleja, in da se še potom, ko bodo zavladali zakoniti odnoŠaji, vršijo splošne občinske volitve, kakor zahteva zakon.
Na Dunaj i, 7, decembra 1891.
(18 podpisov hrvatskih, slovenskih in mladoćeskih poslancev.)
Govor
poslanea Šukljeja v 67. seji držav, zbora dne 14. nov. 1891.
(Dalje).
To se je povedalo namenoma, zakaj Njega ekscelencija nagladal je besedo „gospodarsko4 nekako posebno; jaz sem tega nazora, da ta kriterij Njega ekscelencijo gospoda naučtiega ministra jako malo briga; njemu se je brigati le zato, je li vsebina pritožbe upravičena (Odobravanje na desni), brigati se mu je zato, je li so občinske ukrepe ukrenili kompetentni faktorji in jih predložili na predpisani način. Kdo jih je predložil, to je manjše važnosti, to je nekaj, kar stvari same po sebi ne more iz-premeniti; je li to kako politično društvo — in k poslom političnih društev šteti je tudi to — ali kak poslanec, ali kaka privatna oseba, ali pa dotična občina sama, to ne more biti merodavno za pravno stran razsodbe. (Tako je ! na desni.) Njega ekscelencija je pa pridejal še nekaj besed, katerih pravi pomen mi ni povsem umeven.
Htavil je ▼ svojem govoru uprašanje (čita): „Morda ni neprimerno uprašati se:
—	Mislite kmalu narediti žganježgal-nico? rekel je župan obrnivši se k žganje-žgalcu in dejal roko na svoja zevajoča usta.
—	Božjo pomočjo jo zakurimo morda še to jesen. Stavim, da na Pokrdv (Marija pomagaj, 1. oktobra) bode pisal gospod župan z nogami po cesti nemške prestice.
Pri teh besedah so se skrile oči žganje-žgalcu; mesto njih so se mu naredile grbo do ušes; ves se je začel tresti od Bmeha, in vesele ustnice so ostavile za trenutek kadečo se lulo.
—	Bog daj! rekel je župan in izrazil na lici nekak smehljaj — Sedaj se je podrlo, hvala Bogu, še malo žganje-žgalnic. A v starih časih, ko sem spremljal carico po Perejaslavskej cesti, je še pokejni Bezborodko . . .
—	Nu, tu ste jo pa zadeli ! Tačas ni bilo od Kremenčuga pa ven do Romen našteti niti dveh žganježgalnic. A sedej . . . Ali ste slišali, kaj so si Nemci izmislili P Pravijo, da kmalu ne bodo več kurili z drvami, kakor vsi pravi kristijani, temveč z nekakim peklenskim parom . . . Ko jo govoril te besede, je gledal zamišljeno na mizo in na njej položene svoje roke. — Kako s parom — za Boga, ne vem !
(Dalje prih.)
kako je pa to, da je kutoliško-poIFtično in J gospodarsko društvo za Slovence v Celovci postalo zbirališče za prošnje 33 občin glede organizacije šolstva? Stavil tega upraianja ne bodem. Slutim, da se bodo to uprašanje stavilo na drugem mestu (Čujte, čujte! na desni), kjer se bode ne samo točno odgovorilo na to uprašanje, nego tudi vse potrebno ukrenilo.* (Klici na desni: Redarstvo !)
Zmisel teh besed mi ni povsem umeven. Ako imado te besede sploh kaj zmi-sla, potem niso drugega nič, kakor navadna grožnja in lahko mi je Njega ekscelencijo zagotoviti, da nas grožnje in nasilstva ne bodo niti najmenj preplašile glede nadalj-nega postopanja. (Živo odobravanje in ploskanje na desnici.)
Njega ekscelencija rabil je še drugo besedo, jedino, glede katere mu pritrjam. Govoril jo namreč o tem, da je naše postopanje namerjeno. Temu pritrjam in odkrito pripoznavam : Naše postopanje glede koroških rojakov bode vselej brez razločka na stranko po načrtu. (Dobro ! dobro ! na desni.)
To ni naša krivda, krivda je onih, ki odrekajo koroškim Slovencem pravice, da s ino v tej reči vsi jedini, da nas veže zavest, da se borimo za pravo naroda našega, dai so borimo v zmislu ustave, na katero je prisegel tudi Njega ekscelencija, o čemer je v včerajšnjem govoru njegovem jako malo videti. (Odobravanje mej Slovenci.)
Gospoda moja ! Z izberanjem bodem kmalu gotov; skoro bi rekel : z vodene juhe so srage kmalu pobrane. (Veseloat na desni.)
Izrefi se mi je prav za prav samo glede vodilne misli, izrečene v zadnjem odstavku. Ta vodilna misel, nekoliko omejena, zožena na pravo svojo vrednost, je skoro obče pripoznana istina.
V obliki, v kateri nam jo je podal gospod naučni minister včeraj, je seveda pretirana. Gospod naučni minister je govoril o tistem znanji nemškega jezika, ki je za vsakega izobraženca v Avstri ji neobhodna potreba. Za ta hip pripravljen sem to pri-poznati celo v tem zmislu. Kar se dostaje mene, mojih somišljenikov in mojih rojakov, stojimo vsi na tem stališči: Sovražniki nemškemu jeziku nismo, nego hočemo, da znado izobraženci v nemškem jeziku govoriti in pisati. (Tako je! mej somišljeniki.)
Toda, gospoda moja, v kakšni zvezi je to s koroškimi ljudskimi Šolami ? Ali hoče gospod naučni minister res zastopati načelo, da se mora vsak, ki obiskuje kako koroško ljudsko šolo, naučiti drugega deželnega jezika, da mora znati popolnoma dobro nemški in da kmetovalec, ki v kaki oddaljeni dolini svojo zemljo orje, ne more živeti brez tistega bornega znanja nemščine, katero si je v šoli osvojil F
Vidi se mi, da gospod naučni minister ne pošteva naloge ljudske šole, ker de-graduje to prevažno institucijo v navadno učilnico za jezike (Tako je na! desni) in ne pomisli, kako vzvišeno nalogo jej stavlja §. 1. šolskega zakona, nalogo, katera se da na kratko povedati tako, da ima ljudska šola zadačo vzgojiti deco versko-nravno, izobraziti jo, utrditi versko in nravno zavest, razviti duševne sposobnosti, s kratka, vzgojiti otroke, da postanejo ljudje in dobri državljani. Ako pomislimo vse to, uprašam samo: kako bi se dalo to doseči v jeziku, kateri je otroku tuj, katere besede so zanj prazen zvok, ki udarja na uho, bez smisla, ne da bi ve-deli, kateri pojem izražajo.
Želel bi bil, da je Njega ekscelenoija prepustil ta argument spoštovanemu kolegi iz Koroške, ki bode danes za mano govoril. Bilo mi je jako mučno slušati, da je načelnik učni upravi, kateremu je stanovništvo avstrijsko zaupalo svoja izabraže-vališča, uvel v debato takšne motive. (Živo odobravanja na desni.)
S tem končam stvarno opombe, katerih je bilo le malo treba, in dovolil si bod em le še kratek političen razgled. Čud na je usoda naše Avstrije in mi slo-
venski poslanci jo čutimo v trenotku. Ko so se letos na spomlad odprli ti prostori novoizvoljenim zastopnikom narodov, pozdravil nas je presvetli cesar z nagovorom, ki je izrazil željo, da za sedaj popustimo nd svojih kakoršnih koli posebnih teženj in da posvetimo svoje moči rešitvi velikih vkupnih zadev. Slovenski poslanci — nobeden pravičnik nam ne bode tega odrekal — postavili so se na to stališče in se pokorili željam vladarjevim brez zadržka s pa-trijotičuo udanostjo. Čudno malobesedni smo postali zadnji čas. Ni mi znano, kakšno spanje ima gospod ministerski predsednik, upam, da dobro, ali priznali mi bodete, da mu ga je pritiskanje Slovencev zadnji čas motilo izredno malo. (Jako dobro ! na desni.)
Lahkim srcem tega nismo storili; težak je boj, ki nam ga je bojevati. — Gospod naučni minister menda več ne vć, da igramo v tej visoki zbornici svojo bolj zdržno nego pasivno ulogo na troške svoje popularnosti. (Živo odobravanje na desni.) Da jo izvajamo v izredno napornem boju proti javnemu mnenju, ki z vedno rastočo silo od nas zahteva, da prestopimo v tabor Mladočehov in da tiramo mladočeško politiko. (Jako dobro! ila desui.) Dosedaj upirali smo se vsem tem napadom. Naše postopanje je tega dokaz. Tu pa je prišel včerajšnji govor in z vladne strani čuli emo — čudo golemo — izvajanja, ki slovesno pritrjujejo tisti akciji, tistemu pritisku, od katerega smo zadnji čas mnogo pretrpeli, tistemu dokazovanju, ki nasproti našemu postopanju trdi, da od sedanje vlade ni Slovencem ničesar pričakovati (Tako je! na desni) in da za slovenske poslance ni drugega mesta, nego na strani brezobzirne in ekstremne opozicije.
Njega ekscelencija gospod naučni minister — upam, da bode našel kakega bi-jografa (Jako dobro in veselost na desni) in vidi se mi, da se ta ne bode mogel ogniti čudni okolščini — ima mimo mnogih drugih zaslug, katere mu drage volje pripoznavam, tudi to zaslugo, na katero po-sebe apozarjam, zaslugo namreč, da pomaga do veljave ekstremnim strankam, in sicer z neko posebno spretnostjo in z izrednim uspehom. (Jako dobro in veselost na desni.) Oglejmo si stvari, kakor so se vršile na Češkem. Gospodje iz Češke mi tega ne bodo zamerili, saj se mi dragi kolege, vedno spoštujemo veliko čislo izrednih talentov, kateri bo mej njimi, zlasti pa njih izredno marljivost; nikdar pa nisem prikrival, da mi ne prijajo njih način in njih smotri in da se ž njimi ne strinjam. Vzlic temu na-glašal bodem jedno: ni jih jemati za preveč neznatne; osvedočen sem, da je ta stranka s svojimi jasnimi smotri in časih malo ostrimi glasi ukoreninjena v svojega naroda javnem mnenji in da je sedaj vlada. (Odobravanje mej MladoČehi.)
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežel«.
V seji poslanske zbornice dne 7. t. m. pričela se je obravnava o proračunu ministerstva za poljedelstvo. Posl. R o s e r predlagal je resolucijo, s kojo bo vlada poživlja, da še v tej sesiji predloži postaven načrt, zadevajoč g o -spodarske zadruge. Posl. M a r -c h e t je predlagal, da se dotacija za po-končevanje trtne uši poviša od 36.000 na 42000 gld. Kmetijstva razvoj treba s tem pospeševati, da se izobražujejo kmetovalci ter si pridobivajo gospodarskih znanosti. V zadolženju posestev treba iskati vzroka, da prehajajo kmetijstva iz roke v roke pod neugodnimi pogoji. Temu zadolženju hočd se s tem v okom priti, da država razbremeni posestva. To nas pa ne pripelje do cilja, ampak v to treba zadružne organizacije, koja bi skrbela za ceni kre-! dit. — Posl. Dvorak meni, da n&rodno
gospodarskega programa, kakoršnega je razvil g. minister za poljedelstvo v prejšni proračunski debati, ni moči izvesti na osrednjih tleh parlamenta. Živinorejo treba bolje gojiti s tem, da se skrbi za urejeno veterinarsko policijo, zholjšanje kmetijstva in uravnavo vodtL Govornik protestuje proti sumničenju, kakor da bi bili zastopniki naroda češkega protidinastični in protiver-ski. Veterinarno policijo morejo najbolje in po svojih posebnih razmerah urediti dežele same. — PobI. Hagenhofer je trdil, da vzrok zadolženju kmetij je iskati v previsokih davkih in v razkosavanju zemljišč. Na slabi vzgoji poslov je kriva brezverska šola. — Posl. Richter opozarja na veliko bedo v Rusiji, koja poslednja je zalagala Evropo se žitom; beda ta kaže na nujno potrebo, gojiti kmetijstvo. Vinoreji ne škoduje samo trtna uš, ampak tudi izdelovanje umetnega vina. Vlada naj bi zahtevala dodatni kredit 60.000 gld. za uničevanje trtne uši in naj bi brezplačno delila potrebne trte. — Posl. M o r r e povdarjal je slabo stanje kmečkega stanii; posebno nevarno je pomanjkanje živinskih in človeških zdravnikov na deželi. Govornik Želi, da bi se v posamičnih deželah osnovale enkete, koje naj bi premotrivale vzroke propadanju kmetijstva. — Posl. P o v š e je priporočal, da se zagradijo nekateri hudourniki po Gorenjskem ter da se izvrši osušenje ljubljanskega močvirja. Govornik ae pritožuje, da gozdarski organi po Kranjskem niso zmožni slovenskega jezika. Gozdarska postava je pomanjkljiva, kajti obrača veliko več svoje pozornosti gozdni kulturi, nego Živinoreji. Za prebivalce gora je živinoreja prvi pogoj obstanka; krčenje pašnikov je nevarno podlagi vspešne živinoreje. Govornik želii da g. minister za poljodelstvo zaukaže vladi Kranjski, da bode pri izvrševanju gozdarske postave ozir jemala na gospodarske odnošaje.
Tega dno bila je tudi večerna seja, pri kateri je g. minister za trgovino predložil trgovinske pogodbe z Nemčijo, Italijo in Belgijo. Pogodba se Švico utegne se podpisati v malo dneh. G. minister izraža svoje zadoščenje, da so je vladi posrečilo skleniti te pogodbe. Pogodbe te stopijo v veljavo z 1. dnem meseca februvarja. — Posl. grof. P i n i n s k i odgovarja, kot načelnik odseku za kazenski zakon, na interpelacijo posl. Kinder-rnanna, da postava o ponarejenju živil prej ko prej pride v obravnavo.
V	seji dne 9. t. m. nadaljevali so debato o istem predmetu. Govorili so Se poslanci Brzor&d, M o r s e y in T e k 1 y. Za temi poslanci oglasil se je minister za poljedelstvo grof Falkenhayn. Glede uničevanja trtne uši se bode trudil, da se subvenoija, določena v ta namen, povekša. Pozvati hoče občine v okuženih krajih, da prirede primerne prostore, kjer bi se zasnovali posebni vinogradi za sadike, koje bi jim vlada brezplačno delila. Letos ima vlada skoro en milijon trt na razpolago. Vlada se trudi, da se ljudstvo kolikor možno poučuje o teh škodlijivcih, kateri bo: trtna uš, perouospera, nona in blackrot. Vlada je vedno pripravljena skrbeti za sadjorejo, podpirati sadjorejska društva in pospeševati sušilnice sadja. Za ministrom govorili so se poslanci D o t z, Salva-dori in Hompesch.
Zatem stavil je posl. P 1 e n e r predlog, da se carinarske in trgovinske pogodbe izroče posebnemu odseku 36 članov. Predlog ta je bil vsprejet.
V	seji dne 10. t. m. izročil je posl. dr. L a g i n j a resolucijo, zahlevajočo, da g. minister za poljodelstvo poBeben ozir jemlje na kmečko prebivalstvo istersko.
Različne vesti.
Osobni vesti. Okrajni glavar F r. vitez Schwarz premeščen je iz Novega Mesta v Pazin, okrajni
glavar isterBki Riiling pl. Riilingen pa iz Trsta v Ljubljano. — Srečni Pazin!
Iz državnega zbora. V večerni seji dne 7. t. m. interpelovali so poslanci Gregorčič in tovariši g. ministra za notranje zadeve, kako more Njeg. ekscelenca g. minister opravičiti nezakonito postopanje c. kr. vlade ob povodu, ko sti sokolski, društvi v Prvačini in v Ajdovščini svoja pravila v potrjenje p r e d 1 o ž i 1 i P — V isti seji stavili ao poslanci dr. L a g i n j a, Sp i n Č i 6 in to-varisi interpelacijo, kojo objavljamo na drugem mestu.
V seji dne 11. t. m. pričela seje debata o proračunu pravosodnega ministerstva. V seji tej interpelovali so poslanci L a g i n j a in tovariši pravosodnega ministra, je-li voljan za to oskrbeti, da se bodo pri sodiščih v Istri obravnave vršile tudi v slovenskem in hrvatskem jeziku. Posl. Gregorčič se je pritoževal, da bo na Primorskem sodni okraji I. instance prerazsežni, da se pri primorskih sodiščih slovenski jezik zanemarja ter je izrazil željo, da se porotno sodišče v Gorici razdeli po narodnostih. — Podrobnejše poročilo o seji tej priobčimo prihodnjič.
nLEco del Lltorale" je menda malo okrevala od hudega poraza, kojega je svo-ječssno doživela se svoje polemiko proti našemu listu, kajti lotila se je zopet z vbo poznano brezobzirnostjo svojega starega maločastnega posla, obrekovanja. Goriški ta list apeluje sicer do k a-toliškega duha, koji naj bi vladal mej nami, & sam pa kar najdrzneje bije v obraz temu duhu, ker — obrekuje. Z druge strani smo pa hvaležni nasprot-niku-obrekovalcu, ker nam je dovelj jasno povedal, česa se more narod slovenski nadejati od te italijanske g o b p A d e ! Očita nam namreč zopet, da smo „fanatici liberali" ter pristavlja, da „dokler smo narodni, nimamo pravice nazivati se katolike". Za trditev svojo — da smo fanatični liberalci — torej ni navel fakt — kakor bi moral, ako je poštenjak, — ampak zadošča mu teza: kdor je n & r o d e n, ni katoliki Draga „L' Eco" poživlja Istrane, da slu-šajo svojega „prelj ubij enega" vladiko (Flappa, če se ne motimo!). Mi dvomimo po vsej praviei, da bi naši Istrani hoteli slušati goriškega lista za narodnost našo pogubne nasvete; vzrokov imajo dovelj, da tega ne storć. Prvič ljubijo ti naši Istrani narodnost svojo, koji narodnosti prevzvišeni vladika nikakor ni naklonjen; in drugič zato, ker vidijo, da je vladiko doletela „čast* — najbrže zaslužena —, da ga na vse pretege hvalijo oni i n isti „ghettiaiuoli", koje „L'E oo postavljana indeks. Kako jo že rekel pred par dnevi poznani, ne le italijansko-n a r o d n i, ampak skrajno liberalni list P „L' illuminato e liberale ve-soovo di Parenzo". Ne ne, „L'Indipen-dente" ni radodaren s takimi pohvalami: privošči je le tistemu, ki je v resnici zasluži. Vidiš torej, draga „Eco", kako nedosledna si: katoliškega duha kličeš na pomoč proti liberalcem, & sama priporočaš Iatranom, da brezizjemno slušajo nekoga, kojega skrajni italijanski narodnjaki in liberalci prištevajo mej svoje. Na druge ekspektoraoije nočemo odgovarjati, ker je posel ta prevzela dična „Naša Sloga11. Pripomniti pa moramo, da v tem slučaju doživi srborita „L' Eco" še gorostasnejši poraz, nego ga je svoječasno doživela v polemiki z našim listom. Slednjič pa nam bodi dovoljeno nastopno uprašanje : Zakaj ne apostrofuje one duhovnike, ki ho v Kopru, Motovunu in drugod strastno agitovali za italijansko stranko P ! Ako je narodnost sploh izrodek poganstva, velja menda to tudi za italijansko narodnost! Točnega odgovora na to uprašanje se strani goriškega lista sicer nikakor ne pričakujemo — vsaj se poznamo —, ali uverjeni naj bodo go sp6da, da najzadnji prostak isterski že
ima primeren odgovor na jeziku. Česa vi želite, je po vsej Istri javna tajnost, a mi hočemo dosledno in neustrašno odbijati nasprotnike narodnosti naši, bili-li za tem ali onim grmom.
Dvojna mera. Poluoficijozna „Prease* javlja, da je škof Tridentinski, mons. Valu s s i s posebnim pastirskim listom pozval podredjeno mu duhovščino, gorečnostjo in modrostjo delovati za dober vspeh predstojećih deželnozborskih volitev.
Pastirski ta list je nas Primorce kar presenetil, kajti prevzvišeni škof poreško-puljski je nedavno odredil — ravno nasprotno. Tam se duhovščina vspod-buja, sodelovati pri volitvah, pri nas se jej to prepovednje ter šteje v veli«c greh. Kje je torej resnica P!
Iz kluba Poljakov, v mogočnem klubu tem vre neprestano. Velika večina teh gospodov so sicer še vedno taki kakoršni so vedno bili: koristolovni, sebični, ki bi se zvezali bodiBi s peklenščekom samim, da je le kaj dobička. Toda nekateri so pa vendar-le mej njimi, ki se sramujejo take, izvestno ne posebno častne taktike. Tako je — ako smemo verjeti poročilam poljskih listov — grof Kozie brodski v klubovi seji zahteval, da klub mora pri vsaki priliki vlado opozarjati, naj nikar ne vspodbuja nemške pohlepnosti po hegemo niji ter da ne sme žaliti narodnih čutov Slovanov, kakor je to se Slovenci storil minister G a u t s c h. — Posl-Madeyaki seje izjavil, da si ni nikdar želel zveze z levico. PobI. Sokol o ws ki je Bvaril pred tem, da bi se ostali Slovani izročili Germanom ter je rekel, d a bi mu bila zveza z desnico najljubša, ako bi se jej pridružili tudi Mladočehi.
Večina seveda ne goji tacih nazorov, toda veselimo se tudi teh pojavov, pričujočih nam, da so tudi mej Poljaki posa-mičniki, ki se zavedajo tega, ker zahtevati narodnačaBt in slovanska zavest.
•Tržaiki Sokol" napravi to zimo de nastopne zabave: 31. decembra t. I. „Silvestrov večer", 23. januvarija 1892. plesni venček. 1. febru7arija in 20. februvarija 1892. zabave. 1. marcija 1892. maBkarado. Slavno občinstvo opozarjamo že zdaj na to objavo priljubljenih sokolskih veselic.
„Jour-flx" je danes zvečer v tukajšnji „Slavjanski čitalnici" za člane in vpeljane goste. Začetek ob navadni uri.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu nabrali so domači fantje v nedeljo 6. t. m. v Barkovljah 51 kr. Za božičnico imenovanega otroškega vrta darovali so „Sokoli" ob priliki „Miklavžega večera" 2 gld.; pri veselici pevskega društva „Adrija" v gostilni „Pri Ferlugi" na Greti v torek 8. t. m. se je nabralo 6 gld. 47 V« kr. v isti namen.
Za božićnico, katero priredi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, otroškemu vrtu pri sv. Jakobu darovali so : g. Resman gl. 1-50, ga. Ipavic 3 gl., ga. Lieske 5 gl., ga. Dekleva 1 gl., ga. Šorli 2 gl., ga. in g. Šabec 10 tri., ga. Macdk 2 gl., ga. Ružička 2 gld., ga. Dolenc 2 gl., ga. Irene Abram 2 gl., ga. Mauer 1 gl., g. Kalister Fr. 25 gl., g.čna Zinka Kaste-lic 2 gl., g. Bartelj 2 gl.. ga. Pavlin 10 gl., ga. Korenčan 2 gl., ga. Sinkovič 1 gl., g. M. Živic B gl., g, Stepančič 2 gl., ga. Angeli 1 gl., ga. Virginija Furlan 2 gl., g. Turk 2 gl. (Dalje prihodnjič).
Poziv. Oni člani „Delalskega podp. društva", koji so se meseca avgusta selili, naprošeni so, da društvenemu uradniku naznanijo svoje sedanje stanovanje. Kadar pa zboli kateri član, stanujoč v okolici, dolžnost mu je, da natančno označi cesto, vodečo do njegovega doma (klanec, ulico ali pa kampanjo), da ga morejo zdravniki, zdravstvena komisija in nadzorniki ložje najti. S tem koristijo sebi, ker jim pride hitrejše zdravniška pomoč, a zajedno olajšajo poslovanje označenim organom.
Odbor.
Veselica pevskega društva „Adrija" V Barkovljah, prirejena na Greti v dvorani gostilne „Pri Ferlugi" v torek dne 8. t. m. izpala je ugodno v sakem obziru. Prisot-nega je bilo lepo število občinstva; mestna gospoda je bila primerno dobro zastopana, a iz okolice došlo je posebno lepo Število Sv. Ivančanov, potem Kontoveljcev in Prosečanov.
Pevske točke izpale so jako ugodno; žal samo, da ni dvorana, kjer se je vršila veselica, nekoliko viša, kajti v zaprtem odru, in nizkih prostorih ne napravi petje nikakor takega efekta kot v visoki dvorani. Isto velja tudi glede prvič nastopivšega društvenega tamburaškega zbora. Tamburaši bili bo vrlo pozdravljeni po navzočem občinstvu in morali so nekaj toček ponavljati. Pri prvem nastopu izkazali so se povoljno, osobito ako pomislimo, da so to delavci — domačini, kateri celi božji dan trdo delajo, a se potem skoraj vsaki večer ukvarjajo s tamburaškimi, ali pevskimi vajami. — Potočnikovo: „Hči na grobu matere" deklamovala je mala deklica Čo-keljnova kar dražestno ; občinstvo je burno pozdravljalo vrlo deklico, bivšo gojenko Rojanskega otroškega vrta.
Predno se jo pričela igra „Jaz nisem Italijanka" katero je spisal društveni pe-vovodja, g. Hrabr. Ražem — stopil je na oder društveni predsednik, g. Drag. Marte 1 a n «, ter naznanil, da jo slavno c. kr. polioijsko ravnateljstvo prepovedalo VIII. in X. poglavje navedene igre, katera se morata izpustiti.
Igro so predstavljali vrlo dobro. Že med predstavljanjem je občinstvo burno ploskalo vrli domači deklici, ribičevi hčeri (g.čna K o b a I o v a V.), a ko se je igra končala, pozdravilo je igralke in igralce burnim rokoploskom.
Igralki g.čni Vek. Kobalova in Kramarjeva sti res na pravem mestu. Tudi igralci gg. I v o v i č, 8 u 1 č i č, Janša in Skalovič izpolnili so svojo nalogo vrlo dobro. — Omenjamo fie, da je bilo spremljano petje v igri po tam-buraših. — Z več Btrani čuli smo željo, da bi se igra v kratkem ponavljala, kar se najbrže tudi zgodi. — Gledi> „Adrije" se mora reči, da je s to veselico vestno zaključila vrsto letošnjih veselic.
Bralni oddelek „Tržaškega podp. in bralnega društva" napreduje, kakor nam se poroča, prav lepo. Za majhen mesečni prinos (20, odnosno 30 kr.) se more čitati vsak dan do 10. ure zvečer v društvenih prostorih raznovrstne časopise in knjigo, katere se tudi na dom izposujejo. Vpisati ae more vsak značajen Slovenec, če tudi ni član podpornega oddelka. Članovi se sprejemajo vsak dan od 7. ure zvečer naprej.
Pustna kronika. „Tržaško podporno in bralno društvo" bode imelo v soboto dne 9. januvarja 1892. svoj društveni veliki p 1 e s v redutni dvorani gledišča „Politeama Rossetti". Orkester vojaške godbe je za ta ples zagotovljen. Opozarjamo torej na ta ples vse društvenike, prijatelje društva in ljubitelje plesa sploh.
Hrv. sveuč. lit. zabavno društvo „Zastava" V Zagrebu nam javlja, du se je njega upravni odbor nastopno konstituiral: Odbor: predsednik : Mane Lopašič, podpredsednik : Tugom. Petričevio, tajnik : Ivo Stožir, blagajnik : Milan Mangjer, čitaoni-čar : Mato Sege ; odborniki : don Bare Po-parič in Ivo Grisogono pl. Lovretič; namestnika : Vjek. Kutzner in Stj. Radič; Revizionalni odbor: Bogd. Bradaška, bar. Vinko Zmajič in Edmund Lukinič. Obra-nićki sud : Božidar Budačić. Zvonimir Lo-pašič, Ante Javand, Vlad. Petračič in Stanko Hondl.
Za VI župno cerkev nabralo se je do sedaj 33.871 gld. 95 kr. Nadaljne pri-Bpevke vsprejeniajo odbor, škofijska pisarna in vsi župniki škofije.
„Slovanskega Sveta" 23. št. ima naslednjo osebiuo : 1. Desnica v državnem zboru. 2. Velikunemška politika in Po-
znanski Poljaki. 3. Unde ira et lacrin Jie P 4. Elegija. 5. „Černaja «alj". (Ruska Puškinova pesem in slovenski prevod s cirilico napisan.) B. Ruske poslovice. 7. Ruske drobtinice. 8. Pogled po slovanskem svetu. 9. Književnost.
„Dom in Svet" ima v svoji 12. številki naslednjo vsebino: 1. Dr. Ljudevit Gaj. 2. Si, Deus, Te homines nosent! 3. Grad — življenje. 4. Na Samovcu. 5. Podobice iz naroda. 6. Junak sedanjega. 7. Vse bo minulo. 8. Spomini s planin. 9. Po zimi.
10.	Svetišče sv. Romedija v južnih Tirolah.
11.	Nekoliko praških spominov. 12. Iz popotnega dnevnika* 13. Doma in po svetu. 14. O slovenskih gimnazijah in njih letošnjih izvestjih. 15. Slovstvo. 16. Raznoterosti.
.Ruska biblioteka*. G. M i 1 a n p 1.
Maroko vić zapričel je svoječasno v Zagrebu izdajati „Ruako biblioteko", to je razne ruske proizvode, prevedene na hrvatski jezik. Radi nedostatnosti podpore prisiljen je bil z 11. zvezkom prekiniti nadaljnje izdavanje. Sedaj pa se je g. Marekovič odločil, da s tem mesecem zopet prične z izdavanjem „Ruske biblioteke" ter poživlja vse prijatelje lepe knjige, da se najdalje do 15. t. m. oglase, ako nameravajo prejemati knjige te. Staro naročnike, ki so že prejeli prvih 11 zvezkov, prosi, da mu ostanejo i nadalje zveati, dolžnike pa, da Btore svojo dolžnost. V „Ruski biblioteki" dobivala bode mladina le zdravo dušno hrano. Prijave in nnroč-nino je pošiljati pod naslovom: Milan p 1. Marekovič, izdavatelj „Rusko biblioteke",
Bregi kod Ivanić grada.
Tržno poročilo.
Gena ne razumo, kakor bo prodaje na debelo blago zn gotov denar),
Ctna od for.	le for *
Kava Mol-ca.......100 K.	128 —	1 30,—
Bio biser jako ttna . „	—.—	—.—
Java „ „ „ . „	—.—	— .—
San t oh ti n h...... „	97.—	99.—
„ srednja ... „	91.—	96. -
Guatemala..... „	1' 8.—	110.—
Portoricoo..... „	182,—	134.—
8an Jago do (Juha . „	—.—	—.—
Cejlon plant. lina . . „	128.—	132.—
Java Malang. zelena . „	110.—	112.—
Canipinas..... „	—. —	—
Kio oprana .... „	116,—	118.—
„ ifna...... „	98.-	100.-
„ srednja .... *	95.—	96.—
Oaaala llgne* * zabojih . . *	28.—	—.—
Maoinov ovot..............380.-	390.—
Ingsr Uengal...... „	—.—	—.—
Papar Singapore..... „	47.—	48.—
Penang...... „	38.—	39.—
Batavia...... „	42.—	43.—
Plmoat Jamaika..... „	al.—	—.—
PetrolsJ ruski v sodili . . 10U K.	5.75	—.—
„ v zabojih . „	7.50	—.—
Uljft bomažno amerik. . . „	33,—	85.—
Lecee jedilno j. f.gar. . „	41.—	42 —
dalraat. s certifikat. . „	43. -	14.—
nauiizno M. 8.A.j.f. gav. „	50. —	52.—
Aix Vierge .... „	56.—	57.—
„ fino............50-—
Kotloi puljeftki............10 50	—
dalinat. s cert. . . „	11.50	— .—
Smokva puljo&ke v sodih . „	—.—	.—
„ v vencih . „	13.50	_.—
Limoni Mesina ..... zaboj	4.50	5.—
Pomaranča Puijoske ... „	360	4.—
Mandlji Bari I.a.....100 K.	76.-	78.-
dalm. I.a, s cert. „	80 —	82.—
Plgnolli......... „	—.-
Ril italij. naj ti noj i ... „	22. -	— .—
„ srednji ... „	21,-	—,—
Kanguon extra| ... „	10,5l	- .—
„ I.a J carinom „	14.—	14.25
II.a j ... „	12.	12.59
Sultanine dobre vrsti . . *	28.—	30. -
Suho grozdje (opasa) ... „	18.5(	19.50
Oibsb«....................19.-	20.-
Slanlki Yarniouth .... »od	15,-	16.—
Polenavke »rudno velikosti 100 K.	48.-	— .—
veliko..... „	45.--	—.—
Sladkor uentrilug. v vreSah „
oertifiek............34.51	—.—
FatolCoks....... „	11.50	—.—
Mandoloni..... „	10.---	—.—
svetlorudečii .... „	97i	—.—
temnorudeči .... „	9.5)	—.—
bohinjski...... „	10.--	— .—
kanarček...... „	—.- -	— .—
beli, veliki .... „	8.5'J	8.75
zoleni, dolgi .... „	—«-•	—.—
n okrogli ... „	—•—
meAani, Atajernki . . ,	.--—.—
Maslo.......... „	84.«	85.-
PROŠNJA
Dotični gospod iz okolice, ki jo po nedolžnem dal inojo hčer zapreti, je na-prošen, da se tudi potrudi, jo zopet reftiti. To ga prosijo nje stariši.
I. M. D.
Javna zahvala.
Podpisani zahvaljuje se tem potem goapicama igralkama K o b a I o ▼ i Vek. in Kramarjev i, igralcem gg. I v o v i 6 u, Janši, Sulčiću in Skaloviču. slavnemu občinstvu na lepej udeležbi, ter vsem onim, kateri so pripomogli do izvr-iitve veselice od dne 8. t. m.
V Barkovljah, 10. decembra 1891. Odbor pevskega društva „Adrija".
Zahvala.
Nižje podpisana se najprisrčnejie zahvaljujem odboru „Delalskega podpornega dru&va" v Trstu, koji je tako milostljivo postopal z mojim nepo-zabljivim soprogom v njegovi mučni bolezni.
In še posebej se zahvaljujem gospodu zdravniku dru. L u k š i č u , koji si je na vso moč prizadeval, da bi mi pri življenju ohranil soproga.
V Kanalu, dne 7. decembra 1891.
Spoštovanjem
Jožefa Ipavic,
vdova.
Javna zahvala.
Vsem onim, koji so našo premilo mater
ANO BERLOT,
umrlo v Tolminu, rojeno in pokopano v Kanalu, k večnemu počitku spremili in nam svoje sočutje izkazali, izrekam v svojem in v imenu sorodnikov najtoplejšo zahvalo.
Tolmin, dne 8. decembra 1891.
Avgust Berlot,
c. kr. vodja zemlj. knjig.
Naznanilo.
Slovenski gostilničar g. Anton Mau-rfč, premestil je svojo gostilno od
sv. Jakoba v ulico Chiozza št. 25,
Priporučuje se slavnemu občinstvu, in posebno Slovanom tržaškim in zunanjim za obili obisk, ker bodo točil posebno dobro vino in ima izborno kuhinjo.	2 — 2
Vsem onim gospodom trgovcem in meni znanim kmetovaloem, ki so z manoj v trgovinski zvezi, naznanjam s tem, da preselim z 1. januvarjeni 1892. mojo trgovino z železom in žeblji iz Sežane v lastno hišo v Čepovan pri Gorici, kamor naj blagovolijo od omenjenega dne naprej pošiljati njih čestite naročbe.
Ob enem naznanjam, da bodem od 12. decembra t. I. naprej v Sežani prodajal na debelo vsakovrstno v mojo stroko spadajočo žcleznino, ter vabim s tem vse trgovce k obilnem obisku.
Tudi prodam, ako bo dogovorimo, vse blago skupaj, enemu kupcu, kateri se želi nastaviti v Sežani, v dosedanjih mojih prostorih.
Ako hoče kedo razširiti trgovino, je prostor, kakor tudi stanovanje za družino.
Vse podrobne poizvedbe in uprašanja naj se blagovolijo podpisanemu doposlati;
S spoštovanjem
Peter Podgornik,
Št. 62
pr.
1-3
Natečaj
3—3
trgovec v Sežani.
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodavaj u se za najniže ciene
vienci za pogrebe,
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tolminu razpisujeti se službi dveh pisarjev vsaka po 1 gold. na dan.
Prositelji izurjeni v pisavi slovenščine in nemščine, po mogočnosti tudi laščine, naj vložijo lastnoročno pisane prošnje pod* pisanemu predstojništvu do BO. decembra 1891 leta.
Predstojništvo c. kr. okrajnega sodišča
v Tolminu, dne 7. deeembra 1891.
Razglas.
Dne 7. januvarja 1892. začne se na slovenskem oddelku tukajšnje deželne kmetijske šole nov tečaj za leti 1892. in 1893., ki bo trajal 22 mesecev.
Prošnje za sprejem imajo se podati do 20. decembra t. 1. šolskemu vodstvu in priložiti jim treba:
1.	krstni list. dokazujoč dopolnjeno 15 leto.
2.	zdravniško spričevalo v dokaz, da je prosilec zdrav in krepak.
3.	spričevalo lepega nravnega vedenja. Zahteva se, da zna prosileo zadostno brati, pisati in računati, kar Be do-žene po sprejemnem izpitu. Za goriške deželane je razpisanih 8 štipen-dijev po 100 gld. na leto ; podele se pa sinom nepremožnih kmetovalcev, kateri dokažejo svoje uboštvo s posebnim spričevalom tiste občine, kjer prosilci stanujejo.
S šolo je združen konvikt za 18 učencev. Strošek za živež znaša na mesec pri 10 gld.
Opazuje Be slednjič, da dobivajo učenoi za važniša kmetijska dela primerne nagrade v denarju.
Deželni odbor v Gorici
dne 18. novembra 1891.
Deželni glavar: Coronini 1. r.
D.r Gustav Gregorin
odprl je svojo ,
odvetniško pisarno
v Trstu
dn6 7. decembra t. 1. (Via Dodana št. 7. II. nadst.
odjela za andjellće,
23—25
mrtvački liesovi, voščane sveče, umjetno cvieće, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni MontanelH.
Svoji k svqjim!
Kdor ima kupiti kuhinjske, namizne in druge priprave, poišče naj tvrdko
B. MODIG & 6REBENC
na voglu Via S. Giovanni in Via Nuova.
Gg. zasebniki, krčmarji in č. duhovščina najde tam v ozbilji vsakovrstnega porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, po najnižjih cenah.
Tudi pismenim naročilom se točno vstreže ter zahtevano blago nemudoma in z najmanjšimi troški dopošlje naroČilcu.
HT Specijaliteta.
V zalogi imamo tudi sv. podobe in kipe za okrašenje grobnih spomenikov iz najfinejšega porcelana.	1—5
Tinktura za želodec,
katero iz kineške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svožih pomarančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar „pri angel ju* v Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 1'36, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriftkem. 26—22
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohiitvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Zivic in družb, v Trstu
—59 ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Štajersko žlahtno sadje
v teži od 5 kilogramov naprej prodaja se v magazinu
Via del Solitario št. 2
V TRSTU
Večje množine dostavljajo se na zahteva-nje na dom.
KStranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 384. 10-52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranore izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranorega izvlečka iz NorvedSkega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfttra-novn voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enoj plati vdobljeuo ime izdelovatelja prendlnlja in na druge j besedo Catrame. v T r s t u se prodajejo v lekarnicl Prendini v gkatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v VHeh večjih leknrnali v druzih deželah.
Peršut
izvrstne kakovosti, kilo po 72 kr. na mestu tovarne ponuja
Gustav Nussbacher tovarna za salame in okajeno meso,
Herinannatadt, Sedmo graiko 3—3
2 2

ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, intanovlien lati 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. PEČATI IZ KAUČUKA IX IZ KOVIN.
Blazinice za pečate sc stalnim črnilom Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in Bmalta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranje, in helijografl-30=30	čen papir za reproduciranje slik v polusvitu.
J. PSEEHOPERJA
lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15.
z u m
goldenen R eichsapfel.
l^ri'^l'etl'lllP krnirliinp nekdaj imenovane univerzalne krogljioe, zaslužijo ta po-JV1 Idfellllltv hI	? slednji naslov po vsoj pravici kajti je v resnici mnogo
bolezni, pri kojih so te krogijico pokazale svoj učinek. Desetletja že se te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo jo družin, koje ne bi imele zalogo izbor-nega tega domačega sredstva.
Jedna čkatljica z 15 krogljlcami stane 21 kr., jeden zavitek čestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiijatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., S zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jedon zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se izredno zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. Pserhoferja i posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr. Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 Bteklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodi i gid. 20 kr.
Prah proti potenju nog, Skatljica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr.
^iVlimioLro nonnrto (Pražke kapljice) proti pokvarjenemu želodcu in slabi prebavi £j\ \ IJtllSKcl LbLIlCcl gtekleničica 22 kr
Angležki čudežni balzam, proti kasiju, stokiontca 50 kr.
Fijakerski prašek, 1 Skatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininska po mada j. Pserhoferja, pospošujo rast las, skatljica 2 gld.
TTni\/^i"yol«i r\loa+Qv P™f. Steudela, domače sredstvo za rane, otekline itd.. U 11IV t? I Acll 111 pitiSiei posodica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr.
TTnivarvalna /.idilno eni A« w- Bnllrioha, izvrstno domače sredstvo proti U III V t?l /ml I Id t Ihti I lici bUI posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld.
liazven imenovanih izdelkov dobivajo se še drugo tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjeno.
Razpošiljala po posti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri dopcšiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	6—la
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ
napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spriČujejo mnoga naroČila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli struni in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljon iz samih rastlin in čisti kri; ima dobor okus in velja en zavoj za 8 dni 60 nvč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronu iz soka neke posebno rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena čkatlja velja 30 nvč.
Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in doboloj koži — cena 3 plaštrov z it kurja očesa 20 nvč. — £na stokleniea tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROV1S, v Gorici v lekarni C ristofolletti, Pontoni in Oliubio.	4 — 12
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
t V ltl> "'v * I. 1 1	........I,	- 1
Vinski ekstrakt.
Za trenotuo napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočani to že skušano specijaliti to.
Cena '-i kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja* Čevanje žganih pijač; ta esenca podoli pijačem prijeten, rezek okus in se dobivn le pri meni.
Cena 8 gold. 50 kr. za kilo (za tiOO—1U00 litrov) vAtevši pouk o uporabljanju.
Ruzun teh speeijalitot ponujam vsakovrstno esence za izdelovanjo ruma. konjaka, finih llkerov itd najbolje in nenadkriljivo kakovosti Kocept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20-16	in PRAG.	3-50
Iščejo se Solidni zastopniki.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskania Dolenc v Trstu.